Izhaja 1. In 3. soboto vsakega meseca. □ Celoletna naročnina znaša 2 K, posamezne številke po 10 vin. □	d n o	□
Uredništvo: Fr. Terseglav, Ljubljana (Katol. tiskarna), o	□ □ □	»
Upravništvo: Lud. Tomažič, Ljubljana (Katol. tiskarna).
Št. 14.
V Ljubljani, dne 20. julija 1912.
Letnik V.
Odsekom!
Predsedstvo Z. O. je imelo v četrtek, dne 11. t. m. svojo sejo, pri kateri je napravilo zelo važne sklepe.
I.	Tehnično del o.
Predsedstvo je prepričano, da se mora tehnično delo še bolj poživeti in na novo preurediti. V ta namen naj se: a) preuredi javni vaditeljski zbor; h) prične takoj z okrožnimi vaditeljskimi tečaji; c) jeseni naj sc priredi v Ljubljani večji vaditeljski tečaj.' Vaditeljskemu zboru se je naročjilo, da naj izdela takoj natančen načrt za te tečaje.
II.	V e ž b o v n i k.
Predsedstvo je prejelo rokopis vežbov-nika. Da se isti natančno pregleda, se je izročil posebnemu odseku, v katerem so Zvezni načelnik V. Jeločnik, Zvezni predsednik dr. L. Pogačnik in odbornik prof. Malner. Takoj ko bo ta odsek svoje delo dovršil, se da rokopis v tiskarno.
III.	Poslovnik.
Predsedstvo je sklenilo, da bio zahtevalo od podzvez, okrožij in odsekov, da se ravnajo natančno po poslovniku.
V. Prireditev Podzvez e za Štajersko.
Te prireditve se udeleži predsedstvo Z. O. po svojem. zastopniku, odseki na Kranjskem pa pošljejo vrsto najboljših telovadcev.
V. Evharistični kongres.
Predsedstvo se je posvetovalo glede udeležitve Orlov pri tem kongresu in bo naznanilo podrobnosti odsekom potom okrožnice.
VI Slovenska Straža.
Sklene se, da se pozovejo odseki s posebno okrožnico, naj podpirajo v vsakem oziru »Slovensko Stražo«.
Državni zbor.
Dr. L. P.
Naša država je ustavna monarhija. Načeluje ji vladar, ki je ne vlada sam, temveč skupno z ljudstvom. Za celo državo in po-
samezne dežele veljavne zapovedi in prepovedi, t. j. zakone, daje vladar skupno z zastopniki ljudstva v državnem zboru in posameznih deželnih zborih. Tako postane državna postava ona določba, katero sklene veljavno državni zbor in jo podpiše cesar. Za veljavnost deželne postave pa treba sklepa deželnega zbora in cesarjevega podpisa. Ko cesar tako določbo podpiše, pravimo, da jo sankcijo ni ra, to se pravi, da s tem trenotkom pridobi določba svojo pravo veljavo.
Državni zbor sestoji iz dveh zbornic, in sicer iz gosposke in iz poslanske zbornice, kateri zborujeta in sklepata samostojno vsaka zase. Da moremo kako stvar proglasiti kot sklep državnega zbora, treba torej, da sta temu pritrdili enako obe zbornici.
G o s P o s k a zbornica nima povsem določenega števila članov. Nje člani so vsi polnoletni princi cesarske hiše; polnoletni glavarji onih domačih plemiških rodbin, ki imajo velika posestva in katerim podeli cesar deijrpo dostojanstvo članstva gosposke zbornici-‘v^si m^d-škofje in oni škofje, ki so obenem knezi;1 ter oni odlični za državo, cerkev, znanost ali umetnost zaslužni možje, katere je imenoval cesar za člane gosposke zbornice do njih smrti. Zanimivo je, da število teh zaslužnih mož po določilih temeljnega zakona ne sme biti manjše kakor 150 a ne višje kakor 170.
Poslanska zbornica pa šteje 516 članov, katere izvoli za državne poslance ljudstvo za dobo šestih let. Kadar poteče ta volivna doba, ali kadar cesar poslansko zbornico razpusti, izvrše 'se nove splošne volitve.
. Volivno pravico delimo v aktivno in pasivno volivno pravico. Prvo ima oni, ki sme voliti, drugo oni, ki sme biti voljen. Državnega poslanca sme voliti vsak avstrijski državljan moškega spola, ki je spolnil je 24. leto svoje starosti in od volivno pravice ni izključen ne izvzet ter ima v oni občini, kjer naj voli, na dan razpisa volitev, vsaj eno loto svoje bivališče. Volitev se vrši po glasovnicah. Izvoljen pa more biti za državnega poslanca vsak, ki ima aktivno volivno pravico, je vsaj že tri leta avstrijski
državljan in je star 30 let. Iz teh določb vidimo, da je volivna pravica za državni zbor splošna, enaka in tajna. V nekaterih deželah, tako tudi na Kranjskem, je po deželnem zakonu vpeljana volivna dolž-n o s t. Kdor ima torej pravico voliti in ne voli, ga oblastvo kaznuje, ako se zadostno ne opraviči.
Podrobnejše določbe o volivni pravici in o volitvah samih si bomo ogledali ob priliki v posebnem članku. Za sedaj nas gotovo bolj zanimajo, stvari, o katerih sme dražvni zbor razpravljati in sklepati, to je delokrog d r ž a v ne g a zbora.
Odkar imamo ustavo v naši državi, poznamo tudi boj med možmi oziroma strankami dveh vrst. Eni hočejo, naj ima večjo oblast državni zbor, drugi pa zahtevajo važnejši delokrog za deželne zbore. Prvi hočejo torej osredotočiti vso zakonodajno oblast na Dunaju, v središču države in jih vsled tega nazivljemo centraliste in njihov sistem centralizem, druge pa federaliste, njihov sistem pa federalizem. Za centralizem se potegujejo Nemci, drugi narodi izvečinc za močno deželno avtonomijo. Politiški ideal Slovencev pa je od nekdaj narodna avtonomija, po kateri naj bi imel vsak narod združen v enem upravnem ozemlju, ne ločen po posamnih deželah, svoj zakonodajni zastop.
Novejše izpremembe naše ustave izkušajo sicer dati deželnim zborom več veljave, vendar moramo reči, da leži težišče zakonodajne oblasti v delokrogu državnega zbora.
