Siev. 160.
V Mljflm, V sreoo m 1B. Jimia 1924. Posamezna Številka stane 1 "S® Din. telfl LU
Naročnina
za državo SHS:
a a mesec ...... Din 20
za pol leta ..... .120
za celo leto .... .240
za inozemstvo: mesečno.......Din SO
Sobotna izdaja:
celoletno « Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstva.... . 60
Cene tnseralom:
Bnostolpnu petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2'50, veliki po Din 5'— in 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6-—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Pošinisa nlačana v gotovini.
UredniStvo je v Kopitarjevi nlici 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. upravnižtva 328.
Političen list
Uprava J« v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun t Ljubljana 10.650 in 10.549 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
V Ljubljani obstoji že nekaj let institucija velesejma. Na velesejem v Ljubljani so že mnogi ljudje zabavljali, drugi so ga tudi hvalili, ampak resnica je bila kakor po navadi v sredi: Velesejem je koristil Ljubljani, koristil je slovenski obrti in koristil je slovenski industriji. Ne vsi obrti in ne vsi industriji, ampak vsaj znatnemu delu teh velevažnih gospodarskih panog v .Sloveniji,
Velesejem bodo otvorili v Ljubljani fudi letos. Tudi letos bodo razstavili naši domači obrtniki in industrijalci svoje izdelke, naše tvornice bodo tekmovale med seboj, kdo bo drugega prekosil, ampak veliko vprašanje je, če bodo tekmovali — vsi, —
Velesejem je precej draga naprava. Izdatni režijski stroški pa doslej naših slovenskih obrtnikov in industrijalcev niso ovirali, da ne bi razstavili svojih izdelkov. Vsaka reklama je draga, so rekli industrijalci in obrtniki, in razstavili so.
Letos bo pa drugače. Ljubljanski in Sploh slovenski obrtniki in trgovci bodo morali računati z izgredi in bodo morali računati z revolverji. Z revolverji bodo pa morali računati tudi tuji gostje. Ali se bodo ti povabilu na take vrste «izlet« tudi odzvali?
Mi pravimo, da ne. Mednarodni trgovci so mirni ljudje. Ti ne rabijo divjih rabuk in njim se tudi ne hoče po orjuna-ških pretepih, ampak oni hočejo red in mir. Tega pa danes v Ljubljani ni. Vsaj po mnenju mednarodnih trgovcev in industrijalcev ne.
Mednarodni trgovci in industrijalci niso neumni ljudje. Oni imajo oči in ušesa. Tudi njihovi zastopniki imajo oči in ušesa. Ti ljudje pa prihajajo večkrat v Ljubljano. In če jim je vroče, se gredo hladit ali na vrt v hotel «Union«, ali v «Zvezdo«, ali pa na «vrt« kavarne «Emona«, ki leži v sredini mesta. Tam srebajo ti mednarodni zastopniki svojo črno kavo, ali pa srkajo iz dolgih slamnatih bilk ledeno limonado, da se ohlade.
Naenkrat pa začne pokati. Poči en Strel, počita dva, počijo štirje. Kar tako na sredi najbolj obljudene ceste. Pok-pok-pok-pok. Ljudje začno mencati, kakor bi jih jedle mravlje, vstajajo in — gredo. Plačilni natakar dela kisel obraz, ampak ljudje —' gredo. Upamo, da se bo nesrečne žrtve zadnjega pokanja usmilil doktor Kajn in neplačane račune poravnal, če je ka-valir in gentleman.
Ljudje, trgovski ljudje in pridobitni krogi, so zapustili po sobotnih dogodkih Ljubljano kar v trumah. Eni so šli v Gradec, drugi na Dunaj, tretji v Trst, in tako naprej. Tem ljudem je dr. Kajn pozabil porezali jezike pred njhiovim odhodom. Ti ljudje bodo sedaj oznanjevali slavo orju-naške Ljubljane po vsem svetu. Rekli bodo, kakor so rekli pametni Slovenci med vojsko, kjer pa dr. Kajna ni bilo zraven: «Da druck' mer uns, es wird auch zaruck geschossen!«
In mednarodni trgovci in industrijalci se bodo «drukali«, kakor se je «drukal« med vojno dr. Kajn. Tržačani bodo rekli: «Čemu v Ljubljano, če si pa polomimo lahko svoje kosti že v starem mestu?« In Dunajčani bodo rekli: «San' mer in Laibach oder auf der Schmelz?« Pa bodo šli.
Dogodki, ki so se odigravali v znaku OJN zadnje čase na Gorenjskem in v Ljubljani sami, vplivajo mirno pač na nas, ki si ne moremo pomagati, da bi ušli preko kitajskega zidu, ki so ga okoli nas potegnile vse države, ne vplivajo pa tako mirno na tujce. Tujci pravijo: «Kakšna dežela je to, kjer se dogajajo stvari, ki jih kulturni ljudje nismo vajeni?« In oni izvajajo iz tega tudi vse posledice, Te posledice čuti že Bled, čuti jih cela Gorenjska, čuti jih po curiških kurzih že cela dežela, ampak on, dr. Kajn, ne odnehal On, dr. Kajn, hoče vladati nad «klerikalnimi cucki«, pa naj za to ceno sam vrag jemlje vso slovensko obrt, vso slovensko industrijo in vso slovensko industrijo. Dr, Kajn hoče viadatii
Radi vladoželjnosti slovenskega Kajna pa bo trpel tudi ljubljanski velesejem kakor že trpi tujski promet, Ali bo dr. Kajn
to škodo poravnal? Ali ima kaj? Kaj pa ima? —
Če bo slovenska industrija in slovenska obrt ostala na cedilu, naj se primerno
Poročilo »Slovenca« o spopadu pred pošto, katerega je izzval eden izmed voditeljev orjunske akcionec, lažiakademik in iz Zagreba policijsko izgnani temni tip G r u b e š i o, velik protežiranec dr. 2 e r-j a v a , se je po uradni preiskavi in drugih avtentičnih informacijah izkazalo do piei-ce točno. Dne 15. julija sc je vršil ob 6. uri zjutraj pod vodstvom dež. sodnega svetnika dr. Gradnika lokalni ogled pred kavarno Emono, kjer je bil v soboto po noči izvršen umor nad Alojzijem Zadravcem. — Ogledu so kot priče dogodka prisostvovali tudi Orjunaši G r u b e š i č , S a n t i č in Zevnik, ki so po svoje pojasnjevali dejanski stan. Tjakaj je bil priveden tudi are-tovanec Šotler. Policijski fotograf je fotografiral kritični prostor; ravzentega je bila še narejena skica, kjer so stali orjunaši s socialističnimi skavti. Zadeva jo že v toliko pojasnjena, da je Grubešic prvi napadel in udaril Šoflerja, nakar jc mizarski pomočnik Anton Stare, ki ga je hotel braniti pred nadaljnjimi insulti, oddal strel, kateri je do smrti zadel Zadravca. Kdo je pozneje skozi noge obstrelil Orju-naša visokošolca P e t r i č a , dosedaj še ni pojasnjeno. Gotovo je, da je biio v bližini Trubarjevega parka oddanih več strelov, kjer pa se je nahajalo več ljudi.
GRUBEŠIC ARETIRAN.
Dne 15. t. m. popoldne so policijski organi aretirali izza zadnjih pretepov dobro znanega Vekoslava Grubešiča. Aretacijo je odredilo deželno sodišče, ki je vendarle prišlo do prepričanja, da tudi za Orjunaše eksistira kazenski zakon. Grubešič je bil aretiran v kavarni Leona Pogačnika v Kolodvorski ulici.
Kaj bo neki k temu rekel dr. Žerjav? Radovedni smo, kaj se je našlo pri telesni preiskavi Grubešiča?
»NAROD« DEMENTIRA SAMEGA SEBE.
»Narod« in »Jutro« sta po spopadu pisala, da je spopad pred pošto sad »klero-komunističnih hujskanj« in da so Šotler, Stare, Zadravec in drugi bili člani obsežno zasnovane komunistične zarote, ki se je zbirala na kopališču »Woerishofen« pri Mostah, kjer so se »snovali tajni naklepi, kako je treba pomoriti in pokončati vso inteligenco, ki še čuti nacionalistično in državno.« Nadalje je »Narod« poročal, da so hoteli ti zarotniki »prihodnji teden naskočiti Ljubljano in zlasti magistrat!« Ta zar o bliska organizacija je bila UDR, katero da .je vodil Franc S v e t e k, katerega jo »Narod« naredil za nevarnega komunista. Franc Svetek, tako je pisal »Narod«, je vodil tudi spopad na »nacionaliste« pred pošto in »dal signal za napad nanje«. Franca Svetka, tako je pisal »Narode, je policija nekaj minut pred spopadom aretirala, ko je razgrajal in grozil. Ubiti Zadravec, pa jc bil po »Narodu« eden najnevarnejših komunističnih zarotnikov, član »UDR, Marks, četa II.«
Vso to pa se je izkazalo kot nesramna laž in izmišljotina demokratskega tiska, da prave krivco orjunaše pokrije
Včerajšnji »Narod je bil primoran, da sam dementira svoje laži. Piše namreč:
Udruženje delavskih rediteljev je, kakor smo se prepričali, organizacija socijal-nodemokratske stranke, ki nima nobenega stika s komunisti. Pravila te organizacijo je odobrila pokrajinska uprava za Slovenijo 28. aprila 1923. pod št. 13. m Namen
zahvali dr. Kajnu - Žerjavu. On jo je ubil !
In zato pravimo: Kajn-Žerjav je do-igral —- Žerjav naj gre!
društva je dvigati in krepiti telesne in duševne sile svojih članov ter navajati svoje člane k spoznavanju narave in človekoljubnim ter družbi, posebno delavstvu koristnim dejanjem. V bistvu zasleduje organizacija iste cilje kakor skavti. Ima tudi svoj društveni kroj in znak; zeleno srajco z ovratnikom in rdečo pentljo, kratke zelenkaste hlače, prepasane z usnjenim pasom, zelene dokolenice, skautski klobuk z društvenim znakom z monogramom UDR. Društvo sc ne bavi s politiko. Nedavno tega je imelo društvo seatanek v Vorishofenu, bil pa je to navaden društven i sestanek, brez vsakega političnega ozadja. Udeležila se ga je zgolj mladina obeh spolov. Prirejen je bil popolnoma po skavtskem vzorcu«.
Iz nevarnih komunističnih zarotnikov So torej kar črez noč postali nedolžni socialdemokratski skavti!
Pa tudi Zadravec se Je izkazal za nedolžnega socialdemokratskega skavta.. »Narod« ga zdaj celo jemlje pred nami v zaščito, dočim ga je dan po spopadu označil za strašno nevarnega »komunističnega zarotnika«. Piše, da je bil zgolj ljubitelj narave, da se s politiko sploh ni pečal, da ni bil noben komunist- ampak le socialistični skavt, da pa tudi pri Orjuni ni bil.
Tako se izkazuje, da so Orjunaši napadli popolnoma nedolžne skavte, ne pa »zarotnike«, ki da so iskali in prežali na »nacionaliste«.
»Slovenec« je že včeraj poročal, da omenjeni niso na nikogar prežali, da so so mirno razgovariali in da so biii od Grubešiča kruto izzvani in dejansko napadeni radi nekih osebni računov.
Kar pa se Zadravca tiče, vzdržujemo naše včerajšnje poročilo, ki ga imamo od verodostojnih oseb, ki so njegovo življenje od prvih dni stalno zasledovali. Fant je bi! nesrečen; svetila mu večna luč! Da je pa nosil zadnji čas orjunski znak, jc dobro izpričano po več osebah.
Tudi glede Franca Svetka se je »Narod« grdo zlagal, ker sploh ni bil aretiran. Aretiran je bil neki Vladimir Svetek, ki pa tudi ni komunist, ampak popolnoma neškodljiva oseba. Naravnost ostudno pa je, da je »Narod« v svojem prvem poročilu iz g. Franca Svetka naredil komunista, nevarnega človka in lagal o nekih njegovih konfliktih z »zmerno s trn jo« med socialdemokrati ter celo natolceval, da se Svetek samo navidezno nahaja z dr. Lemežem v konfliktu, dočim je v resnici Svetek odnekdaj največji nasprotnik komunistov!
VZROK DEMOKRATSKIH LAŽI.
Motiv, zakaj sta so »Narod« in »Jutro« tako lagala, je ta, da je bil spopad prcci pošto ravnotako kakor trboveljski dogodki namenoma in čisto premišljeno preko Orjuno aranžiran, da se mirno ljubljansko prebivalstvo spravi v strah, kakor da jc Ljubljana polna nekih zarotnikov, in da so na ta način proslavi demokratska stranka in njena Orjuna kot rešiteljica prebivalstva. Torej stojimo zopet pred podlo politično intrigo, katera je zopet zahtevala življenje enega človeka. Bila pa je ta krvava intriga zopet jako nerodno aranžirana in takoj rnz-krinkana. Kdaj bo roka pravice prijela moralnega avtorja teh zločinov?
Poravnajte naročnino!
miBSiSH&maBnaaaBaHsseBHHasiiii
^ev zločinski siapad orjuoašev,
14. t. m. okoli 11. ure se je izvršil v Ljubljani zopet nov zločin od strani Orju-ne. Božidar B u d i n, ki je bit tajnik okr. glavarstva v Logatcu, se je mudil to dni v Ljubljani. Bil je že par mesecev brez službe. Ravno pred dvema dnevoma je dobil ponovno službo v Celju. Predno pa je nastopil službo v Celju, je šel v Logatec in se med potom ustavil v Ljubljani. Tu se je 14. t. m. sešel s starim znancem S. Kosta-njevcem, s katerim sta šla v gostilno R. na Žabjaku. V tej gostilni je bil zbran or-junaški štab: Kranjc, Kukec, Radivoj Pe-terlin-Petruška in drugi. Prisedla sta k mizi, kjer so sedeli Orjunaši, katerih osebno dotlej g. Budin ni poznal. Sedeli srt mirno in se razgovarjali in ni prišlo do' nobenih izzivanj in incidentov. Okoli pot 11. so Orjunaši odšli. Kmalu za njimi je' odšel tudi Budin s Kostanjevcem. Kar na enkrat se je iz gruče ljudi blizu dotične gostilne odločil človek, ki ie udaril Budina s pestjo po licu. Začele so deževati klofute in udarci. Ker je Budin padel na tla, so ga obrcali in nato so odšli. Izginil pa jo ob priliki napada njegov tovariš Kostanje-vec. Budin je na to vstal in šel v spremstvu redarja proti bolnici.
Med Orjunaši, ki so odšli preje iz go-stilne, se je nahajal tudi Kukec z Rakeka. Ko je izšla Lukanova odredba o prepovedi nošenja orožja, jo je Budin kot uradna oseba izvajal v Logatcu s potrebno strogostjo. Izvrši! ja v Kukčevem stanovanju hišno preiskavo in Kukec mu je že takrat grozil, da si ga bo zapomnil.
G. Budin je nato res bil reduciran in sicer po zaslugi demokratov, to je znanega Svetka v notranjem ministrstvu v Belgradu.
14. t. m. pa se je Kukec maščeval šcS na ta način, da je Budina skupaj z drugimi «odličnimi» Orjunaši zavratno napadel. G. Budin leži v bolnici.
Da se krijejo, so Orjunaši po g. Ko* stanievcu priobčili 15. t. m. v «Jutru> poročilo, v katerem se Kostanjevec na vse kriplje trudi, da bi odvrnil krivdo od Orju-našev. Sploh slika tako, kakor da bi bit nek neznanec Budina, ki je pristaš SLS, napadel po pomoti, hoteč napasti Orjunašal
Laž se poročilu že oddaleč pozna. * » *
Dalje na drugi strani.
ZAGREBŠKA BORZA.
