1ZI. jtnllta. I UUUdl • nfc, I MH Bit ILIII. itio. .Sioveorisi Narod' velj« v H^Mfni na do« doctavljc*: | * upnvništvtt pcejtaun: ttk> teto naprej • • *•!• K 24*— I cdo leto naprc] . , • . K 22-— pol leta „ . • *•£. # 12-— 1 pol leta . # . . . • H<— fetrt leta . .-tJtTA* • 6-— I četrt teta „ ••*•,• • 55° iia mesec » • • #'« • 2*— I na mesec w ..*•'• » 1*^0 Dopisi na] se trankirajo. Rokopisi se ne vnca)o. Urtdntttro: KnalloT* ulica ftt 5 (v pcMUtjn levo.) toMM tt. M. laserati veljajo: peterostopna petit vrsta im enkrat po 16 vit^ sa dvakrat p* 14 vin., sa trtkrat ali večkrat po 12 vio. Parte in zahvala vrsta 20 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih Insercijah po dogovoru. Upravni&tvu na] se pošiljajo naro6iine, reklamacije, !nseraftl Ltd, to je administrativne stvari. —— Potantiaa tovllka voli« 10 vteav|#«. —— Ma pisama aaroćlla brez istodobne vpoalatve naročaine s« m tetsa. „Har»*Mi ttekma« HHIi« «. M. •Slovenski Narod' z* Avstro-Ogrsko: ćelo leto sknpaj naprej K 25-— pol leta , „ , . 13-— cetrt leta . .... 6*50 na mesec . m . „ . 2*30 volim po potUs za NemOjo: ćelo leto naprej . . . K 30*-* za Ameriko in vse druge deželer cdo leto naprej . . . . K 35,— Vprasaajem glede Inseritov se naj prHoŽI za odgovor dopisnica ali znamka* lfpmwlil¥O (spodaj, dvortfče levo), EmmMlav milo« *t 5, toloteo it M, Zaveznifei. Dunaj, 2. junija. Na Dunaju obstoja posebne vrste »jugoslovenska centrala«. Gotovi krogi kopičijo tukaj »informacije« o političnem, kulturnem, narod-nem gibanju na našem slovanskem jugu ter jih spravfjajo na ona mesta, ki imajo interes, da se vse, kar ie pri nas narodnega in kar priča o vedno ožjem edinstvu Jugoslovanstva diskreditira in vporabi kot argument za politiKo »rnočne roke« proti nam. Ni težko uganiti kdo so ti informa-torji in kdo so informirani. Avstrijski vladi, ki niti dobro ne ve, kakšni div-jaki da prebivajo južno od Gradca in ki pozna morda v naših krajih prav dobro potrebe, interese in zahteve celjskih ali kočevskih purgarjev in se zanima morda tuđi za stremljenja tržaške »Eintracht« so razmere ogromne večine prebivalstva na av-strijskem jugu heKuba, na Dunaju ni-majo pojma o našem življenju, ne ka-pirajo zakaj da smo tolikrat nezadovoljni, ne vedo kaj bi z nami počeli in se Ie čudijo nad »renitenco« južnih svojih podanikov. Ko je po slavnih balkanskih zmagah stopilo jugoslo-vansko vprašanje tako mogočno na dan ter na hip zadobilo značaj av-strijskega državnega vprašanja. je vladala na Dunaju nad tem nepriča-kovanim pojavom predvsem Ie indignacija, srd nad raznimi Kranjci, Dalmatinci, Hrvati, Bošniaki, Slovenci e tutti quanti (na Dunaju ne vedo koliko imen se imamo ozir. koliko bi nam jih naj še dali) in ceio ju-goslovansko gibanje se je zazdelo našim državnikom neupravičeno, ta-korekoč neodobreno poseganje po-cianikov v njihove kroge, v njihov mir in počitek. In ker vlada pri nas sistem, ki identificira vlado vedno z državo je zadobilo krepko jugoslo-vansko nacijonalno gibanje v očeh rninistrov in drugih mogočnikov ta-koj nevaren značaj. Naša stremljenja po narodni enakopravnosti, ojačena in razsirjena po ideji narodnega edinstva na drobne kose razbitih ju-gosiovanskih plemen v monarhiji in združena z naravnim mišljenjem, da državne meje tuđi nam ne morejo presekati nacijonalne solidarnosti kakor je ne presekajo pri Nemcih in pri Italijanih, pri Romunih in Rusih, so postala opasna lenobi in nezmož-nosti naših državnikov, katerih ko-modni princip, da je najboliše tako, kakor je »Bog vse napravih se vse-kakor nahaja v pogibelji. Ker se pa našim mogočnikom neče in neljubi premišljevati o naših upravičenih priiožbah, zahtevah, stremljenjih in ker na drugi strani mi nismo več tako lojalni podaniki, da bi odnehali in > jugoslovansko vprašanje« takorekoč preklicaii, mora priti salus rei publi-cae in nezmožni državniki se pred nami skrivajo za interese države. Tako je zadobilo jugoslovansko gibanje državi nevaren značaj in vlada pravico, da inavgurira proti temu gibanju najenostavnejšo politično metodo vseh časov in držav: negati-vizem močne roke, kareremu pravijo pri nas odločna budnost v interesu države. Za tako politiko treba imeri seveda vedno gotove podlage, takorekoč vedno nove dejanske stane«, pojave, ki jo upravičujejo. Ako jih ni, pa jih je treba ustvariti. Na srečo se srečuje naša vlada na tei svoji poti z dobrodošlim za-veznikom, Napredujoča narodna mi-sel, ki se mogočno dviga nad vsa socijalna, kulturna in verska na-sprotja, ki priznava v narodnem življenju Ie eno avtoriteto: narodni dobrobit in stremi za ciljem popolne narodne slobode, v kateri bi se mogle vse narodne sile primerno razviti, ima med nami samimi najhuj-šega sovražnika — klerikalizem. Klerikalna in narodna politika ste si in si morate biti sovražnici, tako so-vražnici, cia se kierikalizem bori končno tuđi že proći malim nacijo-nalnim koncesijam, ki bi jih morda mogel dobiti narodni jezik v velikan-ski internacionalni organizaciji cer-kve. Čuli smo, kako se Klerikalci bo-jijo staroslovenske liturgije, ki bi tuđi na cerkvenem polju pomenila nc-kak uspeh narodnega edinstva s pra-voslavnimi brati, Če tuđi Ie samo zu-nanii uspeh. Klerikalci nima o danes večjega interesa, kakor one nogoča-ti ali pa vsaj ovirati razvoj narodne in jugoslovanske solidarnosti. Na tej točki se srečava a vlada in klerikalizem in postajata zavezni-ka. Klerikalizem je vladi najboljše sredstvo v boju proti narodni ideji in zato ga povsodi podpira, neguje, favorizira, uvaja in kjer treba mu tuđi posoja tuđi svoja nasilna sredstva. Kot popolncma naravna posle-dica tega zavezništva se pojavljajo oni intimni odnošaji med vlado in našimi klerikalci, ki jih opažamo pri vsaki politični akcin na našem jugu. Klerikalci pa sq na Dunaju tuđi oni infor nra t o r j i, o katerih smo uvodoma govorili in njihove informacije imajo na-men, da služi pplitiki moćne roke proti vse mu, kar se hoče danesna avstr. slovanskem jugu narodno razvijati. Vsak nedolžen pojav narodne zavesti, jugoslovanske solidarnosti, vsaka morda nekoliko pretirana beseda oduševljene mladine, vsako klerikalcem in njihovim nacrtom nekoliko opasno gibanje političnih strank se na Dunaju denunci-r a kot državi nevarno, kot veleizda-jalsko ali vsaj kot pojav nelojalnosti in nepatrijotičnosti. Klerikalna denuncijantska pisama je takorekoč dan in noč na po-s 1 u. Nobena jugoslovanska napredna stranka ni pred njo varna. Vsak nalmanjši dogodek v Ljubljani, na Slovenskem, ki se da zlorabiti, se zlorabi, da se denuncira napredna stranka ali njeni voditelji. Hrv. srb-ska koalicija je že radi svojega imena sumljiva. Proti njej se iznašajo vedno nova »dejstva« in dosedanjo neurejenost razmer na Hrvatskem je v glavnem pripisovati klerikalnim denuncijacijam, ki so se zajedle v najmerodajnejše faktorje monarhije. S posebno besnostjo deluje denuncijantska kanelija v svojem dalmatin-skem »resortu«. — Iz Dalmacije je treba vedno novega gradiva, ker baš tam se sedaj pripravlja klerikalizem na volilno bitko. Ce ni »sumliivih po-javov« se jih mora pa ustvariti. Zadnje dni smo imeli karakterističen vzgled te metode. Nadvojvoda Fri-derik je inspiciral dež. brambo po Dalmaciji. Povsodi je bil spoštljivo sprejet in visoki gost, ki je morda čul o nevarnem razpoloženiu dalmatinskih revolucijonarjev, veleizdajal-cev, antikristov in anarhistov se je morda nemalo čudil, da ni nikjer opažati kaj ilojalnega. V Splitu je bil sprejem posebno slovesen. Toda denuncijacija je morala biti. In klerikalci so jo tuđi izsiedili, ne da bi jih mogel nadvojvoda morda zasačiti. Telegrafirali so v dunajsko »Rp.