Oglejmo si ga! Načeloma obsega vse zadeve, ki so skupne vsem v državnem zboru zastopanim kraljestvom in deželam. Zlasti pa državni zbor:
1.	Odobruje pogodbe o trgovini in pogodbe, ki obtežujejo državo ali del države, ali nakladajo posameznim državljanom dolžnosti, ali izpreminjajo ozemlje naših kraljestev in dežela;
2.	daje zakone glede dolžnosti vojaške službe in dovoljuje vsako leto število vojaških novincev;
3.	določa vsakoletni proračun državnih potrebščin, dovoljuje vsako leto pobiranje davkov in pregleduje vsakoletne računske sklepe;
4.	urejuje denarstvo in daje zakone o trgovini in prometu, t. j. o poštah, železnicah, vodnih cestah, obrti itd.;
5.	daje zakone o državljanstvu, domo-vinstvu in o političnih pravicah državljanov;
6.	določa načela, po katerih naj sc vrši pouk v ljudskih šolah in gimnazijah in daje zakone o vseučiliščih;
7.	daje zakone o kazenskem pravosodju in o zasebnem pravu, t. j. o občem državljanskem, trgovskem, meničnem, pomorskem in rudarskem pravu;
8.	določa načela, po katerih naj bodo urejena upravna, finančna in sodna obla-stva.
Volivec, ki se le nekoliko pomudi pri teh točkah, mora uvideti na prvi pogled, o kako važnih stvarih sklepa državni zbor. Njegovi sklepi segajo globoko v družipsko, versko, narodno in gospodarsko stran življenja! Ni pa vseeno, katera načela uveljavi državni zbor v državnih zakonih. Zato treba voliti v državni zbor le značajne može, ki zastopajo načela poštene stranke in jim moremo zaupati usodo svojih družin in svojega naroda!
Naročajte „ZLATO KNJIGO"!
Kako živi in umrje Orel.
(Iz Branice.)
»Mlad umrje, kogar nebeške moči ljubijo.«
Po naše rečeno, ljub si bil Bogu in ker te je ljubil, te je vzel iz doline trpljenja! Zares, pokojni naš načelnik Leopold Poljšak, katerega je poklicala božja previdnost dne 10. majnika iz tega sveta, je bil ljub Bogu.
Ne bom našteval njegovih čednosti, z eno besedo, bil je vzor »Orla«. Živel je vzorno, umrl je sveto v rokah svojega dušnega pastirja, katerega je ljubil otroško vdano. Z ljubeznijo do Boga in preblažene Device je združeval posebno bistroumnost za vsa vsakdanja vprašanja. Naročen je bil sam na več časopisov, kakor »Domlojuba«, »Mladost«, »Bogoljuba« in »Novi čas«. Kaj pa »Slovenec« pravi, povpraševal je vsak dan in ga tudi dobival iz društva. Da si ga slišal govoriti o političnem položaju, mislil si, da imaš pred seboj moža, iz-vežbanega že v mnogih političnih bojih. Pa njegova pobožnost, njegova vdanost v bolezni v voljo božjo!
Influenca, hripa, katere niti vpošteval ni, se je spremenila v pomanjkanje krvi in tako je podlegel izkrvavi j en ju. Njegova smrt /je bila zgled smrti pravičnega. Ko že niso mogle njegove ustnice izgovarjati besedi kesanja, obujal ga je še v srcu in veselo pogledal. Ko je zadnjikrat prejel sveto odvezo, je kmalu zatisnil brez smrtnega boja svoje utrujene oči.
'Bratje Orli položili so ga v kroju na mrtvaški oder, kakor je bil poprej nasproti svoji sestri sam naročil.
Njegov pogreb je bil naravnost veličasten, ka-koršnega Branica še ni videla. Sosedni bratski odseki so poslali svoje zastopnike, tako, da je bilo pri pogrebu 50 »Orlov« v kroju, domači bratje Orli so pa nosili vence in njegove zemeljske ostanke. Trije duhovniki so spremljali blagega Leopolda k večnemu počitku, zraven pa ogromna množica ljudstva iz Vipavskega in Krasa, 800 do 000 ljudi. — Pevsko društvo »Nanos« iz Goč mu je pelo žalostinke, ki so segale vsem navzočim globoko v srce. Na grobu mu je govoril predsednik »Orlov«, domači gospod kurat Šmid, zadnji pozdrav. Vence na njegov grob so položili braniški Orli in tukajšnja Marijina družba.
Težko je bilo slovo od groba prvega »Orla« vipavskega okrožja, a nesli smo s seboj zavest, da ima naše okrožje priprošnjika in vzor tam nad zvezdami. Da bodi nam »Orlom« vzor lepega, ne-omadeževanega mladeniškega življenja, bodi nam vzor ob smrtni uri!
Pokojnemu načelniku braniškega Orla br. Leopoldu Poljšaku.
Cvetoči majnik sipal je cvetice, žarelo radosti je mlado lice, življenje krog in krog, v razkošju polje, gaj in log.
Cvetice pale prve so pod koso, nosile majnika so prvo roso, objela jih je smrt.
Pokošen — prvi cvet in — strt.
In ti — si prva rožica okrožja, ki roka presadila te je božja tja v srečni, večni raj, v ljubavi čiste, cvetni maj!
Poglej zdaj, brat naš, dol z višine zlate vipavske zveste ti okrožja brate, tu bodi ti nam vzor, na svidenje pa enkrat gor!
Br. Šmid.
Za našo strokovno izobrazbo.
Če pregledujemo zapisnike naših knjižnic po izobraževalnih društvih, takoj opazimo, da ljudje najbolj segajo po knjigah zabavne vsebine, knjige pa, ki obsegajo kako kmetijsko vedo, te ležijo nerazrezane v omarah, zapuščene od bralcev. Notri so le toliko, da povečujejo število knjig.
Da se ljudje ne zanimajo za kmetijske knjige in spise, ima več vzrokov:
Povesti se lepo berejo in so mične, a strokovne knjige je pa treba študirati in ne kar naprej listati.
Pri branju povesti se nekoliko duševno odpočijemo, naš duh spremlja osebe, ki so zbrane v povesti v starodavne čase, v daljne kraje in tuja mesta in po vseh veselih in žalostnih dogodkih. Z branjem strokovnih knjig pa se tudi duševno utrudimo in jo kmalu radi denemo iz rok.
Ljudje večkrat sploh ne čutijo potrebe takega čtiva, ker nimajo do tega volje ter jih k temu tudi nihče ne nagiba.
Veselje do takega berila pa sledi šele potem, ko že uvidevamo, da je ta ali ona veda za nas res koristna.
Bratje, tukaj nas čaka veliko hvaležnega in prekoristnega dela, toda ne ustrašimo se, saj gre za našo korist, za našo izobrazbo. Pošten Orel si naj šteje v sramoto, ako ne bode v moških letih napreden gospodar! Mi ne smemo biti strahopetneži!
Lahko se zberejo fantje v »kmetijske odseke«, kjer skupno proučujejo dotično tvarino, da jim kaka za to sposobna oseba predava in oni potem to doma bolj natanko zaradi ložjega umevanja preštudirajo. Seveda pa mora biti o tem predavatelj dobro poučen. Potrebno znanje iz prirodopisja in kemije pa lahko razlagajo naši požrtvovalni gospodje duhovniki. Za vpis v »kmetijske odseke« pa nikakor ni siliti člane, ampak je treba zbrati nadarjene prostovoljce.
