Z86. številka.
V Ljubljani, v ponedeljek Z. decembra 1918.
M. leto.
9
.Slovenski Narod* velja po pcšii:
za kraje bivše Avstro-Ogrske:
celo leto skupaj naprej.   .   K 50"—
pol leta     ,       .... 25 —
četrt leta             .... 13—
na mesec    ,         .... 450
za Nemčijo: celo leto naprej   ....  K 55* za Ameriko in vse druge dežele celo leto naprej   ....   K 60
Vprašanje« glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo (spodaj, pritličje, levo). Lina Ilova ulica št. 5, telefon fct 85.
Iihafa vsak dan ivećer, fsviezn&i nedelje in praznike.
Inserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 54 mm širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 vin. Poslano (enak prostor) 30 vin , parte in zahvale (enak prostor) 20 vinarjev. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Novi naročniki naj pošljejo naročnino vedno g^-y~ po nakaznici. ~%?'A. Na samo pismene naročbe brez poslatve denarja se ne moremo nikakor ozirati. „Narodna tiskarna" telefon si. 85.
.Slovenski Narod" velja v Ljubljani :
dostavljen na dom ali če se hodi ponj:
celo leto naprej pol leta .
K 48 — . 24 —
četrt leta naprej na mesec
12 — 4 —
Posamezna številka velja 39 vinarjev.
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se nevračajo. Uredništvo: Hnaflova ulica s:. 5 (v I. nadstr. levo), telefon št. 84.
Dr. Jos. C. Oblak.
Celovec-BeljaK.
Ako pogledamo Koroško na zemljevidu, se nam vidi ista kot nagubana vreča, ki je nekako na sredini zatemnjena v črti, ki jo potegnemo blizu od Korenskega sedla v Karavankah, pa gori do grebena Noriških Alp med vrhom Kraljevega Stola (Konigsstuhl) in Li-senhuta. In nekako ta črta deli Koroško v dva dela in sicer tudi po običajnem imenovanju: v Gorenjo in Spodnjo Koroško.
Mogli bi primerjati Koroško tudi nepravilni in nazobčani elipsi, v kateri sta v razrnerno mali razdalji dve gori-šči: Celovec in Beljak, največji in glavni mesti na Koroškem.
Delitev Koroške v Gorenjo in Spodnjo Koroško je zato interesantna, kei se s tem označe njem ne misli, — kakor bi se zdelo na prvi hip, na Južno in Severno Koroško, nego je razumeti pod Spodnjo Koroško vzhodni del, ki gravitira proti Štajer ju. tja do Spodnjega Dravograda, in pod Zgornjo Koroško, oni večinoma visokogorski del tja do Gornjega Dravograda, ki se naslanja na Tirolsko in Salcburško. In skoro na skrajnem koncu vsakega teh delov ležita v lepi simetriji: Celovec kot glavni kraj Spodnje na nje zahodnem koncu in Beljak kot glavni kraj Gornje Koroške na nje vzhodnem koncu. Interesantna simetrija!
K Zgornji Koroški spada torej Go-id prihajajo izpod ledenikov Visokih Tur, z Dravsko vsporedna dolina Z'l-ska (Gorenja in Spodnja) in z njo Kanalska in Rajbeljska. Spodnja Koroška pa obsega Spodnjo Dravsko dolino z Gorenjim Rožem. katerega glavni kraj je Rožek ob Dravi in Spodnjim Rožem, renja Dravska dolina s svojimi pritoki, čegar glavni kraj so Borovlje, in ostali del Dravske doline pod Velikovcem in nad Pliberkom, ki jo nazivljajo Podjun-sko dolino. K Spodnji Koroški pa spada tudi porečje dravskega pritoka reke Gline nad Celovcem, v katere severnem kolenu leži starodavni Št. Vid, — in porečje skoro čisto vsporedno z Glino tekoče reke Krke, ki tvori ravno-tako koleno, nad katerim leže severno Breze, — in konečno Labudska dolina na skrajnem vzhodnem koncu med Sinjo planino in Korico, mejočo na slovenski Spodnji Štajer.
Rekli smo že, da se nam vidi Koroška kot lepo zaokrožena celota, katero pa je možno deliti, vpoštevajoč pri tem kolikor možno tudi jezikovno in narodnostno mejo. Koroška je pa tudi sicer v gospodarskem oziru lepo zaokrožena, zlasti tudi oba dela: Spodnja in Gornja Koroška, ki sta zopet dve bolj ali manj samostojni gospodarski — če ne že geografski celoti zase. Za Spodnjo Koroško tvori gospodarska siedišče Celovec, kakor ga tvori za Gorenjo Koroško Beljak. Koroška ima pravzaprav dve glavni deželni mesti, ki sta obenem tudi krasni križišči železnic. In pravična usoda je menda hotela, da ti dve mesti ležita tako, da morata pripasti, ako se Koroška deli, — h Koroški Sloveniji, in sicer Celovec kot središče predvsem za porečje reke Gline in reke Krke ter okolico Vrbskega jezera, Spodnji Rož in Podjunsko dolino. Beljak pa kot središče, ali bolje rečeno glavni kraj za Zilsko in Kanalsko s postranskimi dolinami, Zgornji Rož in okolico Osojskega jezera. Labudska dolina in dolina Meže na Spodnjem Koroškem gravitirata proti Spodnjemu Dravogradu, proti Slov. Gradcu in Mariboru. In kakor ima Gorenja Dravska dolina, naslanjajoča se na Tirolsko in Salcburško. svoje posebno središče v Spi talu, ki bi ostalo v slučaju delitve Nemški Gornji Koroški kot glavni kraj, — tako ima Labudska dolina tam ob meji štajerski svoje posebno gospodarsko središče v
— Vošperku. Torej na vseh straneh ne le krasna simetrija, nego tudi posebne gospodarsko zaokrožene celote.
In ravno zato, ker obstoja ta Koroška iz teh bolj ali manj individualnih gospodarsko ločenih ali samostojnih delov, — je, — kar smo hoteli dokazati,
— tudi deljiva.
Beljak je veljal že v bivši Avstriji kot centrum za lesno industrijo, kajti od Beljaka vodi neposredno železniška proga skozi dolino Žilice in dalje skozi Kanalsko dolino v Pontebo in na Laško. Les, ki se je izvažal iz Koroške po tej progi, je slavno znan kot prvovrsten, — kvaliteta Carintia je najboljša
in slovi poleg Kranjske (Carniola) po vsem svetu. Zato je bilo tudi Lahom toliko na tem, da dobe v roke Beljak, torej ne toliko iz strategičnih ozirov, kakor radi lesnega eksporta. In prav isti oziri so jih vodili, da so zahtevali Lahi pod krinko strategičnih mej črto od Triglava do Snežnika, pri kateri bi jtm pripadel velik del našega gozdnega bogastva Notranjske.
V Beljaku se križa tudi Turska železnica, ki se odcepi onstran Karavanskega predora pri Podroščici in teče dalje nad Gorenjim Rožem in mimo Baskega jezera tja do Beljaka in od tod dalje skozi Dravsko dolino čez Špital na Gorenjo Belo v Belski dolini (Molltal) ^roti Malnicam v Turski predor. Iz Beljaka pa vodi tudi ta proga (do MolI-briicka skupno s prvo) na Lranzvns-feste v Tirole in proga mimo Osojskega jezera proti Št. Vidu, kjer se strne s progo, ki drži od Podroščice skozi S;n>dnji Rož na Celovec in dalje čez Šr. Vid proti Dunaju. Z ozirom na to, da je Karavanski predor zvezan skozi Spodnji Rož s Celovcem in Št. Vidom ter daije z Dunajem, je proga od Beljaka do Št. Vida postranskega pomena za nas Slovence, ker je namreč Beljak sam zvezan s Celovcem po progi, vodeči ob severnem bregu Vrbskega je-zt ra.
V slučaju pa, da se priklopi slovenskemu ozemlju tudi mesto Št. Vid ob Glini in tista rodovitna terasa gori do Brez, pa igra vsekakor železnica skozi Glinško dolino med Št. Vidom i:i Beljakom prevažno vlogo. Št. Vid postane potem za nas važno križišče železniških prog in bo treba to progo spraviti v slovensko ozemlje. Potem seveda ne bi šla meja čez Osojske Ture. nego po gorovju ob severni strani doline Gline, ter bi pripadel s to dolino v slovensko posest tudi jako važni industrijelni kraj Trg (Feldkirchen). Priklopitev Št. Vida brez glinške doline in torej brez proge tja do Osojskega jezera bi bil politično-gospodarski nonsens.
Ako omenjam še posebej ono znamenito progo, ki veže Maribor s Tirolsko skozi Celovec in Beljak, je razvidno, kako bogato je obdarjeno ozemlje Koroške Slovenije z najznamenitejšimi avstrijskimi železnicami, a obenem je že tudi tako jasno kakor beli dan, da bi bila Zgornja Koroška Slovenija brez Beljaka in Spodnja Koroška Slovenija brez Celovca — mrtva.
Celovec in Beljak sta torej condi-tio sine qua non, pod katero se rodi Ji.goslavija in nje Slovenski Zgornji in Spodniii Korotan — (obdržimo to nazivanje!) — gori na skrajnem severu države. Slovenci smo tako srečni, da nam je pravična usoda ohranila ozemlje okoli teh dveh mest, in da je živelj v teh mestih samih, kakor njih okolici, tako krepak, da nam mora vsak, kdor je pravičen, ti mesti priznati pred v sem raz gospodarsko stališče brez ozira na to, da nam itak pripadata kot dve staroslovenski mesti po historičnem in naravnem pravu.
Celovec in Beljak sta tisti dve krasni, cvetoči alpinski mesti, ki bodeta igrali na skrajni meji Jugoslavije naravnost sijajno vlogo.
Pa nele radi svoje lege kot gospodarski središči sta važni ti mesti, nego tudi kot središči tujskega prometa, glede katerega zavzema Slovenja Koroška, ta dežela jezer, prvo mesto in spe-cijelno še glede zimskega športa, ki se je povzpel v zadnjem času na Koroškem na evropsko višino. Kdor je enkrat videl to vrvenje v turistični sezoni poleti v Beljaku in njegovih svetovno znanih rim. toplicah, ob bregovih Vrbskega jezera, Osojskega in tudi Baskega jezera, v Rožu in v zimi na Vrb-skem jezeru, kamor so prihajali posebni zimski vlaki, mora priznati, da se mu je nudila svetovna slika, katero more zreti le še v Švici. Salzkammergutu in najznamenitejših turistovskih središčih Tirolske. In vse to se je vršilo po velikem delu na slovenskih tleh -seveda pod egido nasilnega koroškega nemčurstva. Zdaj pa je prešla ta egida na tistega, ki ima na to blagoslovljeno deželo in špecijelno na nje slovenji del svoje stoletne pravice, ki mu jih je av-striiska vlada kot zaščitnica Vsenem-štva teptala in mu jih ni hotela pn-zrati___
Ako bi se Koroška ne delila, se nam itak ne bo brigati za ostale dele, ako pa se ista deli, je vendar položaj tak, da ostali del Koroške lahko eksistira brez Beljaka in Celovca, ker ima ostali gornji del svoie središče v Špitalu, in je pri-
klopitev iste na Tirolsko ali Salcburško v vsakem oziru naravnost prelepo zaokrožena, ravnotako kakor ostalega dela nemške Spodnje Koroške k Nemškemu Štajerju. Nasproti pa tvorita Celovec in Beljak tak esencijalni del Koroške Slovenije, da je o eventuelni izločitvi, na katero niti misliti ni, vsaka diskusija odveč, da, naravnost izključena. To zahteva naravna pamet, naš idealni in materijalni interes, pa tudi naša narodna čast.
Pa bo kdo dejal, da sta Celovec in Beljak n e m š k i mesti, da torej iz et-nografičnih ozirov ne spadata h Koroški Sloveniii. In tako že Nemci zdaj vpijejo! Toda kako je pravzaprav s tem k k-sivim Vsenemštvom v teh dveh mestih? Kdor pozna razmere in pravo sliko tega Vsenemštva, ve da ie to Vse-nemštvo neka prisiljena stvar, ki stoji na trhli, naravnost nemoralni podlagi, da je — papirnata hišica, ki se podre, čim zapiše le slaba jugoslovanska sapica. Smelo trdim, da še danes znata slovensko govoriti dve tretini celovškega prebivalstva. Le poglejmo v Celovec tedaj, kadar je tam semanji dan, to je ob četrtkih. Nemci pravijo, da je tedaj v Celovcu »der vvindisehe Landtagvc. Le-ta »\Vindischer Land-tag« je tisti tretjini, ki ne zna »bindiš<, trn v očeh, in bolj ali manj glasno zabavljajo. Pa nič ne pomaga! »Kšeft je kšett,« — si mislijo drugi in lepo »marnvajo po slovenje«. Kakor ščurki prilezejo na dan v četrtkih vsi tisti in naenkrat znajo vsi slovensko, kadar gre za to, da dobe od slovenskih ljudi dobro slovensko blago. In ako greš v Celovcu tedaj od ene do druge trgovine, slišal boš samo prijazno slovensko govorjenje, vsak trgovski sotrud-nik, ki je še v nedeljo zabavljal na *\Vindische Hunde« in kričal »Heil und Sieg«, govori lepo in prijazno slovensko s prijaznimi Slovenci. Tako nam nudi Celovec v četrtkih tisto sliko, kakor jo je nudil pred 50 leti vsak don, ko sta bili tedaj v Celovcu d v e -tretjini zavedno - slovenske-g a prebivalstva. In vsa ta nemškutari-ja, ki je danes v Celovcu, je po ogromni večini samo potomstvo teh zavednih Slovencev, ki še ni pozabila slovenskega jezika, pred vsem iz trgovskih ozirov in radi — poslov! Služinčad je namreč skoro izključno slovenska, — slovenski posli so priznano pošteni in pridni, dočim veljajo oni iz nemškega dela ali za lene ali pa — kretene. Seveda so vpisani od svojih gospodarjev vsi za — pristne Nemce! Ako si pogledamo nekoliko bližje vse te ljudi, predvsem trgovce, vidimo, da so ti po veliki večini,
— neglede na njihova slovanska imena,
— sami slovenski okoličani, ki so se preselili v glavno mesto. Med obrtniki je celo ogromna večina praviii koroških Slovencev, čeprav se priznavajo nekateri ali večina za Nemce, to pa vsled nemškega terorizma, ali pa so slovenski Štajerci in tudi dokaj teh »prokletih Kranjcev«. Ti »prokleti Kranjci« so Nemčurjem poseben trn v očeh, kajti trdijo, da so Kranjci najnevarnejši konkurentje; s tem hujskajo tudi slovenske Korošce skozi desetletja. In ta hujskarija je izšla večinoma iz tiste ostale tretjine, ki se rekrutira iz zgornjih desettisoč slovenskih poturic, deloma iz privandra-nih Tirolcev, razmeroma malega števila priseljencev iz totalno ponemčenega dela Koroške in zelo nadutih štajerskih nemčurjev. Ta klika je zagospodovala nekako v zadnji tretjini prejšnjega stoletja nad skromnimi in spravljivimi Slovenci, ki so v svoji ponižnosti in posebej še vsled vladnega pritiska skrivili svoj hrbet. In ta terorizem se je širil tako iz Beljaka, kakor iz Celovca, dalje proti jugu, kjer pa ni mogel doseči tistih uspehov, katerih si je želel, namreč totalno germaniziranje koroških Slovencev; slednje se je le deloma posrečilo tej kljki tam na najsevernejši tedanji jezikovni meji. To je torei tisti cvet Nemštvi.. s katerim hočejo dokazati, da je Celovec povse nemški in ravnotako Beljak. V resnici pa je vsa tista velika nemška večina samo žalostna družba poturic, ki je postala to, kar je, le vsled terorizma nekaterih hui-skačev, in katere veliki del bo takoj pokazal svojo pravo barvo, kakor hitro se temu terorizmu odstrižejo peroti.
Za nas pa je merodajen tisti znameniti četrtkov semanji dan. ki pokaže, da sta v Celovcu najmanj dve tretjini slovensko r a z -umevajočega in govorečega p r e b i v al s t v a. Seveda, ako bi oficijelno povprašali tisto množico, ki    je    govorila    še    pravkar na
trgu slovenski. ali zna slovenski, bo več kot polovica njih to utajila, deloma iz strahu, deloma iz sugeri-ranega jim sramu pred jezikom, ki ga je edino govoril in znal njihov ded... To pa za nas seveda ne more biti me-rodajno. Nič ne de! Celovec je bil in bo slovenski, in kakor hitro zaveje drug veter, tedaj boste videli, kako bodetci tisti dve tretjini hitro znali slovenski, in kako bo vsakdo iz te družbe tekmovaj in se celo bahal z znanjem slovenščine. In tedaj bomo imeli v jugoslovanskem Celovcu in Beljaku tisto sliko, ki smo jo imeli v letih petdeset'h! Bo pač vsak tiar. — četrtek !...
Javen shođ JDS v Mestnem domu.
Včeraj ob pol 11. uri dopoldne se je vršil v Mestnem domu zelo dobro obiskan javen shod JDS. Bivši naš državni poslanec dr. Vladimir R a v n i -h ar je predlagal za predsednika zborovanja profesorja dr. 11 e š i č a, katera izvolitev je bila navdušeno sprejeta. Predsednik dr. Ilešič je presrčno pozdravil zborovalce, nato pa podal besedo glavnemu govorniku, bivšemu državnemu poslancu ljubljanskemu dr. Vladimir Rav n i h a r j u. Ta je v izborno zasnovanem govoru opisal zadnje vzdihe bivšega avstrijskega parlamenta, težkoče in križev pot, ki so ga morali hoditi slovanski poslanci pod bi-rokratsko-nemškim sistemom in veliko zaupanje, ki so ga imeli Slovani v zmago pravičnosti, v zmago slovanske stvari. Očrtal je nadalje tudi ideje in misli, ki nas družijo z novoustanovljeno svobodno jugoslovansko državo ter končno položil mandat, ki mu ga je izročilo zavedno ljubljansko občinstvo pred sedmimi leti. nazaj v roke volil-cev. — Ker je ta govor našega bivšega državnega poslanca vseskozi stvaren, zanimiv in nam razkriva marsikaj, kar do sedaj volilci še niso vedeli, ga prinesemo te dni v celoti. — Živahno dolgotrajno odobravanje je sledilo govor-nikovim izvajanjem. Kot drugi govornik je nastopil gospod inženir M. Š u k-lje. V dobro zasnovanem govoru je govornik svaril pred ono kulturo.ki nam prihaja od Nemcev in ki je kljub vnanji civilizaciji do kosti barbarska. Spoznanje tega dejstva nam bo tem lažje omogočilo našo popolno emancipacijo od te kulture, zlasti še, ker se nam v novi državi odpira ves svet s svojo boljšo, svetovno kulturo. Govornik povdarja nato škodljivost habsburške dinastije, ki je od njenega ustanovitelja pa do zadnjega potomca tega rodu na prestolu prizadejala vsem narodom, zlasti pa slovanskim, mnogo gorja. Spominjal je na strahovlado nemških in madžarskih plemenitašev, grofov, baronov, vitezov reda Marije Terezije ter pozval zborovalce, da naj strgajo iz src, misli in čutov vsa ona čustva, ki so stoletja zastrupljala našo javnost. — (Živahno, dolgotrajno odobravanje.)