«, da je po odhodu nadvojvode Frideri-ka iz obali v mesto intonirala na obali v neki kavarni se nahajajoča ciganska godba srbsko himno, katero je občinstvo z demonstrativnim, frenetičnim aplavzom pozdravljalo tako da se je morala trikrat ponoviti. In kaj je resnica? Godba je v potpuriju narodnih pesmi zaigrala tuđi edino srbsko: rado ide Srbin u vojnike, torej staro graničarsko pe-sem velepatrijotičnega značaja, ki proslavlja zvestobo do ce-sarja! Toda denuncijantska metoda je ta: semper aliquid haeret. PosveČati bo treba informaci-jam iz juga, ki jih dan na dan dobiva-jo gotovi krogi od svojih žalostnih li-ferantov večjo pozornost. Klerikalizem in vlada sta dva nevarna zavez-nika proti nam, toda zdi se nam, da se pravična stvar ne da ubiti, ne da diskreditirati in kompromitirati po provokateriih, spicljih in denunci-jantih. Tuđi dunajska agencija, ki opravlja ta žalostni posel, bi 5e lah-ko nekaj učila — iz zgodovine. Btanje belgijskih iW\-hoicev. Pred par dnevi je senat v Belgiji sprejel zakon, proti kateremu so se bojevaii dolgi in oštri boji zlasti v belgijski državni zbornici. Vsaj gre za dokončitev tega. za kar je ziste-matično delovala belgijska klerikalna većina že celih 30 let, za monopoliziranje poučevania v šolah v pro-speh katoliške cerkve. Ko je v drugih modernih državah postalo ab-surdno upravljati in skrbeti tuđi za versko prepričanie državljanov. ko je drugod povsod že prodrl princip, da je treba zajamčiti v verskem, oziroma v konfesionelnem oziru po-poino svobodo, ko je vsakemu misle-čemu cloveku osvoboditev sole od kakršnegakoli verskega nasilja glavni pogoi razvoja, prihajajo v Belgiji nasprotno z novimi Šolskimi zaKoni k srednjeveškim principom. L. 1884. se je izvršil prvi napad. Od tega napada se je stremljenje in delovanje belgijskih klerikalcev razvilo do nezakonitosti. Tedaj so izdali zakon, na podlagi katerega so mogle občine adoptirati konfesionalne sole. To zakonsko določilo so seveda predvsem izvajale klerikalne občine. Tedaj je vlada zaprla od 27 takozva, nih državnih normalnih učiteljišč ćelo polovico ter namesto njih spre-jela v svojo upravo 39 privatnih normalnih učiteljišč, ki so jih ustanovili škofje in razne kongregacije. Tako je velika većina učiteljstva prihajaia in še prihaja iz konfesionalnih sol. Volitve 1. 1900. in 1908. so znatno-zmanjšale klerikalno većino v obeh zbornicah, posebno v državni zbornici so se okrepili socijalisti, tako da se je moralo klerikalno ministrstvo, ki je imelo Ie neznatno većino 6 gla-sov, boriti z velikimi težkočami. Navzlic temu pa so meseca marca sprejeli nazadnjaŠKo predlogo novega šolskega zakona, ki jo je predla-gal klerikalni minister Schollaert. Realiziranje te predloge je bilo dolo-čeno 1. 1914. z nacrtom, da bi konfesionalne sole vzdrževala država in občine. Schollaert je sicer po hudih demonstracijah naprednih strank pade!, toda razmere se vsled tega nišo prav nič izboljšale. Nove voiitve meseca junija 1. 1912. so koncale s po-polno zmago klerikalcev — od 186 poslancev je 101 klerikalec. In ministrstvo Broquevillevo gre isto pot, ki jo je začrtal Schollaert. In tako so 1. 1914. dosegli, česar nišo mogli do-seči 1. 1911. Glavno jedro nanovo sprejetih zakonov je: država prevzame stro-ške za vse samostanske sole, ki jih je v Belgiji na tisoče. Nasprotno pa zapro država in občine v vseh me-stih. kjer so samostanske sole, vse javne sole, ki so jih doslej vzdrževa-le. Samostanske sole, za katere bo izdajala država na leto 50 milijonov frankov, bodo še nadalje obdržale svoj prejšnji značaj kot privatne, popolnoina katoliške sole. Podrejene so škofom in njihovim nadzorovalnim organoin, ki iz lastne moči oddajajo službena mesta, določujejo učne nacrte in aprobirajo šolske knjMge. Nepobitno dejstvo je, da bodo po novem zakonu v treh četrtinah ćele- LiSTEK. Hmefslii! sliha. C. G o I a r. Andreiko orje na njivi. Visok je in močan, lep mladenič. Pri volih ho-di Lovrač, previdno in polagoma vodi žival ter se ozira na mlađega orača, ki mu je korak še negotov ter se mu vidi, da še ni vajen tega dela. Časih ga vrže drevo iz razora, da se opotece na leho, a naglo poprime še krepkeje za leseno orodje in stopa varno za plugom. Skoro bo izorana vsa njiva, Crne plasti zemlje se sve-tijo na solneu, vročina puhti in znoj stoji na Andre'kovem čelu. Priorala sta na konec njive, in tam drži cesta sredi polja pod vasjo. 2q sta obrnila, in Lovrač je glasno poganjal, ali Andrejku se je zazdelo, da ni vse v redu, in za to je zaklical: »Stoj!« Z vso močjo je potegnil drevo k sebi, prestavil kolca in globlje zastavil lemež v zemljo. Mimogrede se je ozrl še enkrat na cesto, ker se mu je zazdelo, da mu je mimo oči zletelo in zableščalo rdeče, žensko krilo. »A — hm!« se je odKašijeval Lovrač. »Je že prava! Tista je, ki noče slišati o grajski gospodični!« Veselo se je zarežal in pomežiknil Andrejku. Po cesti je prihajaia iz druge vaši sem mlada deklica, nedeljsko oble-ko je imela na sebi, rdeča srčeca so bila posuta po plavkastem krilu, in belo - rožna bluza se je tesno ovijala njenega stasa. Pod pisanim rob-cem se je smehlja! rdeč, mlad obraz, lica so se svetila gorko in sveže, pol-ne zrele ustnice so se modro držale, a smeh je stal na straži, da zazveni skozi kipeča. sladka vratca. 2e je bila mimo oračev, in stopinja je obsta-jala, zakaj cesta je bila na debelo in široKO nasuta s kamenjem, in res bilo bi škoda njenih svetlih, malih čev-ljičkov. V tem se oglasi Andrejko: »Ali nisi ti, Tončka?« Obstala je in pogledala na njivo, in že so se sprožile ustnice in izza zobkov je prikipel -smeh. Mesto odgovora je odmajala z glavo. »E. če bi ne vedel, da si ti, pa bi te ne poznal.« »E, če bi ne vedela, da si Andrejko, pa bi te ne poznala,« ga je oponašala hudomušno. Z njive ie prišel glas, kakor bi se vol odkašljeval, pa belček in rumenček sta se pametno božala z rogovi in bila z repom po sitnih obadih in brencijih, Ie hlapec Lovrač je širil usta. »Lej jot Tončko, ali se ie nisi omožila! Pri nas se mislimo kmalu! Ženina imamo, in tista zlata nevesta z Gradišća je že dvakrat povprašala. Andrejko ti bo že povedal bolj na-tanko.« »Ti pa tuđi ne znaš drugega, kakor nagajati. Nič več ne maram zate, presneti Lovrač! < Dekle je našobilo ustnice in se ozrlo v stran. »Ali greš od strica?« je pohitel mladi orač. Ves vesel in žareč mu je bil obraz. »Pridi jutri k nam! Očka zmerom pozveduje po tebi, zares misli, da si šla k nunam.« »Kaj praviš, Saj bi šla, pa bi se preveč jokali za menoj. Tistemu Zrinjčevemu Andrejku povej, naj bo jutri popoldne doma. Mogoče pridem v vas.« »Mati bi tuđi rada govorila s te-boj. Zmerom pravi, da se ii je sanjalo o tebi.« Andrejko je hotel v naglici dekletu še povedati, da je tako zala, kakor nobena, ali bil je ves nemiren in sam ni vedel, zakaj mu je tako pri-jetno pri srcu. »Pri nas je zares hudo,« je pra-vil Lovrač. »Taka žalost, kar nismo videli Tončke! Samo Andre>ku ni nič mari, ker se ženi na Gradišću. Zad-njič sva naštela trinajst rhih samih cekinov; uprav so se sušili na vrtu.« »Le čakaj me, Lovrač! Ti jih boš še dobil od mene,« mu je zapretila Tončka in pogledala Andrejka, a njemu so se svetile oči veselja, in ni več rekel besede, zakaj mlada sosed-ka mu je tako posvetila v srce, da ni mogel danes oe govoriti ne misliti, Odšla je že in bila je blizo vaši, Andrejko pa je ie gleda! za njo; včasih se je ozrla, in tedaj sta se lasmejala ob* »Hm, hm,« je zapel Lovrač, »ne vem, ne vem. Grajska, praviš, bi te rada imela, v podobi kace te je snu-bila. ko si še ovce vodil na pašo. Sedaj si pa pri Tončki pustil svoje oči in rad jo imaš, da bi jo dejal v ne-drija. Pa bo že. ker si pameten.« Andrejko je še strmel proti vaši, in Lovrač je s kosrnato jelševo vejo opletal po obadih, ki so belčku in ru-menčku pili kri. »Kaj je s kaco?« se je zdramil. >Da me je snubila? Ti pa tuđi zmerom iščeš besedo po rokavi, zakaj ji pa o tem govoriš, ko vendar ni nič!