Na valutnem in deviznem trgu je bil promet danes zelo slab,blaga dovolj na razpolago. Narodni banki ni bilo treba intervenirati. Po sklepu borze sta ostala Italija in Newyork čvrsta. — V Curihu se je dvignil dinar od 6.35 na 6.40. — Na efektnem trgu tendenca slaba, promet malenkosten.
Devize in valuto.
V	oklepaju tečaji z dne 14. julija.
Dunaj 0.1190 do 0.1210 (0.1197 do 0.1217); Italija 3.6525 do 3.6825 (3.611 do 3.671), Lon-don 371.25 do 374.25 (371.20 do 374.20), New-york 84.30 do 85.30 (84.50 do 85.50), Pariz 4,4125 do 4.4525 (4.389 do 4.439), Praga 2.51' do 2.54 (2.515 do 2.545), Curili [15.60 do 15.70 (15.56 do 15.66), efekt, dolarji 83.50 do 84,5« (83.75 do 84.75),
Vrednostni papirji.
Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb 12fl do 127, Jugoslavenska banka, Zagreb 116 do 117, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915, Slavonska banka, Zagreb 110 do 115, Dionič-ko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 117 do 120, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Zagreb 1040 do >1045, Narodna šumska industrija, Zagreb 80 do 81, Našica 90, Guttmann 760 do 790, Slavonija 92 do 95, Trboveljska premogo-kopna družba, Ljubljana 500 do 510, Združene papirnice, Vevče 140, 7 odst. drž. inv. posojilo 65.50, Vojna odškodnina 122.
CURISKA BORZA.
V	oklepaju tečaji z dno 14. julija.
Ur Igra d 6.40 (6.35), Berlin 1.30 (1.30),
Budimpešta 0.0067 (0.00665), Italija 23.55 (23.50), London 23.88 (23.84), Newyork 544 (544.25), Pariz 28.30 (28.25), Praga 16.0' (16.20), Dunaj 0.0077 (0.007725).
»SL0VENČEV0 POROČILO 0 DOGODKU PO POLICIJSKI PREISKAVI V POLNEM OBSEGU POTRJENO. - LAŽI »JUTRA« IN »SLOVENSKEGA NARODA« O »ZAROTNIKIH« RAZKRINKANE. - ZADRAVEC JE IZ »NEVARNEGA KOMUNISTA«
POSTAL ^NEDOLŽEN ALOJZIJ«.
Kakor vidimo, se od trboveljskih dogodkov dalje vršijo v Sloveniji dan na dan od strani Orjune zločini. Vprašamo oblast:
1.	Ali je oni, ki je dal v Trbovljah povelje, da se Fakin ustreli, izsleden in aretiran ?
2.	Ali sta aretirana znana morilca Fa-kina?
3.	Ali so izsledeni in aretirani vlomilci v dr. Lemeževo stanovanje?
4.	Ali so aretirani povzročitelji pod-narških dogodkov?
5.	Ali in kdaj se misli razpustiti oborožena organizacija, ki obstoja proti ustavi in obstoječim zakonom in uprizarja omenjene zločine?
To vprašuje slovensko ljudstvo.
Zft 10 gJIHt! fUSIVIBKPBBM 8ll£SB2Ufl
VSLED KRALJEVE BOLEZNI JE REŠITEV KRIZE ZA NEKAJ DNI ODLOŽENA. - PAŠIČ IN PRIBIČEVIČ INTRIGIRATA. - VSE ODVISNO OD JOVANOVIČA.
Belgrad, 15. julija. (Izv.) Vsled kraljeve bolezni je počivalo vse reševanje krize. To odlaganje vladnega padca izkoriščata Pašič in Pribičevič; zlasti slednji, da intrigira v svoje namene. Pribičevič skuša na vsak način pridobiti radikale, da ne bi podali ostavke, ampak naj bi zahtevali volivni mandat, ker bi to pomenilo zaupanje vladi. Če pa bi kralj ne pristal na volivni mandat, bi vlada še lahko ostala do 20. oktobra na krmilu. Pribičeviču se ni posrečilo, da bi radikale pridobil za to tezo Nasproti temu pa deluje Pašič s pomočjo svojih zaupnikov pri posameznih radikalnih poslancih, da bi jih odvrnil od g. Jo-vanoviča. Posebno včeraj in danes so živahno nastopali, a brez uspeha.
Belgrad, 15. julija. (Izv.) Upravni in gospodarski krogi iz vse države se pritožujejo, da tako nedelavne vlade, kot je sedanja Pašič-Pribičevičeva, še ni bilo. Ministri politizirajo v večjih ali manjših kon-ventiklih, premeščajo, nameščajo ali reducirajo uradništvo, pozitivnega dela pa do danes še ni videti. Vsa država trpi vsled talcih razmer in si želi spremembe. Zato se z nestrpnostjo pričakuje potek krize. Z gotovostjo se je računalo, da se bo končna situacija že včeraj premaknila z mrtve točke, ker je bil napovedan kraljev prihod s Topole. A včeraj ie bil poklican dvorni zdravnik dr. Kohen nemudoma v Topolo; konstatiral je, cla je kralj prehlajen in bo potreba nekaj dni, da se pozdravi. Kralj se bo najbrže vrnil v sredo ali četrtek v Belgrad. Med tem pa seveda vse stranke za kulisami pridno delujejo, cla bi rešitev krize bila zanje povoljna.
Belgrad, 15. julija. (Izv.) V nekih političnih krogih se je govorilo, kakor poročajo «Novosti>, o namerah kralja, da bi ob pričetku sedanja krize sklical v dvor širšo konferenco, oziroma kronski svet. Tu bi
sodelovali vsi sedanji ministri, nekateri bivši vladni člani, šefi parlamentarnih strank, in nekateri drugi ugledni politični voditelji. Na konferenci bi se govorilo o vsem političnem položaju; kralj bi povedal svoje mišljenje in poskusil prepričati politike, cla je potrebno ublažiti napeto razmerje med strankami in sodelovati, da se država čim prej reši krize. — Opozicijski krogi ne verujejo v take vesti in mislijo c!a je dovolj drugih načinov, kako bi se premagal težki položaj v korist države in ljudstva.
Pod naslovom «Najbolj možne kombinacije^ prinašajo cNovostiv sledeče vesti: Najbol j možna kombinacija je Jovanovičev kabinet v koaliciji z Jugoslovanskim klubom. Doslej ima ta kombinacija največ izgledov na uspeli in se položaj v tem smislu razvija in se bo razvijal zlasti še po kraljevem prihodu. Vse pa je odvisno od Jovanoviča, ali bo imel dovolj energije, da izvede to kombinacijo. Tako kombinacijo bi sprejela tudi opozicija ter bi podpirala to prehodno vlado, dokler ne bi bili dani pogoji za širšo koncentracijsko vlado, ki bi imela zmožnost, da izvede večji delovni program in ki bi stopila tudi v zvezo s HRSS in tako ustvarila trajne pogoje za sodelovanje s Hrvati pri državnih poslih.
Belgrad, 15. julija. (Izv.) Pašič, ki je doslej pustil, da se intrigira proti g. Ljubi Jovanoviču s tem, da se je pretilo radikalnim poslancem, če se priključijo Ljubi Jovanoviču, je nenadoma izpremenil taktiko in pošilja posredovalce, da pridobi Jovanoviča za tezo, da je treba iti na volitve pod Pašič-Pribičevičevo vlado. Nagovarjajo ga, naj priporoča kroni to rešitev. Jo-vanovič se trdno drži in brani svoje mišljenje, da je sedaj potrebno, da pride na vlado kabinet, ki bo položaj, katerega je sedanja vlada povzročila, izpremenil.
metodam v Belgradu.
Belgrad, 15. julija. (Izv.) V radikalnih političnih krogih se glasno izraža prepričanje, da je največ škodoval nadam na volivni mandat dr. Žerjav, ker je prirejal s svojo Orjuno po Sloveniji nerede in nemire. S tem se je napetost med strankami še povedala. To sta radikalna ministra dr. Srskič ia dr. Miletič povedala dr. Žerjavu v brk, ko je bil poklican radi Orjune v Belgrad na odgovor. Dr. Žerjavu so tudi zapretili, da bodo proti njemu postopali, če ne bo v Sloveniji miru in reda. Radikalni poslanci izjavljajo, da sta Pribičevič in Žerjav največja nesreča za koalicijo.
Belgrad. 15. julija. (Izv.) Žerjav s sedanjim svojim potovanjem v Belgrad ni imel sreče. Bil je pozvan, da se opere očitanj radi nemirov in neredov, ki jih je povzročila njegova Orjuna v Sloveniji. Po listih in ustmeno je zagotavljal belgrajsko javnost, da so Orjunaši mirni in redni ljudje. Vse nerede pa povzročajo le »klerikalcih. Teh trditev ni nihče verjel. Ko so pa listi prinesli poročila, da so Orjunaši sredi
Ljubljane zopet povzročili incident s smrti; nim izidom, je bil dr. Žerjav postavljen na laž pred vsem Belgradom. Nič ni tako škodovalo dobremu imenu Slovenije kot ravno razbojnišiva od Žerjava zlorabljene Orjune.
Belgrad, 15. julija. (Izv.) Darfašnje »Novosti« prinašajo obširno poročilo o Pribičevičevih aferah. Domovina nad vse, država v nevarnosti, to so bile ognjevite parole, s katerim je Pribičevič skušal opravičiti svoje izdajstvo. V resnici pa so bile v nevarnosti finance g. Pribičeviča in njegovih kreatur. G. Pribičevič je »realen« politik, kakor to sam rad poudarja, in ve, da je za politiko treba denarja. Zato se je udinjal režimu g. Pašiča in gledal, da dobi svojih 30 judeževih srebrnikov. Danes objavljam le glavne finančne momente, ki so odločilno vplivali, da je Pribičevič vstopil v Pašičev kabinet. G. Pašič je 1. 1922. dal 52 milijonov Din za prehrano pasivnih krajev. Od tega denarja je največ dobilo »Hrvatsko-slavonsko gospodarsko društvo«, ki je to vsoto obdržalo zase. Nekoč so mnogo govorili o tej aferi, a
pozneje se je vse pozabilo. Vendar je enkrat Narodna banka zahtevala od tega društva, naj vrne 27 milijonov dinarjev. Pribičevič je bil zaradi tega v težkem položaju. Sedaj se skuša obnoviti Balkanska banka s pomočjo državnih financ. Pribičevič jc »realist« in dobro ve, da je nemogoče voditi politiko brez časopisja, ki stane velike vsote, posebno, če jih nihče ne čita. Govorilo se je, da je bil eden izmed mnogih Pribičevičevih pogojev za vstop v vlado ta, da dobe samostalni demokratje 8 milijonov dinarjev za svoje časopisje. Dalje javljajo »Novosti«, da je dobil Pribičevič od železniškega ministrstva provizije za časopisje. Dalje se dela tudi na to, da se prekliče sekvester nad posestvom grofa Thurn-Takisa. Znano jc tudi, da samostojni demokratje na debelo kupujejo in eksploatirajo bosanske šume.
■>rr
ministra.
Belgrad, 15. julija. (Izv.) Današnje »Novosti« prinašajo sledečo vest: Glede trboveljske afere je državni pravdnik Do-mcnico dobil nalog od g. ministra pravde Grisogona, naj ne podvzame ničesar brez njegove naredbe. Ker pa dosedaj še ni nobene naredbe, je stvar na mrtvi točki. Minister pravde je pa dobil od svojega šefa Pribičeviča nalog naj ničesar ne podvzame, ker ne misli še razpustiti nacionalistične organizacijo »Orjune«.
DR. NINČIČ NA DUNAJU.
Dunaj, 15. julija. (Izv.) Včeraj ob pol 3. uri popoldne se je pripeljal na Dunaj jugoslovanski zunanji minister dr. Nin-čič. Na kolodvoru je bil sprejet od avstrijskega zunanjega ministra dr. Grunberger-ja, od jugoslovanskega poslanika Milojevi-ča in češkoslovaškega poslanika dr. Krof-le. Sprejem je bil zelo prisrčen. Popoldne je dr. Ninčiča sprejel zvezni predsednik Hainisch, nato je imel dr. Ninčič daljši razgovor s podkanclerjem dr. Frankom. Zvečer je priredil dr. Griinberger banket na čast dr. Ninčiču. Danes dopoldne je dr. Ninčič sprejel v hotelu »Imperiak dr. Griinbergerja, s katerim je imel daljšo konferenco. Ob 11. uri sta se oba odpeljala k zveznemu kanclerju dr. Seiplu, pri katerem se je dr. Ninčič mudil četrt ure. Nato se je vršila zopet konferenca, katere se je udeležil tudi poslanik Milojevič. Ob pol 2. uri se je vršil v hotelu >Imperiak zajutrek. Avstrijski zunanji minister dr. Griinberger je napil dr. Ninčiču, ki se mu je v prisrčnih besedah zahvalil. Zvečer je dr. Ninčič sprejel zastopnike dunajskega časopisja, katerim je podal razne izjave.
VESTI 0 RADIČU.
Zagreb, 15. julija. (Izv.) Predsedstvo HRSS je dobilo od Stjepana Radiča obvestilo, da se bo zadržal v Moskvi, dokler se ne reši vprašanje njegovega povratka na Dunaj po avstrijski vladi. O kakem napadu na Radiča predsedstvo ni prejelo nobene vesti.
Risa, 15. julija. Med dnevnimi političnimi dogodki vzbuja posebno zanimanje Delcroix prevzeli vlogo posredovalcev v «Associazione combatenti«, pod vodstvom fašistovskega poslanca., «velikega slepca« Delcroix prevzeli vlodo posredovalcev v sedanjem političnem položaju. Politična javnost z napetostjo pričakuje kongresa Udruženja bojevnikov, ki je sklican v Assise za dneve 27., 28. in 29. t. m. Kakor znano je bilo za te dneve napovedano tudi
zborovanje fašistovskega narodnega sveta, katern so pa po dogovoru z komba-tenti preložili na 3., 4. ni 5. avgusta t. 1. Posl. Delcroi* jc izjavil, da bo kongres, «čuteč se vzvišenim nad partijskimi zadevami, podprl načelnika vlade v delu za obnovo vseh državljanskih in človeških zakonov.« — Neka druga odlična osebnost iz bojevniških vrst je istotako naglasila nadstrankarsko stališče kombatentov in izjavila, cla hoče «A. C.« zastavili vse svoje delo v pravcu, da sc doseže: »Spoštovanje zakonov za vse in proti vsem in da re razorože duliovi tako med nasprotniki fašistovske vlade kakor med fašisti, ki morejo s svojo intransingenco škodovati prizadevanjem kombatentov!« — Iz teli izjav je jasno razvidno, da fašizem niti tistih bojevnikov, ki so včlanjeni v faši-stovr.ki stranki, nima več brezpogojno na svoji strani.
ZA TISKOVNO SVOBODO.
Rim, 15. julija. Napoljska sekcija demokratične liberalne stranke je poslala kralju brzojavko, v kateri ga prosi, naj ščiti svobodo tiska, ki jo je pred 75 leti dal narodu kralj Karel Albert kot najvišjo pridobitev političnega življenja.
P-® V	" JL *	*
Evlianst&gii ^
m fčaiipllio tletianiji
"S
i!
M. .
V nedeljo, 13. julija je bil v GrobliaH pri Domžalah evharistični shod za kamniško dekanijo, ki se je sijajno izvršil. To je bil prvi dekanijski evharistični shod v ljub ljanski škofiji. Dasi so bili ljudje vsled dela in velike vročine v preteklem tednu utrujeni, vendar je bila udeležba že dopoldne velika, popoldne pa ogromna.