Nato je predlagal gospod dr. F e -tich - Frankheim naslednjo resolucijo:
I. Z navdušenjem pozdravljamo sklep Narodnega Viječa v Zagrebu z dne 24. novembra t. 1., ki proglaša ujedinjenje države SHS. v tem zmislu, da se jugoslovansko ozemlje v bivši Avstro- - Ogrski popolnoma združi s Srbijo in Crno goro. — Ta država mora biti politično enotna z enim parlamentom in eno vlado. — II. Ustava in uprava naše države bodi urejena po načelih demokratizma. Zato zahtevamo: a) Državna zbornica naj se voli na podlagi splošne, enake in tajne .volilne pravice s proporcem od vseh polnoletnih državljanov brez razlike spola, stanu in premoženja, b) Poleg državnega zbora nt priznavamo nobene druge državne zakonodajne oblasti, c) Državna zbornica izbira sebi odgovorno vlado. d) listava mora biti taka, da je ne more omajati niti ena. niti druga oblika via-aovir.e. — III. V državi naj velja socijalna pravičnost. Pod zunanje enakimi predpogoji naj si vsakdo lahko ustvari človeka vredno življenje. Ne priznavamo posameznikom, stanovom in napravam nobenih predpravic. Zahtevamo: a) takojšnjo odpravo in razlastitev v spekulativne namene med vojno iz vojnih dobičkov kupljenih posestev, c) železnice, izraba vodnih sil, zavarovanje in drugi veliki obrati, ki služijo razen privatnim tudi javnim interesom, naj pridejo čimpreje narodu v roke. Napram akcijskim družbam in drugim velepod-jetjem je nemudoma   uvesti državno
nadzorstvo. IV. Neobhodno potrebno je, da nastopi vlada ujedinjene države SHS. nemudoma in z vso odločnostjo proti krivični okupaciji jugoslovanskega ozemlja po Italijanih. Izposluje naj se. da se italijanske čete takoj umaknejo z našega narodnega ozemlja. — V. Ker so zaloge nasiti domačih pridelkov Že skoro izčrpane, prosimo Narodno Viječe v Zagrebu, oziroma Državno vlado ujedi-ujene države SHS. za uvoz živil in drugih potrjb^čin iz Banovine, zlasti pa iz Amerike. Poživljamo merodajne lakte« i je, da razjasne naš obupni položaj glede prehrane tudi predsedniku VVilso-nu in ga naprosijo za čim izdatnejšo in nujnešo pomoč.
Resolucija je bila soglasno, z navdušenjem sprejeta. Predsednik Zborovanja prof. dr. Ilešič se je zahvalil nato glavnemu govorniku dr. Ravnikarju, ker je čul ne samo krasen in vse skozi zanimiv govor, marveč ker ga je čul iz ust moža, ki se pred in med vojno ni omadeževal niti z najmanjšim dejstvom ali besedo. (Viharno odobravanje.) Zahvalil se je tudi gosp. inž. M. Š u k 1 j e t u za njegove krepke besede, ponavljajoč, da je skrajni čas, da vržemo iz sebe vse, kar nas je omadeževalo in morilo skozi toliko stoletij. Končno je izjavil, da odklanjamo vsak iedera-lizem, vsako cepljenje narodov, vsak seperatizem ter končal z besedami: »/ivela svobodna, skupna in nedeljiva Jugoslavija! Živela Srbija!« (Živahno, dolgotrajno odobravanje.) Zborovalci so se nato mirno razšli.
Delegati N. V. pri regentu Aleksandru.
Ljubljana, 30. novembra. (Lj. k. u.) Zagreb, 29. novembra. Iz Beograda poročajo preko Zemuna: Danes ob 10. uri dopoldne so se v tukajšnji mestni hiši začela pogajanja med odposlanci Narodnega Viječa v Zagrebu in zastopniki vlad Jer parlamentov kraljevine Srbije ter Crne gore. Pogajanja zadevajo nadaljnje ukrepe, potrebne vsled proglasi; ve ujedinjenja vseh jugoslovanskih ozemelj v eno edinstveno državo. Predvsem je potrebno sporazumljenje glede vpostavitve skupne vlade enotnih določil za prehodno dobo. Odposlanci Narodnega Viječa imajo v tem pogledu neomejeno pooblastilo in morejo skleniti dogovore, obvezne za vse ozemlje. Sklenjene določbe obdrže moč samo za dobo do dne. ko se sestane ustavotvorna skupščina iz vseh jugoslovanskih ozemeli in stvori končnoveljavno ustavo. — Večina odposlancev je v Beograd preko Zemuna dospelo že včeraj opoldne. Ko so se odposlanci vozili po Hrvatski in Slavoniji, jim je narod po-vsodi prirejal srčne ovacije. Posebno iskren in lep je bil sprejem v Zemunu in v Beogradu. V obeh mestih jih je pričakovala tisočglava množica in so k sprejemu došle vojaške in civilne oblasti. V Beogradu so jih pozdravili zastopniki srbske kraljeve vlade in županov namestnik. Beograd je slovesno okrasen. Na hiši. ki v njej biva regent Aleksander, plapola poleg srbske tudi hrvatska in slovenska trobojnica.
Zagreb, 1. decembra. (N. o.) Iz Bel-grada se poroča: V petek popoldne in vet raj dopoldne so se nadaljevale seje NV. o aktualnih vprašanjih s srbskimi zastopniki Za ta pogajanja se je izvolil ožji odbor treh članov in sicer sta bila izvoljena oba predsednika NV. Svetozar Pribicevič in dr. Pavelič ter dr. Smod-Laka. Seje se vrše v prostorih mestne občine, ki je dala na razpolago vse potrebno. Regent Aleksander je sprejel v posebni!) avdijencah vse odlične člane delegacije. S podpredsednikom dr. Pa-veličem je razpravljal celo uro o vseh važnih političnih in gospodarskih vprašanjih. V novi državi bo v polni meri spoštovana enakopravnost vseh plemen. Dr. Pavelič je odnesel od avdijen-ce najlepše utise ter je izjavil, da je regent popolnoma demokratskega mišljenja in navdušen Jugoslovan. — Napram podpredsedniku Svetozar Pribi-čeviću je regent povdarjal, da se smatra za člana celokupnega naroda. V novi dižavi nc bo nobena narodnost imela kake hegemonije nad drugo. Regent je sprejel člana NV. dr. Frana B a r a c a, vseučiliškega profesorja iz Zagreba, dr. Janko Šini raka, glavnega urednika »Narodne politike«, poverjenika za železnice Večeslav W i 1 d e r j a in poverjenika za notranje zadeve v Bosni dr. Joso S u n a r i ča. Napram dr. Šim-raku se je regent izjavil, da odobrava
program dr. Kreka glede notranje ureditve juogslovanske države. Poverjenika \Vilderja je vprašal, ali upa in na kak način se bodo med nami odpravili vsi spori glede državne oblike. On da odpotuje v Pariz, pa bi si bil pred odhodom rad na jasnem. Srbija ne bo stavila ureditvi države SHS. nikakih ovir. Izrazil je svoje zadovoljstvo in veselje nad dejstvom, da so bile srbske čete povsod tako prisrčno sprejete. S priznanjem je govoril o Narodnem vijeću, kot avtoriteti za narodno ujedinjenje. Obljubii je, da bo na svojem povratku iz Pariza obiskal Ljubljano in Zagreb. — Včeraj je bil sprejet v posebni avdi-jenci tajnik Narodnega Vijeća dr. Albert K r a m e r. Regent se je razgovarjal o političnih razmerah v Sloveniji. Dr. Kramer je naglasak da vidi Slovenija svojo rešitev v enotni državi SHS., katera bo zavarovala naše slovensko narodno ozemlje, tako Droti jugu in proti severu. Prestolonaslednik je izjavil, da dobro pozna Gorico in Goriško. Gorico pozna izza časov, ko se je mudil na italijanski fronti. Prepričan je. da je prebivalstvo teh pokrajin pretežno slovensko ter ima trdno vero, da bo vprašanje našega teritorijalnega ujedinjenja rešeno v naše popolno zadovoljstvo. V daljšem razgovoru je razpravljal prestolonaslednik o raznih vprašanjih, tičočih se Slovencev in svetovnega položaja sploh. Poslovil se je od dr. Kramerja, zagotavljajoč ga, da se posebno zanima za slovenski del našega naroda, ki se jc skozi stoletja znal obraniti germanskega navala in je stražil tako cel jugoslo-vrnski narod.
Adresa delegacije.
Belgrad, 1. decembra. (N. o.) Na včerajšnji popoldanski seji so sestavili delegati Narodnega Viječa SHS politično adreso, katero bodo izročili prestolonasledniku Aleksandru v posebni svečanostni avdijenci. Seji je prisostvoval zastopnik srbske vlade finančni minister Stojan Protil
Novi srbski kabinet bo obsegal vso Jugoslavijo.
Belgrad, 2. decembra. Dočim se vrne Pašie v Belgrad, bo svoje ministrstvo rekonstruiral v toliko, da bo vanj sprejel zastopnike vseh Jugoslovanov. Delokrog tega kabineta bo obsegal vso Jugoslavijo.
Pariz, 2. dccembia. Člani nove srbske vlade, ki so bili še v Parizu, so že odpotovali v Srbijo. Skupno ž njimi so odpotovali tudi člani srbske skupščine, ki so za čas vojne uživali gostoljubnost ententnih držav.
Ententa in jugoslovansko vprašanja. _
Belgrad. 1. deccinbra.CN. o.) Srbski poslanik iz Londona javlja: Včeraj sem podvzel primerne korake radi postopanja Italijanov na Reki. Lord Robert Cecil mi je obljubil, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, mi pa moramo svetovati Slovencem in Hrvatom, da ostanejo mirni in trezni do detini-tivne rešitve našega vprašanja na mirovni konferenci. Naše zadeve bodo povoljno rešene, ako bomo znali mirno in dostojno ohraniti mir in red v onih krajih, kjer se pojavljajo nemiri.
Belgrad, 1. decembra. 'N. o.) Srpski poslanik iz Pariza javlja: Na mojo intervencijo v zadevi pritožb države SHS zaradi oviranja jugoslovanskega parobrodnega prometa s strani Italijanov sem dobil odgovor, da je za rešite v tega vprašanja kompe-tenten zavezniški admiralski komisarijat v Pulju. Ta ko-misarijat bo odločeval v zadevi vseh pritožb in prošenj. Do njega naj se obračajo vsi lastniki jugoslovanskih brodov.
Iz Zagreba.
Hrvatsko vseučilišče VVilsonu.
Zagreb. 1. decembra. (N. o.) Rektor hrvatskega vseučilišča dr. Rustini je odposlal v imenu univerze sledečo brzojavko: Prezident VVilson Wite liouse, VVaschington U. S. A. Gospod! Senat hrvatskega vseučilišča v Zagrebu izraža razpoloženje v celem troedinem narodu SHS. če protestira proti okupaciji jugoslovanskih pokrajin po italijanski vojski. Italijani hočejo v zmedi prehodne dobe pod krinko okupacije in v imenu zaveznikov pripravljati aneksijo za-sednih pokrajin kraljevini Italiji. S tem očitno kršijo načelo samoodločbe narodov, katero ste postavili Vi. gospod predsednik, ob odobrenju celega kulturnega sveta za temeljno načelo, za ureditev rodbine narodov. Zaupajoč v Vašo modrost in pravičnost, prosimo Vaše mogočne zaščite za teritorijalno nedo-taknjenost naše mlade jugoslovanske države. — Zagreb, 29. novembra. — Dr. Ivan Rustini l. r.
Za slovesen sprejem dr. Trumbiča in dr. Korošca. Zagreb, 1. decembra. Občinski svet je sklenil, da bo slovesno sprejel dr. Trumbiča in dr. Korošca, kadar se vrneta iz Švice.
Za ujedinjenje!
Split, 1. decembra. (N. o.) Dalmatinska narodna vlada je poslala srbski vladi v Belgradu naslednjo brzojavko: Francoske in ameriške komisije na naši obali vprašujejo, ali je že izvedeno ujedinjenje kraljevine Srbije in jugoslovanskega ozemlja bivše Avstro - Ogrske. Zavezniški častniki p o -vdarjajo nujno potrebo, da
se to vprašanje že enkrat definitivno uredi. Narodna vlada dalmatinska zaklinja zato v imenu vsega dalmatinskega prebivalstva vse kompetentne faktorje, na j brez ozira na postranska vprašanja proglase formalno ujedinjenje vseh SHS od Jadrana do Vardar ja v enotno državo ter da takoj postavijojednot-no reprezentanco m vodstvo.
Poročila iz Dalmacije.
Podadmiral Millo je imenoval za nadzornika   vseh   italijanskih šol
na zasedenem ozemlju prof. P. Domiacus-sicha in naznanil to svojo nezakonito odredbo namestniku. — Trije italijanski časnikarji so imeli pred kratkim v zadrskem gledališču govore, v katerih so zatrjevali občinstvu, da je okupacija s strani it a-1 i je definitivna in da se do raztegnila tudi na Split in ostalo Dalmacijo. Norčevali   so se z Jugoslavijo in rekli,   da so Jugoslovani slepo in nespametno verovali v uresničenje jugoslovanskih ciljev. Nato je šlo nekaj ljudi na breg pozdravit ameriško torpedovko. Ko so tam dobili škofa Carica, so začeli kričati:    Abbasso la Jugoslavia, abbasso 1* Austria numero due, fora i Cro-ati! in tako dalje. — Ko sta se peljali mimo Zadra dve lahki ameriški torpedovki, so Italijani baš pričakovali nov kontingent ka-rabinjerjev. Ko so se pojavlei ameriške zastave na brodovih, so se prikazale tudi številne ameriške    zastave. Amerikanci so odgovarjali, mahajoč   s hrvatsko   zastavo in pozdravlja-j o č  Jugoslavijo. — S Paga poročajo, da jc kontreadmiral Notarbartolo izjavil tamkajšnjemu Narodnemu odboru, da je italijanska vojska prišla po naredbi entente in da okupacija   ne   odloča o usodi   okupiranega   področja,   o čemur   bo   odločil    mirovni kongres. — »V   znamenju    reda in miru« so Italijani v Konuži sneli jugoslovanske zastave. --- V Šibeniku so imenovali linijskega kaptana Lodolo za komisarja s pravico    nadzorovanja v vseh uradih. Mestnemu odboru se je istočasno naznanilo, da je razpušeen. Podan je protest proti ita-ijanskemu nasilju. — Po naredbi francoskega admirala v Boki bo dala francoska vojska iz zaplenjenega blaga razbite armade avstrijskega   generala   Pflanzer - Baltina veliko     količino    hrane Dalmaciji, iu sicer 500 ton moke, 200 ton mesa, 33 ton soli, 1000 ton krompirja   in   5 ton kave itd.
Spopadi v Zadru.
Zagreb, 1. decembra. Iz Dalmacije so došla poročila o krvavih spopadih med hrvatskim in italijanskim prebivalstvom v Zadru. V Zader je priplul oddelek japonskih vojnih ladij. Hrvatje so jih hoteli demonstrativno pozdraviti. Ko so šli v sprevodi' proti pristanišču, so jih znderski Italijani napadli in prišlo je do pretepa. Italijanski poveljnik je sicer poslal oddelek svoje vojake, da vzpostavi mir in red. toda italijanski vojaki so se držali docela pasivno in niso storili ničesar v zaščito napadenih Hrvatov. Italijani so metali na Hrvate kamenje in streljali z revolverji.
Zagreb, 1. decembra. Po vesteh, ki jih le dobilo poverjeništvo za Dalmacijo pri Narodnem viječu, delajo italijanske okupacijske oblasti na to, da bi v deželi izzvale nemire. Ovirajo uvoz živil in drugih potrebščin. Promet med Zadrom in ostalimi mesti so docela ustavili. Ta odredba je seveda nad vse mučna, ker je bil dosedaj Zader sedež deželne uprave. Narodna vlada se je zato obrnila za pomoč na Narodno vijeće v Zagrebu in na srbsko vlado v Belgradu.
Pismo is Trsta.
1. decembra.
Pri guvernerju Petiti di Roreto ie bil vodja tržaških soeiialistov dr. Pue-c h e r . ki ie interveniral radi valute in prehrane. Valuta ie znašala poprej 150 K za 100 lir. včerai so poskočile lire na 175, danes zvečer na 180 K. Glede valute se ie guverner kratkomalo odrezal, da naj bodo tu začasno zadovoljni, da sploh gre tako in da pravzaprav Italija bi ne smela sploh pripo-znati avstrijskega papirnatega denarja, ker se ga je kar na vagone dnevno tiskalo. Iz teh besed ie posneti, da bodo krone vedno dalje padale. Radi tega grozi ljudstvu popolno obubožanie. Ta okolnost vzbuja v vseh sloiih skrbi in veliko nezadovoljnost. Javno pa si danes še nihče ne upa kritizirati teh razmer, ali pride dan. ko bo prišel obračun. — V državnih uradih se ie strogo prepovedalo govoriti, da ie zasedba provizorična ali da utegne postati Trst še mednarodno prosto mesto.^ — A.pro-vizacija se ie v Trstu nekoliko izboljšala, cene živil pa so na sploh še take. kakor med vojno. Pri oblekah pa <?o ene znižali vsi trgovci za 40 odstot. — >Slov. Narod« ne prihaja v Trst od prvih dni novembra. Kakor čujemo, ie tu ustavljen. — Vojaštva in oficirjev kar mrgoli po mestu. Hoteli so polni in ne dobiš nobene sobe. Vsaka družina, ki ima več kakor tri sobe. mora četrto oddati oficirjem. Dne 27. pr. m. ie došel v Trst A11 i 1 i o H o r t i s . pozdravljen v hotelu >Savoia«. Množica mu je priredila ovacije, fakinaža pa ie zunai klicala tudi >ewiva la polenta«. >evviva la Spagna dove si manjac, hudobneži so kričali celo >evviva la grippa«. znaki, da ie nižje ljudstvo lačno tudi pod >itaiijansko vlado«, ki ga je » odreši lac in ž nio skrajno nezadovoljno. — Vožnja iz Ljubljane v Trst je do Logatca prav dobra, ali že od Logatca dalje pa ie pravi križ. Ves promet na okupacijskem ozemlju ie naravnost škandalozen in vlak prihaja v Trst okoli 11. ure zvečer. Po izkaznicah ne prašajo in tudi prtljage ne preiščejo. Karabinier te samo potiplie na prsih, če nimaš skritega orožja. — Ni resnična vest. da 1 i u d i internirajo, pač pa ie vse mirno. — >Comi-tato per V espurgo di Trieste italianac. (o katerem poročamo na drugem mestu. Opazka uredn.) ie hotel ^očistiti« vse urade šole itd. vseh neprijetnih uradnikov in drugih oseb. — Trst živi še vedno v znamenju h a r 1 e k i nov . ki utegnejo s svojo brezglavo politiko zapraviti zadnje simpatiie drugorodnih deželanov in sosedov. Ta politika ho >italijanskemu Trstu« še neizmerno škodovala.