« Andrejko je hotel biti jezen, ali bilo je vse zastonj. zakaj zopet in zopet so se mu zabliščale oči, in zaigrale so mu ustne in lica. »Gtej,« je zavpil hlapec nad voli in jih potegnil k sebi. »Škoda sape!« Modro se je ozrl na orača, ki je iznova prije! drevo; lemež je hrustal po zemlji, in kolca so Škripala. So!nce je že bilo za gorami, in vse polje so zakrile hladne sence. Po njivah med zrelim Žitom so peli srpi, belile so se rute in predpasniki, včasih je zazvenel smeh, in kakor bi od-govarjala, se je oglasila prepelica: Pet pedi, pet pedi! Sredi polja, za mejo, vso zarastlo z leščevjem, so šume!e ženjice; veseli, mladi glasovi so peli žalostno pesem o zelenem vencu in mladi deklici, ki leži na mrtvaškem odru. A zopet se je za-smeial poreden, živ glas med žitom, kakor bi se ulil bister curek čez po- lje, zapetpedikalo je v detelji, škrja-nec se je začudil in jezno drobeč in gostoleč, se zagnal y nebo. Oddalje-ni jagnedi ob vodi so bili v višnjevem somraku, in še dalje proti obzorju so bili hribi že potopljeni v temo. Visoki snežniki pa so žareli in plameneli, z rdečim zametom pretkan plašč se iim je zgrinjal nad glavo, ognjena re-ka se je zlivala preko niih v neizmer-no morje. Andrejko je. stal na drugem koncu njive ob travniku, in zamišljene oči so mu plavale po zarji. Ali že je gora bledela in temnela, kakor bi jo od njenega vznožja zastirala noč, in že je sijal samo vrh v blesteči biserni svetlobi. In žareča reka se je pretakala s silno naglico v neznano brezdno, tanjša in ožja so bila zlata polja, bolj sivo in mrzlo je bilo široko okrožje. Nazadnje je ostal samo ozek, rumen pas, ki se je bočil na obzorju, a za njim so se gostili in rastli umazani oblaki. »Kam pa strmiš, Andrejko. ali se ti je prikazala grajska baba?* Lovrač je medtem, ko je njegov mladi gospodar potoval po zlatih ce-stah, že dodobra otepel svoja volića in pregnal vse obade za deveto goro, izkadi! je že dve pipi tobaka in sedaj jel otipavati belčka, če bo kmalu de-bel za mesarja, a v tem se je iztegnil rumenček proti njemu in ga sunil z rogom v hrbet »Kako si pa rumen,« se je na to ojezil in ga obrisal $ palico čez rebra. (Dalje pribJ Itnii 2. .SLOVENSKI NAROD*, dne 3. junija 1914. 124. štev. ga kralfestva samo katotiške samostanske Sole, v katere princijelno ne sprejemajo otroke drugovercev; tako bodo vsi protestanti, žldi itd. postavljeni pred alternativo: ali naj da-jo svoje otroke krstiti, da jih bodo sprejeli v samostanske sole, ali jih morajo pa pouče vati privatno. Iz tega monopola raznih samostanov, kongregacij in Solskih bratov so iz-yzeta dozdaj samo štiri največja belgijska mesta, Bruselj; Antverpen, Ljutih in Oent in par popoinoma industrijskih krajev, ki imajo liberalno upravo in ki imajo občinske sole za vsa veroizpovedanja. Da so :;ačeli klerikalci posegati tuđi že po teh iz-vzetih krajih, je razvidno iz tega, da pripravljajo nov zakon, ki naj bi raz-širil šolski monopol na vso aržavo. Belgijski klerikalci se nic ne ozirajo ra to, da je njihovo postopanje protuzakonito in protiustavno, kajti država srne z denarjem davkoplačeval-rev vzdrževati samo lastne državne sole. L. 1912. je bilo v vseh belgijskih konfesionalnih Šolah 400.000 otrok, v državnih šolah še većina 500.000 otrok. Vsled realizacije idej in načr-Jtov Schollaertovih bo belgijsko šol-stvo klerikalno toliko časa. dokler politični preobrat ne podre belgijsko uitramontano vlado. §n. Uradna »Wiener Zeitung« ob-|avlja sledeče naredbe, izdane na podlagi § 14.: 1. Naredba, glede izpremembe postopanja v državljanskih pravnih eadevah. (Novela o razbremenitvi sodišč.) Novela ima namen razbre-meniti sodišča, da se more začeti zo-pet z rednim poslovanjem. 2. Naredba o delitvi katastrskih parcel in vknjižbe nakupa nepremič-jiin z malo vrednostjo. 3. Naredba glede izpremembe zakona z dne 23. maja 1SS3 o evi-đenci katastra zemljiškega davka. ITa novela je v zvezi s prejšnjo ter nai služi za to, da se bo v bodoce kataster zemljišega davka vjemal z zemljiško knjigo. Ludvih Božidar Kossuth o sebi. Mnogo se govori v Budimpešti o ilejstvu, da je Ludvik Božidar Kossuth zapustil Budimpesto, ne da bi se bil posiovil od svojih prijateljev ter sporočil javnosti, da se ne bo nikdar več vrnil na Ogrsko. Pred svojim odpotovanjem je izjavil sledeče: Nikdar več se ne vrnem v domovino. Tuđi moj brat Franc bi se ne smel po želji najinega očeta nikdar ymiti v domovino. Ime Kossuth po-meni kultus. Iz blizine pogledan pa Je tuđi svetnik človek, svetnikov sin pa še v večji meri. Moj brat je imel »velike cilje in skoraj bi bil tuđi od-govarjal. Tu pa so ga potegnili v ^plošno gibanje. Ničle, ki se imajo zahvaliti za vse našemu imenu, so ga cnesnažili in raztrgaii njegov nim-bus. Tuđi pravim, da ne smemo biti sinovi kipa. Zakaj naj bi se vrnil? Da bi me porabili kot reklamno tablo? Pa tuđi svojega trupla ne dam prepeljati domov, že misel na to mi je zoperna. Kako brez vsake pietete in s kakim malenkostnim pre-pirom se je vršilo vse pri prenosu trupla mojega očeta, na zunaj pa se Je to kazalo kot žalovanje. Umiranje .v izložbi, pokopavanje kot zanimi-vost, — tega z menoj ne morejo sto-jiti. Moje truplo ne bo nikakrŠen spektakel in ne bo služilo raznim Iju-dem za karijero. Demisija Pašićevega kabineta. V srbski skupsčini nai bi se bilo vršilo včeraj drugo branje zakonske predloge o podaljšanju prezenčne vo-jaške službe in o izrednih vojaških kreditih v znesku 122 milijonov di-narjev. Vsled sklepa kabineta pa je predložil ministrski predsednik Pa-šić dne 21. maja kralju zahtevo vlade, da nai jo pooblasti še predno bi bile vojaŠke predloge definitivno re-Šene, da srne razpustiti skupščino in razpisati nove volitve. Pričakujoč, da bo kralj izpolnil to zahtevo, je hotela staroradikalna stranka sprejeti v vcerajšni seji vojaške predloge, na-kar naj bi se bila skupščina tak oj razpustila. Ker pa kralj do predsnoč-njem ni izpolnil zahteve vlade, je sklenil kabinet počakati še do včeraj ob 10. dopoldne. Ker tuđi do tega časa še ni bilo rešitve je bila skupščina odgođena do petka z motivacijo, da se vlada ne more udeležiti sej. Kabinet pa je nato podal kralju svojo demisijo, ker je smatral to odla&anje tat rff^iipnK^ kune. GJa&om ¥č^ raj popoldne izdanega komunfKeJa |e kralj demisijo kabineta Pašić z obža-lovanjem vzel na znanje ter si prt- držal nadaljnje odločanje. Revolicija i llbuiji. VstašL O velikem shodu vstašev v Šja-ku, ki se je vršil včeraj, še ni poro-čila. Iz Drača pa poročajo sebi v to-lažbo o needinosti med vstaši. Vse te vesti nišo nikakor zajamčene, vendar jih hočemo omeniti. Tako poročajo iz Drača, da so razni veljaki ponudili knezu pomoč in da stoji pri Lusa-niji 700 vladi vdanih Albancev pod poveljništvom orožniškega stotnika Ibrahima. Baje je dospelo v Drač 750 Miriditov pod poveljništvom ka-pitana Marka Gjonija. Skof v Lesu, monsinjor Zungi je baje dospel v Drač ter hoče ponuditi knezu pomoč 12.000 katoliških Albancev, ki so pr-pravljeni žrtvovati za njega življen'c in premoženje. Po drugem poročilu je dospelo v Drač S00 Malisorov, katoličanov in muzlimanov s Kosova. Knez je sprejel njih poveljnike ter jih je prosil, da naj branijo glavno mesto. Albanci pa so zahtevali, da knez odpusii svoje tuje svetovaice, zlasti avstrijskega konzula Buchber-gerja in italijanskega stotnika Ca-stoldija ter postavi na njih mesto Albance. Knez je tej zahtevi tuđi ugodil. Kakor poročajo iz Skadra, je mesto Kroja kapituliralo pred vstaši, pripadniki Esad paše. Esad paša je pozval voditelje vstašev k sebi. Tuđi v Draču stoje muzlimanski pre-bivalci očitno na strani vstašev. Esad paša. Iz Rima poročajo, da se bo Esad pasa v kratkem vrnil v Albanijo. Esad paša je obiskal 31. maja avstro-ogrskega