Tako bode hitro pretekla prijetna urica v društvu, starši bodo radi puščali svoje sinove v društva, ker bodo uvideli, da se jim tam vcepi ljubezen do rodne grude in se marsikaj praktičnega nauče, potrebno za njihov bodoči stan. Kmečki domovi pa bodo zadobili drugo lice in dozdaj revna Slovenska, se bode spremenila v napredno deželo v najboljšem pomenu.
Negujmo in vzgojujmo našo kmečko inteligenco!	Fr. Grubič.
S trdno voljo za ciljem.
Življenje je trpljenje, ena sama dolga trnjeva pot. A mnogo pa je ljudi na svetu, ki te trnjeve poti 'še niso skusili in je menda tudi ne bodo. Živijo tja v en dan kot božji volek, ne misleč na jutri, brez vsake krepkejše volje ali cilja.
Ljubi tovariši Orli! teh ne smemo in tudi nočemo posnemati, ampak pri vsakem podjetju si moramo postaviti nek določen cilj. Naš najvišji cilj in konec naše zemeljske poti vam je vsem znan. Pa tudi za vsako malo, tudi za najmanjše vsakdanje delo, si moramo postavi cilj. Vsakemu izmed vas je znano, da se s samim opotekanjem semintja brez cilja in volje ne pride nikamor. Če na primer rokodelec ali kdorsibodi opravlja svoje delo tja. v en dan in si misli, saj nocoj še ni vseh dni konec, če ne bom danes, bom pa jutri, gotovo ne bo opravil nič prida. Vse drugače pa je, če se postavi cilj, do tega časa mora biti to opravljeno in, če ima tudi trdno voljo, dotično delo tudi izgotovi.
Če je že ttedaj pri tako malem in vsakdanjem delu treba cilja, koliko bolj ga je treba šele pri velevažnem narodnem delu.
Zraven cilja pa moramo imeti tudi t r d n o voljo, postavljeni cilj tudi doseči. Kaj na primer pomaga turistu, če reče, danes še moram biti na Triglavu, ko pa ugleda prvo strmino, mu upade pogum in volja ter leže v prvo najbližjo senco. Pač pa bi ga dosegel, če bi imel voljo.
Krepko naprej z neomajano trdno voljo za na. šimi narodnimi, posebej še orlovskimi cilji. To vam, ljubi bratje Orli, želi vaš tovariš iz Štajerske! Vabim vas tukaj na obilno udeležbo telovadbe v Šentjurju (Št. .Turju) ob južni železnici, kjer si bomo razveselili srca in jih vneli ob ognju skupne, ne-omajane ljubezni, da bomo mogli z novim veseljem in navdušenostjo iti v boj za naše cilje.
Prisrčen pozdrav
O g n j e s 1 a v.
Okrožja.
Prireditev podzveze Orlov za Kranjsko na Vrhniki je zelo lepo uspela. Natančno jo je popisal že »Slovenec«, mi pa bomo priobčili o telovadbi strokovno oceno, kakor hitro jo dobimo. Zazdaj omenjamo, da se je predvsem izkazal vrhniški odsek, najbolj pa »Bogomile« na Vrhniki, vsled česar je bilo vse v vsakem oziru fino in vzorno aranžirano. Nekaj zelo veselega je tudi to, da smo topot videli med nami tri poslance v uniformah. Veselica je bila dokaz finega okusa, se je pred nočjo končala in je zapustila v vseh le prijeten spomin. Disciplina Orlov je bila zgledna. Več o vsem in drugih stvareh v prihodnji številki, ko urednik zopet pride v stari tir. (Uredništvo.)
Št. Peter v Ljubljani. Šentpetersko okrožje v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 11. avgusta II. mladeniški tabor v Bizoviku, Hrušici in v Stepanji vasi. Dopoldne sv. maša v Bizoviku, po sv. maši tabor, na katerem govori drž. m deželni poslanec g. Franc Povše, zastopnik Z. O. in drugi. Popoldne javna telovadba v Stepanji vasi, po telovadbi sestanek vseh odsekov. Prosimo vse bližnje odseke, da se ozirajo na to prireditev. Natančen vspored objavimo v prihodnji »Mladosti«. Važen bo ta dan za našo orlovsko organizacijo v ljubljanski okolici, zato pričakujemo obilne udeležbe od bližnjih odsekov: kakor Sostro, Ig, Šmarje, Vič, Dobrova, Brezovica. D. M. Poljsko okrožje je obljubilo i polnoštevilno udeležbo. 11. avgusta torej na II. mladeniški tabor Š e n t, peter s k e g a okrožja!
Vipava. Dne 14. julija t. 1. se je vršil občni zbor vipavskega okrožja in obenem prvi poizkus orlovske godbe iz okrožnega odseka Šmarje na Vipavskem. Godba šteje 21 članov in sc je po 7 mesečnem temeljitem vežbanju toliko izurila, da si je ob tem prvem poskusu gotovo vse priznanje zaslužila. Sedaj pa bo brez skrbi tudi zunaj javno nastopala! Ob tej priliki — pri prvem poskusnem nastopu godbe — je nastopilo tudi.po par članov izmed vsakega okrožnega odseka. Dasi to pravzaprav ni bila javna telovadba, vendar je treba nekatere stvari grajati. Prvič je treba fantom odločno povedati, da mora biti vsa telovadna obleka skrajno snažna, z navadnimi
čevlji je prepovedano telovaditi pri prostih vajah, kaj ap še na orodju! Potem pa telovadba. Pri vsakem nastopu, tudi takim notranjem, je treba, zlasti kadar so fantje iz različnih odsekov, telovadne izkušnje. Tudi pri takem malem nastopu moramo nastopiti tako kot se mora. Br. načelnika bi opozoril, da bi ne poveljeval odmor, ko sta predtelo-vadca telovadila, saj morajo biti fantje ravno takrat najbolj pozorni. Nove proste vaje vadijo nekateri »po goriško« — ne vem, kako pridejo na prav nove gibe, zlasti ko je vaje že »Mladost« prinesla. Seveda če bi bila le mala skušnja, bi tega nedostatka ne bilo. Orodna telovadba. Delali so težke vaje — a razun par, večinoma površno; četudi ni bila javna telovadba kot taka, vendar se moramo resno potruditi tudi za tak nastop; še celo za navadno vsakdanjo telovadno vajo. Brez temeljitosti se izgubi vsa vrednost! Pri moreški se je istotako pokazalo pomanjkanje prejšnje skušnje, to se je videlo zlasti, kadar so telovadci prišli v takt! Potem je šlo odločno, bojevito kot mora iti moreška! Seveda je imela godba tudi v tem slučaju prehiter tempo, s telovadcev je kar curkoma tekel pot; to je treba za javni nastop popraviti. Istotako je zadosti, ako krog dvakrat okrog pride. Na to morata godba in brat načelnik paziti! Da je treba rajalni prihod in odhod imeti izrisan, to mi ni treba omenjati. Toliko našim telovadcem! Svetoval bi novemu bratu okrožnemu načelniku, da napravi tehnični tečaj takoj, ko se poljsko delo malo omeji, da se telovadci temeljito izobrazijo v redovnih in prostih vajah. — Dasi se ni agitiralo in vabilo, je vendar bila telovadnica popolnoma zasedena, ljudstvo je z zanimanjem sledilo telovadbi, zlasti pa vrli godbi ob njenem prvem javnem poskusu! Vsem fantom: z vso resnostjo na temeljito vežbanje, obenem pa tudi srčna zahvala! (Poročilo o občnem zboru sledi.)