Italijani v Trbižu.
V Trbižu in okolici se nahaja sedaj mešana italijanska brigada »Porto Mauricia«, močna približno 6000 mož, pod poveljstvom generala Luzzatta, rojenega Tržačana, njegov adjutant ie nadporočnik Eaidutti. Celovške »Ereie Stimmen« poročajo, da so našli Italijani v Trbižu še velike erarične zaloge, zlasti drv pa tudi živil še prav obilo. Vidi se, da so bila vojaška skladišča polna, ko je civilno prebivalstvo stradalo. Ko je Šlo ogrsko vojaštvo skozi Trbiž, je plenilo, kar je dobilo in napravilo povsodi ogromno škodo. Šolsko poslopje je v notranjosti razdejano in strašno ponesnaženo. Italijanski oficirji se trudijo z nemščino, da bi dopove-dali ljudem, po kaj so prišli. Civilnemu prebivalstvu je bilo takoj prvi dan odvzeto vse orožje. Za promet so urejene prepustnice, povsodi je mir in varnost. Okrajno sodnijo so prevzeli Italijani in že posluje tam italijanski sodnik,, druge urade prevzamejo v kratkem. Italijani rekvirirajo zlasti krmo za konje, v Ziljski dolini tudi živino. 2ivil iz Italije ni. Steklenica vina Chianta, .ki vsebuje skoro 2 litra, stane 7 K. Italijanski oficirji pravijo, da hoče Italija obdržati Kanalsko dolino in ozemlje Trbiža in Rablja.
Nemške nasilnosti v Ziljski dolini.
Beljak, 2. novembra. Nemcem in Nem-čurjem v Ziljski dolini je jel rasti greben. Dočim so bili preje docela mirni, divjajo in razsajajo sedaj in napadajo dejansko slovensko prebivalstvo. Slovencem groze, da jih bodo obesili, ako se ne izjavijo, da hočejo ostati pod »Deutscli - Osterreich«. Pred nekaj dnevi so hoteli Slovenci prirediti shod v Stebnu (Sv. Štefan) v Ziljski dolini, občini, ki je popolnoma v slovenskih rokah. Prilomasiil je neki nemški narednik s b možmi in s silo preprečil shod, ki so ga sklicali živhiozdravnik Ravter, poročnika Malic in Felaher in več drugih Slovencev. Zupana Urbanca so zaprli v svinjak. K župniku P e I n a r i u so vdrli in mu zagrozili, da ga bodo dejansko napadli, ako bi podpira! slovensko propagando. Poročniku Pelaharju so pretili, da mu zažgo hišo, ako se bo še nadalje zavzemal za slovensko stvar, na Ravtarja in Malica so celo streljali. To so nevzdržljive razmere in treba je nujne odpomoči, ker je slovensko prebivalstvo vsled nemških nasilnosti že docela zbegano.
Velikovec zaseden.
Velikovec, 1. decembra. Nadporočnik Malgaj jc z oddelkom celjskega pešpolka in s četo srbske vojske zasedel mesto in važne postojanke v okolici.
Položaj v Mariboru.
Maribor. 30. novembra ob 11. uri 30 min. ponoči. (Lj. k. u.) Na glavnem kolodvoru opravljajo vso železniško službo slovenski železničarji. Nemški železni Carji so jim vse posle izročili brez odpora. Tudi poštna služba ie vsa
v slovenskih rokah. V Maribor ie iz Ljubljane dospelo večje število slovenskih poštnih uradnikov in uradnic pod
vodstvom poštnega viŠiega oficijala Franca Čuša. Slovenski železniški delavci so nehali stavkati in so se vrnili na delo. Nemško železniško delavstvo doslej še ni popustilo stavke, zdi se pa. da namerava v kratkem z dolom začeti. Nemci ne propuste nobenega vlaku. Zato nekaj časa na jug ne bo ne pošte, ne časopisov. V Mariboru vlada mir.
Maribor, 1. decembra ob 8. zvečer. Vlaki vozijo do Spieifelda. Danes popoldne so odšli iz iMaribora železniški uradniki in uslužbenci v Spielfeld, da omogočijo promet med Spielfeldom in Radgono. Železniški promet med Spielfeldom in Bruck o m na Muri počiva, ker stavkajo na ti progi vsi železničarji. Severno od Brucka je promet normalen. Po koroški progi je bil poslan poseben vlak z nalogo, da rekognoscira položaj. Nadejati se je, da bo jutri, v ponedeljek, promet vzpostavljen. Slovenski železniški uslužbenci, ki so prvotno seveda zapeljani, tudi stavkali, so se že vrnili na delo. Delavnice prično z delom jutri, v ponedeljek, kljub hujskanju z gotove strani. Kolodvor je zastražen, v bližino ne sme nihče, ki ni tu zaposlen. Stavkujoči imajo danes zvečer shod. Gotovi nemčurski krogi, ki so izzvali to stavko, so silno poparjeni, ker se jim načrti niso posrečili, nemško občinstvo pa je naravnost ogorčeno, zlasti ker se je izvedelo, da je promet severno od Brucka docela normalen.
Šoštanj, 1. decembra. Slovenci so prevzeli občinske posle v svoje roke. Vsi nemški napisi so izginili.
Ptuj, 1. decembra. Posle mestnega magistrata je včerai prevzel dr. Ju rte I a, posle okrajnega zastopa pa M. Brenči č. Ptuj ima že slovenske ulične napise.
Iz bratske Češke.
Nov praznik na Češkem.
Praga, 1. decembra. Upravni svet Narodnega vvbora je stavil vladi predlog, da naj se proglasi dan 6. julija (Janez Hus) za narodni praznik, odpravi naj se pa praznik na dan 16. maja (Janez Nepomuk).
Češko - ogrska pogajanja.
Praga, 1. decembra. Češki korespon-denčni urad javlja: Češki konzul v Parizu, dr. Štčpanek, ki je pred kratkim dospel iz Pariza v Prago, se je podal v važni misiji v Budimpešto. Ententa je izrazila željo, da naj se vprašanje mej med Ceno - slovaško republiko in Ogrsko uredi še pred mirovnimi pogajanji. Po povratku iz Budimpešte se poda dr. Stčpanek zopet nazaj v Pariz.
*
Praga, 1. decembra. Za intendanta nemškega gledališča v Pragi je imenovan glavni urednik socijalno - demokratskega lista opravo Lidu*. poslanec Nemec.
Praga, 29. novembra. O dogodkih v Mostu izvaja »Večer«: Ti dogodki imajo mnogo globokejši pomen, kot se zdi. Poulič-čni boji so le zunanji okvir dogodkov. Pravi pomen dogodljajcv je v tem, da kažejo vsemu svetu pravi položaj v germanizira-nih pokrajinah na Češkem. Nemci so se polastili ozemlja kot popolnoma nemške pokrajine. Dogodki pa so vsakega prepričali o nečem drugem, namreč da popolnoma češko ozemlje pokriva le tanka nemška plast. Kakor v Mostu, je tudi vsepovsod v germa-niziranih pokrajinah na Češkem.
Liberec, 29. novembra. (Kor. urad.) Tiskovni urad deželne vlade poroča: Češke čete so zasedle mestni dom v Bilini. Tamkaj se nahajajoče češke čete so vzlic županovi izjavi, da se umaknejo samo sili, v četrtek zasedle mestni dom in preiskale vse njegove prostore. Deželna vlada je poslala državnemu svetu brzojavno zelo oster protest in prosila, naj ta protest sporoči predsedniku VVilsonu.
Iz braishe Poljske.
Varšava, 29. novembra. (Koresp. urad.) Kakor se je uradno dognalo, znašajo poljski oddelki ki stoje sedaj na Poljskem, 80.000 mož. Iz teh oddelkov se pravkar sestavlja enotna armada.
Varšava, 29. novembra. (Lj. kor. ur.) Poročilo generalnega štaba od 29. novembra: V okolici mesta Kielce se vrše boji z roparskimi tolpami. — Operacije v vzhodni Galiciji sc nadaljujejo. — Vzhodno od Lvo-va smo zasedli Brzezowiec. Skupina polkovnika Svvobode je zavzela Felsztvn. En del skupine generala Roje je podvzel akcijo v smeri južno od Lvova. Sovražnik stoji ob črti Zolkieu* - Kuliko\v - Dawidow - Solon-ka VVieP.i
Iz Austrije.
Protest Nemške Avstrije proti zasedbi Mosta.
Duaaj, 1. decembra. (Lj. kor. urad.) Nemško - avstrijski državni urad je poslaniku Ceho - slovaške republike izročil protestno noto zaradi nasilne zasedbe mosta in aretacije župana dr. lierolda.
Nemci nameravajo razveljaviti protislo-vanski zakon.
Dunaj. 1. decembra. Nemško - avstrij-sk narodni svet namerava v sredo, 4. decembra razveljaviti sklep zbornice z dne 24. novembra (to je znani zakon, ki odreka vsem Nenemcem volilno pravico) ter namerava v drugem branju tega zakona prvi sklep razveljaviti.
Iz Mnozarske.
Madžarska nasiistva.
Zagreb, 29. novembra. V Št. Jurju v Mcdjimurju je obhodna straža, ki so jo tvorili ogrski vojaki in orožniki, izropala župnikovo stanovanje. Vlomila ie v blazinico župnijske cerkve in iz nje vzela 4UU0U kron. Tudi iz drugih krajev prijahajajo vesti o sličnih nasilstvih ogrskega vojaštva. Slovensko prebivalstvo beži trumoma čez hrvatsko mejo in prosi jugoslovansko vlado pomoči. — Ogrske oblasti v Medjimurju so izdale ukaz, da morajo vsi moški med 17. in 50. letom nemudoma odriniti k svojim ogrskim polkom. Pozvanci pa nočejo k polkom, ker se nadejajo, da skoro pride jugoslovanska armada. Ko so nekateri izmed njih izjavili, da so Jugoslovani in da hočejo k slovenskemu kadru v Ljutomer, so Ogri zapretili, da jih bodo dal aretirate in strogo kaznovati, če bi kdo ušel. — Dne 24. novembra je ogrska obhodna straža, ki jo je vodil nadporočnik Skalet, ustrelila posestnika Rastana iz Trnja, ki je prostovoljno služil pri jugoslovanski armadi v Ljutomeru in ki je ponoči prišel posetit starše.
Ogri v stiskah.
Budimpešta, 1. decembra. (Lj. kor. ur.) Snoči je dospelo semkaj iz Novega Sada vojaško ententno odposlanstvo, ki se bo tukaj etabliralo kot ekspozitura admirala Trovvbridga, ki je od zaveznikov določen za poveljnika donavskega paroplovstva.
Cenzura na Madžarskem odpravljena.
Budimpešta, 30. novembra. (Kor. ur. — Ogrski kor. urad.) Vlada spominja ponovno vse oblasti na to, da je cenzura popolnoma odpravljena. Pač pa kontrolirajo Francozi v smislu pogedbe za premire pošte in brzojave.
Iz Nemčije.
Aspiracije bivšega nemškega cesarja na prestol. iiib
Amsterdam, 30. novembra. (Lj. k. ur.) Glasom poročila Reuterjevega urada trdi »Daily Mail«, da je od ugledne nevtralne osebnosti doznala, ua se prejšnji nemški cesar bavi z mislijo, vrniti se na Nemško, da zopet uveljavi svoje pravice do prestola. »Daily Mail« priporoča, naj se prejšnji cesar in bivši prestolonaslednik spravita v
območje aliirancev, kjer naj počakata odločitve o svoji usodi.
Bavarska prosi za svoje ladje.
Budimpešta, 1. decembra. (Lj. k. ur.) Bavarska vlada je odposlala na ogrski Narodni svet nastopno brzojavno prošnjo: Ogrska vlada namerava izročiti Srbiji bavarske ladje, da izpolni pogoje za premirje, stavljene od entente. Bavarska vlada naprosi z ozirom na prijateljske odnošaje med Ogrsko in Bavarsko, da ogrska vlada ne stori tega koraka in da dovoli bavarskim ladjam i nadaiie podonavsko plovstvo.
Razkroj Nemčije.
Bremen, 1. decembra. Vsled pritiska 4000 stavkujočih delavcev, je sklenil vojaški in delavski svet razoroženjc vojaštva in oboroženje proletarcev. Razven tega se je sklenila razlastitev socijalističnega lista »Biirgerzeitung« v Bremenu. Vojaški svet se je tem nameram svojh voditeljev uprl, vojaki so zatvorili vojašnice ter pripravili vse za oboroženo obrambo.
London, 1. decembra. V Nemčiji so zgradili tekom vojne, kolikor se je dalo dognati, kakih 360 podmorskih čolnov; od teh je ententa v teku vojne ugonobila nad 200, okrog 150 podmornikov pa je morala Nemčija izročiti ententi sedaj.
★
Berolin, 1. decembra. Semkaj je dospelo 5 ameriških žrrnalistov, deloma z aeroplani, deloma z avtomobili. Moteli so se tfl informirati o perečem vprašanju prehrane. Danes so dobili ti časnikarji od svoje vlade poziv, naj takoj zapuste Nemčijo.
Berolin, 1. decembra. Češka republika je zaprla celo brzojavno omrežje proti Nemčiji.
Monako v o, 1. decembra. Bavarski ministrski predsednik zahteva obtožbo bivših državnih tajnikov: Zimmermanna in Jago-
wa, ki sta v zvezi z drugimi vojnimi hujskači vzrok vojne, oziroma njenega nadaljevanja.
Razne vesti.
VVilsonovo potovanje v Evropo.
VVashington, 29. novembra. (Lj. k. ur.) VVilsonovi načrti za njegovo udeležbo na mirovni konferenci so dogotovljeni. Ura njegovega odpotovanja še ni določena, gotovo pa je, da se početkom prihodnjega tedna odpelje na prej nemški ladji »George VVashington«, ki je za potovanje ž© pripravljena.
Švica hermetično zaprta.
Praga, 1. decembra. Češki korespon-denčni urad poroča: Švica je zaprla svoje meje. Tudi zastopnik praške obrtne zbornice, ki se je hotel podati k važnim konferencam v Švico, ni dobil od švicarskega poslanika v Pragi dovoljenja. Nekemu drugemu prosilcu je Švicarski konzul izjavi!, da je zvezni svet v Švici sklenil zapreti vse meje do končanih mirovnih pogajanj.
Padec vrednot Avstro - Ogrske In Nemčije.
London, 30. novembra. (Lj. kor. ur.) Urednik finančnega oddelka lista »Dailv Telegraph« piše o nemških financah: Depresija marke in krone vzbuja v nevtralnih deželah mnenje, da so Nemčija, Avstrija in Ogrska popolnoma bankerotne. Vendar se tem nestanovitnostim na borzah ne sme pripisovati prevelik pomen. Sredstva Nemčije so še vedno zelo velika. Nemčija z lahkoto zmore plačila. Njeno rudninsko bogastvo samo se ceni na 250.000 milijonov ster-lingov.
Mirovna podajanja.
Xew York. 30. novembra. (Li. k. urad.) Pomorski tajnik Daniels ie izvajal v nekem govoru nastopno: Bodoča mirovna pogajanja se bodo morala vrniti z nekako primesjo nsmiHenia s slabimi in ne s strastjo razdraženosti. Zavezniki in združene države so zmagali, r ilozofija vseh narodov je sedaj, da mora imeti vsakdo, bodisi visek ali nizek, bogataš ali siromak, prosto pot do razvoia. Z Nemciio bo treba postopati na mirovni konferenci trdo. Njen zločin zaslužuje tako kazen, da bo bodočnost zajamčena.
London. 29. novembra. (Li. k. ur.) Routeriev urad poroča: Kolonialni minister King ie v svojem govoru, ki ga je imel v Bristolu rekel to-le: Kot član odbora ki ga ie imenoval ministrski predsednik zato. da presoja kazen, ki nai bi se naložila Nemčiji, moram izjaviti, da se od Angliie in zaveznikov ni treba bati prevelike, neumestno priza-nesljivosti. Nedvomno ie bilo zagre-šeno dvoje zločinov proti mednarodnemu pravu. Prvi zločin, naperjen proti človeštvu, je bil. to veliko voino sploh nameravati in drugi ie bilo kršenje mednarodnega prava. Delovati moramo na to, da se nauki to strašne voine ne pozabijo. Skrbeti moramo za to, da naše sedanje pravično, neustrašeno in brezobzirno ravnanje onemogoči za vselej, da bi se slični zločini v svetovni zgodovini mogli ponavljati.