veleposlanika Mereva. Na-glašal je svojo nedolžnost ter izjavil, da so poročila italijanskih listov o intervivih z njim zelo netočna, zlasti v onih točkah. ko pripisujejo njemu razne sovražne besede proti Avstri-ji. Zelo je pohvalil svoje bivanje na avstrijski ladji »Szigetvar« ter prosil veleposlanika, da naj sporoči vladi svojo zahvalo. Poleti namerava potovati po Evropi, vzdržati se hoče popolnoma politike in pravi, da se v Albanijo ne bo vrniL Gibanje v srednji Albaniji je označil kot nene-varno, ker so motivi čisto gospodar-skega značaja in zlasti ker vstaši nišo edini. Z nekoliko energije in z ne-katerimi koncesijami se bo dalo gibanje potlačiti. Trota o položaju. »Neue Freie Presse« prinaša in-terviv z albanskim dvornim maršalom Troto. V tem intervivu pravi maršal sledeče: 2e dolgo je bila okolica kneza pozorna na rovanje Esad paše. Ta je tajil, vendar se je zdelo, da je imel tuđi pri zadnjih kmečkih nemirih roko vmes, kar je posebno dokazovalo njegovo tajenje (!). Ob-čeval je tuđi s 5 turškimi častniKi, ki so se skriva] mudili v Draču in ki so sedaj organizatorji vstaje. Tokove, ki so bili dospeli iz Avstrije, je Jal z mezgi prenesti v Tirano, og iiŠČe vstaje. Niti vstaje gredo v Car ^rad. Pred 14 dnevi je Esad paša biral novince v Tirani. Novinci so bi zelo nevoljni, ker se bliža žetev in ker so z njimi sirovo ravnali. Esad pa jim je povedal, da gre proti Grkom in da bo v 14. dneh vse opravljeno, na-kar so se ljudje pomirili. Ponoći je poklical Esad paša voditelje k sebi ter jim povedal, da so vse te priprave samo navidezne in da sploh ne bodo korakali proti jugu. Knezu je sporočil, da je prebivalstvo ukrotil. V resnici pa tvorijo ti novinci jedro sedanje vstaje. Hišno preiskavo pri Esad paši je preprečila Italija. Knez je hotel Esad pašo brezpogojno obložiti. Proti temu pa je protestiral zastopnik Italije. V knežji palači so se VTŠila ure tra-jajoča posvetovanja. Ker pa se je ve-Čina pridružila mnenju Italije, je knez popustil ter dal prepeljati Esad pašo na avsirijsko vojno ladjo »Sziget-var«. Ko se je italijanski poslanik vrnil, je protestiral proti aretaciji Esad paše ter tuđi dosegel, da so ga izpustili. Znano je tuđi, da je italijanski poslanik pregovoril kneza, da je šel za eno uro na italijansko ladjo, Češ, da stoji pred Dračem 10.000 vstašev. Tej zahtevi je pritrdil tuđi avstrijski poslanik in oba sta sogla-šala v tem. da je treba tuje mornarje poslati nazai na ladje. To je tem bolj obžalovati, ker že od početka med Italiioin Avstrijo v Albaniji kffcib oficijalnim izjavam ni bilo ediaostl marveč ie vladalo očitno sasprot-stvo. Ćelo to bi se dalo sklepati, da je italOanski poslanik preoesel svoja malo bftagohotna čustva napram av-strUskemu z^stopnlkn po aretacV Esad paie tudl na vlado v Drača. Trota pravi nadalje: Prepričali smo se, da ie nastopaU Avstrila oo- iteno in brez skritih misli. V Drača popolnoma zaupajo avstrijski politi-ki. Ni rcsf da so katoliški duhovniki, od avstrije nahujskani, provzročili zmede. V Drač sta prišla samo dva katoliika duhovnika iz Skadra z Mi-riditi. Ta pa politično ništa nas to pala (?). Noben knez ne more obstati v Albaniji, Če si ne more s silo pridobiti respekta. Knez ViUem ne misli na to, da bi pobegniL Rabiutna krizi na Fran-cosken. V franeoskem ministrskem svetu je ministrski predsednik Doumer-gue spomnil svoje kolege na posebne okolnosti, pod katerimi je iz republikanske dolžnosti prevzel svoje mesto, da namreč stori konec zmede-nim strankarskim razmeram in dvo-umnosti politike in da omogoči, da dežela jasno izrazi svoje mnenie na podlagi splošne volilne pravice. Ker se je program uresničil, ker je levka mnogo močnejša prišla v zbornico in ker je izginila dvoumnost tako, da gre sedaj samo za politiko levice, ker je notranji položaj jasen in ker je tuđi zunanji položaj dober, smatra na-Jogo kabineta za končano. Dasiravno so mu ugovarjali njegovi kolegi, je vztrajal Doumergne pri svojem skle-pu ter je pristavil, da bi se sicer lah-ko skliceval na svoje omajano zdrav-je, da pa tega noče storiti. Končno je bila demisija sklenjena. Republikansko - socijalistična skupina, kateri pripadala Viviani in Messimv, je sprejela pred sejo zbornice predlog, da bo podpirala samo tako vlado, ki je odločena zavzeti se za sledeči program. 1. Skorajšnja povrnitev k dve-letni vojaški službi. 2. DavČna reforma z uvedbo progresivnega dohodninskega davka in pokritje izrednih vojaških izdat-kov s progresivnim davkom na kapital. 3. Energično varstvo ločitve cerkve od države na vseh poijih. Viviani bo prevzel najbrže mini-strsko predsedstvo in zunanje zade-ve. Radikalci pa prav energično za-htevajo, da mora dobiti Viviani nad-zors:vo. Zato vztrajajo na tem, da dobi Combes z naslovom podpred-sednika ministrskega sveta justični portfelj, da more natančno kontrolirati postopanje Vivianija. Doumergue odločno odklanja, da bi ostal kot zunanji minister v kabinetu. Zdi se, da tuđi Bourgeois ne bo prevzel nobe-nega portfelja. Reliifta. General Carranza izreka v izjavi, ki je namenjena za ameriško ča-sopisje, svojo začudenje, da tako malo razumevajo položaj v Mehiki in postopanje upornikov. Do tega spoz-nanja je prišel pri pogajanjih ob Nia-gari. Nadalje izjavlja, da ga posredo-valci smatrajo kot nekak quantitć neglisjeable in za obvezanega. da sprejrne vsako poljubno, od posredo-valccv predlagano razrešitev. Carranza naglaša, da so uporniki popolnoma uspešno izvedli revolucijo. Ta uspešna izvedba jim daje pravico, zahtevati formalno priznanje od strani ostalega sveta. Le vsled tega, ker so železnice razrušene, ne more priti v enem tednu v glavno mesto. Carranza pristavlja, da bi uporniki tekom par mesecev resili mehikansko vprašanje, ker so že zasedli dve tret-iini dežele.Vodja uporniške armade bi moral biti do izvršenih volitev pro-vizorični predsednik. Štajersko. Za častnega občana je im eno val odbor občine Šmartno v Rožni dolini tamkajšnjega vrlega naduČitelja Ivana Kvaca. Čestitamo. Danes v sredo, 3. junija uprizore člani slov. dež. gledališča v Mariboru svojo drugo predstavo. Igrajo se enodejanke „Nihilistka", „Metuljčki** in „Maska satana". V četrtek gostujejo v Ljutomeru, kjer uprizore povsod dru-god, kakor tuđi v Mariboru izborno uspelo burko „Maks v škripcih". — Zadnja predstava v Mariboru se vrši v petek, dne 5. junija, ko se uprizori zabavna, efektna in duhovita komedija „Vrag" z g. M. Skrbinšekom v naslovni vlogi. Vsoboto, 6. junija igrajo ljubljanski igralci v Št. Jurju, nakar se ustavijo za več dni v Celju, kjer igrajo y nedeljo, 7. junija, v torek, 9. in četrtek (praznik) dne 11. junija. Vmes gostujejo na Vran-skem 8. junija in v Žalcu 10. junija. Žalostno zborovtAJ* klerikalne stranke v Ljutomeru. Kakor smo že poročali, se je vršil na Binkoitni po-DCdeljek v Ljutomeru veliki shod spodnjdrtajerskega obrtništva. Ko so zvcddi Idciikad wi to priicditcv, so ntrnenoma sklicali ta dan shod v Lju-tomer; poslanca dr. Verstovšek in Ivan Roškar sta bila določena za govornika. Klerikalci so hoteli s sijajnim shodom obrtnikom pokazati, kako zelo odobrava njihovo politiko kmečko ljudstvo in da je torej vsak upor proti njihovi moči brezuspešen. Mursko polje je bilo že od nekdaj glavna trdnjava sponještajerskega klerikalizma in v Ljutomeru so se odigrali za naše domaće politično življenje važni do-godki. Tu se je najprej začel boj proti naprednemu zadružništvu; tu se je položil temelj klerikalnim mladinskim organizacijam; tu so se vršili pravi monstreshodi klerikalne stranke. Zato so stavili klerikalci tuđi tokrat na Ljutomer velike nade. Slutili so opra-vičeno, da bodo obrtniki ta dan izrekli v glavni njihovi trdnjavi, v Ljutomeru, obsodbo njihove deželnozborske politike. Prišla bi torej klerikalnim po-slancem