Moravče. Kamniško okrožje je priredilo dne 5. junija v Moravčah okrožno telovadbo, na katero so se vsi že davno veselili. Vsa čast našim fantom, da so res tako lepo okrasili Moravče, posebno pa telovadni prostor. Vse polno mlajev in zastav je pričalo, da so Moravče naše in nikogar drugega. Prišel je dolgo zaželjeni dan in dasi je deževalo, se je slavnost izvršila nad vse lepo. Orlov je prikorakalo 189 s slavno kamniško godbo, ki je res izborno rešila, svojo nalogo. Udeležili so se slavnosti Orli iz Kamnika, Ljubljane (obeh odsekov), sv. Helene, Mengša, Komende, Ihana, Domžal, Mekinj, Stranj, Homca, Radomlje in Tržiča. Pred Ljudskim Domom jih je pozdravil župan v imenu svoje in sosedne občine Drtije, klicaje jim, da prihajajo med svoje ne samo rodne brate, ampak tudi brate po mišljenju. Odgovoril je v lepih besedah predsednik okrožja br. Maier, navduševal fante za orlovsko idejo in bodril starše, da brez skrbi oddajo svoje sinove Orlom. Nad vse slovesen pa je bil po sv. maši obhod po Moravčah. Ta velika četa mladih, idealnih fantov je pokazala, da se ne boji ne nasprotja, ne vremena in ničesar razun Boga. Po kršč. nauku je bila pa javna telovadba, ki je pokazala, da je kamniško okrožje eno prvih. Ljudje, katerih je bilo ogromno število, pa so se čudili mladim fantom, da je sploh kaj takega mogoče. Živijo-klici in aplavz pa je pričal, da naše fante vse ljubi in spoštuje. Veselica se sicer ni mogla razviti radi dežja, vendar moramo reči, da je bila z brati Orli vesela vsa obsežna moravška fara. Vsa čast br. Dostalu, ki je vodil javno telovadbo, prepričan naj bo, da ga ohranimo v najlepšem spominu, hvala tudi vsem drugim, ki so kaj pripomogli k slavnosti, zlasti pa našim vrlim dekletom. Na svidenje!
Idrija. Poročilo o ob čnem zboru našega okrožja:	Zastopani odseki: Idrija, Črni vrh,Sp. Idrija,
Otalež, Žiri. 1. Iz poročila predsednika-Pohvali delavne odbore ;kara premalo udeležbo nekaterih odsekov pri predavanjih; opozarja na nevarnost, da se nekateri vpišejo v odsek le zato, da potem oh večerih, mesto da hi telovadili ali se udeleževali predavanj, pohajajo okoli. Poživlja dotič-
ne, naj zapuste organizacijo! — Iz tajnikovega poročila: Sicj sedem odborovih, dve p^edsed-stveni. Poleti se bodo vršile odborove, pozimi le predsedstvene seje (vsled oddaljenosti odsekov). Odsek v Cerknem se je izključil iz Z. O. radi neizpolnjevanja okrožnih pravil. V odseke naj pride več ži;vljenja! — ' B li a g aj n ik o v a knjiga izkazuje: 29 kron dohodkov in 104 K 13 vin. stroškov. — Iz poročila okrožnega načelnika: Povoljno Izpadla javna telovadba v Žireh meseca septembra. Vršile so se seje in tečaji okrožnih vaditeljev, ki pa naj v prihodnje redneje prihajajo k tem! Tehnične revizije pri posamezni odsekih se doslej za letos še niso izvršile. —- Volitev odbora: Izvoljeni so br.: Ivan Jazbar, predsednik; Fran Tratnik, podpredsednik; Jos. Gnidovec, odbornik (duh. vodja); Lavoslav Puc, tajnik; Ivan Kanduč, namestnik; Ivan Svetličič, blagajnik; Ivan More, namestnik. Okrožnim načelnikom br. Leopold Kogej. — Slučajnosti: O. p. br. Jazbar opozarja na evharistični kongres na Dunaju. Glede okrožne prireditve spominja na sklep Z. ()., naj ne prirejajo okrožja letos obveznih prireditev; torej se taka za letos opusti. Glede prispevkov v okrožno blagajno se določi: Odseka Idrija In Žiri prispevata od veselic 10% čistega dohodka; drugi odseki mesečno po 1 K. Dolga in zanimiva debata se je razvila glede strelnih odsekov, o katerih je poročala »Mladost«; ti so v obliki, kakor jih ima goriška podzveza za naše kraje in razmere nesprejemljivi. — Br. okr. predsednik Jazbar vabi na marljivo delovanje v odsekih in nato zaključi občni zbor.
Biljana. Jako malo se oglašamo v »Mladosti«, raditoga pa ne mislite, da nič ne delamo. Po dolgem času smo imeli dne 30. junija sejo brijskega okrožja na Dobrovem, v kateri smo sklenili prirediti dne 28. julija t. I. ob pol 4. uri popoldne v prostorih starodavne grajščine na Dobrovem javni nastop brijskega okrožja, združen s Slomškovo slavnostjo, na katero so vabljeni tudi bližnji goriški in vipavski odseki. Vspored bo sledeči: 1. Sprejem došlih Orlov na Dobrovem ob pol 9. uri dop., odkjer odkorakajo udeleženci skupno k sv. maši v Medano, ki se bo vršila ob pol 10. uri. 2. Po sv. maši skupno kosilo na Dobrovem. 3. Ob 1. uri popoldne poskusne vaje. 4. Ob pol 5. uri javni nastop, katerega se udeleži radi omejenega prostora 80—100 telovadcev. Na sporedu so proste ter orodne vaje. 5. Sabljanje (moreška.) Pri prireditvi svira vojaška godba iz Gorice. (S. Po končanih vajah slavnostni govor.
Odseki.
Šmartno pri Ljubljani. Naš Orel je imel prvo sejo po letošnjem občnem zboru v nedeljo, dne 23. junija. Na občnem zboru izvoljeni odbor se je sledeče sestavil: Predsednik br. Bolta Ivan; podpredsednik br. Mihael Dimnik; tajnik br. Zajc Ivan; blagajnik br. Bolta; načelnik br. Josip Bolta. Na Vrhniko pošlje odsek dva zastopnika. S telovadbo začnemo v nedeljo, dne 14. julija; vaje bo vodil okrožni načelnik br. Pavel Kržan. Z veseljem pričakujemo 2. mladeniškega tabora šentpe-terske fare v Hrušici in Štepanjivasi dne 11. avgusta, kjer nastopi tudi naš odsek pri javni telovadbi. Odsekova blagajna je bila doslej združena z društveno, sedaj dobi odsek lastno blagajno, v kateri imamo 09 K. Denar, ki ga dobimo pri »ofrehtih«, pripade odseku. Pristopilo je nekaj novih članov in z veseljem gledamo v bodočnost, ker vsa znamenja kažejo, da uspehi našega dela ne izostanejo. Posebno mlajši fantje nam vzbujajo najlepše upe. Z veseljem in s korajžo na delo!