Odkar se je v Grobljah pri Domžalah otvovilo misijenišče, radi zahajajo v to lepo po svojih slikah znamenito cerkvico verniki od blizu in daleč. Ime Groblje je zgodovinsko znamenito. Pomeni kraj, ki je našla! na ruševinah ali grobliah rimskih siavb. Mimo Grobelj je vodila rimska cesta iz Emone (Ljubljane) čez Trojane v Celejo (Celje). Tu na kamniškem oziroma domžalskem polju so imeli Rimljani svojd postajo. Ustno izročilo pripoveduje, da jo tu nekdaj stal samostan. Toda ko je jezero nad Kamnikom razrušilo in podrlo svoj breg ob Žalah, se je voda razlila po celi planjavi in porušila tudi samostan v Grobljah. Pozneje so na tem kraju postavili cerkev v čast sv. Mohorju in Fortunatu in poleg nje gracl. Ta grad s posestvom jej prešel pred šlirimi leti v iast misijonarjev1, ki so tu otvorili misijonišče, v katerem hočejo vzgajati misijonarje. Kraj je jako lep, blizu Domžal na ravnini, s krasnim pogledom na kamniške planine.
Tu se je torej v nedeljo sv. Mohorja in Fortunata, 13. julija vršil evharistični shod. Do 8. ur so bile sv. maše. Od 8. dd 10. ure je bilo zborovanje odsekov v trehi velikih sobah v misijonišču. Zborovalo je 5 odsekov, in sicer za moške Marijine družbe, za apostolstvo mož, za ženske in dekliške Marijine družbe, za misijone in krščansko dobrodelnost. Poročevalci so bili gg.: J. Kalan, dr. Knavs, Viktor Čadež, A. Mrkun, dr. Zdešar.
Ob 10. uri je bila v šotoru pred cerkvijo sv. maša. Velikansko dvorišče misi« jonišča je bilo okusno okrašeno. Sv. mašo je opravil g. kanonik Iv. Lavrcnčič, ki je v vznesenem govoru proslavljal presveto evharistijo.
Po sv. maši se je vršilo slavnostno zborovanje. Govora sta bila: Presveta ev-haristija in moški, govoril misijonar L. Ša-velj, potem pa Presveta evharistija in Marijine družbe.
,os. Lavtižar:
Doktor Ivan Trček in njegova spoštovana soproga Marica imata poleg drugih lepih lastnosti tudi to, da sta velika prijatelja planin. Bila sta že v Kamniški Bistrici in na Grin-tovcu, v Logarjevi dolini hi na Kamniškem sedlu, v Vratih in na Triglavu, Planice pa še nista videla.
»Daues sicer dežuje« je rekel Trček biu-ftoštni ponedeljek prijatelju Brenčiču, ••jutri bo pa lepo vreme. Vse tako kaže. Po dežju pa so gore najlepše. Pojdimo v Planico, saj si gotovo čital zadnji listek o tej veleromau-tični dolini.«
»Seveda sem ga in že več drugih,« je odgovoril Brenčič. »Zato se ti rad pridružim, saj me poznaš, da ljubim gore in da se tudi nevarnosti ne strašim. Večkrat sem že mislil obiskati to dolino, pa je bil vedno kak zadržek. Če je veleromanlična, že vem, kaj to pomeni. Treba bo derez, vrvi, cepina. «
»Kaj šel« se je začudil Trček. »Pot je menda bolj podobna zabavnemu sprehodu nego težavni hoji.«
Kljub temu se je Brenčič dobro oborožil fn tudi Marica je kot skrbna gospodinja napolnila nahrbtnik z vsakovrstnim okrepčilom. Drugo jutro so se odpeljali vsi trije na Gorenjsko in izstopili predpoldne na postajališču Planica Dri Iiatečah. Dan ie bil tako lep, da
se ni držala niti ena megla ne na nebu in ue na visokem gorovju. Ob severni strani so-kazale Karavanke svoje obraščeno hrbtišče, ob južni strani pa je bil odprt vhod v Planico, nad katero so se vzpenjale višine Ciprnika, Mojstrovke in Ponce. Ta prizor jo bil posebno Brenčiču zelo všeč.
Res veleromantično in zato je treba tudi veleturistovske oprave« je dejal ter rozljal z derezami, ki so mu visele ob pasu.
Na postajališču so vprašali rateškega domačina, kje bi dobili vodnika v Planico.
»Ga ni treba« je odgovoril ma^marno. »Si prihranite denar. Kar po potu naprej, mi pravimo za nosom. Ko ne bote mogli nikamor več, ste v Planici. Čemu pa nosite štrike s sabo in kar imate še drugega? To je za Jalovec in za Ponco.c
Brenčiču se je zdelo moževo govorjenje neolikano, to tembolj, ker je naglaševnl besede v trdem rateškem narečju. Da bi m o/a omečil, ga je prašal prav vljudno:
»Prosim, bi mi mogli povedati dragi prijatelj, kje je tukaj meja treh držav?«
»Če jo hočete videti, se morate obrniti, ker ji sedaj kažete hrbet.« Brenčič se je obrnil. »Vidite tole goro.« je nadaljeval Ratecan. »Mi ji pravimo Planina, Korošci pa Peč, ker je na koroški strani kamenita. Tam gori imamo sedaj za soseda ne samo Neinca, ampak tudi Laha, pred katerim ne bomo imeli nikoli cm aha.«
»Lepa hvala na pojasnilu,« je rekel Brenčič in šel s lovarišijo proti Planici ter se hu-doval nad moževo neotesanostjo.
»Kmetje niso vajeni tako izbranih besedi kakor mestni ljudje« ga je tolažil doktor. »Mož ti je povedal naravnost in po pravici. On ne'pozna izrazov: klanjam se, sluga ponižni itd., ampak govori tako, da je lahko umevno. Radi tega ni manj pošten, ali pravzaprav še bolj pošten nego kdo drugi.«
Družba je zapustila železnico in se napotila proti vznožju Julijskih Alp. Nekaj časa je hodila mimo njiv in travnikov, kmalu pa se je začela peščena planjava, deloma zaraščena z ruševjem in vrbjem. Marica je trgala bele cvetlice, ki so poganjale iz peska.
»Nihče ne skrbi zanje« jo dejala, »pa bi vendar še v našem vrtu ne vspevale bolje.«
-To je Dryas octopetala« je razlagal Trček, ki se je v dijaških letih rad bavil z botaniko. Le preštej, da ima v cvetlični kroni osem belih peresec, na spodnji strani pa sre-breno belo perje.«
Gore so se stiskale vedno bolj skup iu v ozadju se je pokazala piramida Jalovca (visok 2055 m), na katerem so se lesketale snežene proge. Brenčičevo navdušenje je postajalo vedno večje. Komaj jc čakal, da bo plezal navzgor." Toda pot je peljala, izvzemši kratkih klancev., vedno po ravnini. Ob desni strani so se vzdihovale navpične stene Ponce, ob levi pa so se dvigali v z'-ak vrhovi Ciprnika, Suhega vrha in Slemena.
» Meni Planica bolj ugaja kakor Vrata« je rekla Marica.
»Za tako trditev moraš navesti razloge* je rekel soprog.
s Prav lahko jih navedem. Prvič je pot v Planico več kot polovico krajša. Ali se spominjaš, kako utrujena sva prišla lansko leto v Aljažev dom? S postaje Dovje sva hodila skoro štiri ure, da so me dva dni noge bolele. Ko sva tako dolgo hodila, sva mislila le na počitek in se nama ni ljubilo občudovati lepih prizorov. To ni nobena zabava več. Ne rečem za ljudi, ki imajo dovolj časa...«
»Ampak pomisli« jo je prekinil Trček, »da so Vrata ob vznožju najvišje gore v Jugoslaviji.«
• »Četudi« je odvrnila Marica. »Tukaj smo pa ob vznožju Jalovca, ki je, kakor trdijo nekateri prva najvišja gora za Triglavom. Le poglej ga? Ali nima njegova vitka piramida lepšo obliko kot Triglav?«
»V tem oziru ti pritrdim« je rekel Trček. _ (Konec sledi.)
Najcenejšo in najnovejše obleke za dame in
gospode dobite samo: tJeleub. ul. 3. Gričar & Meja!;.
Najbolj iskani izdelki Mestne lekarne v Zagrebu so: fro« proli slabokrvnosti, Markove kapljico zn žoIoiKv, Rcumniis proti trganju in revrni, dr. llftvliika ea.i za čiščenje. Da so občinstvu olajša nabava iu prihrani poštnina, je sedaj za Ljubljano in okolico glavna zaloea teh zdrevil v lekafni L e u s t e k.
Popoldne ob pol 3. se je zborovanje , nadaljevalo, in sicer je govoril misijonar i A. Tumpej: Presveta evharistija in misijo-ni, ter P. Julij Sušnik: Evharistični Jezus — vladar naših src.
Slavnostno zborovanje je zaključil pre-častiti g. kanonik Lavrenčič in udeležence pozival, da dalje net6 gorečnost za presv. evharistijo.
Nato se je razvila slovesna procesija, matere so se udeležile vse katoliške organizacije. Svirala je kamniška godba. Vseh udeležencev pri procesiji so nekateri cenili do 10.000, duhovnikov do 40, zastav je bilo 15. Po procesiji so bile pete litanije na prostem, na kar so se vsi udeleženci posvetili presv. Srcu Jezusovemu.
Med sv. mašo, pri procesiji in litanijah so peli združeni pevski zbori kamniškega okrožja pod vodstvom profesorja Bajuka.
11l\l zone.
»III. zona«, dne 4, jul. 1924.
Drugo leto že poteka, odkar so odšli od nas razni italijanski komandanti, brigadirji in marešijali, ki so nas po mili volji dresirali in zatirali. Toda kljub temu še nismo prišli do tega, da bi se res čutilo kakšno olajšanje našega položaja. Vse namreč, kar se je doslej za nas storilo, je bila zamenjava bivših av-stroogrskih kron, pri čemer smo bili naravnost oplenjeni. Po tem se nihče več za nas ne zmeni ter smo od Jugoslavije odsekani kakor posušena veja. Brez vseh prometnih zvez smo. A naši otoki tvorijo skrajno sever-nozapadno pionirsko črto in zgodovina jim je vedno dajala veliko važnost. Tudi danes ve nekdo prav ceniti njihov pomen, a to ni Jugoslavija, marveč Italija.
Promet z našimi otoki oskrbuje znana su-šaška družba »Jadranska Plovidba« ali kratko »Jadroplov«. Ta promet se omejuje na eno samo tedensko zvezo s Šibenikom. Doslej je vozil parnik vsako nedeljo v Šibenik, v torek pa iz Šibendka nazaj. Pred mesecem dni pa se je še ta zveza poslabšala v toliko, da odhaja parnik v Šibenik ob ponedeljkih, vrača se pa ob sredah, tako da moramo sedaj za pot v Šibenik izgubljati po tri delavne dni. Te prometne razmere veljajo za občini Silbo in SalS odnosno za otoke: Olib, Silba, Premuda, Isrt, Molat, Dugi, Iž. Otoki: Skarda, Zverinac, Sestrunj, Rivanj, Rava ter mesta Zapuntel, Veli Rat, Soline, Savar, Luka, Zaglav pa nimajo niti te zveze ter so sploh odrezani od vsakega prometa. Ali niso to škandalozne razmere?
O »Jadroplovu« bomo še govorili. Za da-let samo to-le: Zahtevamo, da se nemudoma uvedejo potrebne nove prometne zveze, ki nas bodo varno in na dostojnih ladjah — ne pa na podrtinah — dovolj pogosto spajale z našimi trgovskimi in administrativnimi centri. Obenem zahtevamo znižanje oderuških tarif. Ako tega noče storiti »Jadroplov«, bo to storil nekdo drugi. Otočani ne bomo mirovali prej, dokler ne dosežemo evropskih prometnih zvez.	n-o-č.
(Z
*	Z avtonomijo v Združenih državah, Unijski državni tajnik za trgovino Herbert Hoover se je nedavno v nekem pogovoru pečal s centralističnimi prizadevanji neka-ternikov in izjavil: «Nekateri ekstremisti bi hoteli, da naj federalna vlada prevzame vodstvo in upravo šol. Brez dvoma bi se s tem dvignila učna stopnja kake zaostale občine; toda odgovornost krajevnih čini-teljev za šolo je eden izmed temeljnih pogojev za socialni napredek, saj je očividno kolike važnosti je razvoj lastne individualnosti vsakega posameznega dela, ako pomislimo, da je narod kot tak rezultat teh delov. Ako so pravice centralne vlade prekomerne, to ni toliko uspeh njenih vpadov v področje pravic posameznih držav kakor posledica prostovoljne odpovedi le-teh na pravice, s čimer se hočejo izogniti lastni odgovornosti; te države zlivajo vse svoje težave v očetovsko naročje Washing-tona, misleč, da najdejo tu lažje zdravilo za vse, nego v lastnem prizadevanju. Toda posamezne enote se morajo preje ali pozneje premisliti in same rešiti svoje probleme; boljše je, da ta ali ona zaostane, nego da bi se vse navadile računati zgolj na federalno vlado.« — Zdravo bi bilo za naše centraliste, da o teh besedah ameriškega ministra nekoliko razmišljajo.
*	Herriotov umik v vprašanju poslaništva pri Vatikanu. Francoski ministrski predsednik Herriot je uvidel, da se je s svojo napovedjo o ukinjenju poslaništva pri Vatikanu prenaglil. Po pogovoru, ki ga je imel z apostolskim nuncijem msgr. Cer-cettijem, je lansiral v javnost zatrdilo, da se na odpravo vatikanskega poslaništva «zaenkrat« ne misli.
Poskusite!
+ Liberalci in komunisti. Da se ne pozabi: JDS je imela na svoji volivni listi v Kranju moža, ki je bil kot komunist svoječasno reduciran. To je »Slovenec* prinesel v volivni borbi, a niti od laži živeče «Jutro« se ni upalo tega tajiti, dočim se je zaganjalo strastno in lažnivo v vse druge naše ugotovtive. V Belgradu pa Žerjav skuša vodilnim krogom dopovedati o zvezi komunistov s SLS! Komunista na JDS-listi pa ne vidite! Hinavci!
+ Nekaj iz preteklosti narodnona-predne stranke. «Sloven. narod« se utegne spominjati na tisto znano debato v avstrijskem državnem zboru, ko se je v rijem pralo perilo iz afere med dr. Šusteršičem in nemškim poslancem Steinom, ki je za-klical Šusteršiču «Dohtar Žlindra« (Doktor Schlacke). Takrat je «Narod« pisal dolge kolone in vso debato ponatisnil v posebni brošuri, ki jo še hranimo. Dr. Šusteršič je takrat v dunajskem parlamentu sijajno pogorel s svojo zahtevo, da se izreče poslan. Steinu graja, in — kakor pravi brošura ob sklepu — Šusteršič je bil torej popolnoma obsojen.« — Kaj če bi «Narod« tudi danes kaj zapisal o dr. Š. iz tiste afere, in iz govorniškega dvoboja v dotični seji parlamenta, ki se je bil med ljubljanskim drž. poslancem dr. Tavčarjem in dr. Šusteršičem? «Žlindre« mi sicer ne bomo tukaj mazali, ampak le osvežiti smo hoteli »Narodov« spomin z ozirom na njegovega sedanjega varovanca dr. Šusteršiča. Pač pa si ne moremo kaj. da ne bi navedli iz takratnega dr. Tavčarjevega govora tega-le: «Jaz sem, tega ne tajim, jaz sem dober Avstrijanec, dasi svoji lojalnosti in svojega katoličanstva, ki morda ni tako oguljeno, (veselost in pritrjevanje), ki je morda boljši, kakor pri marsikom, ki tu pred menoj sedi, ne nosim na roki in na jeziku; jaz sem dober Avstrijanec, ker sem prepričan, da je obstanek celokupne države neizogiben življenski pogoj za moj mali narod, in če naj ne pride do tega, gospodje vsenemci, da bodo nemški konji na potu k Adriji hodili po naših telesih. Že zato sem Avstrijanec in ne glede na kaj drugega.« •— To je bila programatična izjava liberalne stranke po njenem takratnem voditelju podana oficielno pred forom vsega sveta. Ta izjava je bila čisto odkrita in neizsilje-na, navajamo jo pa zato, ker se «Slovenski narod« trudi dokazati, da njegova stranka ni bila avstrofilska. — Sicer pa, kdo ve, če ni imel dr. Tavčar nekoliko prav tudi glede katoličanstva dr. Šusteršiča? ...,
+ Prevedbe železničarjev. Železničarji so silno ogorčeni zaradi krivičnega načina prevedbe, ki se je izvršila po pragmatiki. To ogorčenje deli seveda vsa javnost, kajti prevedba je pravi škandal. Ni se jemal obzir ne na stvarne razmere, ne na službena leta, ne na kvalifikacijo, sploh na nič. Zdaj pa avtentično izvemo, da je dr. Žerjav dobil pred prevedbo seznam vseh železniških uradnikov in da je vsakega zaznamoval z «demokrat«, «klerikalec«, «komunist«, socialist«, nakar je železniško ravnateljstvo izdelalo prevedbo!