prav zaupnica, izrečena na velikanskem shodu. Kajti da so klerikalci računili na velikanski shod, kaže to, da so ga hoteli imeti kar pod milim nebom, v Seršenovem logu. Ali prišla je — bridka prevara. Na klerikalni monstre shod je došlo komaj toliko kmetov, da so zasedli za silo ne baš velike Seršenove gostilniške prostore; če bi šla ta „množica* v log, bi imel človek utis, da se sprehaja tam večja družba. Muropoljski kmetje so izostali baš tokrat, ko bi rabila Verstovšek in Roškar v obsodbi napredne, obrtnikom prijazne poitike veliko rezonanco. Tuđi ta pasivnost je slabo znamenje za trdnost klerikalnih pozicij na Murskem polju. Nekaj besed še o shodu. Bilo je prav smešno, ko sta Rovšek in Verstovšek drug za drugim pripisovala — sebi vse mogoče za-slfge; kakor kramarji na sejmu sta priporočala — svoji častiti osebi. Od-meva ni bilo. Roškar je otepal s fra-zami, „da liberalen kmet ne more biti dober gospodar", „da liberalni kmetje gledajo delo od daleč (Medklic: Potlej ste vi tuđi liberalni kmet!) itd. Dokaze je ostal dolžan iz zelo razumljivega razloga. Na Murskem polju in sploh na Sp. Štajerskem so namreč ravno „liberalni kmetjea najbolj umni in najbolj premožnigospodarji. Potemsejedrl nad „liberalnimiškrici", kiše hočejo polastiti ljutomerske posojilnice; tuđi tu je za-vozil, kajti med vodji onih „predrzne-žev", ki se nišo samo hoteli polastiti posojilnice temvec, ki so se je tuđi polastili, ni nič „škricev" in tuđi malo „liberalcev". Na to je Roškar obreko-val lenarškega odvetnika dr. Goriška zaradi neke pravde in konečno prešel na „ljudsko zahtevo" po 6 letni šolski dobi. Cei Roškarjev govor je bil medel in brez vsebine, ni čuda, da so zbo-rovalci ostali hladni. Karl Verstovšek se je pa skušal kmetom prikupiti s tem, da je naglasil svoje nasprotovanje proti službeni pragmatiki; dasiravno sam uradnik, pa je kmetom na ljubo nastopil proti uradništvu. Kljub tej demagogiji pa so ga kmetje še hladneje posiušaii kot Roškarja, saj so Čutili, da se jim le prilizuje. Tako je torej pote-kel ta shod, ki pomenja hudo blamažo klerikalne stranke. Ako upoštevamo razpoloženje na našem zaupnem shodu, ki se je vršil isti dan popoldne in odmikanje muropoljskih kmetov od klerikalcev, bi kazalo poprijeti na Murskem polju in soseščini z obema ro-kama za delo. Ljudstvo je začelo vendar kritizirati klerikalno politiko — in tu se začne za nas delovanje. Po okraju bedo potrebni shodi in razne druge prireditve, da se snidemo in spoznamo ter začnemo skupno delo za — očišćenje Spod. Štajerja, predvsem pa lepega Murskega polja. Sokol v Šoštanju priredi veliko vrtno veselico z javnim nasiopom članov, članic, deškega in ženskega naraščaja. In sicer se je prireditev preložila od 12. julija na 26. Sv Barbara v Halozah. Kakor so že pisali časopisi, priredi naša Ciril-Metodova podružnica 21. junija, v slučaju slabega vremena pa 5. julija veliko ljudsko veselico. Do zdaj so obljubili sodelovati varaždinski Sokoli in Sokoliće, ptujski in ormo-Ški Sokol, a upamo, da nas razveseli-ta tuđi mariborski in središki vsaj z nekolikimi telovadci. Ker pridejo ta-krat Sokoli prvič v Haloze, se uteg-ne nabrati veliko kmetskega ljudstva, če le ne bo motilo vreme. 2eleti bi bilo, da bi prišlo tuđi malo mešča-nov v naše prijazne hribčke, kajti ljudstvo ve ceniti take obiske. Za po-strežbo bodo že skrbeli naši gostilni-Čarji in Posojilnica, ki nam ni dala samo prostorov v uporabo, temveč namerava točiti pristna naša vina po kupni ceni. Pa tuđi za zabaveželjne je skrbel pripravljalni odbor. Godel nam bo gospod Serajnik s svojimi iz-urjenimi središkimi godci. Če bi pa ti opešali, pa imamo v rezervi domače tamburaše, ki so se že tuđi precej dobro naučili brenkati. Poleg tega še bo plesišče na prostem in* druge za-nimivosti, tako, da se ne bo nihče doigočasiL Letaka razpošljemo kma-lu, pa tuđi spored objavimo pravo-časso v č&sodMu. Društvo »Domovina« v Gradcu je imela dne 24. maja zabavni večer. Pri tej priliki se Je krstil nov oder in se je prvič igralo na njem. Oder še ni popoln. Čast kumice je prevzela gospa Kraus. Častni član društva g. R. StegmOller je pozdravil vse udele-žence ter razložil pomen odra za društvo, ki je s tem storilo velik korak naprej. Leta in leta si je društvo želelo lasten oder, ko pa je prevzel vodstvo gledaliških iger g. M. Juro-vič, je takoj energično zahteval oder. Društvo ima dramatičen odsek, ki je jako delaven. V odseku so ti-le ^g,: predsednik R. Stegmuller, režiser M. Jurovič, Berlič, Straus in M. Bernard. Po govoru g. Stegmullerja so stopili na oder kumica, igralci in dramatičen odsek. Kumica g. Kraus je zabila žebelj v kuliso, isto so storili tuđi ostali. Nato je nazdravila kumica društvu »Domovini« in se zahvalila za čast, želeč da bi imel dramatični odsek mnogo uspeha na lastnem odru. Nato so vsi trčili s čašami in jih razbili. V igri so nastopili gg, Bernard, Straus, Berlič ter gospici Li-povškova in Koširjeva. Igra je bila dobro naštudirana, za kar gre posebna zahvala in čast g. režiserju M. Juroviču. Zastopanih je bilo več slovenskih naprednih društev in nekaj boljših krogov, katerim izrekamo na tem mestu iskreno zahvalo. Rorošfto. Velike povodnji na Koroškem. Iz Beljaka poročajo, da pada voda vsled lepega vremena neprestano. Včeraj je stala Drava pri Beljaku samo še 2 m nad normalno. V Cirkovcah ob Glini je izstopila Glina za en in pol metra višje nego pri zadji povodnji 1. 1913. Na nekaterih krajih je nanesla Glina nad en meter peska in blata, tako da so travniki postali za dalj časa popolnoma nerabni. Tuđi avto-mobilna vožnja po glinški dolini je vsled poplavljenja ceste v minulem tednu bila popolnoma ustavljena. 60 letni s?eparski ženin. V oseb« nem vlaku so aretirali včeraj pri Pon-tablju nekega 60 letnega zvitega sle-parja, ki se je izdajal za veleposest-nika Bacherja iz blizine Pontablja. Ta stari slepar se je seznanil v Beljaku z neko 25 letno kuharico v nekem hotelu ter ji povedal, da jo hoče po-ročiti in da ima veliko posestvo v blizini Pontablja. Dekle mu je šio res na lim in je odpovedala službo ter se peljala s svojim 60 letnim ženinom proti Pontablju. Pri zadnji postaji pred Pontabljem ji je dozdevni veleposest-nik pokazal kopališni hotel Kovač ter rekel: „To je moje posestvo". Ko sta dospela v Pontabelj, najel je velepo-sestnik sobo v restavraciji Lampreht ter zahteval ključ od nevestinskega kovčka, ki mu ga je tuđi brez pomi-sleka izročila. Slepar je šel na kolodvor in preiskal kovček. Med tem časom pa je indiskretna nevesta razodela svojo srečo gostilničarju, ki je takoj spo-znal, da je dekle padlo zvitemu sle-parju v roke. Obvestil je policijo, ki je prijela sleparja ravno v trenotku, ko jo je hotel popihati čez mejo. Ko so ga prijeli, izdajal se je za veleposest-nika Bacherja, nato pa, ko se je dognalo, da to ni res, za delavca Ignaca Moserja, na katerega ime je imel de-lavsko knjižico. A tuđi ta trditev seje izkazala za neresnično in sedaj se po-izveduje, kdo je pravzaprav ta zviti slepar. Oddali so ga sodišču v Trbižu. Drobne novice. Pretep. V blizini Borovelj so se stepli med seboj delavci. Pri pretepu sta bila ranjena brata Samonig ter še neki drugi dela-vec tako hudS, da so jih morali prepeljati v bolnišnico v Beljakut — Pod voz je prišel hlapecIvan Carev go-zdu pri Žrelcu. Kolesa so mu šla čez obe nogi ter ga tako težko poškodovala, da so ga morali prepeljati v deželno bolnico v Celovcu kjer so mu odrezali obe nogi. Predrzna tatvina. V Karubrusi je neznan uzmovič ukradel nekemu kočarju hranilno knjižico in in večjo svoto denarja, šel s knjižico v hranilnico in dvignil 600 K, nato Ipa spravil knjižico na kraj kjer je bila proprej, tako da njen lastnik ni takoj opazil tatvine. O tatu nimajo nobene sledi. Primorsko. Gad