Moravče. Občni zbor telovadnega odseka Orel v Moravčah, ki se je vršil že 19. marca, še ni prišel v list, ker se je morda dopis zgubil ali pa založil. Zato ga danes še enkrat objavljamo. Kaplan Demšar otvori zborovanje, katerega se je udeležilo 31 mladeničev, pozdravi zbrane in govori o velikem pomenu orlovske organizacije, posegajoč v zgodo-
vino mladeniškega gibanja. Dalje navdušuje fante k vztrajnosti in agitaciji za odsek, ki naj bi bil zgled tudi starejšim, da ne zapuste bojnega polja, ampak z mladimi skupaj delajo za krščanske ideje. Tudi v političnem življenju naj bi se Orel pokazal v prvih vrstah in kazal pot vse m d r u g i m. Obenem se zahvali vsem br. odbornikom, posebno pa predsedniku, načelniku in blagajniku za res izborno delovanje v prospeh Orla. Vsi so storili svojo dolžnost popolnoma. Br. načelnik Janče Urbanija prosi fante, da redno prihajajo k telovadbi in ob vsaki priliki kažejo, da so Orli. Nato se je vršila volitev, pri kateri so bili enoglasno izvoljeni: Janče Groboljšek, predsednik; Rudolf Grilj, blagajnik; Anton Demšar, tajnik; Ignac Tomc, njegov namestnik; Janez Kunaver, Janez Janež, Franc Ribič, Anton Jurjevec, Janez Urbanija in Anton Cerar kot zastopniki izobraževalnega društva. V vaditeljski zbor so bili izvoljeni: Janče Urbanija, načelnik; Martin Urbanija, podna-čelnik; Anton Tirbi in Janez Janež.
Tržič. Naš Orel je obhajal IG. julija petletnico obstanka obenem z društvom sv. Jožefa, ki je praznovalo svojo petnajstletnico. Priredili smo za ta dan javno telovadbo, prvo v Tržiču od naše strani. Dober teden smo pripravljali prostor za našo slavnost. postavljali mlaje, jih okrasili z zastavami, In šotore, v katerih so se prodajale jestvine, pivo, vino, brezalkoholne pijače, bržole, klobase, razglednice, narodni kolki in dr. Nebo nam je bilo milo in vreme za telovadbo najugodnejše. Prišli so k naši slavnosti telovadni odseki z Jesenic, Koroške Bele, Radoljice, Kamne gorice. Podbrezja, Kranja, Naklega, Polja, Kamnika, Moravč, Vrhnike, Ljubljane in celo iz Celovca. Na kolodvoru jih je sprejel naš odsek. Od tu smo korakali s poljsko orlovsko godbo na čelu in trije jezdeci-Orli v spremstvu drugih društev do pošte. Tu je poleg drugih pozdravil predsednik tržiškega Orla, g. župnik Potokar, došle goste, kateremu so se odgovarjali razni odposlanci društev. Ob 10. uri so se odseki udeležili sv. maše, katero jo daroval gospod stolni vikar Smolnikar iz Ljubljane. Po kosilu smo imeli skušnjo za popoldanski javni nastop. Po litanijah je bila na župnijskem travniku javna telovadba, pri kateri so nastopili telovadci na bradlji in na drogu, zelo je ugajal rajalni pohod in moreška. Telovadbo je vodil načelnik Zveze Orlov br. Jelovnik, kateremu je bil v znak hvaležnosti podarjen lep šopek. Z uspehom veselice in z vso prireditvijo, ki se je izvršila nad vse pričakovanje sijajno, je bilo vse zadovoljno. Iskrena zahvala bratu načelniku »Zveze« za vodstvo in vsem bratskim odsekom, ki so se udeležili našega slavlja. Vrnili vam bodo ta poset. — Vaditeljskega tečaja v Ljubljani sta se udeležila br. načelnik župan in brat tajnik Teyrovsky. Tudi na Vrhniki je bil 30. junija odsek dobro zastopan.
Hoče. Naš telovadni odsek Orel je imel v nedeljo, dne IG. junija zopet svoj mesečni sestanek, ki je bil dobro obiskan. Prejšnji mesečni sestanek se je vršil pa v sosedni Slivnici pri Mariboru, na katerem- je govoril iz Maribora g. urednik Kemperle o narodni vzgoji, č. g. Baznik pa o verski vzgoji Orla. Koncem zborovanja pa je navduševal brate Orle požrtvovalni brat Simonič iz Maribora, ki je res Orel z dušo in telesom. Govornikom lepa hvala. Na zadnjem zborovanju nam je pa predaval br. Zcbot iz Maribora in domači brat Franjo Hergouth. Zborovanje je vodil predsednik č. g. Baznik. Pristopilo je nekaj novih fantov, ker že vidijo, kakšni so Orli, nasproti drugim neorganiziranim fantom. Bratje Orli, le korajžno naprej, vadimo se pridno v telovadbi in tudi v petju; saj nam je dana tako lepa priložnost. Naš požrtvovalni gosp. pevovodja, č. g. Šeško, nas je že precej izvežbal, tako, da smo pri zadnjem zborovanju že zapeli moški zbor. Tudi naš blagajnik, brat Rajko, pridno zbira malo mesečno udnino. Bratje, zdaj pa le pridno na delo, da se bo pokazalo v kratkem, kaj smo se že naučili v organizaciji Orlov.