SLS in komunisti. Žerjavojunsko časopisje še vedno pogreva staro zelje, da so klerikalci in komunisti »eno«. Mi smo povedali dovolj razločno, da branimo in bomo branili vsakega, komur se godi krivica, ma-gari tudi orjunaše, če bodo delali ž njimi tako kot delajo sedaj s »komunisti«. Kajn naj pa zdaj kar piše po »Jutru«, kar hoče. Kajn je Kajn in laž je laž.
Strupen uvodnik je napisal včeraj »Slovenec«. Tako pravi »Narod«. Da bo strupa še nekaj več, povemo še eno vprašanje; Kdo vas je najbolj davil in moril? Odgovor: Nekdaj Hein — danes Kajn.
Kako pravijo ata? Ata pravijo, da smo mi nedosledni, ker na prvem mestu v včerajšnjem uvodniku pobijamo »žerja-voslavenstvo«, v drugem delu pa hvalimo »Orjuno« kot nekaj idealnega. Ata, ata! Vidite, to je tako: Orjuna je bila ustanovljena, kolikor je nam znano, iz idealnih ciljev, t. j. zaradi boja proti tujcem, :;lasti pi-oti Italijanom in Nemcem, Če pa se je danes »Orjuna« izpremenila po »zaslugi« dr. Kajna v družbo, koje namen je klanje in pretepanje domačih slovenskih ljudi, potem izgleda stvar že nekoliko drugače. Tega pa ata seveda ne razumejo. Wir werden alt und dumm, kaj ne?
BISEROMAŠNIK DR. LAVOSLAV GREGOREC, KANONIK IN DEKAN V NOVI CERKVi NAD CELJEM.
Dandanes živimo le bolj za sedanjost in mislimo le na to kar se krog nas vrti in odigrava. Na preteklost nas morajo opozarjati izredni dogodki in'slavnosti. Tako nam vzbuja spomin na pretekle dni tudi izredno slav-lje, katero obhaja prihodnji četrtek, 17. julija, starček jubilant biseromašnik dr. Lav. Gre-gorec, kanonik in dekan v Novi cerkvi nad Celjertv
Precejšen del razvoja politične zgodovino Štajerskih Slovencev je v najožji zvezi z Nestorjem slovenskih doktorjev, kanonikom Gre-gorcem. Zato je prav, da se danes malo po-mudimo pri njem. Rojen je bil 17. dec. 1839. v Desterniku, župnija sv. Urbana pri Ptuju. Svoje nauke je kot vedno prvi dovršil na gimnaziji in bogoslovnici v Mariboru, kjer je spoznal in vzljubil nesmrtnega Slomška. Še dandanes govori z največjim ganutjem o njem. Dne 17. julija 1864. je bil posvečen v maš-nika in na Gregorevo 1. 1868 promoviran v Gradcu za doktorja bogoslovja. Leta 1869. je bil pozvan kot profesor na bo-goslovnico v Maribor in je kmalu nato prevzel za dr. Ulago uredništvo »Slov. Gospodarja« in >Siidsteirische Post«. Z izredno nadarjenostjo je dvignil ugled obeh listov do večje pomembnosti. Delal je neumorno, nesebično in požrtvovalno. Posebno se moramo čuditi neustrašeni brezobzirnosti, s katero je začel boj proti vladno gojenemu nemškutar-stvu. Kdor pozna mišljenje one dobe v vseh krogih, se mora čuditi res drzni odkritosti, s katero je začel bičati vladne krivienosti napram Slovencem in kazati na prikrajšane pravice zatiranega ljudstva. S tem je izzval strašno sovraštvo užaljenega nemškutarstva, ki je bilo z vladno pomočjo politično vsemogočno. Strašno so ga preganjali. On pa jih je bičal s samorastlo šaljivostjo in sarkazmom. Bil je mnogokrat na sodišču. Odgovoril je vedno samo slovenski. Večkrat so ga obsodili po krivem, dvakrat je sedel v ječi, a vkljub temu ga niso uklonili. A eno so dosgli. Zaradi krivično prisojene ječe, so nemškutarske oblasti zahtevale od nemško čutečega škofa dr. štepišnika, da ga odpusti iz profesorske službe. Vladi-novski škof se je vdal. Nekaj časa je obdržal dr. Gregorc še uredništvo obeh listov, potem pa je prosil za župnijo Novo cerkov in jo tudi dobil. Kot urednik se je tako priljubil pri či-tateliih »Slov. Gospodarja«, da so ga hoteli imeti v ptujskem, šmarškem, ormožkem vo-livnem okraju za svojega poslanca. Izvoljen je bil enoglasno. Celih 15 let je užival neomejeno zaupanje svojih volivcev. Bil je tudi na Dunaju nevstrašen zagovornik slovenskih pravic. Govoril je na premnogih taborom podobnih shodih ter oznanjal evangelij narodue svobode. Posebno se je vedno zanimal za sodne in šolske razmere in je posebno bil po nemškutarskih uradnikih in učiteljih. V parlamentu je bil znan kot globoko naobražen govornik. Mnogokrat se je odlikoval s sarkastičnimi medklici. Nasprotniki so se ga bali, prijatelji ga visoko čislali. Zaradi starosti je pustil burno in viharno javno življenje in odklonil nadalje ponujeno kandidaturo. A počival tudi sedaj ni. Še dandanes je vedno pri knjigi. Čisto še brez očali.
Dr. Gregorec je bil učen profesor in priljubljen učitelj. Česar se je lotil, povsod je bil zaradi svoje temeljite in mnogostranske izobrazbe na svojem mestu. V vsem ga je vodila ljubezen do mile domovine in dragega materinega jezika, ki je bil tedaj le malo vpo-števan. Za to je žrtvoval boljšo službeno bodočnost. Njegov slog je bil kratek in jedrnat, pred vsem pa lahko razumljiv. Za časopise je spisal neštete članke. Proti verskemu odpad-ništvu je spisal izvrstno polemično knjigo »Dr. Martin Luther, wie er leibte und lebte«. Spisal je šmarnice: »Mati dobrega sveta« in mnogo drugega. V stolnici v Mariboru je oskrbel svojemu vzoru škofu Slomšku lep spomenik. Bil je po njegovem vzgledu velik mladinoljub.
Vkljub svoji izredni nadarjenosti in neumorni vsestranski delavnosti kot urednik, profesor in poslanec, ni dobil plačila tega sveta, namreč odlikovanj. Da so ga prezirali v rajni Avstriji, je precej razumljivo, saj je deloval proti njenim namenom. Bolj čudno je to sedaj v Jugoslaviji. A eno plačilo mu ne izostane, namreč pri Njem, kjer ni pozabljivosti in pa hvaležnost pri ljudstvu, čigar boljši bodočnosti je posvetil celo življenje. V svojih delih mož bo živel večno. Tudi mi mu kličemo danes ob njegovi biserni sv. maši: Slava Ti, na mnoga leta Bog Te živi!
Kranj. Odstranitev g. kateheta žužka je sedaj precej zelo pojasnjena. JDSarji so ga hoteli odstraniti, ker njemu pripisujejo krivdo, da je tako malo sokolov in sokoličev. Saj je — tako se govori po mestu — gospa Janja Miklavčič nekoč tarnala v IV. dekliškem razredu nekako takole: tako lep Naroden dom imamo, pa tako malo sokolic. In hipoma vpraša: katere so orlice? — Delovanje g. kateheta v šoli in izven šole je bilo pač tako, da si je znal pridobiti srca mladine in vpliv nanjo, pa že zato marsikak učenec ni maral biti so-količ, da bi ne žalil svojega dobrega kateheta. Vestno je gledal tudi na to, da so bili šolski otroci redno pri nedeljski službi božji, na kar seveda sokol r-> ^leda. 6. t. m. n. pr. je imel sokolski naraščaj izlet. Ob četrt na 7 so se odpeljali na vozeh nekam — a sv. maša: kje je bila? — In ker je g. katehet zahteval, kakor je njegova dolžnost, nedeljsko sv. maša in ker pametni starši niso puščali otrok k sokol-skim prireditvam brez sv. maše: zadene vsa jeza kateheta. Proč mora! — Posebno se je postavil pri tem Likozar Joško, sin trgovca r. Likozarja. Tisti večer, ko je bila sklenjena od-stranitev g. Žužka, se je hvalil neki gospe: >Je že sklenjeno, odletel bo.« Iz tega smemo sklepati, da se je on zelo zavzel za to. In ven-i dar je bil e. Žužek dolea leta domač prijatelj
v Likozarjevi družini! Naj si ta fini nastop imenovanega — ki je seveda tudi sokol in orjunaš — zapomnijo vsi naši somišljeniki, da vedo, koliko je zaupati liberalcem!
Xranj, Mestna hranilnica v Kranju naj so zahvali JDSarjem, če izgubi med ljudmi zaupanje. Dan pred občinsk;mi vuiitvami se je pojavil na rumenem papirju tiskan volivni letak »Zelo kontent«, koder nekdo priobčuje podatke o kreditu gospodarjev »Malkonten-tov« pri Mestni hranilnici in sicer 13 imen z natančnimi številkami ter event. pripombo: brez hipoteke. — To je nezaslišno, da denarni zavod sam objavi svoje upnike! To se vendar pravi zlorabljati zaupanje, katero ima dotični v Mestno hranilnico, da se ob prvi priliki objavi; N. N. toliko in toliko kredita! Hvala lepa! Pogrešamo pa imena JDSarskih upnikov in njih zneske; strašno smo tudi radovedni, ali so tudi njih krediti brez kritja? To bi bilo zanimivo vedeti! Potem bi kmalu razumeli tisto mrzlično gonjo za mandate nekaterih naših velmož iz obeh žlaht. Ali ne marate, da bi vam drugi gledali v gospodarstvo Mest-ne hranilnice? To že »diši«! — Ampak fino ste naredili s priobčenjem kreditov svojih po-litičnih nasprotnikov! Kavalirsko, to pa to!
Iz Lesc. V sobotnem »Slovencu« se nekdo huduje, češ, da nihče ni grozil s požigom, če pride do incidenta ob priliki razvitja orjun-skega prapora. Mi pa vemo, da je to grozil g. M. vsakomur, kdor ga je hotel poslušati. Ne opravičujte se sedaj, ko smo vas za jezik prijeli. Sedaj vas je seveda sram, ko ste imeli priliko občudovati discipliranost naš'ih ljudi, ki sc za^ vsa vaša izzivanja niso čisto nič zmenili. Naj bo povedano še to, da so se Orjunci tudi v Lescah izkazali kot izvrstni kavalirjL Pri Legatu, ki je sicer demokrat in menda tudi sam Orjunec, so pili in jedli in — odšli na vlak. Natakarice so jih prosile in klicale za njimi, naj poravnajo cehe, pa se še zmenili niso. Natakarice so vpile potem, da bo mo-rala orjunska organizacija poravnati škodo. Seveda boste trdili, da tudi to ni res. Pa je preveč ljudi videlo in slišalo ta prizor.
Krško. (Odmevi zadnjih občinskih volitev). — Ni drugače, popečati se moramo še enkrat nekoliko z našimi volitvami in ledenim curkom, ki je ohladil hrbtišča naših naprednih sil. Sedaj samo tuhtajo o pritožbi. Imeli so 10. t. m. pri peku Jermanu sestanek v ta namen, toda hudomušneži pravijo, da so imeli le pogrebščino za političnim jedeesar-skim kadavrom. Pri vsem tem pa si ubijajo napredne glave in vohajo z naprednimi no-i sovi, kdo je meščane tako točno pogruntal v, »Slovencu«. Ni prav, da se jih je nazivalo »porgarje«; taki so bili le takrat, ko so bili še nemškutarji, sedaj pa so vsi veliki jugo^ slovanski nacionalisti. No, vsi skupaj pravega dopisnika ne potuhtajo in ga ne bodo, ker ni nobeden od tistih, ki jih dolže. — Naj torej povemo še, kako so bili gotovi svoje zmage. Oče dr. Romik, ki je menda tudi že pozabil, da ima z občino še nek obračun v zlatih av. strijskih kronah, je hotel na dan volitev s šopkom na ponosnih — posebno za občinsko hranilnico vnetih prsih, in je že naročil godbo gasilnega društva in spkolske fanfare za slovesni obhod po mestu v proslavo zmage naprednih sil in za podoknico zaslužnemu svojemu nasledniku v šestem kolenu — županu Joškotu Pfeiferju. Tudi »štuke« so imeli že nabasane za »puf, puf, puf«. Aumanov pa je bil za »Beobachterja«, ki naj bi dal signal za bobneči ogenj. Oj smole! Smodnik je zmočil ledeni curek in v fanfarah in godalih so zmrznili glasovi, kakor nekoč Pavlihi blagega spomina. Pa te trobente ne bodo trobile same, kot nekdaj Pavlihine, četudi se stajajo zmrzli glasovi v njih. So pač drugi časi, in gumijeve frnikule prav čedna iznajdba, ker se mečejo tja, kjer jih je več. Če bodo hoteli nasprotniki še kaj rogoviliti, jim povemo tudi, kako sc je obnašal Rihard Engelsberger prot! našim zavednim volivcem. Pa še to: Neču-veno je, da raznaša neki gospod okrog nele neverjetno, temveč naravnost bedasto vest, da bo zopet župan — Joško Pfeifer. Za tako zabite krških okoličanov vendar ne bo nikdo imel, da bi volili župana iz one stranke, proti kateri je bil v prvi vrsti naperjen volivni boj, pa naj se peha zanj kdorkoli hoče. Sicer bomo o priliki morali skoro gotovo še enkrat pisati o krških volitvah, zato pika na koncu teh vrstic še ni zadnja. — Pika.
Rogaški konccrf. Piscem članka v «Ta« boru» z dne 5. in 19. junija t. 1. naj služi v pojasnilo, da se je preglednik fin. kontrole Kerndl le povodom službenega opravila omenjenega koncerta udeležil, ker danes je vendar že vsakemu otroku v Jugoslaviji znano, da ima take in enake prireditve finančna kontrola radi veselične takse nadzirati. Zato je vpitje proti od pristojnega okrajnega glavarstva dovoljeni prireditvi in nadziranju te prireditve po finančni kontroli, interesom drž. blagajne nasprotno, vrhtega pa gola hinavšči-na in čin osebnega maščevanja od strani ljudi, ki za «nacijo» kričijo, ničesar pa zanjo ne naredijo. Kar se nadalje tiče članka z dne 18. junija t. 1., je staro sovraštvo in maščevanje napram Kendlovi ženi, ki je bila enkrat že sodnijsko kaznovana. Končno še vprašamo zakaj «Tabor» v prvoomenjenem Članku na vaja samo gotovo število in ne vseh imen Slovencev, n. pr. g. okr. sodnika Ustrfi, poštnega uradnika Lopkova, tajnika okr. zastopa Dularja itd., ki so se tega us-odepolneea koncerta udeležili?
Dnevne novice.