London. 29. novembra. (Lj. k. u.) Kcuterjev urad poroča: V svojem današnjem govoru ie izjavil Llovd George, da mora biti mir. ki bo sklenjen, pravičen in nepopustljiv. Glede odškodnin je omenil Llovd George, načelo je, da mora, kdor izgubi, tudi plačati in po tem načelu bomo uravnali svoi nastop napram Nemčiji, ki bo morala plačati stroške sedanje vojne do mej svojih zmožnosti. Llovd George se je nato dotaknil vprašanja, ali ni nikdo kazniv za zločin vojne in dostavil: Ne nameravam voditi politike meščevania, vendar pa moramo ravnati tako, da bodo v bodoče ljudje, ki bi hoteli ravnati po vzgledu vladarjev, ki so ves svet pognali v to vojno, vedeli, kakšna usoda jih čaka. Mislim, da ie upravičeno, ako pozovemo na odgovornost tudi one ijudi, ki so z našimi vietniki nečloveško ravnali. Anglija bo stopila v tem oziru s cisto vestjo pred sodišče. O krivdi povzročiteljev voine ie rekel Llovd George: Mnenja smo, da mora biti preiskava pravična, brez popustljivosti in da mora dovesti do končnega obračuna. Kar se tiče roparskega počenjania podmornikov. morajo morski roparji prejeti zasluženo kazen. Kdorkoli uničuje zemljo drugega, mora biti pozvan na odgovor.
London. 29. novembra. (Lj. k. ur.) Reuterjev urad poroča: V onem delu svoje&a govora, ki se nanaša na odškodnino je Llovd George izjavil: Vsi zavezniki se baviio s tem vprašanjem. Da se preišče plačilno zmožnost Nemčije, smo imenovali številno komisijo, kjer je zastopana vsaka vrsta mišljenja. Vprašanje o odgovornosti Nemčije glede \ pada v Belgiio je bilo izročeno nosim najboljšim pravnikom v pretres. Ti so dognali, da je cesar zakrivil kriminalen zločin in da se bo moral radi tega zagovarjati.
Italijanski kralj v Parizu.
Pariz, 29. novembra. (Kor. urad. — Agcnce Havas.) Italijanski kralj bo tekom decembra obiskal Pariz.
Naši vojni vietniki na Ruskem.
Dunaj, l. decembra. Avstro - ogrskih v jetnikov je na Ruskem še okrog 800.000. Ti vjetniki trpe pomanjkanje, zlasti z živežem in trpe mnogo vsled mraza.
Izgube Srbov po računu na Dunaju.
Dunaj, 1. decembra. Po neki tukajšnji statistiki jc bilo od 25. julija 1914 do 17. julija 1916 vpoklicanih v Srbiji pod orožje 700.000 mož, to je 24 odstotkov vsega moškega prebivalstva. Izgube pri vojski in na civilnem prebivalstvu se cenijo do konca leta 1917. na 1,000.000 oseb. Pri umiku Srbov so ti izgubiil 130.000 ranjenih in 150.000 mrtvih. Materijalna škoda se ceni na 96 milijonov funtov šterlingov.
Internacija nemškega brodovja.
Berlin. 30. novembra. (Lj. k. urad.) Kakor je izvedel Wolffov urad s pristojne strani, je oddaja vojnega brodovja v svtIio interniranja dovršena. Skupno ie bilo izročenih 122 podmornikov. Vožnja v Baltiško morje ie prosta in so nato nanašajoči se pogoii premirja izpolnjeni. Pričela so se tudi že prevažanja na Baltiškem morju. Rusko in nemške ladje v sebastopoljski luki so bile izročene zaveznikom.
286. štev.
,2>LUV£.rsbKI NAKUD41 dne 2. decembra 1918.
Str .m 3.
Krajevnim odborom HI
. Na več doslih vprašanj o stališču krajevnih odborov NS. nasproti javnim oblastvom Narodni vladi in Narodnemu svetu v Ljubljani je ugotoviti naslednje: Z znano \ViIs6novo izjavo, da se s staro Avstrijo ne bo pogajal o miru, temveč le s posameznimi narodi Avstrije, je prenehala pravna oseba stare Avstrije in vsa njena oblast nad narodi. Po smislu določil mednarodnega. prava pa nastane nova pravna oseba šele tedaj, kadar nastane v narodu organizacija, ki je sposohna t j., ki ima dejansko moč in oblast, vzdrževati mir in red ter jamčiti za življenje, telesno varnost in imetje posameznika. Narodni svet v Ljubljani v zvezi s krajevnimi odbori NS. je imei biti taka oblast za prvo silo in njemu in krajevnim odborom NS. je pripadla naloga izpolniti vrzel, ki je nastala s prenehanjem stare Avstrije k s. za toliko časa, da nastane nova oblast, ki ie sposobna prevzeti gorenje naloge. Ta trenotek je bil dan z konstituiranjem Narodne vlade. Z ustanovitvijo Narodne vlade je prešla vsa izvrševalna oblast (eksekutiva) od NS. na Narodno vlado ter je NS. postal le posvetovalni organ Narodne vlade, ki ima pravico Narodni vladi staviti predloge in nasvete, kako se naj v naprej izvede organizacija naše nove države Jugoslavije. Razmerje med obema je podobno onemu med parlamentom in ministrstvom, parlament izdaja postave ali zakone, ministrstvo pa jih le izvršuje. Iz tega pa sledi, da tudi krajevni odbori sedaj nimajo nobene izvrše-valne oblasti (eksekurive) in da je sedaj njih naloga, biti na eni strani ljudstvu z dobrim svetom v pomoč, na. drugi strani pa posredovati želje ljudstva Narod, svetu in Narodni vladi v Ljubljani, da tako z združenimi močmi lažje Premagamo težave sedanjega časa. Sledi pa tudi, da je v tem/ delokrogu krajevni odbor Narodnega sveta popolnoma avtonomen in nikakor ni podrejen n. pr. okrajnemu glavarstvu ali kakšni drugi oblasti, temveč le# Narodnemu svetu v Ljubljani. Seveda/ v kolikor krajevni odbor vrši svojčas tudi eksekutivo, je n. pr. kot upravitelj državnega imetja, recimo demobiliza-cijskili vrednot isti vsekakor odgovoren Narodni vladi, ki je naša najvišja upravna oblast. Glede prostovoljnih prispevkov in iz istih nastalega premoženja pa je avtonomen ter odgovoren za pravilno poslovanje le NS. v Ljubljani. Krajevni odbor tedaj tudi ne sme oc1 stavljati uradnikov, ker je to stvar Narodne vlade, pač pa jc umestno, da krajevni odbori vse slične želie sporo-čc naravnost Narodni vlajdi. isto velja rudi glede napisov itd.
Narodni svet v Ljubljani.
T ?^\r,eb* .^okU*e k upravni komisiji v Ljubljani. — Državni urad za zunanje zadeve na Dunaju predlaga, da se pncno Pogajanja z Narodno vlado dne 2. deeembra t. 1. Nemško Avstrijo x>sta zakopala ministerijalni svetnik Jahard Vvenedikter in sekoiiski svet-<Hr t?L Horak, dalje po dva zastopnika štajerske in koroške deželne vla-ae. Ker začasno več članov Narodne vKide ni v Ljubljani navzooih, prosi -n.troana» vlada, da se pogajanja za nekaj easa odlože. — Mala loterija se v ozemli« Narodne vlade SHS odpravi.
(jriede vseh imenovani v posameznih resortih se sklene v formalnem oziru. da tozadevne predloge dajo poverjeniki razmnožiti in dostaviti vsem tovarišem nekai časa pred seio, v kateri se ima sklepati o imenovanju. — Naredba celokupne vlade SHS o izplačilu službenih prejemkov slovenskih in tujerodnih uslužbencev v SHS za me december 191S (Uradni list St 13. naredba 134) se deloma izprositi: be dilo nove naredbe prinašamo na drugem m esru. — Mnogi uradniki, ki služijo začasno kot rezervni častniki, se še niso vrnili v svoje civilne službe, dasi bi bili tu nujno potrebni Proti uradnikom, ld na poziv poverjenikov ne vstopijo dne 1. decembra 1918. v svojo prejšnjo civilno službo, se -bo postopalo tako, kot da so se prostovoljno odpovedali civilni državo službi. — Z Nemško Avstrijo se sklene nesrodba da Narodna vlada ne ovira t r ftn - i t -nega prevoza blaga . ki ie na-kupljeno na Ogrskem ali HrvaŠkem za Nemško Avstrijo ali ki pride do orogi Ljutomer - Spielfeld.   prot: najstrožji
i \eni-btajra, o - slb-
I \ o. —
■ isi se 1bkegn
tO Do-
5: podne slađe SHS
v Ljubljani, dne 26. novembra 1918.
Jugoslovanski železniški uradniki na Dunaju se, sprejmejo na željo v železniško službo v domovini, podčastniki sardue straže pa v orožniško službo. — Ustanovi se posredovalni urfld za begunce. Organizacija urada in* določitev njegovega področja se izvrši po pover-jeniuvu za socijalno skrbstvo. — Iz Postojne se poroča, da hočejo Italijani sekati brez dovoljenja deloma tudi brez ozira na postavne predpise drva v d r -ravnih gozdih: tudi obstoja nevarnost, da začno izsekavati kratke nasade. NV se naproša, naj protestira proti temu najostreje. O stvari se obvesti tudi srbska vlada v Be!c;radu. — Nemška narodna skuosčina na Dunaju je proglasila občino Bela peč na Gorenjskem za del Nemške Avstrije. V občini se nahajajo veliki državni gozdovi. Z nzirom na to vest je izjavila Narodna vlada, da spadajo kraji v spodnji Ziljski dolini in Kanalski dolin: na Koroškem, kjer se nahajajo državni gozdovi, kakor tudi seveda občina Dela peč v ozemlje države SMS; zato se imajo dotični gozdovi takoj vzeti v oskrbovance po javni upravi države SHS — Ustanovi se stalna vs.enči-liška komisija za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani, obstoječa iz treh članov društva slovenskih pravnikov, slovenskih profesorjev, slov. zdravnjkov, slov. inženirjev, vseh slov. vseučiliščih doc^n-tovjn dveh delegatov Nar. vlade, v Ljublj l-■ni. Z-> delegata Nar., vlade se imenujeta višja, šolska nadzornik? dr. I. Grafenauer in dr. L. Polianec. — Odstavi se ravnatelj simnaziie v Pt»:m dr. K. Scboblnser. — Knezoškoftjsld ordinarijat je vložfl pri oddelku za uk in bogcčastfc obširnejšo vlogo glede cerkveno - pravnih zadev, ki so v zvez! z meniavo vlade. Moga se odstopi upravni kotntstfi, da se o njei izjavi. — Vslfd nastale d r a z i n j e veliko Število visokošolcev, ki imajo že no več semestrov ne more nadaljevati svojih studii in žel? vstopili takoj v praktične no1c!!_:e. V Irzavl SHS se bo rabilo že v b!:~-iii bodočnosti veliko št?vi!oA izobražencev, zlasti kcmFkov, medicincev, zrvinozdravnikov, inženirjev, agronomov in šoecijalfstov za nosan-czne stroke. Poverjcruštvo za nk in bo-gočastje skliče enketo organizacij, ki so do-slei podpirale vlsokošolce, in izdela načrt, kako se omogoči s nemoč jo brezobrestnega bedita od strani države nadaljevanje studii vsaj onim visokošolcem. ki ima:o približno polovico študij že dovršenih. — Odobri se naredba poveric-ništva za narodno obrambo, glede voino - kazenske?* no^o^nia na slovenskem oaOTTju.
]% m %m$m ?!ade HB
z dne 2^. novembra 191ft.
' Državni urad za zunanie zadeve na Dunaiu se 'pritožnih nri Narodni vladi v Linbliani in pri Narodnem vnecu v Zagrebu ker so jugoslovanske čete vkorakale v Spielfeld in Baigo; n o Odgovori se v Zagreb in na Dunai. da sprtdat'. Spielfeld in Radgona v ozemlie SHS in da ie bilo torei Jugoslovansko voiastvo upravičeno, imenovana kraia zasesti. — Izrodm vseucli-ški profesor dr. Leonida P 11 a m i r na Dunain se za čar, dokler ae ne presoj
reciprociteti, obstoieči v tem ška Avstrija ne ovir? m ki prihaja v naše ozei iHe ;-vaške. ooiiske aH liki iii • V rudnikih nrimantkuie i v ponirnicah pa čelni o nahaja v našem ozemli lesa posekanega. T> tr,-bno. zaso/o. — A' vseh vo laških obratih, ki so pod vod \ om prehodnega gospodarskega orada nastavila vse uslužbence poverjeništvo za javna dela dogovo no s pov«-rioni.:lvom za narodno obrambe. — Z no vod-stvo novoustanovljenega posredovalnega urada za begunce se poveri okrainemu glavarju dr. Vil jemo Bal tiču. ki ukrene rudi vse potrebno^ glede nastanitve beguncev, ki se vračajo v nrihodnjih dneh iz Nemške Avstrije. —. Rezveljavijo se vse omeji t v e nedeljskega in, prazniškega počitki* v- oh rt nem obratovanju, odreier«-v tokn vojne. Vsi tozadevni zakoni in naredbe iz predvojne dobe stopijo zopet v veljavo. — O mladoletnih glede katerih je izreki .-i sodni j a, naj se odoaio v poboliševalnico. je sklepala dosedai posebna komisiju, obstoječe iz deželnega predsednika, rererenta deželne vlade in referenta deže-nega odbora. Posle te komisije nrevzamo po-verjeništvo za socijalno skrb. — Glede vzdrževalnin. ki so zapadle pred 1. novembrom in se imajo izplačati za nazaj, se sklene, da se izolačajo v istih slučajih, kakor druge vzdrževalnine. to se pravi, ce potrdita žuonik in Ztman, da obstoja resnična potreba — ženskam, ki so bile v vojaški službi, se ima izplačati plača za m?^ec december. "•O. decembra je vsem.- ki niso nadalje neobhodno potrebne, odpovedati službo z 9L decembrom 191 S.
VOJNOKAZENSKO   POSTOPANjL HA SLOVENSKEM OZEMLJU.
Kakor že določeno z naredbo od "S. novembra 1918 (točka 31 uradnega lista št. 2). ostanejo začasno vsi zakoni in naredbe, ki so se nanašale v času mira v bivši Avstriji na v ojnokazensko pravosodstvo, nadalje v veljavi, vendar v smislu naredbe Narodnega Veča od 2. novembra 1918 (Viestnik naredaba br. 2) s sledečimi spremembami:
1. ) Delovanje javnega tožitelja za vse vojaške osebe preide "a vojaškega pravd-nika narodne vlade SMS. ki je naravno podrejen poverjeniku za narodno obrana.
2. ) Dojočila vojnokazenskega redn. ki se nanašajo na pristojnega zapovednika ve razveljavljalo.
Ta prava pristojnega zapovednika, ki se tičejo kazenskega zasledovanja, odredbe preventivnega zanora, obustave postopanja in dviga obtožbe preidejo neposredno na vojaškega pravdrrflca.
3. ) Vcja?ki pravmiik jc dolžan izposlo-' vati od poverjenika odobrenje odrejenega preventivnega zapora, ki traja dabc kakor 3 dni.
-!.) Odrejeoje preiskovalne :i zapora pr .J''      voiaški oravdnik   prei-ko'.a'^emn
sodnic .
5. ) Bivše divizijsko in bivše brigadno sodišče se združita v jedno sodišče pod imenom vojaško sodišče, W je pristojno za vsa dejania. ki se imajo kazenskim potom zasledovati. ■
6. ) Sestava in poslovaTije tega sodišča je enako onemu bivšib divizijskih sodi^:.
7. ) Odločitev o preiskovalnem zapora pripada preiskovafnemti sodniku, a reSitev pritožbe Droti temu odloku senatu .? Vojaš-Irfli sodnikov pod predsedstvom vodje sodišča.
Določila elede druge instance se bodo izdajala svojedobno
Na slovenskem ozemlju poshljejo vojaška sodišča v Liubliani in Mariboru: slednje je pristojno za osebe iz štajerskega obmejnega "povelistva v Mariboru. Ozemlje »skesa obrnefaceca poveljstva v Borovljah (v smislu op. št. 151 poveljstva IT. vojnega okrožja) dodelit je se sodišču" o Ljub-
Ijam. •      v •
Določbe- točke b> in ci naredbe od 5. novembra 191S izgube z   dana^imi dnem svojo veljavo. Oozdarsko ravnateli-fvo v Linbliani.
Gozdovi in domene prejšnje avstrijske države in verskega zaklada, ki so bili v področju bivšega goriškega ravnateljstva gozdov in domon. ki leže na ozemlju. Narodne vlade SHS v Ljubljani, so prešli v last te vlade Za upravo teh gozdov in domen na Kranjskem. Goriškem, v Istri in južnem delu Koroške ustanovilo se ie ravnateljstvo v Ljubljani kot gozdarski oddelek poverjeni štva za kmetijstvo in ie imenovan višji gozdarski svetnik Josip Rusfja za ravnatelja. Istemu se je obenem poverilo začasno načelništvo de-žolncga gozdnega nadzorstva. Uradi gozdnega ravnateljstva in nadzorstva
I »o začasno v*palači Narodne vlade. — Predstojništvo za kmetijstvo. Poverjenik: prelat A. Kalan L r.
Promet brez omeiitve dovoljen.
Kazgla^a se, da ie ves promet n a ozemlju »Irždve SHS brez omejitve zopet dovoljen. — Določbe naredbe št. 113 z dne 19. novembra 1918 glede izvoza iz države SHS ostanejo še nadalje v veljavi. — Ljubljana, 28. novembra 1918. Dr. Pe-bfc»tnik s. r.
ŽENSKE  MOĆI  V VOJAŠKOPOMOŽM SLUŽBI.
Poverjeništva za Narodno brambo je izdalo sledeči ukaz: Ženske moči je opustiti le v toliko, kolikor niso neobhodno potrebne in sicer jim je odpovedati s- 10. decembrom t. L in jih iz službe odpustiti s koncem decembra t. 1.; pristojbine jim je izplačati istotako do konca decembra t. 1. Neobhodno potrebne ženske moči se obdrže v Službi tudi nadalje, ne da bi seveda iste mogle iz tega izvajati pravfce do definitivne službe ali kake poznejše oskrbe. Plače ženskih moči ostanejo iste kot do sedaj, istotako vsa pravila, ki se nanašajo na njih službovanje. Ta ukaz velja za one žensko moč«, ki .so zaposlene od 1. novembra dalje pri kakem poveljstvu ali oddelku naše narodne 1 .One /;ncke moči, ki so ostale vsled razpusta njihovega pristojnega odele!' : y» • ,s.i) - ogrske armade brez s,:.     ■ in J * m g vinsko   pravico na
< javilo takoj intendanci 2.
okro   < v Ljnbliani (deželni dvo-
".isiivm sl-jdeče podatke: Ime in priimek, sedanji natančen naslov, dosedanja dodelitev, dosedanja službena stopnja, dosedanji ore'ei katerega dne so bili izplačani zadnji prejemki in za kateri mes4 :. kdai je končala zadnja služba. One EensRe mnei, ki niso dobile v mesecu novembru t. t nikakih pristojbin (brez razlike, ali so sbili izplačan prejemki v naorej ali za nrete-Mi mesec) in so seda.' brez službe, dobe do daljnje naredbe enomesečne pristojbine v dosedanji višini. Cd prej. it vola e uprave, iz kateregakoli vzroka žc pred novembrom t. L odousčene Senske moči ne pridejo za to izplačilo v postov, —poverjenik za narodno brambo: dr. l.ovro Pogačnik 1. r.