Gradec. Naš Orel gre pogumno naprej! Dobili smo bradljo, na kateri sc prav pridno vadimo, dne 21. julija pa naš Orel prvič javno nastopi. Proizvajale se bodo proste vaje. moreška, vaje na bradlji in skupine, po telovadbi prosta zabava. Prireditev se vrši v dvorani »Kaufmannshausa«. Ta prvi nastop graškega Orla bo važnega pomena za celo organizacijo, posebno pa za nas same. Ljudstvu pokažemo, kaj da smo in kaj da znamo, da s tem pridobimo več prijateljev našemu Orlu in pritegnemo k Orlu novih, mladih moči, katerih je toliko tukaj v Gradcu! Velika naloga Orla pa je tudi ta, da skrbi za orlovski naraščaj. Veliko slovenskih mladih fantov pride tukaj v Gradec učit se rokodelstva, na stotine se jih zgubi, nekaj v socialno demokracijo, nekaj pa v nemška društva. Z doma gredo dobri in pošteni, s seboj prinesejo nauke, katere jim je dala mati, tukaj pa so prepuščeni sami sebi, vabi jih nepoštena druščina, sliši se le nevera in pohujšanje. V cerkev še hodijo en čas, pridige ne slišijo nobene, oziroma jo ne razumejo, ker je nemška, slaba druščina jih še tega odvadi. Ko preteče učna doba in se privadi fant nemščine, pozabi na vero in na dom. To je spoznal tudi naš Orel, zato si je vzel za nalogo, da skrbi za naraščaj. Do dvajset jih že pridno prihaja v društvo in smo že pričeli s telovadbo, je pa še veliko dečkov, katere bode treba še pridobiti. Toda ti zvečer nimajo časa- prihajati v društvo, ob nedeljah pa pridejo člani v društvo in tako za naraščaj ni prostora za telovadbo. Treba bo dobiti telovadnico, treba bo telovadne obleke, ker vajenci si je ne morejo sami kupiti, gmotno stanje Orla pa je zelo slabo. Več pisem smo že razposlali s prošnjami, toda do danes še nismo nič prejeli. Zato se na tem mestu s prošnjo obračamo do vseh prijateljev orlovske organizacije, da pridejo našemu Orlu na pomoč, da bo mogel vršiti svojo nalogo, da bo mogel vzdrževati naraščaj in ga vzgojiti v poštene krščanske slovenske mladeniče, da se bodo vrnili domov pošteni in zavedni Slovenci, pravi Orli! Mi pa, bratje, veselo naprej na daljno delo!
LISTEK.
Zadnji dnevi poljskega kraljestva.
(Zgodovinska študija.)
Josip Logar.
(Konec.)
Kosciuszko je bil še daleč od svoje domovine, za vstajo poljskega naroda ni bilo še ničesar pri-pravljenega in že je zvedel v Draždanih, da se je uprl polkovnik Madalinski Rusom, in da je izbruhnila revolucija v Varšavi. Jeza in žalost sta mu napolnili srce, ko mu je došlo poročilo o tem naglem in nepremišljenem začetku. Da bi se ne izjalovila vsa stvar, je storjeno odobril in nadaljeval. Koj po svojem prihodu v domačijo je bil imenovan za diktatorja z neomejeno oblastjo, ki jo naj bi izvrševal toliko časa, dokler ne bo domovina rešena.
Zdržimo se podrobnega opisovanja. Kosciuszko je izdal določbo za določbo, ki priča, da ni znal samo kot nadarjen general s pripravljeno armado sovražnika uničiti, marveč da je istotako umel v najkrajšem času armado ustvariti ter jo navdušiti in usposobiti za boj z močnim, vojske vajenim sovražnikom. Rusi, ki niso poznali bojazni, so bili zbegani, prestrašeni po silnih napadih, nenavadnem manevriranju poljskih junakov pod vodstvom ljubljenega, oboževanega diktatorja. Prusi s kraljem Friderikom Viljemom II. samim na čelu so se morali umakniti z naglimi pohodi spred Varšave, od koder jih je podil Kosciuszkov duh v kraje, kjer jim je zanetila Kosciuszkova roka plamen vstaje. Ljudstvo je bilo voljno vse storiti, kar ukaže diktator. Ta pa ni znal braniti domovino samo zunanjih sovražnikov, ampak je napravil mir in red z ener-
gično voljo tudi med lastnimi rojaki. Poljska Je hila tedaj v hudi, slabo preboleli krizi, in kakor drugod, tako so tudi na Poljskem priplavali na površje elementi, ki jim je bil rop, umor dnevno opravilo. Moti se, kdor presoja poljsko sicer upravičeno revolucijo zgolj iz stališča ljubezni do naroda, domovine in pozablja, da so imeli tudi mehki Poljaki može med seboj, ki so bili zreli jakobinci na severu. Kosciuszkova odločnost jih je vzdržala v pravih mejah. Značilno je, da so tisti framazoni, ki niso stegnili niti mezinca v rešitev Poljske, očitali Kosciuszku, kako to, da vzdržuje in varuje s svojo močjo poljskega kralja, preganja pa prave »narodnjake«, ki se po ljudskem pravu maščujejo nad svojimi zatiralci in se tako varuje napasti Avstrijo, s katero so vendar Francozi v boju za življenje in smrt. Gospodje so pozabili, da je bila diametralna razlika med njihovo in med poljsko revolucijo. Gibanje Poljakov, Kosciuszko budi v nas Slovanih zlasti ogenj svetega navdušenja za blagonosno prostost domovine — spomini na francoski preobrat, na može, ki so si ovekovečili svoje ime med razvalinami tisočerih in tisočerih eksistenc, ne izvzemši Napoleona, pa so in ostanejo grozo vzbujajoči spomini krivice, preganjanja, zatiranja, pohotnosti, morjenja in pobijanja nedolžnih, za skupni blagor prezaslužnih ljudi. Kosciuszka so nedolžni, zatirani proslavljali, po njegovi nesreči plakala mesta, med-lele matere z otroki v naročju — zato ni mogel dobiti priznanja pri jakobincih.
Kako je uspel Kosciuszkov poizkus, zlajšati stanje tlačanov? Da bi pokazal, kako mu krvavi srce pri pogledu na te trpine, je sam nosil suknjo, kakoršno so imeli tedaj tlačani. Zahteval je, naj se jim podeli osebna pravica in zmanjšajo dnevi tlake. Zemljo naj bi smeli graščaki kmetom le tedaj vzeti, ako bi se tem dokazalo, da niso izpolnili svojih obveznosti. Vrh tega je hotel Kosciuszko sodnijsko zasledovati graščake in njihove oskrbnike, češ, njih kruto ravnanje s kmeti opravičuje sum, da hočejo preprečiti splošno vstajo poljskega naroda. S temi osumljenci se je na mnogih krajih postopalo silno hudo — in to brez vsake sodnijsko obravnave. Vzrokov pa je imelo nižje ljudstvo dovoli. Tako si tudi najlažje razlagamo, zakaj so se protivili plemiči, oborožiti vse svoje podločnike. Slaba vest je bila, ki jim je narekala kot vzrok:	»Potem pridejo osodepolni trenotki za
domovino!« Kake so bile pač razmere med plemiči in ubogim ljudstvom, ako se gospoda ni upala ne v času splošne nevarnosti dati svojemu podložniku orožje v roke!
Plemstvo je bilo silno razburjeno, ko je zahteval Kosciuszko vztrajno in neodjen-Ijivo, naj se olajša breme nižjemu ljudstvu. A naj so ga vodili pri tem tudi še tako blagi in pošteni nameni, Kosciuszko ni ničesar dosegel. Nevolja, žalost sta odslej trli junaka. Močne, boja vajene, polnoštevilne trume Prusov in Rusov so se Poljski vedno bolj bližale — bode li to trmoglavo, razvajeno, podkupljivo plemstvo domovino rešilo? Ne bode li v odločivnem hipu odpovedalo, kakor je to storilo generalu Madalinskemu? Kako se hoče vojskovati, so vprašali plemiči Madalinskega, ali s pomočjo Prusov zoper Ruse ali z Rusi zoper Pruse. V obojnem slučaju so mu na strani, sicer pa ne, ker so uverjeni, da jih združeni sovražniki popolnoma uničijo. In Madalinskijeve operacije, ki jih je tako spretno začel, so morale prenehati.