plčil ženo. Iz Bovca se nam poroča, da je dne 30. t. m. blizo hiše piČil gad Marijo Klavoro iz Malnika pri Bovcu. Po piku je žena napravila še deset korakov, potem pa se zgru-dila. V malo trenutkih ie bila v gornjem delu telesa močno zatekla in za pol ure mrtva. O tako hudem gad-jem piku se ni dosedaj še slišalo. Težka nezgoda na tržaškl cestnl železnici. Včeraj okrog 9. dopoldne dogodila se je v Trstu na križišču vie Ohega in Piazza Stazione velika ne-sreča. Voz crte Carducci-Barriera zavozil ie v voz crte Đarcola-Volti di Chiozza. Voza sta se oba razbila ter ie bilo 12 oseb več ali mani težko 124. Stev. „SLOVENSKI NAROD\ dne 3. junija idi4. Stran 3. poškodovanih. NaJteŽje poškodbe Je zadobil ravnatelj filijalke neke nem-ške banke Oto Bucher. Vsem ranjen-cem se je nudila takoj zdravniška pomoč. Škoda, ki jo trpi podjetje, je precejšnja. Izpred tržaške porote. — Velika poštna tatvina. Včeraj se je pričela pred tržaško poroto obravnava proti višjemu poštnemu oficijalu Franu Biečarju. — Obtožnica dolži Frana Biečarja, da si je prilastil denamo pismo z vsebino 127.900 K. Obtože-nec trdi, da je nedolžen. Predsednik razloži porotnikom manipulacijo in tuđi pove, kako se denarne pošiljatve Jcuvertirajo na pošti ter da se te kuverte odpro sele v avstro-ogrski banki. Možnost je torej, da se je dotična kuverta odprla med potjo iz fi-Jijalke na glavno pošto ali pa na glavni pošti sami po kakem uradniku. — Obtoženec opbreka izvajanjem pred-sednika ter trdi, da je neka tretja oseba na glavni pošti morala izvesti tatvino in da je ponaredila tuđi njegovo pisavo na kuverti, ki je nado-mestovala originalno kuverto. — Ko 50 namreč v avstro-ogrski banki od-prli denarno pismo, našli so mesto bankovcev v njem le prazen papir. Na kuverti pa je s pisavo Frana Biečarja napisana vsota 127.900 K. — Med obtožencem in podpredsedni-kcm deželnega sodišča Claricijem je prišlo med obravnavo do oštrih spo-padov, tako, da je moral večkrat za-groziti ta z disciplinarno kaznijo. Obravnava se je včeraj ob dveh po-poldne prekinila ter se je popoldne vršil na predlog zagovornika dr. Robbe ogled na licu mesta na pošti. Za to obravnavo je poklicanih 48 prič ter bo trajala bržkotne ce!e 4 dni. — O poteku in iziđu se poroča-mo. Predrznost Neracev v Trstu. Minolo soboto je sklicala »Narodna delavska organizacija« sestanes pri Živcu na Sovranišču. 2e dcpoldne se je govorilo, da bo sestanek zelo bu-ren, ker ga nameravajo razbiti socijalni demokrati. A zvečer na sestan-ku. ko je prišlo nanj nad 90 slovenskih delavcev, ni bilo o socijalnih ćemokratih pa tuđi o Italijan.h ne duha ne sluha. Pač pa se je prijetilo nekaj drugega. Na sestanek, kjer je bilo 90 Slovencev prišli so — 3 Nem-ci ter hoteli razbiti sestanek. Ko je pričel neki govornik govoriti o Nem-čiji, razburilo je to te nemške duhove tako, da so pričeli kričati, češ, da r.e puste žaliti svojega narodnega ču-ta in so razbijali in razgraiali tako dolgo, da so jih slovenski delavci kratkomalo postavili pod kap. — Res čudno, da mislijo tržaški Nemci, da smejo Slovence na njih rodnih tleh žaliti kadar in kjerkoli to hočejo. Drobne novice. ZaduŠilseje v T r s t u na kosu mesa 601etni hla-pec M. Bonazza. V neki gostilni je je-del tako hlastno, da mu je kos mesa prišel v sapnik. Nihče mu ni mogel pomagati, vsled česar se je zadušil. Došli zdravnik je zamogel konstatirati le smrt. Truplo nesrečneža so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Justu. — Nezgoda vsled pijano-s t i. 421etni delavec Valentin Obreza ie zaspal predvčerajšnjem vsled piia-nosti na nekem zidu v ulici Molin a vento. Med spanjem pa je padel z zidu ter se težko poskodoval na glavi. Prepeljali so ga v smrtnonevarnem stanju v bolnišnico. — Tatvina. V Tržicu je brez vzroka zapustil delo mehanik R. Laurer ter odšel. ne da bi povedal kam. Po niegovem odho-du je gospodinja opazila, da je vzel s seboj tuđi već njene lastnine. Ovadi-la je tatvino policiji, ki je tatu ob pra-vem času se prijela, ga postavila pred sodnike, kjer je te dni v Gorici dobil plačilo v obliki 5 mesecev tež-ke ječe. — Aretacija glavne-ga krivca v aferi ponare-jalcev denarja. Pred dalj časa je prišla policija na sled ćeli tolpi po-narejalcev denarja. Ta tolpa je izde-lavala petkronske tolarje. Policija je aretirala ceio vrsto oseb, v soboto pa je dobila v roke tuđi glavnega krivca Aleksandra Kavčiča. Dnevne vesti. -f Redna seja Ijubijanskega ob-činskega sveta bo v torek, dne 9. ju-nija ob 6. zvečer v mestni zbronici. Dnevni red te seje objavimo naknadno. 4- O famozni »razpustitvi« go-spcdarskega odbora v Postojni ni ni-ćesar več slišati. Klerikalni listi pre-vidno molče o stvari, ker se nadeja-jo, da bodo z molkom spravili s sveta klerikalcem toli neljubo zadevo. Toda gospoda se moti, ako meni, da bo tuđi napredno Časopisje pogrnilo s plaščem pozabljivosti to skandalozno afero. Ne, y interesu javne morale je, da se priđe, ne oziraje se na levo, ne na desno, stvari do dna in da se dožene, kdo je pravi krivec one nehotične lopovščine, ki se je izkuhala neposredno zadnH dan pred ' notranjsko volitvijo. Znano Je, da so ta dan »vse časti vredni« gospodje deželni odborniki Lampe, Zajec in Pegan kar potom cirkularja, ki so ga poslali drug drugemu, »razpustili« postojnski gospodarski odbor ter dali ta »razpust« razglasiti v »Slovencu« kot pravnoveliavnl sklep deželnega odbora. Obenem so tuđi poskr-btli, da se je vest o tem »razpustu« brzojavno sporočila v vse kraje no-traniskega volilnega okrožja. Pri tem jih čisto nič ni motila okolnost, da so sklepi javnih korporacij pravomoćni samo v slučaju, ako se store v pravilno sklicani se]i. Takšne seie deželnega odbora pa ni bilo, ker k seji ništa bila povabljena niti deželna odbornika dr. Triller in grof Barbo, niti, kakor klerikalci sami pravijo, deželni glavar dr. Šusteršič. Gospad-je Lampe, Pegan in Zajec torej ab-solutno nišo bili upravičeni, v imenu deželnega odbora karkoli sklepati, najmanj pa o tako važni stvari, kakor je razpust gospodarskega odbora. Pa recimo, da bi bil mogoč pravo-veljaven sklep deželnega odbora potom okrožnice, ali bi bil v tem slučaju veljaven glede »razpusta« po-stojnskega gospodarskega odbora? V takozvani okrožnici so se baje izjavili za razpust deželni odborniki Pcsan, Zajec in Lampe, znano pa je, da srcie deželni odbor z deželnim glavarjem vred šest članov. Jasno kot beli dan je torej, da v okrožnici, ako bi tuđi bila pravilno, to je vsem odbornikom doposlana, za »razpust« ni bilo potrebne većine. Kakor se potemtakem stvar obraća, eno je čisto gotovo, da glede razpusta po-stojnskega gospodarskega odbora ni bilo pravoveljavnega sklepa deželnega odbora. Da so se tega zavedali tuđi poštenjaki Lampe, Zajec in Pegan. od katerih zadnji je ćelo pravnik in odvetnik, to je več kakor gotovo. Ako so ti možje kljub svojemu bolj-šemu pravnemu prepričanju proglasili svojo famozno »cirkularno glasovanje« kot veljaven sklep deželnega odbora ter dali to vest brzojavno še isti dan, ko se je izvršilo ono narav-nost klasično »cirkularno glasovanje-, razglasiti po vsem notranjskem volilnem okraju, je toliko kakor dognano, da so deželni odborniki Lampe. Pegan in Zajec vedoma zagrešili najhujšo lopovščino, ki jo sploh more zagrešiti javen tunkcijonar, lopovščino. ki je v zakonih označena kot zloraba u rad ne obiasti in kot volilna goljufija. In takšni zločinci so še ved-no deželni odborniki vojvodine Kranjske! Povscd drugod bi vlada z jekleno pestjo razbila takšno javno korporacijo, katere elani bi ne samo gazili, marveč ćelo javno kršili zakone. A pri nas? Pri nas se zdi, da vlada napram klerikalcem nima prav nobenega poguma, zato jim daje po-polno svobodo. da lahko kršijo zakone, kakor se jim zljubi, ne da bi se jim bilo treba bati