== Jugoslovanski škofje za staro-slovensko hc^oslužie. Na poziv zagrebškega nadškofa Baueffa so sc '21. t. m. sesrali v Zacrrcbu škofje: ljubljanski, ba-njaluški, senjski, križevski in splitski, drugi škofje so poslali svoji zastopnike. Posvetovanja so se udeležili tudi pomožni škofi. Sarič. Premuž in Lan s:. Na konferenci so sklenili to-le resolucijo: L) Zbrani jugoslovanski katoliški episkopat radostno pozdravlja zcdinjenie vseh Slovencev. Hrvatov in Srbov v eno neodvisno državo; priznava Narodno Viječe kot vrhovno provizorično oblast in priznaval bo istotako tisto definitivno oblast, ki jo bo ustvarila volja naroda po konstituantk 2.) Jugoslovanski katoliški episkopat si bo prizadeval, da se z vsemi verskirm sredstvi upo-stavi po dolgotrajni vojni omajana krščanska morala; posebno si hoče prizadevati, da bo katoličanom svet na pravičnosti in krščanski ljubezni zasnovani socijalni red, svet krščanski zakon in nedotakliiva zasebna last. 3.) Jugoslovanski katoliški episkopat se trdno nadeja, da bo jugoslovanska država priznala pravico katoliške Cerkve in vse dotične točke uredila dogovorno s sv. stolico. -4.) Jugoslovanski katoliški episkopat uvideva, kako upravičeno je, da pride revnejši del kmetskoga stanu do primerne zemljiške posesti in oa je
v to svrho potrebna agrarna reforma veleposestev; zato je s svoje strani pripravljen isposlovati dovoljenje sv. stolice, da se proti pravični odškodnini odstopijo od cerkvenih velite'i poccstev v to svrho potrebna zemljišča. 5.) Jugoslovanski episkopat želi in hoče. da ž;-
vi v krščanski ljubezni in najboljšem razmerju z vsako v Jugoslaviii priznano veroizpovedjo, a seveda v prvi vrsti s pravoslavno hierarhijo in pravoslavni ni ljudstvom. — Končno ^o pooblastili nadškofa dr. Bauerja, da čimpreje v imenu vseh škofov vloži na papeža Benedikta XV. prošnjo, da pr'voli Htur.iruo v staroslovenskem jeziku, obrede pa v živem rarer/nem i?7?ku. Skorje pošliejo skunen pastirski list vsem katoličanom v Jugoslaviji. Sklep iirro-Jovanskih Škofov, na i se uvede v našo cerkev staroslavni bogoshižni jezik, bo poz^dra-v i! j slovenska ig vsa jugoslovanska javnost z največjim zadoščenjem.
r= Kaj hoče?o naši fćderai^t«? Pod tem nnslovom rišejo »Pucke Novine«: Vsi oni. ki šc niso pri nas popolnoma razumeli in osvojili misel narodnega jedinstva, zagovarjajo takozvano federativno .ureditev jugoslovanske države. To znači, da bi morala biti Jugoslavija pravzaprav neke vrste nova Avstrija, v k:::eri bi se nahajala posebna hrvatska, srbska in slovenska država^ A vsi iri bi bile skupaj med seboj v zvezi vezane z nekako novo naerodbo... Ako bi bila Jugoslavija zavezniška država, v kateri bi bile na temc'n pogodbe skupaj tri posebno urejene države, bi bila ne samo uprava mnogo dražja, marveč bi tudi gospoda v vsaki izmed t?h državic vse vlekla na svojo stran, -pa bi tako brzo nastalo zlo. Ne imeli bi niti enakih zakonov ter bi bilo pri nas na Hrvatskem in Slovenskem gotovo za kmeta slabše, kakor v Srbiji. Vendar pa bi bilo največjo zlo to, da bi v kratkem Hrvatje in Slovenci popolnoma izgnili. Srbi bi se. namreč vsi pripojili Srbiji. K Srbiji bi pripadel Srem, Slavonija Bačka in Banat. A to so naši najrodovit-nejši kraji. Razen tega bi rudi Srbi v Liki zahtevali združenje s Srbijo, a Bosna in Hercegovina ter Dalmacija in Primorje so se že izjavili, da bi ne hoteli ostati v skupnosti s preostalim siromašnim Zacrorjem- Zagrebško in bje-lovar.-križevsko županijo, ker bi le te ne mogle prehranjevati niti svojega prebivalstva, kako pa še druge kraje. Hrvatska bi taka postala mala in ne-
znatna, a Srbija bi vzcvetela, kakor nikdar preje. Končno bi Hrvatom ne preostalo drugo, kakor da ostanejo plen Madžarov, ki bi si itak radi zagotovili pot preko hrvatskega ozemlja na .morje. Slovenci bi padli v plen italijanski grabežljivosti. Italijani in Madžari bi se brzo i>ogodili in. sporazumeli med sabo v toliko, da bi Italijani podjarmili Slovence, Madžari pa Hrvate. Saj se že itak sedaj o tem dogovarjajo, ker vidijo, da nekateri Hrvati nečejo jedinstvene Jugoslavije.. Preostala bi torej Velika Srbija, a Hrvati in Slovenci bi izginili popolnoma. Vprašamo sedaj vsakega poštenega rodobljuba: Ali se smemo Jugoslovani prepirati o tem. ali naj bo naša država republika ali kraljevina, ko moramo uvideti, da moramo biti pred vsem vsi eno? A propast Hrvatov in Slovencev ne bi bila na korist niti Srbom. Ciin v eč je uamreč nas Jugo-vanov, tem bolje je za nas vse, ker smo v tem slučuju sigurnejši pred sovražnikom. To pa more biti samo v sluča-m, ako bo n.eSa država jedinstvena.' w - _ »jugoslovanski komplot« Kakor že javljeno, je poslal tržaški dopisnik rimskega lista »La Tribuna« Gen-tilli senzacifonelno vest o tragični %nc-varnesti. ki je prcii'a Trstu 4. novembra Organizirano od Narodnih svetov v Zagrebu in Ljubljain in s sodelovali jem tržaških odvetnikov dr. lvybafa in Sla vika in mednarodnega socijalista in iialiianožrca Antona Tuntarja je imelo ta dan naskočiti šest dobro oboroženih jugoslovanskih a!i nolje ex-avstrijskib bataljonov Trst in formalno zasesti mesto. Na srečo na da je svetla italijanska zvezda privedla dan prej italijanski tor-pedni rušilec »Audace« z italijanskimi četami« ki so rešile travični položaj Trsta. Na to odgovarja »II Lavoratore«, ki se je po zadnjih prekuciiskih dogodkih postavil rra radikalno in čisto italijansko stališče in ki torej ni osumljen, da ne simpatizira s sedanjimi razmerami, ta-ko-le:. »Kakor pred vojno, se nadaljuje s sistemom, da se fabricira v Trstu vesti brez vsake resnične podlage, ki bi jih noben tržaški list ne objavil, ker bi na mah zgubil ves kredit, in se jih pošilja kakemu listu kraljestva z nado. da potem krožijo po polotoku in da vendar kaj obstane po metodi don Baziliu. Ta metoda je vspevala diskretno, dc^ kler je bil Trst v Avstriji in se je anora-lo iz tisoč ozirov nalagati si gotovo rezervo. Nego sedaj smo. za Boga, vs- v It:'iii. in taka igra se ne bi smela zdeti primerna niti onim. ki so osiveli in otopeli v bivših metodah. Torej glasom tega nad vse vestnega informatorja »Tr-bune« bi bili mi vsi zadrgnjeni in sedaj že inkorporirani v Jugoslaviji, ee bi bil »Audace« zamudil Ie en dan?!« Po na-glašanju. da je »Lavoratore« vedno nastopal proti zahtevi: Trst za Jugoslavijo, nadaljuje list: Da je kak Jugoslovan mislil na kako iznenađenje za Trst. na zasedenje mesta, iz česar bi bila postala le provizorična komedija, je tudi mogoče. Dejstvo pa je. da v onih dneh niso razpolagali Jugoslovani z- oboroženimi bataljoni, kajti v Ljubljani sami je bilo poskrbljeno za par dni za red in javno varnost vsaj deloma po bivših italijanskih vjetnikih, ki so se stavili mestu na razpolago. Pa še bolj znano je dejstvo, da so v odbor za javni blagor za mesto Trst bili vstonili tudi štirje Slovenci, in da je prav Slovenec Ferfolja sporočil odboru, da je jugoslovanski krajevni Narodni svet stavil na razpokj :o torpedov ko v svrho, da sc odpošlje delegate v najbližnjo luko antante, torej v Benetke, ter prosi pomoči proti nevarnostim, ki so pretile mestu Odvetnik Slavik, ki je bil glasom informatorja »Tribune« tudi udeležen komplota, je bU vendar tudi član odbora za javni blagor in je glasoval za odposlanstvo s toroedovko. Kar se pa slednjič tiče socijalista in italijanožrca Antona Tuntar, tega sploh ni. pač pa je socijalist Josip Tuntar. ki- je tudi bil čTan odbora za javni blagor in ki je tudi glasoval za odposlanstvo v Benetke, ki pa nikdar ni bil italiianožerc in ki je svoj čas zavzel energično stališče proti zahtevi Jugoslovanov glede Trsta.« »Lavoratore« zaključuje; »Zasleduje li po se o n e namene dopisnik »Tribune« s tem, da napačno informira svoj list? Ali pa dela to iz zastarele navade?«
Sesti Iz prlniarsliilf dežel.
*CouiiUtto per 1* e<-purazione . V Trsta ie nastal neki >eomitato<. ki hoče r.iesio o.-^ptir. k;'k«>r ie b'lo razvidno iz nabitih lepakov, potom denumii. -siva. Nasulo bi veliko preganjanje Slovanov in Trst bi se >očiščeval či>:o po avstrijskem Bistenm. Z.iaoSčala bi podi;', ovadbo in s Slovani bi se polnile" ie-ćs in puške bi morile nase ljudi. Tržaška gubernijska oblast pa ie dala prelepiti vse one odijozne ieoake po me-rtiu. To je prav. jruberniiska oblast pa naj razpusti tudi oni >comifato<. A Dar Slobodi v Dalmaciji. Osnovalo se ie nabiranja darov Slobodi. Vse, kar ie kaj vredno, se more darovati, najprimernejši so darovi v denarja, z lam. srebrn, dragocenih predmetih in slično. Osnujejo se po. vseh občinah v to svrho odbori, ki bodo pošiljali darove blagajni deželne vlado v Splitu Oklic pravi med druerim: Tudiin. koji ie lišio život« hiljade i hiljade Tvojih sinova bojnim podh vatima, vještima i tamn; ma. ordijenio je sve blacraine te ih ostavio podpuno prazne. Potrebe so velike, ier kuću treba iz temelja zidati. Nitko neka ne izostane, ier je sramota zaostati n dobru djelu.
Govedina v Trstu. Trst ie dobil večjo množino govedine, ki se je prodajala kilogram po 12 K. V nedeljo so oddajali meso za neimoviie sloje brezplačno. Na vsako.izkaznico se je dobilo 15 dkg mesa.
Požar na pamiku. Pretekli teden ie odplul iz Boke Kotorske parni k društva >Adriie< >baron Kemeni<. \a iadii ie bilo 2500 vojakov s častniki, ki so se vračali iz Albanije. Xa potu v Split ie iz neznanih vzrokov nastal na
ladji požar, ki se ie v. kratkem času razžiril na vso ladio. Ko ie namik prišel v Split, ie bil že ve« y plamenu. — V Splitu so storili vse. da bi otjeni na parniku pogasili. Toda to se iim ni posrečilo, pač pa se je posrečilo rešiti razen 200 vojakov vse druse. Pri reševalni akciii se ie ponesrečil tudi francoski častnik Jac-ques Adger. doma iz Parizr. Voiaki. ki so' so nahajali na parniku. so bili večinoma Madžari.
i   e • •
Mi smo kakor sadovi kostanja:
v istem so cvetu spočeli osrčja
zdaj pa. ko prosta so spon njih odreja.
nočejo, bratje, poznati se več!
Zdaj med seboj se prepirajo, bratje, kil') je največji in kdo bodi prvi — toda ne vidijo, da jih kot črvi glojejo spor in nesloga, zavist!
Slepo prepirajo se za prvenstvo — toda ne vidijo, ca so iz cveta enega vsa njih osrčja spočeta, da šele združeni sad so popoln...
Mi smo kakor sadovi kostanja: treba, Te žice nam, da nas v okove tesne uklene in spravi sinove — nismo Se zreli. žal. za prostost!
J. G. Kovače v.
—*_- m i
Dnevne vesti.
— Poset v uredništvu. Naše ured-aištvo i*1 v soboto poselil er. dr. Ivan Bohwegel. konzularni zastopnik naše vlade pri vladi avstrijske republike na Dunaju.
— iz tinanvne ^Ir/be. Imenovani so: dr. Karel Novvotnv. finančni tajnik, za vodjo davčnega okraineera oblastva v Mariboru; Konrad Smid. finrnčni kon-cipisi. za vodio davčne ara okrairo^n oblastva v Ptuju: Josip Saller, finančni koncioiM. za \o«lio davčnega okrajnega oblasta v Slovenjem gradcu. — Vodstvo m v« noga okrajnega oblastva v Ljutomeru ie nrevsel Jimar Meg'i^. davčni upravitelj v Gradcu — Tv.-m Rojko. davčni nor ito!i v Kamniku, je prideljen davčnemu okrajnemu obla-Stvn V Mariboru. — Dalje so imenovani: Rafael Dolinsok. višji davčni upra* vitel j v Gradcu, za vodjo davčnega urada v <^e!iu: štofan Sne davčni uoravi -li vodio davčnega urada y Konjicah; Ivan Vodlak. davčni uoravi-telj. za vodjr davčnega urada v St, l^-nartu v Slovenskih goricah. Ferdo Tira r. davčni upravitelj, za vodjo davčnega urada v Šoštanju; Ladislav ferse. davčni upravitelj, za vodjo davčneg«; urada v Ptuju: Martin Koje. višii davčni upravitelj v Ptuju, za vodio davčnega urada v Ormožu: Hinko Drofenii., davčni upraviieli v Pruju. M vodjo davčnega urada v Ljutomeru, in Emil Pk'škovič. davčni upravitelj, za vodio davčnega urada v Laškem irgn Odpuščeni in stavljeni na razpolago finančnemu de.elnemu. ravnatelistvu v Gradcu so: dr. Fran Sioschier. finančni tajnik in davčni referent v Mariboru: AdolI Klodič vitez Sabladoski. finančni svetnik in davčnj referent v Ptuju, in dr. Oton Brantner. finančni komisar in davčni referent v Slovenjem grndcu
— Mestni z;i>top v Kranju se je v svoji soii dne 30 novembra nn predlog župana Ferdinanda Pollaka izrekel soglasno za i . k o i š n i o ujedinjenje s kraljevino Srbije.
— Vsi rezervni častnik L ki so odpust" eni iz aktivne voiaške službe v neaktivno stanje, pa iih prejšnje poveljstvo ni javilo, oziroma se sami niso javili, naj, zaradi evidence, čimpreje pismeno sporočijo osebnemu oddelku TT. vojnega okrožja v Ljubljani, sledeče: ga vin pristojni polk. rojstno leto, roj?iui kraj. kam pristojen, .-edanii civilni poklic i»> bivališče. •
— Posredovalni urad za begunce. Narodna vlada SHS je os rano vila za begunco iz po Italijanih zasedenega ozemlja posredovalni urad. ki ima svoje prostore,v Liubliani na Dunajski cesti st 9& v biči ^Zadružne zveze«. 1. nadstropje. Za voditelji tega urada ie imenovala Narodna vlada okrajnega glavarja dr. Baltiea. — Drugi listi se prosijo, da ponatisnejo to notico.
— Lradni Hst Narodne vlade SHS v Ljubljani. Dane? ie izšla 15. številka.
— Poštni in brzoiavui   promet «
Reko ie ustavljen.
— Zastopništvo Jugo-lovanov na
nemškem Štajerskem poroča, da urar duje začasno v prostorih Čitalnice v Grad< u. Klosterwieegasse št. 5. L nadstropje.
— Izplaeila z.' vojne dajatve ustavljena. Liikvidiraibee vojno ministrstvo na Dunaju javlja uradno: Vsled pomanjkanja skupnih plnejlnih sredstev 86 ustavijo vsa izplačila za vojne dajatve. vštevšL dogovorjenih odškodnin in nakaznic lzplaCljivih pri vojaških blagajnah, dokler se zadeva ne resi na podlagi dogovorov med posameznimi narodnimi vladami.
— Slovenskim visokosolceia! Poverjenik za uk in bogočastje v Ljubljani dr. Verstovšek je posredoval te dni v Zagrebu, da se f »mogoči slovenskim visokošolcem studii na zagrebški univerzi. Usreh posredovanja ie v vsakem oziru zadovoljiv. Od strani vlade in akademičnih oblasti v Zagrebu se bo vse storilo, da se premaga jo v najkrajšem času vse tekoče, ki so ovirale dose-daj studij slpven^kim diiakom v Zagrebu. Za sedal veljajo slovenskim dijakom sledeča navodila: 1. Vsi slovenski pravniki brez ozira na njih dosedanji studii se lahko vpi^eio in nadaliujejo 3yoje študije v Zagrebu. 2. Isto velja za filozofe vseh strok. Dosedanji delni, izpiti in naloge njihove, kakor tudi di-sertaeiie se bodo priznale in bodo dijaki lahko na te i podlagi nadaljevali svojo izpite v Zagrebu. 3. Medicinci 1. in 2. letnika se enako vpišejo na zagrebški univerzi, oni 3. in 4. letnika pa naj za sedal nadaljujejo svoje študije na tujih univerzah; posebno se priporoča češka univerza v Pragi. 4. Tehniki sedaj še ne morejo študirati v Zagrebu, zato se naj vpišejo na češki tehniki t Pragi. 5. Isto velja zi živinozdravnike in asrr^nome, ki bodo našli na čeških
visoj&h šolah y Pragi dobro zavetje. Tudi težavno prašanje glede stanovanj ii» prehrane ie načeloma rešeno. Sklenilo se ie, du se napravijo skupna dijaška, stanovania v zvezi z akademično menzo (kuhinjo), kier bodo imeli revni diiuki brczrlaćno .-lanovanie in hrano; oni. ki se ne murojo popolnoma sami vzdrževati, pa proti primerni odškodnini. — Diiaki nai se takoj vpišejo, ker se bliža rok vpisovanja svojemu kopcu. 8 8. januarjem začno že predavanja na zagrebški univerzi. Do takrat bo urejena tudi zadeva glede dijaških ~Ta-novani in prehrane. Kam in do kedaj naj vlože dijaki prošnje za stanovante in hrano, o tem bo izšel pravočasno poziv s podrobnimi navodili.