Med tem se je bližal 10. oktober leta 1794 in odločitev pri Macijejovicah. Katarina se je naveličala vednega, zdaj srečnega, zdaj nesrečnega bojevanja v malem. Šuvorov, ki je bil z mnogoštevilnimi četami na turški meji, dobi povelje, naj pride hitro kar more z vsemi močmi pred Varšavo, središče poljskih nemirov, in naj napravi neredu nagel in trajen konec.
Kosciuszko in Suvorov si bosta stala nasproti, največja vojskovodja tedanjega časa na severu.
Dne 18. septembra napade Suvorov Poljake pod poveljstvom Sijerakovskega blizu samostana Krup-
cice ter jih potisne do kraja Brzesc—Kitevski. Drugi dan se bitva ponovi in konča s popolnim porazom Poljakov. Izgubili so vse topništvo; mnogo jih je bilo vjetih, od vseh se je rešilo komaj 500 mož. Huda izguba za Poljake, in to ne brez njih krivde. Kosciuszko je pozvedcl za vzroke te nesreče ter strogo kaznoval vse tiste, ki niso storili svoje dolžnosti.
Suvorov se je nato skušal združiti s polkovnikom Ferznom in skupno z njim napasti Kosciuszka. Poljaki so morali storiti vse, da bi preprečili to združitev ruskih poveljnikov. Zato pošlje Kosciuszko nemudoma poveljnika Poninskega s 3000 možmi proti Ferznu, da mu zabrani nameravani prehod čez Vislo. Poninski pa ni rešil svoje naloge — opravičil se je z gosto meglo.
Kosciuszko je moral svoj prvotni načrt zopet premeniti. Svojo veliko vojaško nadarjenost je pokazal s tem, da se ni nikdar omejil na defenzivo, marveč začel po premišljenem, spretnem načrtu vedno z defenzivo — način, ki ga opažamo pri vseh velikih strategih. 9. oktobra ob štirih popoldne si prideta sovražnika pri mestecu Macijejovice nasproti. Ferznovi polki so se nemoteno razvili že tostran Visle. Vendar so se vršile tisti popoldan le večji in manjši hoji med prednimi stražami. Tem pridnejše sta se oba poveljnika pripravljala za od-ločivno bitko drugi dan. Več, veliko več je bilo sicer Rusov, prekašali so Poljake zlasti po številu topov. A Kosciuszko je izbral za svoje junake silno ugoden kraj. S tem je kolikor toliko nadomestil pomanjkanje števila čet.
Eno stran svoje bojne vrste je pustil Kosciuszko nezavarovano; to naj bi kril Poninski s svojim moštvom. Kosciuszko mu pošlje najstrožje povelje, naj se nemudoma poda na odkazano mu mesto, kjer je bilo ponoči zanj vse potrebno pripravljeno. Poninski je bil pa samo tri milje oddaljen od Kosciuszka.
Boj se prične. Poninskega še ni. Odprto poljsko krilo zapazi hitro ruski poveljnik Denisov in je prične napadati z vso silo svojega topništva. Poljaki trpe grozovito vsled neprestanega ognja, a ne odnehajo, dvakrat naskočijo Ruse z golimi bajoneti ter jih dvakrat odbijejo. Kosciuszko hiti na najnevarnejša mesta in hvali, navdušuje, vnema, Poninski mora biti vsak trenutek tu s svežimi, spočitimi četami — in zmaga bo gotova. A Poninskega ni in ni — Poljaki pa vztrajajo med neprestanim bombardiranjem ruske artiljerije že od pete ure zjutraj — in s kakimi izgubami. A infanterija stoji kot, prikovana na svojem mestu. Pet polnih ur stoje že izpostavljeni smrtonosnim ruskim krogljam — m še ne kažejo ti mirni, izmučeni obrazi, da se hočejo umakniti. Toda v tem divjem klanju in bobnenju upade pogum poljski konjenici, ki spravi s svojim begom v nered tudi kot leve se boreče pešce. Kosciuszko dirja za bežečimi, prosi, roti, zastonj, konjenica se ne ustavi. Kosciuszkov konj se spotakne —-in v tistem trenutku je bil Kosciuszko že v sredi kazakov, ranjen, vjet . . .
5000 mož same infanterije je padlo v petih urah. In kako padlo! Rusi sami so pripovedovali, da so hila trupla junakov kot pokošena: vsa nepremična v bojni vrsti na mestu, kjer so stali poljski levi. Rusi so strmeli nad toliko hrabrostjo. Zgodovinar nas pri tem spominja onih Tebancev, ki so padli na isti način pri Keroneji: mrtvi so ležali na ravno istem mestu, kjer so odbijali sovražnika.
Kaj je bilo, da ni prihitel Poninski Kosciuszku na pomoč? Je-li izdal Kosciuszka Poljsko? Ali ga je sovražnik zadrževal, da se ni mogel prehiti na bojišče? Toda v tem slučaju bi bil gotovo sporočil glavnemu poveljniku, poprosil hitre pomoči. Stvar je temna, napojasnjena do danes. To pa zagotavljajo vsi: Ko bi bil Poninski pravočasno prišel, bi bili Rusi popolnoma premagani, v najslabšem slučaju vrženi čez Vislo, kjer bi morali prezimovati. Varšava bi bila rešena in med tem bi bila Poljska ojačena po Kosciuszkovem organizatoričnem duhu.
Nenadomestljiva pa je hila izguba Kosciuszka samega. Vsa armada je plakala po svojem poveljniku. Oginski, ki se je mudil tiste dni po nesrečni
bitki pri Macijejovicah v Varšavi, piše o splošnem žalovanju po Kosciuszku tako-le: »Po vseh cestah in ulicah, v vseh družabnih krogih, v vseh rodbinskih sestankih se je slišalo vedno in vedno: Kos-ciuszka ni več! In temu vzkliku je sledilo glasno jokanje, ki je odmevalo po celi Poljski. Komaj verjetno, toda jaz sam in mnogi drugi z menoj moremo vse izpričati: mnoge matere so vsled te vesti nesrečno porodile, premnogi bolniki pomrli, drugi so zblazneli, ne da bi se še zavedli. Po cestah smo srečavali može in žene. ki so vile roke, bile z glavo v zid in obupno zdihovale: Kosciuszka ni več — domovina je izgubljena.«
Mnogo se je govorilo in pisalo, da je iskal Kos-ciuszko smrti v bojnem metežu, ko je videl, da je vse izgubljeno .in da se je zagnal v sredo sovražnikov z vzklikom: »Finis Poloniae!« (Konec Poljske!) Kosciuszko pa je sam zahteval od grofa Segurja, ki je spisal zgodovino Friderika Viljema II. ter med drugim sprejel tudi omenjeno neosnovano trditev, naj v drugi izdaji tisti odstavek popravi, oziroma izpusti, ker je vse navadna laž in grdo obrekovanje.