roke pravice. To je za naše korumpirane razmere na Kranjskem nad vse značilno in prav umestno bi bilo, da bi se te skandalozne razmere primerno osvetlilo v tujih, predvsem dunajskih iistih. —- Razdelitev referatov v dežel-nem odboru od 1. junija 1'm4 dalje. Deželni glavar dr. Ivan ŠsisteršiČ: vse personalije; deželni i uzej in umetništvo; ustanove, izvemši hi-ralske in sirotinske; železmVe; tujski promet in domovinsko varavo; deželni proračun in račun; idzorni-stvo deželnih na.klad. — De/elnj odbornik dr. Evgen Lampe: vse finan-čne zadeve, v kolikor nišo cdkazane v posebne referate (zlasti vse fi-nančne transakcije, doklade in dav-ščine, državna preodkazila itd.); ži-vinoreja (zboljšanje hlevov); živino-zdravništvo; mlekarstvo in sirarstvo; deželna banka; ceste; melijo-racije (vodna preskrbi); deželne eiektrarne; zadružništvo; agrarne operacije. — Deželni odbornik dr. Vladislav Pegan: občinske zadeve; gasilno - stražni zaklad; stavbne zadeve; deželnozborske zadeve; lov-ske zadeve; deželna poslopja; odpisi davščin od vrednostnega prirastka; pritožbe v cestnih zadevah, izvzemši administrativno - tehnične zadeve. — Deželni odbornik dr. Ivan Zajec: šolstvo, trgovska šola; gosnodinjske sole in tečaji; deželni dobrodelni zavodi in javne bolnišnice, izvzemši konsignacij in oskrbnih stroškov za izvenkranjske bolnišnice; zdravstvo; obrt; visokosolske podpore; ubožne zadeve, izvzemši rekurzov; hiralske in sirotinske ustanove; deželno gle-dališče; oskrba zanemarjene mladine v salezanjskem zavodu. — Deželni odbornik dr. Karei TrHter: vojaške zadeve; priprega; bera; statistika; deželni teritorij; odgon; konsignaci|e In računi oskrbnili stroškov za Iz-venkrajske bolnišnice; škontraclio deželnih bla««in (deietae blacaine, blagajne prisilne delavnlce, bohiKni-ce, muzeja hi kmetiiske iole na Gr-mu); dežeiii! dofeovl (evHteace^ trebati Je obveznk: itd.): reknrzl v ubo-žnih zadevah; rek«rzJ zoper odaero davščtoe ^J*^***}**?**0. VF* I vflHfejf J»^W^B^^ ^^J¥Wm^^*F l^P^^^^^ banke. — Deielnl odbornik Josip Anton gro Barbo; vinarstvo; ribarstvo; čebelarstvo; perutninarstvo; gozdar-stvo; sadjarstvo; kmetijska družba; kmetijska šola na Ormu; podkovska šola; posestvo na Robežu; obramba poliščine; stanovske stvari; deželna prisilna delavnica; oskrba zanemarjene mladine v prisilni delavnici. + Dr. Gregoričeva — »zasluga«. V včerajšnjem »Slovencu« čitamo: »Pred nami leži prvi izvod znižane-^a železniškega listka Ljubljana-Ra-dovljica. Radovljčani bodo od sedaj plačevali za tour - retour karto Ljubljana - Radovljica in nazaj 80 vinar-jev manj kakor dosedaj. RadovljiČa-ni bodo gotovo hvaležni svojemu po-slancu dr. Gregoriču, ki jim je to le-po ugodnost izvojeval.« — To je dr. Vinko (jregorič snoči debelo gledat, ko je čital, kako »velikansko zaslu-go« mu je »Slovenec- naprtil, zaslu-go, za katero cn sam do včerajšnje-ga dne ni vedel prav ničesar. Ej, le-po je biti poslanec, ko mu ni treba niti ganiti z mazincem, a se mu po-rajajo »zasluge< kar same od sebe. Ker so potemtakem Gregcričeve »zasluge«! zelo po ceni, ni izkliučeno, da borno v kratkem čitali v »Slovencu- to - le vest: »Občespoštovani nadučitelj v Radovljici gosp. Slapšak je obolel, ker ni mogel kihati. V tem mučnem položaju se je domislil po-slanca dr. Gregoriča. Vstopil je v vlak. Jedva se je vsedel k oknu, že je začel kihati. Radovljicani! Da vaš občespoštovani nadučitelj zopet lahko kiha, to je nesporna zasluga vašega neumorno delavnega, za vaš bla-gor vedno bdečega poslanca dr. Vinka Gregoriča! . . .<■•■ Da, da, od re-snega je samo še korak k smešnemu, kar v figuri dokazuje reklamna manija Slovenčeva« za dr. Oregoriča. -T Madžarski vojaški list za zdmženje — Jugoslovanov. ^'poko-jeni stotnik L. Silagy je jel v Pešti iz-dajati vojaški list v madžarskem jeziku >Kilig Hadig«, katerega je vojno ministrstvo toplo priporočilo vsem madžarski govorečim častni-kom. V eni izmed zadnjih številk ]e priobcil ta list Članek, v katerem poziva avstro-ogrske državnike, naj se ojunačijo in naj z železno pestjo združijo v okviru avsrro-ogrske monarhije vse Jugoslovane doli do Soluna in Bara. V to svrho je potreba, da Avstro-Ogrska brez odlaganja na-pove vojno Srbiji in Crni gori, jih porazi rer združi vse srbske in crnogorske pokrajine z monarhijo. Na ta način priđe Avstro-Ogrska do Soluna, do katerega ima baje zgodovin-sko pravico, in resi obenem na naj-primerneiši in najresolutnejši način jugoslovansko vprašanje. — Nacrt je sicer originalen, toda posebno duhovit ni. Na papirju je prav lahko iz-vedliiv. ako pa je tuđi izvedljiv v praksi, to je povsem drugo vprašanje. Prav posebno lahka bi pač ne bila zmaga nad Srbijo in Crno goro, povrhu pa bi stala potoke krvi in kupe denarja. In ali bi uspeh odteh-tal te žrtve vsaj v toliko, da bi av-strijski narodi ne imeli vzroka se upravičeno pritoževati, da jim je državna politika za nič in zopet nič na-prtila samo nova bremena? Dvomi-mo. A se eno vprašanje se človeku vsiljuje vzpričo Silagyjevega nacrta. Ali misli vpokojeni g. stotnik, da bi ostale velesile, ne izvzemši Nemčije in Italije, mirno gledale, da bi naša monarhija razbila dve neodvisni državi in njiju teritorije priklopila svojemu ozemlju? Kdor ima kaj soli v glavi, bo vedel, da bi takšna avantura povzročila splošno evropsko vojno, katere izid bi bil lahko katastro-falen za marsikatero državo, pa za našo monarhijo tuđi. Naj se že torej stvar presoja s tega ali onega stali-ŠČa, eno je gotovo, da se naša država ne sme spuščati v nobene pusto-lovske akcije, ker je v njenem emi-nentnem interesu, da se ohrani mir in se vspostavijo prijateljski odnošaji z vsemi sosednimi državami. Nek-dajni zavojevalni nacrti, ki so jih snovali razni avstro-ogrski državni-ki, pripadajo definitivno zgodovini in zločinec na državi bi bil tišti, ki bi jih v sedanjih razmerah skušal zopet izkopati. Zato naj razni posili-držav-niki in politiki v vojaških suknjah ne bude več mrtvih iz grobov in naj ne oživljajo več lepih sanj o posesti Soluna, ki je za nas definitivno izgubljen! + Slovenski zdravnikl \m zdrav-niški kongres v PragL Preteklo soboto je bil v Pragi otvorjen V. kongres čeških prirodoznancev in zdrav-nikov. Na kongres so bile povabljene vse slovanske prirodoznanske in zdravniške organizacije. In vabilu so se odzvali vsi Slovani, ražen Bolga-rov in — Slovencev. Zastopani so bili Rusi, Poljaki, Srbi in Hrvati, s svo-io odsotnostjo so se odlikovali samo Bolgari in Slovenci. Toda Bolgari so se vsaj opravičili, Slovenci pa so enostavno izostali brez vsakega opravičenia, ne da bi se Hm zdelo vredno, da bi kongres vsaj pozdravi* ppjatno ali brzojavno. Ctflu H- i stl piSejo, da je ta odsotnost slovenskih zdravnikov >splošno preseneča-ia<-. In prav imajo, saj preseneča tuđi nas. Predsednik društva slovenskih zdravnikov je dr. Vinko Grego-rič. Ali je neudeležba slovenskih zdravnikov na praškern kongresu morda tuđi — »zasluga« neumorno delavnega dr. Gregoriča? Morda se je za radovljiške vozne listke tako >-go neprisiljeno in mojstrsko. Umet-nost se izraza posebno v izražanju nežnega občutka, duševne bolesti in v dostojnem vzbujanju človeškega značaja. Krasen je končni prizor, akt v pariški gostilni in čarobni prizori Đenetk. Meteor, mtsečni pregtod. MinoU mesec veliki traven je bil Jriadtn in ufa moker. —»jOpaiovuj« ■& 4o|^ Sinu 4. »SLOViatSKi NAROD-, dne 3. junlja 1914. 