— Visokošnlcem! Tovarišem, ki nameravajo studii., i v Zagrebu, poda-jamo naslednje podatke: Univerza ima kot je znano teoloerično. iuridično. filo-zofično v zvezi s šumarsko visoko šolo in medicinsko fakulteto, ki ima do-sedaj šele 3 semestre ter slednjič farmacijo. Na univerzi prično z zimskim semestrom 8. decembra in ne kot se je prvotno napačno poročalo šele januarja. Izpiti se lahko polagajo začasno v hrvaškem, slovenskem in nemškem jeziku. Vsak tovariš si lahko naroči na univerzi >akademički propis«, v katerem so navedene vse podrobnosti. \ olike težkoče vladajo glede stanovanj. — Kar se tiče visokih šol v drugih mestih, so ni še nič gotovega ukrenilo in veljajo še stare razmere.
-— Vprašanje naših visokošolskih študij. Na praski univerzi so Jugoslovani posedli svoj del klopi, Z zadnjim pritokom iz Inomosta in od drugod jih bo vpisanih gori okoli ->00. #Naval demobiliziranih Oehov samih bo velik. In vendar se je že do sedaj govorilo o pre-napoinjenosti. Od Gradca in Dunaja/se naši ljudje precej odločno obračalo. Take* računa o^oli 200 slovenskih vi-sokošoleev na zagrebško univerzo. Ali v Zagrebu le o nemogoče dobiti kako stanovanje in so tako draga, da bi si ga naši dijaki ne mogli držati. Radi tega smo se obrnili direktno na hrvatsko vlado s prodno, da nam preskrbi in opremi skupno stanovanje, kjer bi imeli skupna orenočišca učilnico in svojo menzo. Oddelni predstojnik g. Roio je obljubil storiti vse. da se to izvede. Zahteva samo, da mu javimo vse posameznike, ki reflektiralo na to stanovanje. Ti naj se torej takoj oglase na Josipa Turka Radeckega eeeta št. 3., Ljnblianaj Navesti mora i o fakulteto in semester. Vsakdo naj se potem gre brzo vpisat. Da so to vsem olajša, je >Akademička garda« pripravljena dati vsakemu za par dni prenočišče in hrano, ki se zaraeuni s 7 K za obed, večerjo in kruh. Kdor hoče biti deležen ;eh ugodnosti, si mora pred odhodom omisliti legitimacijo, ki io dobi pri istem a. Turku. — Obnovi iena organizacija >Kladivariev«.
— Prometna   vprašanja Koro
ško. V prihodnjih dneh prevzame ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani progo Celje-Spodnji Dravograd, ki ie spadala dosedai pod nemško ravnateljstvo v Beljakm v svoio upravo. Prometni oddelek Narodne vlade se ravna po načelu, da prevzema v skupno enotno upravo vse proge državnih železnic, ki teko v političnem območju naše države. Tudi poštni uradi v krajih, ki so jih zasedle naše čete. se prevzemajo. Splošno je narodno-politični položaj aa nas na Koroškem zelo ugoden. — Južna železnica. Ker je južna železnica last privatne družbe, se proge niso mogle prevzeti, ampak se ie sklenil poseben dogovor, da vrši generalno ravnateljstvo južne železnice na Dunaju svoje posle naprej. Vsem prošnjam za premestitve in druge izpre-membe torej ni moči ustreči, pac pa se v najkrajšem času zasedejo vsa važna mesta na našem ozemlju s slovenskim osobjem. — Železniškemu osob-iu. Od več strani prihaiaio z mnogimi podpisi opremljene pritožbe proti posameznim predstojnikom tudi slovenske narodnosti. Prometni oddelek Narodne vlade bo vse te pritožbe natančno nre-iskal in vse nedostatke odpravil. Opozarja se pa vse uslnžbenstvo. da točno izvršuje vse službene predpise, da v službenom pogledu varuje disciplino in izvršuje ukaze svoiih predstojnikov. ITslužbenatvo nai vkliub marsikaterim neljubim razmeram, ki še izhajajo iz starega režima, ohrani mirno kri do končne ureditve vseh narodnih in železniških razmer.
— Pozor, na Dunaj potujočo občinstvo! Kakor pripovedujejo semkaj dospeli potniki iz Dunaja, se na lužnem kolodvoru preišče vsak v Jugoslavilo potujoči, ter se mu vzame denar, ki ga
ima pri sebi. izvzemši toliko, kolikor potrebuje za pot. To v svarilo potnikom na Dunaj.
— Ljudski koncert. Ljudski koncert pevskega društva »Slavec« z mo-
škim in mešanim zborom v nedeljo, dne
0. decembra ob S. svecer. v veliki dvorani hotela »Union«.
— Srbe - hrvatski literarni leeai
se bo vriil v Ljubljani meseaa decembra. Prof. dl'- Ilešić poda kakih osem do devet literarnozgodovinskih alik iz srbo-hrvatsto kniipevnoati,   in aa-er:
1. Sveti Sava. ustanovitelj srbsko knji ževnosti; — 2. Ivan Cfundulie: 3. Ivan Palmotić: — i Kačić , Mio&ić; a. Dositej OhradoviĆ; — q. Ivan Mažuranu1: — 7. Branko Radieević: — K Luka Petič. — vpiseyanje v tečaj so bo vršilo te dni. Natančneje bomo ae poročali.
— 'V* davanja o Juaposlovanih ae
bodo tekom te zime vršila v Krakovu
— Pojasnilo. V nrotostno noto Narodnega vijeća koroškemu deželnemu odboru se je v našem listu v soboto 30. novembra pomoloma vrinilo ime dr. Bogataj, Ta gospod nam na to po rosa: Depeša, ki sem jo dobil od Na rodne 2a sveta za Narodno vlado v Ljubljani, se ie glasila v prvem odstavku »ProteMi ra pri t Landesausschussu* v Oelov-riu. Ker ni bilo povedano, Proti čemu da naj vlada protestira in ie bilo tu_ zuano. da^ nameravajo \enui v Ce!ovW (U proti Slovencem nastopiti z mi-i-t;em, sem izrazil mnenje da bi sa zgoraišnji passus moral glasiti: >I*?€N testfea ?>ri Landesanscpnasu s- Celovca
proti nameravanim nasilnostim<. kakor ie prinesel Slovenec« proti vsakemu iuu-ilstyu.« Poročevalec \n mdnr.' .• sveta ie v tem. da ie posta\Sl v ihiu. moje ime, hotel menda povedal, »la te prtpomba inroti nameravanim nssil-stvom« raoiega izvora
— Mašna oprava za knesoškofa Deputacija. d:»m ie dne '2^. nr. m. v imenu združenega žen.-.t\v  izroeila knezo-
skofu mašna opravo I deputacijo sta vodili gospa dr. Tavčarjeva in gospodična Cilka Krekova Masna oprava ie ročno delo i:* idrijskih cink in je vzbudilo peaprneal na rtzMavah. zadriiu  na mz&tavi ro.'eih del
— Narodni davek V l Vrknb-i in okolici nabral je. Nar. odbor v Cerknici 12.128 K 80 v. Seznam darovatelj, v la$| interesentom v pogled v pisarni Narodnega sveta, hotel >ITniop« (St<*-brna dvorana). Tamošpji o] -ni se ie že, nonovno izkazal s prispevki za narodni davek, za kar mu bodi izrečena najsrčnejša hvala! — Dekleta nabrala v občini Begunje nnd Cerknico 60S7 K; llinko Pogačnik, tovarnar v Rušah r°i» kron: Peter ^terk. trgovec. Ljubii*na 250 K: Anton Miklave. posestniki Mf>= zirje 200 K; iz L jugoslov. bolnice namesto venca na krsto pokoinega p» uH--iratnega komisarji g Vladimira i-u-skvar časrn. nam Kos 120 K: I.m^Is-kroner. trgovec 7" K: Pro.-briska, le-k ar nar 30 K; Martine, tesarski moi 'er 30 K: Maier, stotnik 20 K: Vehovc. trgovec 20 K: Polack. trgover 10 K. Srčna hvala! Feanemajtel
— Glasbena Matica*. Pevska skušnja moškega zbora sa vr^i jutri v torek, dne 3. decembra v p e y-ski dvorani.
— Pisarna vDn'šrva zasebnih uradnikov in uradnic na slov. ozemlju« se nahaia od danes naorej na Poljanski cesti št. 3. priti i Sie. Uradne ure so do preklica od 1. do 3. popoldne, izvzemši nedalio in Praznik.
— Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Opozarjamo na vpisovanje novih delnic, ki se vrši od 1. decembra do 15. decembra t 1. Vse podi»el nosti so razvidne iz današnjega in erata.
— V znanje in ravnanje. Sklep redakcije ie od-. I vaajs d ui ob 9. dopoldne. Ker nam nedostaia papirja in V3led tega prostora, prosimo, naj se nam pošilja samo splošno važne kratko in jedrnato sestavljene vesti Tz istega razloga moramo omejiti tudi društvena naznanila.
— Prodata tobaka. Prihodnje mesece bo dovoljena Pftzpplaera svalčičpe-ga tobaka, a drugih vrst b**žoas se slej ko prej ne bo mnogo več moglo priti v razprodajo nego pred novembrom, sval-čič pa niti toliko ne. kot dps|ej. Znfo ie finančno deželno ravnateljstvo v Liub-liani ukinilo začasno oodvoioev enot za stalne odjemalce, ob enem ua dovolilo, da prideio večje množine tobaka zlasti sva^ficnega. v nrosto razprodajo
— Pojasnilo. Z ozirom na razslas Narodne vlade, tičoč se izolaTevania trimesečne plače rezervnim Častnikom, se prizadeti krogi opozarjcio. da tiri-neso v mestni popisoval ni urad potrdilo avoiih staršev, odnosu > svojih sta-nodaialeev in hišnih posestnikov da res nimajo nobene službe in da stanujejo v LJubljani.
— Pojasnilo. Glasom dobljenih informacij se bodo penzije in doklade vojnim invalidom izplačevalo kakor doslej in sicer jih bo nakazovala za celo ozemlie bivše monarhije do nadali-nejra nenzijska  likvidatura in^endance
2. voinega   zbora (Pension^auidalur
der imendana 4aa 3. Roma. Du^ai 1^ Laliierergasse 8T7 V   iein eziru
doslei ni bilo jasnosti in se is to konc
no določilo šele pred kratkim, se bo izplačilo aa mesep dacember najbrž zakasnilo za kakih 10 do 12 dni, o čemur se prizadeti tem potom obveščajo.
— Poverjenisrvp za promet razglaša: Več žalezniškip in ooštpjb uradnikov, ki sjužijo ?;ačasno kot re-zervrii častniki, ce še ni zglasilo v službo dasi bi bib, to nuino potrebno Proti tistim uradnikom ki na ta POZJv ne \stopijo takoj v železniško ali pošmo službe, »e bo pobtopalo tako. kakor da 30 se prostovoljno odpovedali svoji službi.
V Borovnici so d«tnes pokonalj ir-gevea in ppaes(pika g Tvapa Sviglj t, ki je v sobota umrl v Llizabetm bolnici. Pokojnik je bil znan kot douej> narodnjak in ie bil v vseh. kr >gih pnltuo-ljen. Blag inu spomin. Ceniopi rodbini itaše sožalje!
Iz Le?.er. Vse one Ijtujj, ki thta-.--rtti> vesti, da ^nn iaz kanil ali dobil od voiaških transportov celo vrsto živil. u-\ da pa ja ori meni zaplenila moka. imenuje«) jem i»otom javno nesramne lažnike in 0 Tekovabe Orožnisko po-stajp na nm im re enl.r.u n.tj izsledi, kje ^e papaiajo PH« -"iv i 1 ;i in tiruge no-irebščine, ki tih je zaplenila Narodna straža! — Beree.
Kino Ideal Spored za danes, pone-drliek 2. der-embra. Vprizori se zadnjič midolepi film »Rod ni. RingvvaHov«:. ntci\rnostna dram g v 4 delih, v glavni vlogi slavliena umetnica FT e n n v P o r t e n. Polei: tetia dvoj« kr; -nib naravnih posnetkov. — Jutri v torek S. de«embra ie na sporedu ^Izdaialka« zanimiva trodeian-ka drama iz. življenja tinplapeev z rsmno plesalko O 1 s q Desmond v naslovni vlogi. Kot do-datek Se -Skrivnostni Maver< burln v •J delih, a nri občinstvu jako priliub-Ijene trojico nordijskih -umetnikov Melito l'etti. II P.uihniilirriein in Leonom P<«ukertom Spored ni za niladino. Predstave točno ob 1. 1;6. 7 in svecer. Kino Ideal
Fzg»iUje?in. V tcvk 2<1. novini m t 1. io I>!a \ kunem ll razreda via!xa. K\ ie odhaja! zvečer iz Kočevja v Ljubljano, ali v vlaku. Vi se s kočov--kim križa v Grosunljem in vozi po-on< v Novo mesto   izgubljena denarni
»•a [f rjavega usnia a oribližau 1290 K. karto v.t tobak 2 slikama, vizitkami itd. Pošteni najdite!* se prosi, naj proti nagradj nošHo p.ai.Tenn rli nav.ir-ni Svoj r.a-!ov Ivanu Krni^erju v Novem
mestu,
Kožuha^t ovratnik črn. se je izgubil 2^». pevembra mr! (fa uro od Sv. Potra ceste do ITniona Posten n^i.li-tolj naj ga odda proti dobri nagradi v trgovini Ta*. £argi na Sv Petr-* <^esti
Izgubila ie neka gdč danes med '^8. do 8. ure od Mariie Terezije cesta do Narodne tiskarne zlat uhan z belim kampom. Pošten najditelj se proči nai ga vrne v unravnjštvu >Slov. Narodac proti doi -i nagradi
Zgubil se ie mlad pes. sivkast r ruiivimi lisami) Prinelie nai se pazaj v Spodnjo fiiško k Peter Stepiču proti nagradi 50 kron.
Društven® vestš.
— Društvo zdravnikov vabi e>voie člane k pplnoltpvilni udeležbi na mesečnem sestanku, ki se vr^i v četrtek 5 decembra ob 6 r opoldne v zborova 1-niei magistrata. Na dnevnem redu je razgovor o važnih stanovskih vprašanjih in organizaciji iavnega zdravstva v državi SHH. — Dr V Gregor i č. \? podpredsednik, dr. S. de Gleria. tč. tajnik.
— Pri »nmštvii zasebnih uradnikov fn uradnic u*' slovenskem ozem'iu s sedežem v Ljubljani« se oglašajo zla:
sti z .ini? ras pogosto uradniki, ki žele no posredovanju društva dohiti službe. Ker pa društvo ne raznolaea s seznamom pr°znih Pisarniških mest. ie le v redkib slučaiih moaroče tem željam ustreči 7.?'-o se Hruš'vo obrača do vseh p. t. zavodov, tvrdk in soloh delodajalcev z vljudno prošnjo, da blagovolijo sporočiti >Dru5tvu zasebnih uradnikov in uradnic na slovenskem ozemliu s sedežem v Ljubljani** vsako prazno mesto, ker le pa ta narin ie mogoče ustreči brezposelnim tovarišem in morda se ustreže tako tudi službodaialoera.
Ženska podrnžn'ca CM. družbe za Novo mefde in okolico orirerli v četrtek. 5 grudna t. 1. Miklavžev večer v Narodnem domu Pred Miklavževim nastopom se vprizori otročja igra >Laž-niiva Danica«. Vstopnina: Sedeži po 9
kroni, stoiišča no 1 K Vsteaniag se bodo dobivale v trgovini g. Horvata in sicer: v -sredo 4. decembra od 9. do 12. dopoldne in od 2 do o popoldne za ^lane C M podružnice m niih rndbin« v rptr'ei. .s rleeembra oa za n^č^npe Ml-
klavževa darila se bedo -nreJemaK v četrtek popoldne od ^. do 5. are v dvorani Narodnega doma v Novem aieaui. Začetek točnu ob 6. zvečer.
Najnovejša poročila.
Krvav boj za Velikovec Velikovec, 2. decembra, Nadporoč-nik Malgaj, poveljnik >lovenskih čet v Vejikoveu poroča: Včeraj, dfte L de-wpmbra ob 3. popoldne je pr;5el v Velikovec nemški podpolkovnik Verstandig z oboroženo certo kot padaraeniar in je zahtevaj od mene, da zapustim s četo takoi mesto. Odgovoril sem mu, da bomo, če treba, mesto branili do zadnjega moža. Nato se je podpolkovnik odpeljal.Kmalu nato so primaršlrale m ti mestu tri nemške kolone če/ 400 mož s 7 gorskimi topovi, strojnimi puškami in z dvema oklopnima avtomobiloma. S IDO možmi sem zasedel rob mc^a. Nernci .*^o v rojni vrst? obkolili mesta. Podpolkovnik Verstandig se ie zopet pripeljal in po»ovno zahteva!, da mesto zapustim. Dobil je odgovor, kakor poprej. Niiiiei so streljali s pu5La-nii jn strojnicami. V boju, ki se je razvil, je padlo čez 10 nemSklh vojakov in več je h:!o ranjenih. Zajeli smo 4 može in 1 strojno puško. Pri pogajanjih med bojem ie nemški podpolkovnik predlagal, da pni s!oer smemo ostati v mestu, da bo na pntsg nas zasedla mesto tudi ena nenjika, stotnija. Ko je vide! disciplino In koruzo naših vojakov, je tele-fonjčno \-in.ja\ v Celovec, kaj naj stori. Dobi! je ukaz. da naj sa umakne. Povelja za umik pa ni mogel takoj Izvršiti, '.i?*- ?e bHa nemška rojna vrsta preveč razkropljena v okolic! mesta. StreMalo se je še pozno v noči. Danes je mirio. aa£1 stran? nimamo nobene Izguba? Proglasiti snto mnraH pr^k? sod, !-;cr so ,ify streliali na nas. Pri nas je tu^» oddelek Srf*;v, ki ^t^ie 4" frr./. Poveljuje mu po^noročnlk M'tro-\\ć. Mi ga posliamo v Celovec, da oro-*oci!ra or; "»m^kl ScnutzvvehT. ker «w> Nemci stre'talf navzlic te«!«, da je prl-haial pa^anientar z befo zastavo.