—	Kmečka Zveia za kranjski okraj ima
Tedni letni občni zbor dne 4. avgusta ob 11'. v Ljudskem domu v Kranju. Poleg običajnih točk so na vsporedu poročila poslancev. — K mnogoštevilni udeležbi vabi odbor.
—	Slavna državna npraval Gola in čista fer za državnega uslužbenca (izvzemši one v višjih skupinah I. kategorije) žalostna resnica je, da je razlika med prejšnjimi in novimi prejemki naravnost malenkostna, posebno za uradništvo v III. kategoriji, ki ima isto pra-vico, da živi primerno stanu, kakor vsak minister. Povišek v plači ne znaša pri nekaterih niti toliko na mesec, da bi si kupil s tem srajco, kaj še novo rjuho ali odejo. Stari dolgovi še vedno tarejo nižjo uradniško paro, in »-poviški« prejemkov zadoščajo jedva za plačevanje obresti dolgov, če je imel kdo toliko kredita, da se je sploh mogel zadolžili. Sedaj pa prihaja ravno ob času, ko dinar pada in cene, četudi ne rastejo, pa gotovo ne padajo, vest, da z izplačilom onih diferenc, do katerih imajo državni nameščenci že od 1. oktobra 1923 postavno pravico, — ne bo nič! Ne tako, odločujoči gospodje! Mi dajemo kralju, kar je kraljevega, državi, kar je njenega, dajte tudi nam, kar je našega, da vsaj nekoliko zamašimo stare luknje in plačamo dolgove. Naj ne ostane naš klic zaman. Ni drugače, treba je, da povemo to javnosti, kar nam teži srca. Upamo, da nam tega tudi ne bodeta štela v zlo niti šef policije niti državni pravdnik, kakor tudi ne tega, če povemo, da uradništvo politične uprave (sedaj -polic'' -ploh še ni prejelo dekretov o prevedbi, da torej niti ne ve, pri čem je. — Uradniki.
—	Prevedba bivših južnih železničarjev pod državno ravnateljstvo y Ljubljani. Ko je država prevzela južno železnico, se je začelo veliko govoriti o pragmatiki in prevedbi. — •Veselili smo se, da se naš gmotni položaj izboljša, toda pričakali smo veliko razočaranje. Pri prevedbi se je zgodila vnebovpijoča krivica skladiščnim slugam, ki opravljajo večinoma uradnikove in skladiščnikove odgovorne službe. Po novi prevedbi so ostali «služitelji», tako da so v gmotnem položaju napram draginji veliko slabejši kakor poprej. Nasprotno so nakladniki prevedeni v «zvaničnike» II. kategorije, dasi istotako spadajo v skladiščilo službo. Ravno ista krivica se je zgodila sve-tilničarjem, kateri so poprej spadali v ekse-kutivno službo, zdaj pa spadajo v administrativno. S tem so prikrajšani za 20 odstotkov pri osnovni in položajni plači, in so ostali v kategoriji služiteljev. Dovoljujemo si vprašati vodstvo ravnateljstva državnih železnic, zakaj gori navedeni niso prevedeni v zvaničnike II. kategorije? Dotičniki so prikrajšani pri vseh plačah, osnovni, položajni ter stanarini, najbolj pa pri osebnih draginjskih dokladah, kjer znaša razlika s prejšnjimi 60 do 90 dinarjev. Kaj so vendar te kategorije zakrivile, da so kaznovane nasproti drugim, ker je vendar draginja vse enaka? Upamo, ter prosimo, da se nam ta vnebovpijoča krivica čim preje popravi. — Vsi prizadeti uslužbenci.
—	Postopanje z vojaki. Somišljenik nam piše: Pred kratkim sem se po opravkih mudil v Belgradu. Prišedši mimo vojašnice konjeniškega polka kralj, garde, sem postal, ker so se ravno vršile vežbe. Nisem še stal dve minuti, ko se nudi nerazveseljiv prizor. Dva vojaka sta menda nekaj napačno naredila, vsled česar je poveljujoči častnik zavihtel svojo 6abljo in z vso močjo udaril 7. njo po glavi najprej enega in nato še drugega vojaka. Ne vem, ali sta bila vojaka Srba, Hrvata ali Slovenca; na vsak način pa sta človeka in naša državljana in tako postopanje je škandal in popolnoma nedopustno. Na srečo je gotovo, da je med častniki velika večina človekoljub-nih poštenih mož, ki jim lastna vest brani tako sramotno postopanje nasproti podrejenemu moštvu. Vendar mora biti vojno ministrstvo pozorno in skrbeti za to, da se laki slučaji strogo kaznujejo, da bodo v naši slavni in lepi armadi taki slučaji popolnoma izključeni.
—	Na kat, nniverzi v Solnogradu je dne 10. julija bil promoviran za doktorja sv. pisma gospod Janez Evang. Kociper, gi mnazijski profesor v Mariboru. Vsi prijatelji iskreno čestitamo!
—	Kranjska gimnazija v nevarnosti. Res Je, da je težko verjeti kaj tacega, a glasovi nočejo utihniti: kamorkoli greš, te kdo spomni na to. Za kar so se naši očetje toliko in s takimi žrtvami borili, naj preneha? Pravijo, da nameravajo gimnazijo polagoma preustrojiti v neke vrste obrtno šolo, ali puškarsko ali pa tekstilno, kar bi bolj kazalo. Tako se sliši! Pa komu bi to bolj kazalo? Vsem tistim, ki imajo še premalo dobička od novih predilnic in puškarske šole, od gimnazije pa nič: to je spet izvestna, nikdar denarja sita — žlahta. Od teh ljudi pač verjamemo, da bi bili zmožni takega početja. Radovedni smo le, kako se bo novi gimn. ravnatelj postavil proti tem ne-čuvenim nakanam. Sam tudi še ravnatelj na pulkarski šoli, po milosti Zerjavovi in kranjske žlahte gimnazijski ravnatelj: ali se bo ustavil ali se bo podal? Počakajmo, ali gledali bomo s paznim očesom, ker gimnazije pa ne damo za nobeno ceno ne! Bodo pa že še prej drugi izginili nego gimnazija!
—	Smrtna kosa med rojaki v Ameriki. V naselbini Utica blizu La Salle, 111., je 29. m. m. umrl eden prvih tamkajšnjih slovenskih na-»eljencev John Culjan. Pokojnik je bil po ro-
du Primorec, a je mnogo let živel v Št. Petru pri Novem mestu. V Ameriko je prišel pred 35 leti in si tekom let zgradil lasten dom na prijaznem gričku pri La Salle, malo nad železniško progo Ročk Island. Bil je vrl krščanski mož in steber tamkajšnje slovenske naselbine, ki ga bo težko pogrešala. N. v m. p.!
—	Nov slovenski odvetnik ▼ Ameriki. Na vseučilišču De Paul v Chicagi je bil dne 18. junija t. 1. promoviran za odvetnika chicaški Slovenec Konrad Ivančič, sin vrle Slovenke ge. Ivančič. Mladi slovenski odvetnik otvori svojo pisarno v Chicagu.
—	Smrtna kosa. V Višnji gori jo včeraj nagle smrti umrla gospa Mici Pungart-n e r roj. Potokar. Svetila ji večna lnč!
—	Obsodba orjunskih akademikov v Zagrebu. Radi udejsto vanja pri izgredih in pretepih je akademski senat zagrebške univerze kaznoval sledeče akademike-orjunce: Jakoba Borčiča na izgon z univerze za dobo enega semestra; Edo Buletn in Berislavu Angjeli-novieu se ukine pravo promocije za eno leto. Poslednji izgubi pravico promocije sploh za vedno, če bo se še nadalje udeleževal orjunskih akcij. S strogim ukorom so kaznovani Manfred Peštrovič, Čedomil Plavšič, Milen-ko Eodžič, Mihajlo Živkovič in Mirko Dreno-vački. Zagrebški režimski listi, posebno »TJi-ječ« radi te upravičene obsodbe največjih orjunskih pretepačev napadajo akademski svet. ter ga imenujejo politično ekspozituro blokašev.
—	O trgovini Engelsebeger na Krškem se nam poroča, da pokojni Rupert Engelsberger ni prišel kot ubog krščen nemški jud v Krško, ampak je bil domačin, rojen in krščen v sosednjem Vidmu kot sin katoliških starišev. Veletrgovina Engelsberger je krščanska in kot taka stoji izven političnega boja. Pač pa je član trgovine Rihard hud demokratski vsa-jač, za kav pa trgovina kot taka prav nič ne more.
—	Zavoglje pri Sostrem. Strašno nevihto s točo smo imeli 14. julija med tretjo in četrto uro. Polomila je več sadnih dreves in oklesti-la nezrelo sadje. Nekemu posestniku je prevrnila voz pšenice izpod kozolca na cesto. Napravila je veliko škode zelnikom, žitu, koruzi, prosu, krompirju in fižolu.
—	Toča je pobila v okolici Vrhnike v četrt uri vse poljske pridelke, posebno pa sadje. Najbolj je prizadeta vas Stara Vrhnika. Bilo je tudi uničeno polje okoli sv. Trojice,
—	Letoviščarjem. Vsem onim, ki žele preživeti čas svojih počitnic ob morju, priporočamo naša znana kopališča in letovišča na Gornjem Jadranu. Omenimo, da imamo samo u Hrvatskem Primorju 13 večjih kopališč z modernim knnfortom in z vsemi ugodnost i mi. Morske, so. .čne in peščen* kopelji, ribolov, izleti po morju in kopnem nudijo vsakomur dovoljno izpremembo in zabavo ter se mu neizbrisno utisn^b v spomin. Tudi onim gostom, ki hočejo dalj časa na morju, bo ustreženo. Ako se jih priglasi dovoljno število, se jim stavi na razpolago ladja, ki jih povede po celem Jadranu in na kateri imajo gostje vso preskrbo za izlet določeno dobo. V takih slučajih imajo gostje povsodi prosto kopanje, ribolov it. Natančnejše informacije dobi vsakdo pri »Savezu kupališta itd.« Sušak.
—	Ogenj. V nedeljo, dne 13. julija zvečer ob pol 11. je jel goreti pod Marije Odar (Kup-ke) v Mošnjah. Pogorela ji je tudi hiša. Poginila je krava, svinja in več prašičkov. Sosedu Jožefu Pristavcu sta pogorela blev in hiša. Kravo in prašička je rešil. Kokoši so poska-kale v peč in se ote'e. Zavarovana sta bila oba, pa prenizko. Ugodnemu vetru in gasilcem iz Mošenj, Radovljice, Hlebic in Begunj se imamo zahvaliti, da ni pogorelo središče vasi. Med pogoriščem in cerkvijo stoji samo Pernuševa hiša.
—	Poroka. Alojzij Cvar, železniški uradnik v Subotici in Frauica Bartol, učiteljica v Smihelu sta bila 9. t. m. poročena na Brezjah.
—	Občina Zagorje ob Savi razpisuje oddajo zgradbe I. nadstropja na občinsko hišo št. 56, ter prezidavo v občinski hiši št. 60 v smislu načrtov, ki so pri županstvu na upo-gled razpoloženi. Ponudbe naj se vpošljejo do 31. julija 1924 na županstvo Zagorje ob Savi. Delo se odda onemu, ki stavi najnižjo ponudbo, — Županstvo Zagorje ob Savi.
—	Nesreča. Lavrič Jurij, 55 letni lesni delavec, je v gozdu pri Rakitniei na Dolenjskem podiral drevje. Med delom mu je padla smreka na desno nogo in mu jo zlomila. Prvo pomoč mu je nudil g. dr. Sehiffrer iz Ribnice, nakar so ponesrečenca prepeljali v ljubljansko bolnico.
—	Tifus v Osjekn. V Osjeku se silno širi legar. Oblast se peča z načrtom, da izvede prisilno cepljenje proti legarju,
štajerske novice.
š Kako »Slovenski narod« dela zase reklamo. Ljudem v Mariboru pošiljajo zadnje dni sledeča pisma: s.Vaše blagorodje! Da Vas seznanimo z našim najstarejšim slovenskim dnevnikom, dovolili si bomo pošiljati Vam »Slovenski narod* nekaj časa na ogled, Pripominjamo, da deluje »Slovenski narod« v pravcu državne edinosti in narodne skupnosti, prinaša vsled svojih dobrih zvez najboljše informacije v političnem in gospodarskem oziru, poučne članke in dopise z vseh večjih krajev naše države. Opozarjamo osobito na to, da je pričela te dni izhajati v ■■•Slovenskem narodu« izvirna dramska pesnitev »Rože ob
potu« znanega pisca dr. Ivana Robide; ta pesnitev je povzeta iz ljubljanske zgodovine. Dalje priobčimo izvirno novelo »Kri na jeklu« iapod peresa prvega našega romanopisca Vla-dimirja Levstika. Upamo, da Vam bo list ugajal in da nas počastite s svojo cenjeno na-ročbo. — »Slovenski narod« je pozabil dostaviti, da je postal vseskozi trobilo dr. Žerjava, ki pusti v njem odkladati največje smeti, katerih si niti »Jutro« ne upa objaviti. Pozabil je tudi dostaviti, da ni več »Sloven-stk narod«, ampak da sovraži vse, kar je slovenskega. Tudi njegove informacije so zanič, vsebina pa surova in dolgočasna obenem. Štajerski Slovenci! Naročajte »Slovenca«, ki je edini s 1 ot e n s k i dnevnik!
š Sprejem Poljakov v Mariboru. 14. t. m. popoldne se je pripeljalo v Maribor z brzo-vlakoro kakih 100 poljskih oficirjev, da obiščejo posamezne kraje Jugoslavije. Mariborski Slovenci so priredili gostom prisrčen sprejem. Na kolodvoru se je zbrala množica ljudi iz mesta in okolice z zastopniki raznih korporacij. Poljake sta pozdravila župan Gr-čar in namestnik velikega župana Ipavca. Nato je mestna občina pogostila poljske goste v kolodvorski restavraciji. Ob pol 3. uri so se gostje med burnimi ovacijami odpeljali proti Zagrebu.
š Industrijsko-obrtna razstava v Mariboru. Dne 11, t m. ob 8. uri zvečer se je vršila v restavraciji Kosovo prva seja odborov za letošnjo Industrijsko-obrtno razstavo. Izvolili so se ožji odseki, ki bodo prevzeli predpriprave za razstavo, in sicer: izvršilni odbor, razstavno tehnični odsek, finančno gospodarski, stanovanjski, veselični, propagandni in prometni odsek.
š Aretacije komunistov v Mariboru in okolici se še vedno nadaljujejo. Policija skupno z Orožništvom vsak dan vrši hišne preiskave pri »nevarnih« delavcih v Pobrežju, Studencih in drugod. V Rušah je bil nopet aretiran delavec v tamošnji tovarni za dušik Alojz Strnad. Dolžijo ga, da je razširjal med prebivalstvom komunistične letake.
š Smrtna nesreča, Anton Drobnič, kmet v Lakmarjih pri Šmarju, je peljal od svojega soseda proti domu voz sna, Na stnrini je zavora nenadoma odpovedala in voz je z vso silo zdrča? v dolino. Drobinc je skušal kolesa ponovno zavreti, pri tem pa ga je ročica zadela v glavo, da je obležal na mestu mrtev.
š Roparski umor v Hočah. V Hočah pri Mariboru so dne 14. t. m. našli ljudje, ki so 5li zjutraj na delo, ležati za pokopališčem nekega moža, za katerega se izprva nihče ni zmenil, misleč, da je kak pijanec. Končno so si ga vendar od bližje ogledali ter opazili, da je mrtev, Nekateri so spoznali v njem nekega zidarja iz Hoč; zvečer je dobil neko izplačilo, baje v znesku 16 tisoč dinarjev. Ker pri mrtvem niso našli denarja, je očividno, da so ga ubili neznani storilci ter oropali. Truplo ima na vratu veliko rano, zadano z nožem.
Ljubljanske novice.
lj Kakšni elementi se zbirajo v Orjuni!