A je bil v resnici konec Poljske. Pri Macijejovicah je bila poražena glavna odporna sila poljskega kraljestva, ki se je opirala samo na en del državljanov, na plemiče. Oginski se čudi v svoji zgovo-vinski knjigi »Znamenitosti«, kako so mogli Prusi in Rusi obdolžili Poljake jakobinizma, ko so bile vendar na Poljskem vse druge razmere, nego na Francoskem. Na Francoskem so preganjali duhovne in plemiče, na Poljskem pa je tvorila ravno duhovščina in plemstvo narod v pravem pomenu besede. Na Francoskem je povzročil tretji stan revolucijo, na Poljskem pa tretjega stanu še sploh bilo ni.
Dobro zavrne zgodovinar Weiss idealnega Poljaka: »Oginski ima popolnoma prav. Toda v tem pa je bila tudi vsa nesreča Poljske, zato je pa bil tudi odpor proti ruskemu orožju tako slab. Kaj so se brigali zatirani helotje za ustavo od 3. maja? Ko bi bili imeli Poljaki tretji stan (delavce, kmete, vse meščane, ki bi bili uživali vsaj naj-potrebnejše pravice), bi ne bili nikdar ruski polki strli Poljakov.«
In da ni mogel udejstviti Kosciuszko svoje velike ideje, zbuditi zatirane sloje v gnilem, izsesanem kraljestvu k novemu političnemu in socialnemu življenju ne pred 10. oktobrom 1794 vsled odločnega, nezmiselnega odpora plemičev, ne po 10. oktobru, ker je ruska vlada z vso skrbjo pazila, da ni prišel edini trezno in pametno misleči in delajoči mož do nikakega stika z nesrečno domovino, v tem je vsa tragika poljske vstaje in njenega hitrega konca.
Poljskega naroda bi ne bilo po eni, dveh nesrečnih bitkah konec, kot je bilo poljskih plemičev.
Stara resnica: ljudstvo, in sicer vzgojeno in izobraženo ljudstvo vzdržuj’e kralje in kraljestva. Prej ali slej razpade v prah vsaka naprava, kinima temelja v ljudstvu. Ni zanesljivejšega znamenja bližajočega se propada, nego če zro odrivane, stiskane množice topo, hladno, apatično v vodeče kroge in njih delo. Zle sile, ki umejo obuditi v teh mrtvih masah zanimanje, morajo nujno uspeti.
n~\x—v't——»k ^	^	^ vt~n
Mladeničem!
I. in II. zvezek.
Ti dve knjižici našega prevzvišenega knezoškofa spadata v roke vsakega slovenskega fanta. V njih najdete krasna navodila, kako mora slovenski mladenič živeti, da bo zdrav na duši in telesu, v ponos svojim starišem in v prid svojemu narodu!
Cena I. zvezka K V—, II. zvezka K V20.
Naroča se v Katoliški bukvami v Ljubljani.
n~\x w \v~~nc	n as—
K naborom.
„Naš Dom", isto glasilo štajerskih mladeničev prinaša sledeč jako umesten poziv:
Mladeniči, skrbite, da bodo letošnji nabori vam v čast. Ravno pri naborih vlada toliko krezumnih razvad in se prigodi toliko grdih lahkomiselnosti, da se nam zdi svarilna beseda na mestu. Slovenski fantje, pokažite vi ta dan, ko mislijo drugi, da morajo noreti, popivati in razsajati, da ste zreli in trezni mladeniči, ki se nikdar ne ponižate v blato. Bodite veseli, zakrožite lepo slovensko narodno popevko, vaša prsa naj krasi duhteč šopek, in če vas bo „cesar zbral", se lahko korajžno postavite. Slovenski fant je bistrega duha in spretnih rok ter se ne boji vojaških let. Slovenski mladeniči so bili in bodo v ponos avstrijski armadi. Opustite pa nezmerno popivanje, ki je navadno v zvezi z nabornim dnem, ne razgrajajte in ne delajte sami sebi sramote. Pokažite, da niste samo čvrstega telesa, temveč tudi krepke volje, in zmagajte ta dan sami sebe. Treznost, dostojnost, poštenost, to je čast slovenskega mladeniča!
oooooooooooooooooooooooo
Mladeniška organizacija.
Brez te brošure ni mogoče nobenega telovadnega odseka ustanoviti, pa tudi ne ustanovljenega pravilno in uspešno voditi. „Mladeniška organizacija" obsega poslovnik naše organizacije in natančno odgovarja na vsako vprašanje, ki se tiče uredbe, vodstva in delovanja naših odsekov.
Cena 60 v.
Naroča se v Katoliški bukvami v Ljubljani.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
aac3anc~3c3c~3c-3c~3cziac3c~ac~3ac3a
Mladeniči na plan!
Ta drobna knjižica je za slovenskega fanta neob-hodno potrebna, ker ne najde sploh nikjer drugod tako jasno in krepko označeno, kaj hočejo liberalci in kakšni f o nameni socialne demokracije, kaj pa je vzor in cilj naše katoliške ljudske stranke in kako se je mora slovenska mladina okleniti!
Cena 20 v.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□
Diplome.
Vsak redni in podporni član Orla mora biti ponosen na umetniško izdelane diplome, ki jih je Z. O. založila. Diploma Z. O. bo v kras sleherni hiši, kjer imajo Orla! Zato je dolžnost vsakega Orla, ki kaj da na svojo organizacijo, da naroči diplomo.
Cena 2 K.
(Naroče se pri Ludoviku Tomažiču v Katoliški Tiskarni)
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□Dana
Izkaznice,
ki se dobe pri Zvezi, so legitimacija za vsakega našega člana. Zato naj jo vsak Orel ima.
1 komad 3 v.
(Naroče se pri Ludoviku Tomažiču v Katoliški tiskarni.)
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a
□	a
§ Ustanovljeno 1867. Manufakturna trgovina Ustanovljeno 1867. g
§	Franc Regorschek-ov naslednik	§
| AVGUST JAGODIČI
§	Ljubljana, Stritarjeva ulica štev. 3.	§
□	____	______J...	_J_*_ v_ __	.	□
□	Zalagatelj § priporoča
d	______________
□	r	D
o	□
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□oanaaDnaannnDnanaanDaanaDODnaaDDaonnnDa
orlovske telovadne srajce in predpisane žnore za kroje. Obenem a tvrdka častiti duhovščini veliko zalogo sukna in pristnega platna za g
cerkvene oprave.	d
Ul
n
ffiazširjajte naše časopisje!
Delajte za
j jj
j j?
Agitirajte med fanti za našo
jVlladost“I
fe,
S
Ma

n
eseaca
aifl
Odgovorni urednik: Franc Terseglav, Ljubljana.	Lastnik in izdajatelj: Konzorcij lista »Mladost«.
Tisk »Katoliške tiskarne« v Ljubljan*