^Prodana nevesta« na n a i e m odru Dne 30. iuniia 1916 go slavili fehj oOIetnico svoje narodne kemične opere vProd^ne neveste«. Slovenci se teara iubileia nismo mosli udeležiti, ker nismo imeli eledališča. A imeli bi bili dovoli vzrokov, saj ie ^Prodana nevesta« tudi nam mod v-erai najljubša in zato tudi najpopularnejša opera. 15. decembra 1S02. je ^Glasbena Matica< na svojem koncertu v deželnem erledališ^u prvič izvajala uverturo fdirieent M. Hubad) t»Q zasluei pokoinesra Fr. Ger-bica. takratnega kapelnika naše pravkar porojene opere, pa se ie uprizorila vsa opera dne 15 februarja 1S9L prvič v našem gledališču. Gdč. Lesčinska je bila prva Marinka, Penes prvi Janko, £. Vasiček prvi Keca|. rajni Pav-šek prvi Vašek. rajni Nolli prvi Kru-šina in režiser. V ostalih uloerah so sodelovali esr. Polakova, Nierrinova. Hi-chova, Perdnn Rus in rajni ^tamcar. y sezoni 1S93/94 so peli >Prodano nevesto« 7krat, a nato ekorai ni bilo sezone brez nje. Izmed Smetanovih oper smo uprizarjali še >Poliub< (prvič 15 novembra 1894^ in ^DMiborae ("prvič 10. novembra 1899V tod i >Prodane nevesten ni erlede nriliubljenosti dosegla nobena, tako da ie med vsemi operami na našem odru doživela >Prodana nevesta« od I 189-4. do t 912 naiveč re-priz. Marinke ardč. ^evcikove. erdč. Noemi in a*e f^kalove. Kecala en. Pest-kowskeffa. Betetia in Križaja, Janka str. Orželške^ra Vlčka Krampere i. dr ne pozabimo nikdar. Spominjamo pa ?e rudi vrlih dirigentov erar. Beniška, Tomaža. Tali eha in Reineria, ki so nam podajali vzorne predstave Za otvoritev letošnje operne sezone smo določili zopet ^Prodano nevesto«. *A strastno sovražna av.-triiska vlada nam ie zlobno onemogočila pravočasno angažirati orhester ter nam ie uprizoritev »Prodane neveste« sploh prepovedala. V torek šele stopimo pred občinstvo s svojo novo ooero: nov velik orkester, nov. velik zbor. noiri solisti, nova oprema in nove dekoracije, dirigent operni šef Friderik Rukavina in režiser VI Marek. ki ie ooero inseeniral čisto na-
novo. Prvič dobimo tudi balet, ki ga ie izvežbal V. Vlček in ki lavaia tudi para vse plese s prednlesalko gdč. J Kli-rm'ntovo in plesalko srdč. Staio Bežko-vo. Dolgo je morala naša publika čakati prve onere. a unamo da bo s pred-
stavo zadovoljna, Premaarali smo ne4u> vtine ovire in zapreke. U nuai^ fjf^*" lin po težkih  naporih  wq Wf^lt v
par mesecih opero, ki bo nasi kulturi v daut Na zdar svetlejši botlačnosti!
Ft. Qo?ikif. Iz gledališke pisarne. V ponedeljek n»tane gledalilce zaprto. — V torek, dne 3. decembra t 1. ob poj 8. rvočcj nanovo opremlje*ia in uprizorjena Smetanova komična opera »Prodana nevestat za abon-nement »B#. Dirigira operni *ef f. Friderik Rukavina, re^jjo vodi operni šefraliser g. Vladimir Marek. — V sredo, dne 4 decam-bra t. I. ob pol a zvečer opereta »Milcha-jevi hčerki* za ahonnement »A«- — V Četrtek, dne 5. decembra ob pel 8. zvečer opera »Prodana nevesta* za abonnement »C«.
Književnost
— Trunk. Amerika in Amerikanci.
Domovina geniiev! In mi ne poznamo dežele, ki se ponaša a Eraersoni. Lin-čolni. VVilsoni! Evo vam kniiare o »momo gočni državni zeradbi onstran velike luže. Tninkovo delo diha tisti viharni ameriški ritem in ko sledimo besedi aa besedo se nam zdi. da rio vejo okoli nos stroji Carpegiievih tovaren. Knjiga nam odpira veličastno sliko tega. kar je ustvarila silaina generacija Jan-kijev. Zelo točne so podani zgodovinski podatki, ki nam omogočijo poglobitev v Amerikančevo dušo. Natančno eo opisane gospodarske razmere, knjiga nas seznani rudi z nam nepoznanimi trusti in veiepodjeti«, katerih veličina nas omamlja, opisuje živlienie amerikanskoga velemesta in nas naenkrat nepričakovano popelie v kulturna središča viharne Amerike. Zadnli del knjige (a namenjen kolonizacij^ in Spe-< iielno našjm jugoslovanskim izseljencem. Ta poglavja nas bodo seveda nai-l)olj zanimala ker v niih onisuie pisar teli gmotni in duševni Doložal naših rojakov v dalini Lniii Na kniieo opozar-iaino tudi naše bivše Amerikance, ki bodo v njej našli svoio staro znanko in morda »e kaj več. Cena elegantno vezanemu, s številnimi ilustraciia-mi opremljenemu izvodu je 16 kron in se dobi v Katoliški knjigami v Ljubljani.
— / «< r   Mord   von  Sarajevo and
Tisza«   Schuld' an   dem Weltkriege!
Knjig*, ki i o je spisal naš rojak dr. J. Albert, knjižničar dunajskega vseučilišča, ki razpolaga brezdvomno z mero-dajnimi viri. katere navaia. bo vzbudila velikansko pozornost. Kniiga ie bila naznanjena že pred par tedni, a 1o vsled vladajočih razmer ni bilo mogoče dobiti z Dunaja in se nam ie to posre-eilo le notom osebnega donosa v Ljubljano. Delce nam bo razkrilo* selo zar nimive stvari, ki jih je znala prelfinia avstriiska cenzura silno spretno zakrivati Stane vsled velikanskih neprilik K 250 in se dobiva v Katoliški knjigarni.
A&rovizacUa.
-h Krušne komisije bodo uredovale
v torek, dne 3. decembra od & do pol ene ure popoldne. Izdajale se bodo i»-kaznice za sladkor.
-j- Sladkor. Ker vsled zaprtih mej sladkorna centrala ni dobila pravočasno sladkorja za mesec december, priskočila ji je mestna aprovizaeiia v pomoč ter bode ie svoie zaloge razdelila trgovcem sladkor za mesec december. K:;farega ie prihranila mestna aprovi-zacHa tekom vojne. S tem ie zaloga sladkorja me-tne anrovizaciie popolnoma lečppaaa. Stranke se opoBariajo. da štedi i o a sladkorjem, ker se bode mogel sladkor za ianuar šele tedai razdeljevati, ko bodo odnrte meie za dovoa sladkorja s Češkega. Vlada, mestna aprovizaeiia in sladkorna centrala ▼ Ljubljani so storili vse. da se tel sladkorni stiski čira oreie odpomore. 0e M ?>a sa januar ne bilo mogoče oreskrb«-ti pravočasno sladkorja. Kodo morale stranko malo potrpeti, kakor moralo trpeti v Gradcu, na Dunaju in v drugih mestih, ki še aa oktober niso dobile vaeara sladkorja. Treba ie računati e tem. da tudi vlada in aprovizaeiia ▼ teb težkih č^sih ne moreio delati čudežev.
-f- Preraoa: »a zasebno nrmdništve se je začel rarvažati v T1T. krušni okraj Prosimo nonovno vse one. ki so od meseca maia svoje etanovanle spremenili, da javijo takoj nov naslov >Društvu za-sebnih uradnikov in uradnic«*'. Kdor ie premog prejel do 28. rani, in ga še ni plačal, nai to stori t društveni pisarni ua Polianeki cesti stev. 3.
Izdaja tel) bi odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
I e«fef«9 I" tf-^V »*V^rrwfne rf«V»rfie#
Gssiiifla
na račuu ali v najem se vzame v Ljubljani alf v bližnji okolici. Naslov pove upravnBtvo »Slovenskega Naroda V 6935
podrallaar in vajenec za stalno mesto, samski, se išče je za belo ia plosko nletev ob dobri plači. Nastop takoj. Mirko H6nlg{ Zagreb, Saverska cesta broj 4. 701'
za veliko in malo delo se
lakoj sorejme. B. Gotzl, Mestni trg 19. 7017
14 — 16 let stara, ^se išče za lahka kutvnjska dela, event. se sprejme- postreŽnica za par ur na dan. Kje, pove upravniš\vo »Slov. Naroda-. 7« 20
Vsem sorodnikom m znancem javljamo pretužno vest, da je naš dobri, nepozabni soprog, oziroma oče, gospod
Ivan Svigeli
posestnik in trgovec
v soboto, 30. novembra 1918, po mučni bolezni mimo v Gospodu zaspal. • 7063
Pogreb pokojnega bo v ponedeljek ob 9. dop. v Borovnici.
Borovnica, dne 30. novembra 1918.
Ivo, »tanko, Milan, Josko.  Helena švigali roj. Ma|aron, sinovi. soproga.
A)dn]i9 sotonska m zimska Sstilaiia se U! iKu- proda. Jos. AnCIn. krojaški moi-
ster Gaieva ulica 2 I
50 -100 ritki
raz'Pne vrlk^-t
uredi Fr. Iulič L ubl Mof il frrf ^t. ti,   7 08
1
1
Vsem prijateljem in znancem posebno moji prijatelj ki uružm naznanjam pretežno vest, da je moja stara, zvesta gospodinja
Rezi
po dolgi in rnukepolni bolezni v nedeljo dne 25. novembra večkrat previđena z sv. zakramenti mirno zaspala v Gospodu
Pogreb je bil 25 novembra na pokopališče na Koroikipeti.
Naj ji bo zemljica lahka in blag jI bodi spomin.
Prano Vernrega,
gozd upravitelj na Javoraisa.
hit
ia sadt. 1 lavol 29 ko^ov za K     , razpošilja Bnton Krepek. Marjbor ob Dravi. 7059
nFnva 8^re mem v irpoviao z meša-UL"f:11 n*m b»agnm a»]ra|ll ii debele Ađnli Echherger,  Sliva'ca pri St. Jnrjr
|n'i ntrj
rolic.  dresirano bi rad sparil, z riavim, rntfli CLcrt'l-n Doberman^m. Lpstn'ka takega osa r rosip sa ta^cSen naslov in pogoje   Dr. Janiar, Škofjaloka, Goreajjko.
VABILO
na
izredni eb*m zbor
kranj. ae2. uinarsk« zadruge v Mubl]cRl reg. zav. a orne?, zav,
ki te ho ffiil v torek.     ? 17. decembra 1918 ob 10 ari floaoldne v :adrulai pisarnj f Ljubljani. Poljanski nasip št. 52.
i NEVNI RED.
1. Sprememba pravil.
2. Slučajnosti.
Ako bi ta občni ?bor v navedb >em času ne bil skepč n viš se tno uro puzneji na »stem rm &tu in po »s|em dnevnem rtdu drugi občni zbor. ki bo veljavno sklepal ne glede na Število avziKih zauru.lf.i^ov.
V Liutjii^n«. dne m. Hovenjjjra 1f'l j K.-6ei£tvj viAaraaa »i«2tt4^a,
Spretne m S
M. S<_ •j iijana. Križefeiška 2.
fiirliil »"relflua dela na dom.
ImiJI Poizve se: Ulica na grad št. zli.
vsake vfste se  knoijo. Ponudbe
na .Poštni predal Številka 154.
ftu« h^nn sprejmem tako| proti dobri Ufa Uiopld plati i« dobri brani 6494 ieianloa, Koledvortka nllca 8.
8hnri se 83reimeJ° Proti dobremu pla-
n^lill ćiiu   in hr no  pri oskrbništvu
graščine Zgornja Radgoaa 7' 03
lin ral paHfi
Terezije cesti št. 13, rKolizej). 6991
Progasta se d?a pra, ŽŠLfuv,ia
pove 6955
upravništvo .^iov. Naroda".
p-^jl.-n ** dobrem kraja, išče poročena IL-ill. Ju^oiiovanka, na račun aH v najem Naslov pove upravmStvo »Slovenskega Naroda«. 7068
Uril. iOiaiillfi KriStuf, Maniagiadec St. Lenard in Si. Rupa(t se sprejme Dozd in. Utni do od i 1 sOo kton okiaiua b »Iništii blagajna 1600 kron Zdravila i>e rlačujejo pii biezp|jčnem lečenju uboj:h bolnikov. Zasebna aiaasa ob^:ma Proln« -1. g ud-na |tl|fl «• t kraiiJfoi oJot, Haialaiffl sveta v Laškemu i.-^a. 6^.,.
Velika koza
brez l*ff*V, se proda — l.inbl.'ana oa Rarlovski e. 4.
npr r19 m dve it skoraj novi damsk. rlUbOUl obleki. Kdo. pove upravnistva
lista. 7057
Omara za perilo MEUŠt
7C69
Hsnffldai IO v Dalmatinovi ulici 11, iliMilluflj jI! III. nadstropje, več p^rov noSenih, dobra obranienih, navadnih in podkovanih ptroSkih čevljev 6989
Dotsro idota oortlloa :zirraekTrnnaie^.
Ponudbe jpod „Gastiln * 199/7978"*
na upr. »Siov. Naroda«. s978
J-JQ «g v trgovini mesto za dečka, ka-lilK X teri ima veselje do trgovine. Star je 15 let Vprašanja pod .»Priden-na upr »Slov. Nar.*. 6950
Giannriirna z enoletno pisarniško pra-sJt'l!iLlia kso  teli   primerne službe.
'.ire tudi kot blagainičarka v mesto ali na d. želo. Ponudbe pod : .Pridnost 6960" na uprav »Slov Nir«
1 nnn mm un T b,ižf,,i popravno
LbPO POtfl VU tudi za gost .niš <o in t.g .v-nsko obit v obsegu 17 johov s hišo in gospodarnimi poslopji v naj-toi|*em stavbn m t tanju, te z tbine vrti jakoj cana »rodz, ali da v ■ajea .Naslov e v upia^uistvu * S So venskega Naroda- pod.. .$U¥. j^07i\ IMO
00
286. štev.
.SLOVENSKI  NAROD-, dne 2. novembra 1918.
Stran 5.
Mnatabarira P°3tena, se sprejme • ildlOtlal 1LC2, pod dobrimi pogoji. Nastop takoj. Kje pove upr. »Slov. Naroda«. 7005
j]-« in sicer: srebrna zapestna ura znamke Ulc Sthaffhansen, srebrna ura z dvojnim pokrivalom in nikelnasta zapestna nra, vse v dobrem stanju, se prodajo. Naslov pove upravništvo »Slov, Naroda' 7012
TrgcvsKi polnil, S^fe^t
galanteriiske stroke, kavcije zmožen Išče nesta za takoj ali za januar 1919 Gre tudi kot skladiščnik. — ponudbe na upr »Slov. Nar.« pod „1919 6916".
Absolvlran pravnik. «af"
1« februarjem 1919 vstopiti v odvetniško pisarno kot koncipjent. Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod ,,Kon-cipijer.t 6981".
M. o zdravidka-ortopEda
Oddelku (Državna obrtna Šola) razpisuje komisija za preskrbo vra-ćtijočih se voiafkov v Ljub liani.
Nastop čimpreje. Pri ave na komisijo (Turjaški trg 4, I). 7029
ancl/rhiliL'9 na veliko cosestvo 2eti UiiilUIlJilU priti bivši rez. častnik z gimnazijsko maturo, trgovsko in večletno kmetijsko prakso. Poročen brez otiok — sopr« ga prvovrstna knji-govodka in strojepiska. Plača po dogovoru. Nastop takoj ali pozneje. — Naslov pove upr. „Slov. Nar."- 6949
Tro. izot!
F37fin mf!7 star 35 let, kateri iCLCll fllUL, je bil več let kot
kontoiist zaposlen v tovarni za železno cevi (Rohrenvverke) v Nemčiji, želi mesta v kakem večiem industrijskem podjttiu kot skladiščni!;. — Ponudbe pod „1500 6947", na upr »Slovenskega Naroda«. 6917
Bi'r7T?niJflH'a je v tem svojstvu r! CliiUrUu.U, mnogo let uradova! v odličnih odvetniških pisarnah in mu je med vojno njegov šef umrl, išče enakega mesta. V vseh risarniških poslih izvežban in samostojen v konceptu. Poleg slovenščine in nemščine govori tudi sibsko-hrvatsko ter italijansko. Tekom vojne bil je dodeljen vojaškemu sodišču. Naslov v upravni-štvu pod št. štev. 7054
Več dobrin krojaških ponotoikoi
za moško in damsko delo sprejme K. Pučnik, Sodna nI. št. 3. v Ljubljani. 6897
PcDudim slivovko, £cp:rmeš^
samo trgovcem n gostilničarjem v! Spitzer, : iollsef. 6973
HV stane fina in trpežna, siva volil nena jopica (sviter) lastnega l'.ddka na gumbe, zelo pripravna za dame in gospode, toda le za tistega, kateri se takoj požuri. Fran Kos, Ljubljana Sodna ulica 6821
\l1D7lli nlllfli Cemlna komisija za tf|JlUyi. stvarno demobilizacijo pod Tivoli ima med drugimi še na razpolago nekaj zelo dobro ohranjenih in praktično konstruiranih snežnih plugov, kateri bi bili pripravni posebno sa občmske in okrajne cnste. Interesenti se vabijo. 7041
Sprelif Šivilje
za. perilo se takoj sprejmejo pri G. J. Hamann, IKesiui trg 8. 6765
Prč
fovo Puchovo kolo z novo pnevmatiko, večja množina boljših covlb vreč tri dvo reiae koč-je, stroj za čiščenje žita in vrtni sklopni stoli ter dalmatinsko vino. — Povpraša se: Prešernova ulica štv. 54 X. med 4 in  5. uro popoludne. 6179
Mestna hranilnica v Kamniku
razpisuje
stalno nm III. uradnika.