Kakor smo že včeraj poročali, so štirje Orjunaši aretirali »komunista« Lukeka in ga odpeljali na policijo. G. Lukek, ki ni noben komunist, se je vračal od sv. Krištofa domov, nakar ga srečajo njegovi osebni 'nasprotniki zdaj vsi pri Orjuni. To so junak temne preteklosti Milan Srečnik, hlapec Vojnovič pri sladoledarju Trpinu, pekovski pomočnik pri peku Mežnaršiču, na Tržaiki cesti in brat znanega nam Tišlerja s Koslerjevega vrta. Srečnik je jezen na svojega, bivšega prijatelja Josipa Lukeka, ker noče več ž njim občevati. Zato se je tudi pozneje po drevoredu bahal, češ, jaz sem ga pustil aretirati in jaz ga bom notri potlačil, da si bo zapomnil. Srečnik so je zato zapisal v Orjuno, ker se boji svojih prijateljev radi svojih pustolovskih razmer z raznimi ženskami lahkomišljenega vedenja. Ker je ta aretacija bila privatnega značaja, je policija. Lukeka takoj izpustila. Zdaj se vidi, kakšne člane ima Žerjavova Orjuna, kateri vedno iščejo novih incidentov. Srečnik grozi da bo takoj vsakega, kdor ga napade, ustrelil in pravi, da brez revolverja nikdar ne hodi in tudi hodil ne bo. Vprašamo policijo, zakaj tega človeka, ki aretira po cesti ljudi in jih pelje na policijo, ne aretira? Žerjav pa je lahko vesel na take člane svoje Orjune, ki se rekrutirajo iz nižin ljubljanske družbe. To so danes po Žerjavovi zaslugi »nacionalisti«!
lj Samooblaslna hišna preiskava. Gosp. Pavel Keršič, posestnik in občinski svetovalec SLS, stanujoč Ižanska cesta 30, nam poroča: Dne 14. t. m. popoldne ob 17. uri sta prišla k meni dva moška, civilno oblečena, ki sta se predstavila kot pooblaščenca policijskega ravnateljstva in napovedala hišno preiskavo. Izročila sta odlok polic, ravnateljstva, ki naznanja, da se izvrši hišna preiskava, katera je poverjena policijskemu kancli-stu Martinu Nedog. Odlok ne nosi številke niti nima uradnega pečata. Pač pa. je odlok pisan na tiskanem obrazen. G. Keršič prvi hip ni sumil kake prevare ter je spolicijski-ma organoma« takoj odprl vse predale in omare. Organa sta vse pregledala. NaSla nista ničesar, kar sta morda iskala in tudi nista, ničesar vzela s seboj. Nato st.a pogledala še v drugo sobo, kjer pa nista podrobneje preiskavala. Nato sta velela g. Keršiču podpisati potrdilo o izvršeni preiskavi, ki sta jih podpisala tudi sama in pustila eno ft, Kerši-
ču, drugo pa vzela s seboj. Podpisa se glasita: Nedog, pol. kanci, Vrečar (dostavek nečitljiv). Nato sta moška odšla. — Dotična tiskovina se nahaja v uredništvn »Slovenca«, lj Krščanskim gospodinjam! Podružnica SDZ za Ljubljano prosi vse verne gospodinje, ki bi bile pripravljeno sprejeti enega ali več dijakov na stanovanje ali hrano ozi-roma oboje, da se zglase ustmeno ali pismeno javijo svoje naslove in drugo na naslov: Podružnica SDZ., Ljudski dom, II, Ljubljana. Ustmene prijave so mogočo vsako sredo in soboto od 10. do 12. ure. — Tajnik.
lj Ali je res? Da ima g. sanitetni in« spektor dr. Katičič v nekdanji deželni — sedaj po državi uzurpirani bolnici nele prav, čedno stanovanje najbrž za »božji Ion«, temveč da ima to stanovanje tudi opremljeno a bolničnim inventarjem? Ali je res, da rabi celo posteljno perilo in odeje iz bornih sedanjih zalog bolnice? Ni res, se utegne glasiti odgovor. Vendar pa bo govorica le resnica, ker so razne stvari znane raznim ljudem. Za bolnike manjka seveda vsega.
lj Prodaja kruha. Pišejo nam: Vojna je minila in gospodarstvo se vrača v redne razmere. Naše pekarne pa ne mislijo na normalizacijo in še vedno prodajajo kruh brez vrečic ali drugega papirja. Po drugih državah veljajo predpisi, da se mora kruh izročiti kupcem zavit, in to v popolnoma čist svilen papir. Čas bi bil, da se tudi v naših pekarnah uvedejo zopet civilni trgovski običaji.
lj Za žrtev orjunaškega divjaštva delavca Juvana je darovala Delavska zveza na Viču 232 dinarjev, za kar se najprisrčnejše zahvaljujemo. Delavci pri Žabkarju pa so prinesli za teden 251 Din. Prosimo vse človekoljube, da se uboge žrtve spominjajo in se vsem dobrotnikom toplo zahvaljujemo.
lj Tedenski zdravstveni izkaz. V času od 6. do 12. julija 1924. je bilo v Ljubljani rojenih 28, mrtvorojenih 1, naknadno prijavljena 3 rojstva; umrlo je v tem času 10 oseK< od tega 5 tujcev. Vzrok smrti v 2 slučajih jetika, v 1 pljučnica, v 1 zastrupljene rane, v 1 srčna hiba, v 1 rak, ostalo drugi naravni smrtni vzroki.
lj Nalezljive bolezni v Ljubljani. Od 6. do 12. t. m. so bili v Ljubljani naznanjeni sledeči slučaji nalezljivih bolezni: 1 slučaj da.vice, 1 škrlatiee in 1 trebušnega legarja.
Prosveta.
pr Nove šolske knjige. Pravočasno do
začetka šolskega leta izideta sledeči srednješolski učni knjigi: Zemljepis za nižje razrede srednjih šol. Spisal prof. Josip Kržiš-nik, Zgodovina srednjega veka za višje razrede sred. šol. Spisal prof. Josip Bučav.
Cerkven! vestrsik.
c Duhovne vaje za duhovnike. Za gospo«
de duhovnike, ki niso pozvani na škofijsko sinodo, bodo skupne duhovne vaje zadnji teden meseca julija in sicer v zavodu ev. Stanislava. Začele se bodo v pondeljek, dne 28. julija in dokončale v petek, dne 1. avgusta. Gospodje, ki se bodo teh duhovnih vaj udeležili, naj se do 25. julija priglase škofijskemu ordinariatu ali pa pri upravi zavoda v Št Vidu pri Ljubljani.
Učiteljski vestnik.
•
Vsem kompetentom v vednost. Ministr« stvo prosvete je izdalo naredbo, s katero ukinja poravnavo selitvenih stroškov, ako je kdo prestavljen na lastno prošnjo. Zakaj ni mini-, strstvo izdalo te naredbe že preje? Marsika-. teri bi si bii premislil in bi ne bil izdal pO nepotrebnem toliko za kolke. Sigurno je, da' bodo seciaj nekateri umaknili prošnje, ker bi se ne mogli seliti na lastne stroške.
Kako se sedaj oddajajo službe. Prosvetni oddelek v Ljubljani stavi dvo-prcdloge (ne več tro-predloge) ter vpošlje svoje predloge v ministrstvo prosvete z vsemi prošnjami. Tam imajo nastavni svet, obstoječ iz 2 radikalov in enega demokrata. Predsednik tega nastavnega sveta je radikal. Nastavni svet pregleda predloge prosvetnega oddelka ter stavi zopet svoje predloge ministru. Tako se postopa pri vseh onih, ki imajo nad 14 let službe. Oni, ki še nimajo 14 let službe pa so izročeni na milost in nemilost gospoda ministra Pribičeviča. Če je v resnici tako, tedaj imajo tudi učitelji z radikali še nekaj upanja, le za učitelje •— Slomskarje — je šel vsak up, po — vodi. Premeščanja pa menda niso izključena. Položaj bode razčiščen v kratkem«
Iz uradne okraj, konference v CerknicL Nadzornik P. je vpokojen in je imel na okraj-konferenci svoj poslovilni govor, v katerem je posebno povdarjal to, da ga veseli, ker ni v njegovem okraju nobenega učitelja, ki bi ne bil vnet državljan. Vstane pa ti znana no* tranjska nestrpnost K. in začne otepati okrog sebe: so, so, sol Neki Slomškar pa ga pozo-t ve, naj takoj navede imena. Možu zmanjka takoj sape in besed, da — kar obsedi. To naj bo našim ljudem za zgled, da bodo povsod zahtevali imena in se ne pustili obsojati pavšalno od kakšnih starih klepetulj. Na okraj, konferenci v Krškem pa ga je zelo lomil šent-janški Brcc. Iz polomije ga je potegnil sosed njegov, ravnatelj Cunaček, ki je tako lepo govoril, da so mlajši tovariši povpraševali -— če ni morda klerikalec.
Qo§pocler stvo.
fvan Avsenek:
Stanovanjsko vprašanje pred angleškim parlamentom.
Angleški parlament se je začetkom junija havil s tem, kar pri nas imenujemo stanovanjsko vprašanje. Že postanek te debato je značilen za angleško razmere. Oblast ima v rokah Delavska stranka, ki se resno trudi, da izvede vsaj nekaj svojih volilnih obljub. Na vlado jo je spravila predvsem angleška politična javnost, ki ji prizna bodočnost m ije radi tega tudi zahtevala., da se Delavska stranka privadi na upravljanje državnih poslov. Delavska stranka dosedaj še ni Imela državnega krmila v svojih rokah in si še ni mogla nabrati nobenih skušenj, kako jo treba državo upravljati. Ker pa jo angleška javnost prepričana, da bo ta stranka v bodočih desetletjih najbrž morala še večkrat prevzeti vlado, zato se jo postavila na čisto praktično stališče: iz zadnjega volilnega boja so izšle vse tri morodajne stranke s skoraj enako močjo; Delavska stranka ima predvidoma še največ bodočnosti, zato ji je treba dati ravno sedaj priliko, da se seznani z državnim aparatom. Iz teh čisto priprostih razlogov je sedanja rešitev zadnje vladne krize na Angleškem našla splošno odobravanje, iz istih razlogov spremlja angleška javnost, tudi vse sedanje delo Delavske vlade z blagohotnim odobravanjem. Tudi tam, kjer jo parlamentarna opozicija kritizira, je kritika zelo obzirna in se vedno sklicuje na to, da ima pred sabo vlado, ki šele prvikrat vodi državo.
Naravno jo, da se je tudi debata o sta-aovanjskem vprašanju vršila zolo mirno iu obzirno. Značilno za angleško miselnost jo, da so najprvo določili meje temu problemu, ki ga ne imenujemo stanovanjsko vprašanje, ampak »hišni problem«. Praktičnega Angleža namreč nie ne briga, koliko in kakšna stanovanja so potrebna, njegova glavna briga je, da ustvari tak gospodarski položaj, da se bo zidalp dosti hiš. Omejili so ta problem na sledeči način: L. 1891 je bilo na Angleškem okoli 33 milijonov ljudi, stanovali so v približno 6,270.000 stanovanjih; 1. 1911 je imela Angleška nekaj manj kot 41 milijonov ljudi, stanovanj pa je bilo okoli 8,200.000. Za približno 8 milijonov novega prebivalstva so torej v 20 letih sezidali približno 1,800.000 novih stanovanj. Na tej podlagi so izraču-nalL da bo Anglija potrebovala v prihodnjih par desetletjih okoli dva in pol milijona uo-vih hiš.
Problem je bil torej v številkah zelo jasno orisan. Nastane samo vprašanje, kdo jih bo zidal in kako bodo zidane. Pri debati o tem vprašanju so se takoj pokazale načelne razlike posameznih političnih strnj. Značilno pa je, da je vsaka st.ruja imela pred očmi oni osnovni gospodarski zakon o ponudbi in povpraševanju, ki je merodajen za naš sedanji gospodarski red. Kdor je posegel v debato, je ponavljal, da bo vsaka rešitev hišnega problema iluzorična, Če se ne opre na zakon o ponudbi in povpraševanju. Ta zakon pa pravi: V hišnem problemu na Angleškem je povpraševanje dano z zgoraj navedenim številom potrebnih novih hiš. Treba je torej urediti samo še ponudbo, ali z drugimi besedami: skrbeti je treba, da bo stavbeno gibanje tako močno, da bo zadovoljilo to povpraševanje. Tu sta se pokazali dve približno enako močni struji. Prva je trdila, da se ponudba in povpraševanje trajno lahko reguli-
Hagarin srn.
Roman. Paul Keller. — F. O.
(Dalje.)	9
4. poglavje.
V veliki prazni dvorani so pripravili za godce slame. Vsak je imel pernato vzglavje in debelo volneno odejo.
Sicer so vedno kmalu zaspali, če so mogli po dolgem potovanju zvečer stegniti trudne ude, danes so pa vsi bdeli.
»Čuden človek ta poglavar,« pravi Schulze, pek.
»Dragi moj,« ga pouči Steiner, »poglavarji so vedno čudni. Ta je pa takorekoč smešen svetnik.«
»Da, smešen dečko je,« meni Italijan, »je pa galantuomo; preskrbel mi bo p a d r o n a in jaz pridem v c o n d i t i o -n e pri angleškem trgovcu.«
Drugi trije se obrnejo k njemu.
»Hočeš li res iti, Pohi?«
»M a s i c u r o k vzklikne ta. »N e 11' in verno pri slabem vremenu, snegu in ledu pojdem in c o n d i t i o n e pri Angležu m nella primavera, ko zopet zašije toplo solnce, bom ušel.«
»To bi bilo nepošteno,« pravi Hell-mich.
Drugi molče. Sapa ropoče na okna dvorano in vsi se zavijejo v odeje.
»Dve marki pet in sedemdeset smo danes dobili,« prične zopet Schulze. »To je prav malo za štiri. Lahko bi res rekli, da je dandanes boije biti rokodelec ali kmot kakor godec.«
Pretiravaš, reče Steiner. »Samo mene trga in bojim se zime na cesti. Sicer je Pa prijetno.-t
rata samo z najomninp in da je treba torej najemnini dati prosto pot., t. j. čo bo najemnina postala tako visoka, da bo podjetnik prišel pri kapitalu, ki ga vtakne v novo hiše, na svoj račun, potem bo že privatua podjot-ilost sama skrbela za zadostuo ponudbo. Dra ga struja je sicer v načelu priznala pravilnost lega liazirauja, vendar pa je bila mnenja, da jo treba ustvariti neko prehodno stanje, ki mora v njem država imeti svoj vpliv na najomuino. V dobi tega prehodnega stanja mora torej država imeti zakon o ponudbi in povpraševanju v svojih rokah. Če pa si država že pridrži to pravico, mora pa tudi prevzeti dolžnost, da dvigne ponudbo kolikor mogoče visoko.
Tomu drugemu uaziranju se je pridružila tudi Delavska strauka, ki je na ujegovi podlagi predložila parlamentu načrt, kako bi so rešil hišni problem. Ta načrt obsega dve osnovni ideji. Na eni strani predlaga vlada, da država doplačuj iz svojih dohodkov posestnikom novih hiš gotov dol najemnine. Nekaj manj bi prispevale lokalne avtonomne oblasti Država bi plačovala letno povprečno 9 angleških funtov na hišo, lokalne ekonomske oblasti pa 4.50 funta. Ta javni prispevek bi uo bil spremenljiv, ampak bi so moral vodno prilagoditi najemninam za stare hiše in bi moral popolnoma izginiti, kakor hitro se na svobodnem trgu same po sobi izravnajo najemnine za stare in nove hiše.
Druga osnovna ideja tega načrta je pa ta, da mora država skrbeti za kolikor mogoče dober kup zidavo hiš. Zato je treba, da vlada poseže v tvorbo cen za stavbne materijale in da primerno organizira stavbeno delavstvo v najširšem pomenil te besede. Vlada je to drugo osnovno idejo že začela Izvrševati. Dosegla je pri stavbenih podjetnikih obvezo, da ti ne bodo Iskali pri oživljenem stavbnem gibanju nobenih konjunkturnib dobičkov. Dosegla je na drugi strani tudi pri strokovnih organizacijah stavbenega delavstva, da do te dopustile večje število učencev in da na ta način intenzivnejše stavbeno gibanja no bo trpel o radi pomanjkanja delavnih moči. Vlada je obljubila parlamentu, da mu bo poročala tudi o vseh drugih korakih, ki jih bo naredila v namen cenejše zidave novih hiš.
Angleška javnost jo sicer kritizirala ta načrt v bistvu iu v podrobnostih, vendar pa ni zavzela proveč sovražnega stališča in se tudi sprijaznila z mislijo, da za Anglijo ne bo predstavljal nobeue nesreče celokupni letni državni prispevek k zidavam novih hiš, ki je sicer prva leta zelo majhen — giblje se v veČini enega do petih milijonov angleških funtov —, ki bo pa 1. 1940. narastel že na celih 23 milijonov angleških funtov na leto, kar znaša po današnjem kurzru približno 8 in pol milijard dinarjev.
Značilne za ves ta projekt so sledeče poteze: načrt pusti, kjer je le mogoče, svobodno polje zakonu o ponudbi in povpraševanju; načrt vpošteva prirastek prebivalstva na Angleškem za prihodnja tridesetlet-ja; načrt je raztegnjen na dolgo vrsto let in dovoljuje vladi začetkom le malo denarnih sredstev, ki pa se po letih dvigajo; ker vlada v teh poslih sedaj še nima prav nobene skušnje, zato naj v začetku tudi ne riskira prevelikih svot; ko si bo pa nabrala že nekaj skušenj, ji bo pa načrt dal tudi več sredstev na razpolago. Značilno je tudi to, da načrt ne polaga nobene važnosti na reguliranje najemnin za stare hiše, ker je mnenja, naj iste
»Stalno mesto moramo imeti pozimi — stalno,« pripomni Italijan.
»Kar je Hellmich povedal, je prijelo ljudi,« meni Schulze. »Samo zakaj se je gostilničar na koncu tako čudno vedel!«
»Mogoče ima kaj na vesti,« odvrne Steiner. »Kar je Hellmich povedal, pa tudi ni malenkost. Če se pa prav vzame, bi lahko vsak, ki se potepa po svetu, povedal kako ganljivo povest. Iz ugodnega življenja in srečnih razmer ne pride nobeden.«
»To je res,« pravi pek. »Jaz sem bil n. pr. nekoč — deset let bo že od tega — pri godbi z nekim mladeničem, ki je bil plemenite krvi, kakih petindvajset let star. Na gimnaziji so ga spodili, ker je součen-cem izmikal denar. Sploh je bil navihan v vsem. Oče ga je popolnoma zavrgel. Mi mu tudi pravzaprav nismo mogli zameriti. Kaj stori? Nekega dne nas prigovarja, naj gremo v vas, kjer imajo njegovi starši posestvo, in igramo pred njihovim gradom. To smo tudi storili.«
»To ne kaže posebne vljudnosti,< pripomni Steiner. »Za take ljudi je samo mučno, če je postal sin umetnik in igra pred gradom. Jaz pri svoji godbi tega ne bi bil dovolil! Kaj misliš ti, Hellmich?«
»To je bilo prostaSko!« odvrne mladenič. Kdor je postal godec, se naj izogiblje dostojnih ljudi.«
Sedaj se dvignejo takoj drugi trije in zmerjajo vsi hkratu Hellmicba. Hude očitke mora slišati. Vedno je bil ošaben in čudaški, sploh žalosten patron. Nedostojni pa vendar niso in izvržek človeštva, če so tudi samo ubogi gouci.
Hcllmich jih pusti, da se izkriče, potem pa pravi:
»Veni, da ste dobri in pošteni dečki,
uredi svobodni trg in tako ustvari podlago za obračunavanje državnih prispevkov. Načrt namreč je proti načelu, da bi država določevala najemnina, on hoče samo pomagati posestnik o m onih novih hiš, ki bi na najemninskem trgu no mogli doseči takih najemnin, da bi se rentirale nanovo sezidane hiše.
(Dalje sledi.) • • •
g Novosadska borza. Nova pšenica avgust september polna kasa Din 297.50; stara pšenica Din 330.— ; koruza Din 240.— ; oves Din 295.—; moka bazis nulerca Din 467.50; otrobi Din 185.- (Din 190.-).
g Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Ivane StSchlove, trgovke v Ljubljani, Kongresni trg 2.
g Vpis v zadružni register. V zadružni register se je vpisala Mlekarska zadruga v Srednji vasi pri Bohinju.
g Carinski dohodrki. — V tretji desetini meseca junija t. 1. so znašali carinski dohodki 32 milijonov 355.585 dinarjev, med tem ko so znašali v drugi desetini istega meseca 34 milijonov 218.745 dinarjev. V mesecih april, maj iu junij t. 1. so dosegli carinski dohodki 387 milijonov 676.232 dinarjev napram 373 milijonom 753.363 dinarjev v isti dobi lanskega leta.
g Letošnja svetovna žetev. Po dosedanjih poročilih bo letošnja svetovua žetev slabša kakor lanska. V Severni Ameriki jo bilo stanje posevkov začetkom junija t. 1. slabšo kakor junija lanskega leta, ker so bili posevki v Kanadi zelo slabi. V severnoameriških združenih državah je bila letos posejana manjša površina kakor lani. Žetev v državah, ki navadno produeirajo štiri petine vse pšenice na svetu se ceni letos na 74.51 milijonov ton napram cenitvi lanskega leta v višini 81.64 milijonov ton. Samo v severnoameriških združenih državah bo letošnja žetev za 5.55 milijonov ton manjša od one lanskega leta. Ravno tako bo zaostajala letošnja žetev za 11.27 milijonov ton za povprečno žetviio zadnjih pet let.
g Svetovna produkcija umetne svilo. Po podatkih družbe Suia Viscossa v Turinu je znašala svetovna produkcija umetne svile lani 44 milijonov lig. Naravne svile pa se je produciralo lani samo približno 34 milijonov kilogramov. Vodilno mesto v produkciji te umetne svile zavzema Amerika, kateri slede Anglija, Nemčija, Italija, Francija itd.
g Cona jajc v Italiji. Cene v raznih mestih Italije: Alba: Lit 6,— do 6.20 za ducat, Ber-gamo: 6.20 do 2.25, Canale: 6.20 do 6.30, Pa-via: 6.80 do 7.—, Perugia: Lit 50 do 52.— za 100 kom., Rovigo: Lit 550 do 560,— za 1000 kom. V dinarjih pride komad na Din 1.90 in več.
g Trust za pšenico v Kanadi? Iz Londona poročajo, da se je v Kanadi ustanovil že sedaj za kampanjo 1924-25 trust za pšenico, ki bo obsegal organizacie farmerjev v treh državah: Manitoba, Alberta in Saskatchevvan. Trust bo kontroliral s pšenico posejano površino 5 milijonov ha. K temu pripominjamo, da so viri te vesti nezanesljivi ravno tako kakor oni, ki so poročali o ameriškem žitnem trustu.
g Avstrijska bilanca. V zadnjih dneh se je med avstrijsko vlado in njenim generalnim komisarjem dr. Zimmermann-om v pogledu proračunske bilance za julij t. 1. dosegel sporazum: primanjkljaj 7 milijonov zlatih, avstrijskih kron, se bo pokril s1 predujmom na posojilo zveze narodov.
g Poljska petrolejska industrija. V letu 1923. je Poljska producirala 737.000 ton petro-
in če moram govoriti, mi je bilo pri Vas lepše kakor doma. Ti so mi dali vedno razumeti --in potem, vedno so me trpeli
iz milosti in usmiljenja, četudi so imeli korist od mene. Pri Vas je bilo bolje. To Vam pa moram reči: preden bi šol jaz kot ubog, zaničevan godec domov, bi rajši umrl v prvem cestnem jarku.«
Mučna tišina nastane. Zunaj se je zaletaval veter ob drevesa na vrtu. Od časa do časa se je slišalo, kako pada sadje in se razletava na tleh.
Slednjič sune Italijan peka in pravi:
»C o n t i n u a !«
»Nemški govori, osel k mu odvrne ta nejevoljen.
»Kaj se je vendar zgodilo s plemenit-nikom in njegovimi starši?«
Ker je bil Schulze zaradi dvakratnega ukora, Steinerjevega in Hellmichovega, slabe volje, v začetku kar ni hotel govoriti, šele po dolgem prigovarjanju se je odločd, da je nadaljeval.
»Šli smo torej brez takozvane vljudnosti proti vasi, kjer so bivali starši našega plemenitega tovariša. Spotoma smo mu večkrat rekli, da ni prav nič na mestu, da hoče tako jeziti svoje ljudi, kar je bilo prav čudno od nas, ker ni bilo pri nas tenkočutnega gospoda Steinerja in ne učenega gospoda Hellmicha. Kakor rečeno, odsvetovali smo mu. In tako je ostal res miljo daleč sam v neki obcestni gostilni, dan pozneje se je pa hotel zopet tam in tam z nami sniti. Potovali smo torej sami dalje. Pridemo v vas in najdemo kmalu grad, ki se je dvigal nad drugimi hišami. Reči moram, da nam je bilo nekam tesno pri srcu, ko smo videli krasni grad, lep park z visokim obzidjem, zelene trate, verando in
loja. Gališki petrolejski vrelci se že izčrpavajo, zato se tudi produkcija že par let sem manjša. Izvozilo se jc lani nafte in stranskih produktov 315.000 ton.
g Pri trgovskih poslih z neznanimi Švicarji, bodite oprezni! česlo se dogaja, da skle« pajo naši trgovci posle z neznanimi švicarski« mi osebami, ki se izdajajo za trgovce. Vse delovanje teh laži-trgovcev gre navadno samo za tem, kako bi naše ljudi prevarili. V dobri veri se naši trgovci spuščajo v pogajanja s takimi elementi, dajejo jim celo predplačila itd. in ko uvidijo prevaro, so obračajo na švicarski konzulat, da jim pomaga. Toda navadno je to že prepozno, ker je težko eni hali neznanca in ako ga tudi najdejo, se navadno pokaže, da je znani goljuf, brez premoženja itd. Da se po možnosti preprečijo taki primeri, prosi švicarski konzulat v Zagrebu, naj so vsakdo, kdor hoče stopiti v poslovne stike z neznanimi Švicarji, najpreje obrne na švicarski konzulat za informacije. Tudi se morajo stranke obrniti same neposredno na informacijske urade v Švici, od katerih priporoča konzulat : Schweizerischer Verband, Kreditre-iorm, Kreisbureau, Bern, Theaterplatz 2 ali Auskunftei Sckimelpfeng W. Ziirich, Bahnhof-strasse 70—72. Neznatni stroški za prehodne informacije se bodo večkrat prav dobro izplačali. avicarski konzulat v Zagrebu je strankam za informacije rade volje na razpolago, vendar pa odklanja že v naprej vsako odgovornost in podporo za primer, da je oškodovanec sam, zbog svoje lieopreznosti, ker se že' preje ni informiral o značaju neznanca zakrivil, da je padel sumljivim elementom v roke in se konzulat na take pritožbe tudi ne bo več oziral.
Dijaški vesfnlk!
Seja podružnice SDZ. za Ljubljano j« v soboto, 19. t. m., ob polil, uri dopoldne v Ljudskem domu. Vsi odborniki točno! — Tajnik.
d Gg. akademikom in abiturientom. Duhovno vaje za akademike in abituriente v zavodih sv. Stanislava pri Št. Vidu nad Ljubljano se bodo pričele v petek, 18. t. m., na večer in slovesno zaključile v torek 22. t. m. zjutraj. Vse udeležence prosim, da pridejo zanesljivo v petek do 6. ure zvečer v zavode. Res Christi et res nostra agitur! — Prezes Akad. Mar. kongreg.
Orlovski vestnlk. "
Coljsl ;o orlovsko okrožje. Kakor že jav« ljeno, priredi Celjsko orlovsko okrožje v nedeljo, dne 20. julija svojo okrožno prireditev v Vojniku pri Celju. Spored bo sledeči: Dopoldne: ob 8. uri zjutraj zbirališče pri Belem volu v Celju. Ob 8. uri sprevod skozi Gaberje do Majdičev kapele. Odtod z vozovi v Vojnik. Ob (10. uri sv. maša v Vojniku, pridiga g. dr. Hohnjec iz Maribora. Po sv. maši javni tabor pred cerkvijo, govori dr. Hodžar iz Celja. — Popoldne: ob 3. uri telovadni nastop na sejmišču v Vojniku. Po telovadbi prosta zabava. Igra godba iz Radeč pri Zidanem mostu. —i Vstopnina za telovadni nastop: Sedeži 10 Din, stojišče 5 Din.
Polovična vožnja za orlovsko prireditev ljubljanskega okrožja je naprošena. Rezultat objavimo v časopisju.
Prijavo za kosilo dne 3. avgusta v D. M. v Polju ob priliki okrožne prireditve pošljite čimprejo na: Ljubljansko orlovsko okrožje, Ljudski dom.
Pridobivajte novih naročnikov l
množico cvetlic. Kar upali se nismo blizu in smo ostali zunaj pred velikimi železnimi vrati in začeli piskati. Še dobro vem: ,Kadar k detetu svojemu zrem, v očcscu njegovem mamico zrem', to smo izbrali. Komaj smo končali prvo kitico, pride po poti star gospod. No, prav star še ni bil, pri petdesetih, a snežnobelih las. Zdelo se nam je, da bo to oče našega tovariša. Mene vsaj je resnično nekaj streslo in sem komaj dalje' piskal. Pa je bil zelo prijazen in nam je dal dve marki. Zapiskajmo naj rajši kaj drugega, je dejal, ne te pesmi. Zaigramo naj kak marš. Godli smo Hohenfriedenberger-ja pariškega in, da bi bilo tudi kaj veselega: ,Kot nikdar še, pleše Marička'. Gospod je medtem odšel v grad. Ko smo začeli ,Maričko', nam je poslal po služabniku šo zavojček cigar in naročil, da je dovolj za njegov denar, naj so ne damo zadrževati in naj gremo dalje v vas. Bil je res zelo prijazen gospod. Ko smo prišli malo naprej, smo si rekli: Hvala Bogu, da ni bilo zraven sina. Še mnogo smo potem zaslužili in ostali v graščinski pivovarni čez noč, kjer, smo si dobro privoščili. Ko smo pa spali —■■ tudi v tobki dvorani kot tukaj — se odpro sredi noči nenadoma vratu, kup ianetov vdore k nam, župan in orožnik. Preden smo se zavedli, so nas prijeli in zvezali. Za smrt smo se prestrašili in vedno izpraše-vali, kaj smo vendar zagrešili. Župan in orožnik nista nič odgovorila, kmetje so pa toliko govorili, da smo si mogli polagoma ustvariti sliko. N;iš tovariš je vdrl pri lastnih starših, odnesel mnogo zlatnine in sre-brnine in denarja, med potjo ga je pa čuvaj ustrelil. Ker so našli njegovo trobento na vrtu, so mislili vsi, da smo sokrivi zločina.
(Daiie sledLi
Naznanila.
Gasilni) društvo v Gorjah pri Bledu praznuje dne 7. septombra t. 1. svojo 30 letnico obstanka. Bratska društva se prosijo, da na ta dan uo prirejajo v okolici večjih prireditev in naš praznik upoštevajo.