Prosilci z lepo pisavo, ki so v hra-niinični stroki popolnoma izvežbani,
naj vlože svoje s prilogami opremljene prošnje do 12. gtudna 1918 pr! podpisanem ravnateljstvu. Plača po dogovoru. 7060
Ravnateljstvo.
Brošura
za bolezen so toplice, zii ljubezen jih po ni.
=   se dobi v   * 33
Jfaročni knjigarni v fjubljani.
Cena s poštnino 3 K.
Pristno toaletno milo
fino dišeče, komad 100 gr težak, 3 komadi K 18.—. 6 komadov K 34.—, 12 komadov K 65.—
Pristno milo za pranje
kg K 26.— Proti vpošiljatvi zneska naprej dobavlja M. Jflnker, ebsport-no podjetje v Zagrebu it 15, Pa-trtnjska ulica št. 3, Hrvatsko. 5855
Slobodni promet r 'TJSZ"
Hn/ slov- dalm. Uzorna Pivnica Aurel Prevendar, Zagreb.
Nudi &hvovkOj tropinovec, koajak, rum, pelinkovce, liker vse pristna roba po nizki ceni. — Vino staro in novo.
Vnlnonn hhnna iil0^^ -.....• uhtuliii fllOljU priporoča pod zelo ugodnim nakupom
trgovina Hed. Šare, Šelenburgova iil. 5.
Papirna stroka - sijajna eksistenca! ~~3ST
Za prevzetje in samostalno vodstvo velikegj, prvoiazrednega tvorniSkega skladišča papirja, ki se osnuje v Ljubljani, iićem za t. jsnuar.a 1919
popolnoma strokovno izobraženo osebo.
Pogoji : popolno poznavanje slov jezika. Ponudbe naj se pošljejo na tvrdko : LAVCSLAV TiilfSSSS, trgovina papirja na veliko. Zagreb, Ilica 31.
Dražba grajšcine.
Ena najlepših kranjskih grajščin, Mokrice pri Jesenicah na hrvatsko-štajerski meji, pol. okraj Krško, 4 km od Samobora, 8 km od Brežic, 30 km od Zagreba oddaljena, s prav dobro ohranjenim gradom, obsežnimi gospodarskimi poslopji, 300 orali ekonomijskih zemljišč, 1500 orali gozda, pritiklinami, lastnim lovom in ribarstvom itd pride vsled zahtevane razdružitve solastnikov in sklepa E 11 18 deželne sodnije v Ljubljani 7C64 i r~   cSne 7. svečana 1919
ob 10. uri dopoldne v sobi Št. 123 deželne sodnice v L;ubll&ni na javno dražbo. — Izklicna cena 1 milijon kron, vadij 100.000 K. — Dražbeni pogoji in cenilni zapisniki so na vpogled v spisih deželnega sodišča v Ljubljani opr. št. E 11 18. — Pojasnila daje: Aleksander conte Ecmomo, Samobor na Hrvatskem, .Vila VVagner" in Grbro Gliste, Ljubljana, Dalmatinova ulica 3 1.
Mesečna soba.
meblovana,   čista, se išče. — Ponudbe pod .Stalen/7054* na upr. »Slov. Naroda«.
IJiiii banj* (rar)gališke deželne pasme IIV d nUilJfl brez napake, izborna za hiibovsko ozemlje, sta naprodaj. Kje, pove upr. »Slov. Naroda«. 7049
Drflftaiall/A 2aćetnka želi službe v me-riU.ujdl&u stu ali na deželi. Gre tudi kot blagainičarka. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 7041
I ihba 1/Priia event- koleselj in opra-LdllnU flUUJfl va za dva konja se kapi Ponudbe pod „Kočija/7039" na upravništvo »Slov. Naroda«. 7039
meblo ana    ali nemeblovana, v sredini mesta, prikladna za pisarno, se išče — Ponudbe na upr. »Slov.  Naroda«   pod .Pisaran,7055*.
SOBA.
HOTEL
v Sevnici ob Savi se odda v najem ali na račun s 1. prosincem 1^19. Kdo, pove na upravništvo »Slov Naroda«. 7062
tistOnTvne teške goifce, *!$*r**
francoski kunci za pleme, race in kokoši so naprodaj. — Naslov: Račić. Žerjavgrad, pošta Dol pri Ljubljani.
Spretna kunerica. Ž££ ŠtfŠŠŠ
dobro prati in likati, se iščeta h gospoji na Hrvatskem. Plača in oskrba dobra. — Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 7» 53
DrOTfin se zamenJa za sladkor. Istotam rit tli Ulj se proda ali zamenja za živila-1 Šivalni stroj, 2 knhinjski mizi, .' svilnati bluzi, blago za predpasnik (kreton). — Naslov pove upravništvo .Slovenskega Naroda*. 7051
Cm: ra za obisku,
siv damski plašč s kožuhovinastim ovratnikom, čina damska jopa, 5 tesarskih žag, majhna omarica za kirurg, instrumente se predajo. Ltchtenberg, Sp. Šiška, Knezova nI. 261. 7048
Staro črno vino bokrvmm in prebolelim, razcošljamo v poštnih paket h po 5 steklenic. Za vsaki paket je poslati 75 K v naprej. Naročbe na J. Tu-dor i sin, Grablje na Hvatu, Dalmacija
Lepa. breja, dobra molzna koza
se proda. Oglee od »M do 1 22 v hllevu pri Figovcu. 7040
Mm za dna sEttisst
5 ure prodajali v Sp. Šiški na voaški rampi. 7045
Irianeia medu St«^
belo ah na drobno. Razpošilja in na vsa vprašanja odgovarja Josip Halužan.
Kiiževci (Hrvatska). 6875
ScretRO MtoZSToZZSZ
pisarna v Ljubljani. Prednost imajo sienografinje. Pismene ponudbe na upr. »Sliv Naroda« pod .Začasno 7016".
Nnrrnriai IH 18 m finega sifona in 1 lldplUUaJ JC posteljna podloga (pi istni kavCuk). Iz prijaznosti na ogled v trgovini „Pri Oorenjki", Pogačarjev tig štev 3. 7047
M11711 h 'eP' toPe'» '2 dobrega blaga, UJUllI po>ebno pripraven za zimsko potovanje ob odprtih železniških oknih, se proda. Ogleda se: Gradišće 14, L nadstropje, vrata 2. 6977
Volvopoitne znamke ^^^^^1
hrvatfke ali jugoslovanske oficijelne r rovizije kupim. Briefmarkenhaus Josef Baumgatten, Dunaj (VVien) 1, VVolI-zeile 32. 6864
Dmrta en tak°J kubičnih metrov riUUd it od 4- 12 « dolgega smrekovega lesa. Vpoštevale se bodo samo ponudbe s cenami od kolodvora in naj se pošiliato na ..poštno ležeče 500" pošta Srednjevas v Bohinju, G urefljsko.
Vn^irjm želim vzeti manjši lokal, pri-11 Oj C lil rra\en za trgovino s pritiklinami vred (ako mogoče tudi z gostilno) v prometnem kraju v mestu ali na deželi. — Naslov pove upravmštvo »Slovenskega Naroda«. 6944
Trnnucl/i lili/Si s s^novanjem obstoječim lltjUijlt! lUiifJl iz2sob, kuhinje in vsemi piitiklinami v najbolj prometnem kraju na Gorenjskem se odda v najem. Prostor je pripraven za vsako trgovsko obrt. Vprašanja na Konrad Vidic, Jesenice, fužine, pekarija, Gorenjsko. 7025
^.«^5* ^?-^ -x*i.
Stanfe vlog |e znašalo koncem meseca janija 2918 K 279,050.534*29.
Podružnica
v Ljubljani
FinnncirDiije uojašKih
Vsakovrstne bančne transakcije.
Glavnica K 50,000.000'—.
Stritarjeva ulica št. 9.
mh   ::      ::  Kredite za aprouizačne nakupe.
irežke c. kr. avstr, razredne loterije. Nakazila vojnim ujetnikom.
•■ "        <-    .a?*-   J        * .V.
Na temelju zaključka I. izvanredne glavne skupščine dioničara Narodne banke d. d. od 21. rujna 1918 prima ovime ravnateljstvo prijave na sup-skripciju vrhu
novih dionica po K 400.- naslovne vrijednosti
i j. za povišenje glavnice od 5 na K 20,000.000 —
Rok prijava za subskripciju traje od 5. studena do 28. prosinca 1918.
Ravnateljstvo če komade dodijeliti kad stigne zato odobrenje nadležne oblasti i to na slijedeći način :
Starim dioničarima pripada pravo opcije od 1 nove dionice na 1 staru uz tečaj od K 425.— po komadu, t. j. na ukupno 12.500 komada.
Na sve po starim dioničarima ne preuzete dionice kao na ostalih 25.000 komada prima se prijava za javnu supskripciju uz tečaj od K 450.— po komadu.
Proiuvrijednost prijavljenih odnosno upisanih dionica imade se položiti prigodom prijave na supskripciju, tc može ravnateljstvo samo iznimnim slučajevima dozvoliti, da se kod prijave uplati samo 50% protuvrednosti dionica, a ostatak najkasneje do 28. prosinca 1918. U slučaju neplateža drugog obroka do odredjenog roka propada prvi uplaćeni obrok u korist pričuvne zaklade zavoda. Vrhu uplaćenih naslovnih glavnica teku 4I/2°'0 kamati do 31. prosinca 1918.
Supskripcija se obavlja na blagajni zavoda Ilica broj 7, dok uplate mogu uslijediti takodjer kod:
Prve hrvatske štedionice u Zagrebu i svih njenih podružnica, Hrvatske eskomptne banke u Zagrebu i njenih podružnica, Hrvatske zemaljske banke d. d. podružnice u Zagrebu, Hrvatske sveopće kreditne banke d. d. u Zagrebu i njene podružnice u Karlovcu, Srpske banke d. d. u Zagrebu, te Hrvatske podružnice c. i kr. povlašt. Wiener Bank-Vereina u Zagrebu, te napokon kod svih ostalih jugoslavenskih novčanih zavoda.
U Zagrsbu, dne 5. studena 1918.
RAVNATELJSTVO
NARODNE BANKE D. D
U ZAGREBU.
DDBDOODODDODDDDOODDDDDDDODDOODODDDO
^107
17
VOLNENE OBLEKE
po meri v najkrajšem času
Fi. Jožefa L ].
t^sT Delniška glavnica 10,000.000.- kron.
na banka v Liub
_„  Stritarjeva ulica štev. 2.
Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Rezervni fondi nad 2,0C0.000.> kron. "css^
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Saraievu, Gorki in CaSJu. <-Wi
Sprefema "W I Kupuje in prodaje vse vrste vrednostnih oapirfev, ffinan*
knjižice in tekoči rmmn ......., „     f,™8ffi dof,avf,181 ^"f fjf. „
preti usodnemu obrestovan^. 19" APROVIZACiJSKE KRlDiTg.^K
i i
J
I dimih n^vifaza p,eme>ki je že-spo"
LC|ityu |ilGdilQ soben za pripušcanje, ima naprodaj oskrbništvo deželne pristave v Maliloki, kakor ima tudi par mladih plemenskih volov za delo. Kdor želi kupiti, naj se obrne na oskrbništvo Oskrbniške deželne pristave v Maliloki p. Veli kaloka, Dolenjsko. 7002
v €el*u prve vrste obrt poslednji letni dohodek K 50.000, se takoj proda. Dopisi na Adolfa Steleerja, Gradec, (Graz), Sackstrasse 13.
stavbils-a
v Gosposki ulici v Ljubljani v izmen* okroglo 3600 m2 in travnik na Banu v izmeii okroglo 18 ha. Pojasnila v odvetniški Disarni dr. Jfidwla Ambro-stsch v Ljubljani,   Knafijeva ul. 4.
Sobna, napisna in drusti g pleskarska dela p
(mirovni materijal) prevzema
Ivan Pirkeršndr«,
Liubljana, Reber St. 11.
Srbečico, hraste, lišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, postav, varovano ,,3.tABA-FOlilu"- mašilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni lonček K 3-—, veliki K S*—, porcija za rodbino K 12*—.
- Or. E. Flesctfs Kronen-Apotheke (Gyor), Raab Ogrsko. —■—
Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna „prl ilatem joteuu",
Ljubljana. Marijin trg. £953
§fc"£"T Pozo i na vaisi v c no znajnku. mS^ASATOHJSI" "1:23
s
Nalveš!a siovenska hranilnica I
ica Št 3
|e imela koncem cela 1916 vlog » ... II $6,300-003'-hipoiečnih In občinskih posojil • • . • „ 27,600*000* rezervnega zaklada    ........   V) 2,500*000*
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišj'3 po
večje in nestalne vloge pa po dogovoru. iso Hranilnica fe pnpfilarno varna.
Za varčenje ima vpaljane lične domaie hraniSnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskom proti 5%, izven Kranjska  pa proti 5 7«% obresti <i in proti najmanj 10 - oziroma 3 4" „ odplačevanju na dolg«
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Drago Kovačič
Mici Kovačič roj. Krnc
poročena.
7043       Sodražica, 25. listopada 1918.
T'
i Hftonz umi
e
mmmmmm.......i.....■ 11 i"......
• a utiieJJ Glasbene Matice %M in eeSSni zapriS. strokov-^     rt jak c. kr. del. sodiSCa
Lfubl|aiia9 SCsangreseal trg šte*^. t&
(Nasproti nunska cerkve.) Največja ia najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica
U9avšrj&v, pšanlncv In fnarmoni-ev na jugu Avstrije. Velikanska zaloga vseh glasbenih inštrumentov, struu in muzikallj. Klavirje prvih c kr dvomili in kumoinih tvrdk : BdsendorSer, Fursier, Eudolf StoizTaaiame?. Eonl & Seitzoia^, Glos in Eolmann imam edino - ''.Ključao Se jaz za Kranjsko v zalogi ter svarim pred nakupom falzi-Bkatovia navideznega .pofelna*.
Proda vt
več oblek in plašČev za dečke okoli 15 let, plašči in obleka za gospe, obleke za deklice perilo za dečke in deklice, petrolejske svetilke, moSki klobuki in ovratniki od št. 35-41, nekaj igrač. Bleiveisova cesta št. 27, II. nadstr. vrata 7. 7018
I irrtariin V sredo, 4. decembr; LiUlfJUja. 9. do 12. ure dopoldne
decembra od
pridejo  na javno prostovoljoo dražbo v
Miklošičevi ulici št. 11, I nadstropji: klavir, poroda iz rorcelana in steleta, vrtna oprava, stoli iz bambusa, stoiala za cvetlice telovadno orodie, karnise, otročje igrače itd. Ogledati se moreio v ponedeljek, 2. in tort'k in L decembra od 2 do 4. ure popoldne. 7oll
Kupujem umetno
in splošno vse, kar je starinsko. Posredujem  pri prodali posestev.
ALBERT DERGANC, brivec
Frančiškanska  ulica IO.   60 A
£S£T   Sto kompletnih W&
flivsi oik
po mogočnosti iz hlačevine (prozvoi mirne dobe) ter
sto garnitur trlkoporila
kapi takoj in proti takojšnjemu plačilu tvidka
E. L A ENE E, CELJE.
Istotja naj se pošljejo ponudbe zna vedbo najnižjih cen. 69
iWi ir^r d^C ^^^J
K
•t
P. n.
U
1 1
11
H
Občni zbor Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, ki se je vršil dne 15. aprila t. 1., je sklenil — oziraje se na hitro napredovanje vseh bančnih poslov ter imaje pred očmi važne narodno-gospodarske naloge, katere čakajo banko ob koncu svetovne vojske — okrepiti lastno bančno glavnico stem, da se jo zviša od 10 na 15 milijonov kron.
Upravni svet, ki je bil pooblaščen, da stori v tem oziru ob primernem času vse potrebno, videč, da je tako željno pričakovani konec vojne pred durmi ter da gremo nasproti dogodkom, ki pomenijo tudi gospodarski preporod naših dežela, je sklenil, provesti to zvišanje delniške glavnice čim preje — in sicer ob sledečih pogojih:
1. ) Delniška glavnica K 10,000.000-— se zviša za sedaj z izdajo 12.500 delnic po K 400'— nom., torej za K 5.000.000 — na K 15,000.000 —.
2. ) Posestnikom starih delnic se ponudi 10.000 novih delnic, torej v razmerju: na vsakih 5 starih delnic 2 novi, po K 550-— tel quel za komad. Zlomki delnic se ne vpoStevajo.
3. ) Nedelničarjem (novim subskribentora) ter starim delničarjem (ako želijo podpisati večje število delnic, nego jim pristoja v razmerju na 5 starih 2 novi) se ponudi 2.500 delnic, po kurzu K 650 - tel quel za komad.
4. ) Nove delnice imajo kupon za leto 1919.
5. ) Supskripcijski rok se konča 15. dec. 1918.
6. ) Protivrednost podpisanih delnic se mora vplačati takoj najpozneje pa do 15. dec. t. 1. Od dneva vplačila do 15. dec. t. 1. povrnemo subskrijentom
obresti. — Na vplačila glede nedodeljenih novih delnic povrnemo 3#67„ obresti od dneva vplačila do dneva vrnitve denarja.
7. ) Prijave sprejemajo: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ter njene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju, Prva hrvatska štedionica v Zagrebu, Hrvatska zemaljska banka v Osjeku, Zivnostenska banka v Pragi, Češka prumvslova banka v Pragi, Zemska prumvslova banka v Pešti ter podružnice teh zavodov. Posestniki starih delnic, ki želijo podpisati nove delnice, morajo predložiti gori navedenim subskripcijskim mestom a) podpisano in točno izpolnjeno priglasnico, b) plašče starih delnic in c) seznamek številk starih delnic (na drugi strani priglasnice.)
8. ) Razdelitev (reparticija) novih delnic se bode naznanila subskribentom pismeno; nove delnice se bodo razpošiljale spomladi 1919, proti vrnitvi potrdil o vplačilu denarja.
9. ) Kurzni (azijski) dobiček, ki se bode dosegel pri izdaji novih delnic, gre v korist rezervnemu zakladu banke (odštevši emisijske stroške in pristojbine).
Upravni svet Ljubljanske kreditne nanlie v Ljuvljani.
U
i i
ITI