Načelstvo zadruge brivcev, frizerjev in fasničarjev v Ljubljani vabi vse svojo člani?, da se zanesljivo udeleže predavanja, ki se bo vršilo v petek, dne 18. julija t. 1. v salonu pri »Levu« Ljubljana, Gosposvetska cesta ob S. uri zvečer. Predaval bo strokovni učitelj f»\ Nefzger z Dunaja teoretično tor praktično n barvanju las ter lasničarski stroki. K predavanju se vabijo tudi g. pomočniki ter po-pomočnice. — Načelstvo.
Anglež® m cešlfo solino,
nalmoneriteišf. tzorc«. cena jaho ugrnma. nn<H Le blagovni oddeleh
©rogo $clawal>. Ljubljana.
izpred sodišča.
ORJUNAŠI V DR. LEMEŽEVEM STANOVANJU. — TATVINA 400 DIN. — BLAMI-RANA ORJUNA.
Dne 1. junija letos je vlomila tolpa orju-flaških vlomilcev v stanovanje dr. Lemeža na Cankarjevem nabrežju. Gospodarja stanovanja dr. Lemeža ni bilo doma in so bili navzoči samo njegova soproga Mara Lemeževa roj. Rus, njegova nedoletna hčerka in pa današnja obtožena njena služkinja Frančiška Javor-nikova. Sicer dr. Lemež ni noben atlet in bi proti takemu nasilju ne mogel s fizično obrambo napraviti ničesar proti divjim napadalcem, vendar je značilno, da so si izbrali Orjunaši ravno dobo, ko je bil gospodar odsoten. Ko so razbili Orjunaši vlomilci kolikor so pač v stanovanju mogli razbiti — so odšli po
STROJNIKA, ključavničarja, treznega, zanesljivega, v starosti do ''O let z večletno prakso, sprejmem takoj. — Naslov pove tiprava Slovenca pod štev. 4019.
kratkem nasilnem nastopu proti gospej dr. Le-meževi, ki se ni ustrašila tudi samokresa nasilnega Orjunca. Gospa je našla po odhodu razgrajačev v sobi vse razmetano in deloma razbito. Našla pa je tudi na tleh svojo ročno torbico, v kateri je imela pred napadom svojo plačo v znesku 9 bankovcev po 100 dinarjev. Kuverta, ki je bila še nedotaknjena do vloma, je bila raztrgana in je manjkalo iz nje 400 Din v bankovcih po 100 Din. Gospa Lemeževa je takoj poklicala svojo služkinjo, današnjo ob-toženko Javornikovo in ji povedala, da so vlomilci raztrgali tudi kuverto, v kateri je bila njena plača, in ji je povedala, da#manjka iz kuverte 400 dinarjev. Iskali ste obe po sobi, pretaknili sta vse kote pod mizami in omarami in posteljami, toda zaman. 400 Din ni bilo najti. — Takoj po predrznem vpadu Orjunašev in po ugotovitvi primanjkljaja se je zvrnila krivda tatvine na današnjo obtoženko. Posledica tega je bila, da so Frančiško Javornikovo kot tatico aretirali in jo izročili v preiskovalni zapor. Kot oteževalen moment za njo je navajala obtožba, da je dala shraniti drugi dan obtoženka pri svoji prijateljici Angeli Pipa 400 Din, češ da denar doma ni varen. — Čutila je namreč, da se lahko kaj zgodi, ker je imela ljubimca Orjunaša, ki je bil tudi soudeležen pri napadu in katerega je večkrat skrivala tudi v kleti in mu nosila tudi hrano, katero je vzela v dr. Lemeževi kuhinji. — Morda, in izključeno ni, da je ni ukradla, marveč odtrgala od svojih ust, kar se je že večkrat pripetilo. Obtežilno za njo je bilo tudi to, da je ona pri izročitvi denarja v shrambo zabičila Pipi, da ja nikomur ne pove, da ji je izročila denar, Toda vse te navidezne obtežilne okoliščine je podrla s svojim pričevanjem gospa dr. Lemeževa, ki je pod prisego izjavila odločno, da obtoženka denarja sploh ni mogla vzeti, ker je bila za časa vloma in razbitju stanovanja (spalnice) v predsobi, po njihovem odhodu pa je vstopila
prva v razmetano in razbito spalnico ona sama, za njo pa je šla današnja obtoženka. — Tudi je potrdila gospa dr. Lemeževa, da je imela v svojem stanovanju vse odprto, da je ležal denar večkrat po omarah in nastavkih in da ji ni nikdar ničesar zmanjkalo iz stanovanja. Kratko, njena uslužbenka, obtožena Javornikova je bila povsem zanesljiva in rii dala ni enkrat povoda, da bi se ji ne zaupalo. — V bistvu je ona direktno izključila možnost, da bi izvršila tatvino obtožena Javornikova. Tudi bi v tej naglici, v kateri bi morala izvršiti tatvino ne imela časa odpirati torbice in denarnice in izbirati iz nje svoj plen, marveč bi bila morala ukrasti v naglici vse, kar pa je po njeni ugotovitvi dejanskega položaja popolnoma nemožno. Državni pravd-nik je ugotavljal njeno krivdo, češ, da je imela na razpolago denar, o katerem se ne ve, od kod ga je dobila, in pa da je zabičila prijateljici, pri kateri je denar shranila, da naj nikomur o tem ne pripoveduje.
Obtoženka ni imela nobenega zagovornika in je prostodušno izpovedala sama. kako se je dovršil cel dogodek.
Po daljšem posvetovanju je razglasil predsednik senata sodbo, glasom katere je bila od Orjunašev osumljena in na podlagi te osumnje obtožena Frančiška Javornikova oproščena in sicer v bistvu iz razlogov, da je ta dogodek (vpad Orjunašev v stanovanje dr. Lemeža) v kolikor bi razjasnil položaj še popolnoma nepojasnjen za ta inkriminirani dogodek in se senat ni mogel zadostno uveriti o njeni krivdi, posebno ker je bila obtoženka po izpovedbi prič prej vedno poštena, imela je vedno pristop do denarja in dragocenosti in izpričuje gospodinja sama, da je prišla po rušenju in opustošenju v sobi obtoženka še-le za njo v sobo, kjer ce je izvršila tatvina, ki je bila opažena še le po odhodu Orjunašev, ter je gospodinja sama tudi še le po njihovem odhodu in po prihodu obtoženke ugotovila pri-
manjkljaj in po daljšem iskanju tatvino denarja, — Obtoženo dekle je bilo seveda takoj izpuščeno, zahtevala pa je obtoženka tude' odškodnine za preiskovalni zapor.
Pazite na razliko
med kožnimi potplati in Palma Kaučuk pot« plati in petami. Prednosti proti kožnimi potplati so večja trajnost in vzdržljivost čevljev, elastična in ugodna hoja, ter nizka cena.
Zahtevajte edino le »Pa!ma«.
<3.>
Ljubljana 306 m n. m. viš.
Normalna baromelersko višina 736 mm.
Cus opazovat" »a	Ituro-vnetor t mm	'iuruio-moler v 0	l/sihrom. ditorouon v U	Nebo, vetrovi	L'Ruavini v mm
14. 7. 21 h	7401	23 5	1-1	lasno brezv	21-8
15./7. 7 h	740'2	21-0	10 i obl: ; S. vzh. 1		
15.,7. 14 h	737 1	25-8	2-0 >sn° 1 3'		
ssce
v Mariboru stanovanje s hrano pri boljši, solidni rodbini. Ponudbe se prosi pod »Sedmočolec« na upravo lista štev. 4027.
Sprejmem vajenko
Sa trgovino z mešanim blagom v Ljubljani brez oskrbe. Naslov v upravništvu pod štev. 4020.
Tapetniškega vajenca takoj sprejmem. Rudolf Radovan, Krekov trg 7, Ljubljana.
trgovec
feli poročiti gospodično ali vdovo v starosti od 20 do 30 let. Ponudbe s sliko na upravo pod šifro Trgovec štev, 4016.
ob glavni cesti, jako pripraven za kakega obrtnika, se s 1. avgustom odda. Naslov v upravi pod št. 4026.
Trgovina Jos. Šelovin-Čuden Ljubljana, Mestrn trg št. 13 ostane radi počitnic od 12. do 28. t. m. zaprta. 4023
"iNDIAN MOTORNO KOLO
v popolnoma dobrem stanju, ev. s priklopnim vozom takoj prodam. Čena 13.000 dinarjev. Naslov pri upravi pod štev. 4017.
PRODA SE BUKOV, HRASTOV in KOSTANJEV
Za DIJAKA
in DIJAKINJO
fz boljše rodbine se IŠČE STANOVANJE s hrano, če mogoče 2 sobi z uporabo glasovirja in vrta. Na željo lastno perilo in posteljna oprava. Cenj. ponudbe na upravo lista pod štev. 4024.
Kot inajer
fii vstopil na kako graščino ali veleposestvo. Ponudbe se prosi pod Majar št. 3997.
stoječ na posestvu Čez 50 ha gozda v bližini proge Št. Janž—Trebnje. — Pojasnila nai se zahtevajo pod «Lcs« štev. 3999 pri upravi lista.
ki je vešč montaže Fran-cisovih turbin, generatorjev, transformatorjev, daljnovodov visoke napetosti ir. motorjev, išče za centralo v Žireh ing, A. ŠTEBI, Ljubljana, Dunajska cesta 1, IV. nad.
NAJBOLJŠA
NAJCENEJŠA
NAJUSPEŠNEJŠA
REKLAMA
so oglasi v »Slovencu«,
mBSBraBangss^&H
MOTORNO KOLO
»WANDERER«
414 HP, skoro novo, poceni naprodaj pri tvrdki American motor LTD., Ljubljana, Dunajska cesta št 12

©
*■» S ®2 ©
si*
IS3
POSOJILO
Din 25.000 do 100.000 za krajšo eventualno za daljšo dobo išče industrijalec proti najvišjemu obrestovanju. — Cenj. ponudbe pod »Najvišje obresti« na upravo. 4014
STANOVANJE
1—3 sobe s kuhinjo, v bližini Vodmata išče mirna stranka brez otrok kot najemnik ali podnajemnik. Plača se tudi pol leta naprej. Ponudbe na upr. Slovenca pod »Novi dom«. 4013
m i<
Brez kvarjenja blaga kemično snaženje in vnakovrstno bar-
ANTON BOC
X,Jnbljana, Šelonbnrgova tU. 6/1, Ollnce-VIS 40.
Hrastove in smrekove hlode
v normalnih dolžinah in v debelinah nad 30 cm kupimo vsako množino franko vagon, najraje na progi Zidani-most—Brežice. Ponudbe z navedbo cene, množine in kraja, kjer se isti lahko ogledajo, na:
AND. JAKIL - Krmelj
(Dolenjsko).
Elektrotchn. podjetje Alojzij Arhar in drug
Sp. ŠiSka, Sv. Jerneja cesta
47, prevzema vsa elektrotehnična dela, gradnje manjših elektrotehničnih daljnovodov in instalacij po najnižjih cenah. Točna postrežba!	3917
TRBOVELJSKI
dobavlja Družba <<ILIRIJA<<, Kralja Petra trg 8. - Plačilo tudi na obroke. Tel. št. 220.
ifl»€

VELETRGOVINA
OSVALD DOBEIC
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9
priporoča svojo bogato zalogo raznega dišečega in brivskega mila, zobni prašek in pasto «Kalodont-Eli-da« ter vse druge galanterijske predmete po najnižjih cenah.	3153
vsako množino Srečko Potnik in drug, Ljubljana Metelkova ulica 13.
se sprejemajo rabljene BRITVICE (Gileite, Mem itd.) v drogeriji »ADRIJA«, Selen-btsrgova ulica 5.	8360
fe vsled končavanfa letne sezife, | I svojo ostalo zalogo, po zna-?{	tno znižani ceni.

NOVO!
TOZGR!
Za izgotovitev vsakovrstnih ogledal in brušenih kozarcev, kakor tudi za nanovo ob-ložitev že zamazanih ogledal se priporoča
„Og!edaIo" d. z o. z.
Ljubljana - Šiška, Kolodvorska cesta 150.

lilsiT« 53 58 sTŠ8~iKJ K S3 22 BJ 33 ffi affiiaS K a O E S
Na jako prometnem kraju v Gaberju pri Celju se proda
ti*.
4 sobe, kuhinja, 1 oral vrta s sadnim drevjem, vodnjak z dobro pitno vodo, hlev za 2 govedi, 2 svinjaka, drvarnica in pralna kuhinja. — Hiša se nahaja ob cesti ter je pripravna za vsako obrt ali trgovino, — Stanovanje je kupcu takoj na razpolago. Cena jako nizka. — Ponudbe se prosi pod »Ugodna prilika štev. 3908« na upravo Slovenca,
Vino
Vino
podružnica
vinarske zadruge
„L J U T O M E R C A N"
za ljutomerski in ormožki okraj v Ljubljani, Stara pot 9. poleg vojaške bolnice
nudi svoja zajamčeno
pristna ljutomerska vina
po ugodnih cenah in pod solidnimi plačilnimi pogoji.
Vino
Vino
ra(CLi«uu\« »Hni____
., TivaMfflTOarraiaii-iii
umUKreemlcft It T. o. ¥ Ijia2syai38 -- Kopitarjeva sile© o/n
Amerikanski
skoraj nov ceuo naprodaj. Vpraša se Kvižcvmška ul. 6, pritličje, levo.
! P. n.	:
| šitfllie gospodinje \
i opozarjamo, da so zopet do- ; Š speli najboljši šivalni stroji ; =	in kolesa	:
I v yseži opre
: za rodbinsko in obrtno; : rabo. Istotam vseh vrst Š [ čevljarski stroji ../iSMCr" [ : kakor: cilinder, levoročni : :	in krojaški.	=
: Pouk v V C Z C BJ { U ter I
| KroanHa perila >n l
:	Ištofanje) brez- :
i plačno £ Si § E2 O le pri : I
fcjaa-ijaraa,
: blizu Prešernovega spomc-r	nika ob vodi.
! Popravila sprejemamo!
Moško in žensko
dobro ohranjeno, naprodaj. Poljanski nasip štev. 40.
Q!;UtlUIIIUIIIIIHI)IIHIIIIIIIMIIIHilllllilllllllllUllllllllili;iillllUIIIUIIIIIIIIIIIIIIilllfllll I Trgovci MANUFAKTURNEGA blaga
m

5 na veieSraovino manufskturnega biaga I
| vilim PICI I
| podružnica MARIBOR, Aleksandrova 26, 1
I središnica Zagreb, Duga ul. 6. - Telel. 334. §
3 kjer se morete osebno prepričati o najnižjih cenah 1 |	in vrlo solidni postrežbi.	£
| NA DEBELO 1	NA DEBELO! 1
^)i»iiiniim!3iMnn;;ui»iiii;HiiimMnMiHHHiHmi;iiiiiiiiiiiii[iiiiii)i;iiiii;ii:iiH;iiiii!a
ŠEMTJANŠKS PREMOČ
vseh vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah za promptno dobavo PRODAJNI URAD Scntjanškcga premogovnika And. Jaki! — LJUBLJANA, Krekov trg 10.
lovol
Namesto železobetonskih konstrukcij, osoblto preklad, dobavljata: stavbeno podjetje Jakob Acoetto. sin ing. Viktor AcscSto in drug, Ljub« Jjana, Tabor štev. 2.
<S»
A*
»»
kot preklade, stropnike, povlake, stebre i. t. d. po D&ročilu. — Ogleda se jih lahko vsak dan.
E.jualjIJema, Tadbor 2.
je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo.
v tem med našim ljudstvom
Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda bolj razširjenem dnevniku. Vsak oglas, pa bodisi v
veliki ali i __ __\ majhni obliki (najmanjši
prostor za enkrat samo 5 D) ragotovi oglaševalcu gotov
pa tudi v priprosti
uspeh. Vsakomur torej, ki jma kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je	w	v
»Slovenec" za insercijo
izdaia konzorcij >Slovenca«
Oderovorni urednik: Franc Krcmžar v Liubliani.
ujžeslovanska tiskarna v Liubliani«