124« štev. roeru dado povprek v Celsijcvih stopnjah: Ob sedmih zjutraj 10-3*. ob dveh popoldne 16'8°t ob devetih zvečer 12-6°, tako da znaša srednla zračna toplina tega meseca 13*2°, za 0*7° pod normalom; najvišje, namreč na 25*6°, je prišlo dne 24., najnižje, namreč na 1°, dne 4. zjutraj. — Opa-zovania na tlakomeru dado 736* lmm kot srednji zračni pritisk tega meseca, za 0*1 mm nad normalom; najvišje, namreč 7474, je prišlo živo srebro dne 3. zjutraj, najnižje, namreč na 729"9, dne f>. opoldne, — Mokrih dni je bilo 18, padlo je pa 184*4mm dež-ja; največ, namreč 29*0mm, dne 13. t. j. dne sv. Servacija. — Vreme je bilo mokro in neprijazno; marec, ki je drugače najprijetnejŠi, je z dežjem zalilo, le maloštevilni so bili dnevi, ob katerih smo mogli občudovati krasoto spomladi. MoČen in trajen jugozahodni veter bi bii mogel pre-tvarjanje od zahoda prihajajočih so-parov v dež ustaviti ter lepo vreme jiapravki, pa ni ga bilo in deževno vreme se je vleklo kakor dolgotrajna bolezen od dne do dne. Zato se je pa oglasil takoj prve dni močen jugo-vzhodni veter, najslabši in najzani-kernejši med vetrovi, ter nadvlado-val do konca meseca. Vkljub temu je vegetacija v dobrem stanu; jutranja slana, nastopivša začetkoma par-krat, ni bila občutna in tuđi trije ledeni možje, znani plašljivci, ji nišo nič hudega storili, tako da še zmirom obstoji upanje na dobro letino, če za-naprej ne priđe kaka uima vmes. V mestni klavnici je bilo od 17. do 34. maja zaklanih 65 volov, 7 bikov, 14 krav, med temi 4 bivolice, 131 prašičev, 147 telet, 18 koštru-nov in 116 kozličev. Vpelfelo se je 330 kg mesa, 3 zaklane prašiče, 39 telet in 22 kozličev. Nesreća, V soboto je v mestni klavnici pri delu padla Elizabeta Jen-kova ter si pri padcu zlomila desno roko. Prepeljali so jo v deželno bol-niŠnico. Nafdene stvar! v času od 29. do 31. maja: hranilnična knjižica ljubljanske kreditne banke; 30 kron v bankovcih; čma denarnica s 27 K 39 vin.: rjava denarnica s 5 K 02 vin. — Izgubljene stvari v času od 29. do 31. maja 1914: majhen bel pes s kratkim repom; rjava denarnica z 12 K 14 vin.; bankovec za 20 K: zlata damska ura z verižico; zavitek belih čipk: zavitek čapljinih pereš; de-narnica s približno 10 K; 2 zlata damska prstana; svilena bluza modre barve: zlata damska ura. Našla se je damska ura na po-kopališču pri Sv. Križu: dobi se na Sv. Petra cesti št. 17 I. nadstr. ĐruStveno mmih. III. Slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani I. 1914. Seja finančnega od-seka se vrši danes v sredo ob 6. zvečer v zvezni sobi Narodnega doma. IIL slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani I. 1914. Za zletni fond je darovai g. Fran Berlec v Kandiji 5 kron. Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj priredilo je na binkoštni ponedeljek veliko pomla-dansko veselico na vrtu Ciril-Meto-dove hiše pri Babicu na Dolenjski cesti. Društvu je bilo vreme naklonjeno in je bil obisk naravnost sijajen. Pri prireditvi je svirala pomnožena dom-žalska godba, prodajale so se cvetli-ce, slaščice, igrače za majhne in odrasle, zlasti pa je ugajala novost, ki jo je društvo vpeljalo na račun znanja računstva obiskovalcev. Se-veda se pri tem ne srne pozabiti, da je bilo tuđi za teiesni dobrobit obiskovalcev najbolje preskrbljeno z dobro jedjo in pijaco. V prvi vrsti gre zahvala za krasno uspelo veselico vrlim narodnim damam, ki so z vnemo in požrtvovalnostjo stregle zavedne-mu občinstvu, pa tuđi neumornemu delu odbora gre hvala, ker se le-ta ni branil truda in dela, da veselica čim sijajneje uspe. Za plesaželjne bilo je obilo skrbljeno in so se plesalci in plesalke vrteli pozno v noč. Upati je, da bo agilno društvo poleg lepega moralnega uspeha imelo tuđi lep gmoten uspeh, kar je v korist knjižnice le želeti. Izredni občni zbor slov. pevske-ga društva »Slavec« ob priliki 30Iet-nice obstoja društva. V nedeljo do-poldne vršil se je v društveni sobi v Narodnem domu izredni občni zbor v proslavo 301etnice obstoja pevske-ga društva »Slavec«. — Predsednik g. Ivan Dražil otvori zborovanje, pozdravi navzoče ter v kratkih bese-dah razloži namen občnega zbora, ki naj proslavi 30Ietni obstoj društva. — Nato je v imenu društva Sokol pozdravil društvo g. Bojan Drenik, ki je med živahnim odobravanjem iz-razil željo, da bi društvo, ki tako vrlo deluje že skozi ćelo vrsto let na pevskem polju, praznovalo tuđi svojo 501etnico tako čilo in zdravo, kakor le sedaj in roko v roki $ Sokolom »korist Mioda. Igalo Je govoril predsednik g. Dražil ter očr-tal delovanje društva od ustanovitve 1. 1884 po do danes. Zlasti Je omenjal delovanje društva, ki je bilo za časa ustanovitve društva edino pevsko društvo v Ljubljani in njega procvit za blagor naroda. Spominja se delo-vanja društva na Kranjskem, pozneje na Štajerskem, Primorskem in Koro-škem, nato tuđi na Hrvatskem in v zadnjih letih tuđi na Češkem, kjer je povsod Želo društvo obilo pohvale in prejelo mnogo čestitk, tako od slovenskih, kakor tuđi od tujih skladate-Ijev. Lep uspeh mora društvo zazna-movati zlasti na pevskem polju, zlasti pri prirejanju koncertnih del. S ponosom gleda društvo lahko na minulo dobo 30 let in z istimi lepimi upi gleda tuđi v bodočnost. — Nato so se razdelila odlikovanja in sicer za čla-ne, ki so društveniki nad 20 let zlate in za elane, ki so društveniki nad 10 let srebrne lire, ki jih je izdelal juve-lir g. Ljudevit Černe. Odlikovani se bili gg. Matej Oblak, 26 let član, Ve-har Ignacij, 17 let član, Mikulinič Rudolf, 17 le: član, Zamljen Ivan, 17 let član, Vehar Ivan, 16 let član. Bogataj Ivan, 12 let član, Podržaj Fran, 10 let Član društva*. Nato so se pre-brale brzojavne in pismene Čestitke in sicer od skladatelja dr. Antona Schwaba, Hlahola Vinohradskega, od Ustfedne Jednote v Pragi, Kola v Zagrebu, Lire v Kamnfku, Vienaca v Varaždinu, Kola v Trstu itd. — Nato je povzel besedo podpredsedniK g. Ivan Bogataj, ki je v vznešenih bese-dah slavil zasluge predsednika g. Iv. Dražila ter mu v imenu društva izro-čil za 301etno članstvo zlato liro in diplomo. Slavil je g. Dražila kot naj-marljivejšega člana, ki predseduje društvu že 23 let. Besedam gospoda podpredsednika je sledil gromovit aplavz. Predsednik g. Dražil se je nato zahvalil za izkazano mu čast, nakar je v imenu pevcev govoril še g. Oblak, nakar je bilo zborovanje zaključeno. Veselica v proslavo 301etnice obstoja del. pev. društva »Slavec« vršila se je v nedeljo, 31. maja zvečer v veliki dvorani Narodnega doma in v stranskih prostorih. Obisk veselice ;e bil mnogobrojen ter se je zlasti z zadovoljstvom opažalo, da je godba pešpolka št. 27 pod vodstvom kapelnika pl. Zanettija svirala mnogo slo-vanskih komadov, kar je med občin-stvom vzbudilo splošno zadovoljnost in navdušenje. Pri prireditvi je na-stopil tuđi pevski zbor ter zapel več lepih koncertnih komadov. Zlasti dobro je uspel srečolov in tuđi prodajal-ke cvetk so storile v obilni meri svojo dolžnost. Sploh je bila ćela prire-ditev zelo animirana ter gre za lep uspeh hvala v prvi vrsti marljivemu odboru in požrtvovalnim narodnim damam. »Slavec« pa si je s to prire-ditvijo pridobil zopet novih simpatij in pokazal da je tuđi v družabnem oziru svoji nalogi kos. Želimo mu tuđi v bodoče mnogo sličnih krasnih uspehov, kakor jih je imel v minuli dobi 301etnega svojega obstoja. II. shod avstrijskih jugoslovan-fkih odvetniških in notarskih rradni-kov se je vršil v nedeljo, dne 31. maja v »Narodnem domu«. Shod je otvoril gosp. C h r i s t o f. V pred-sedstvo so bili izvoljeni gg.: C h r i-s t o f (Ljubljana), R u b č i ć (Zagreb), Gutsch (Dunaj), Zano-ž n i k (Celje) in Schonhe: (Celovec), za reditelja gosp. S t o p a r, za zapisnikarja pa gosp. Vode. Po pozdravnih nagovorili gosp. C h r i-s t o f a in tajnika državne organizacije gosp. Gutschaje državni posla-nec gosp. Ravnihar pozdravil shod kot šef in kot državni poslanec. StojeČ na stališču, da je treba narodu vseh stanov, da je popolen. bo upo-števal vedno tuđi socijalne težnje odvetniških in notarskih uradnikov. Treba je iskati sredstev, da se premoste nasprotstva med stanovi in se približajo drug drugemu. 2eli shodu v tem pogledu mnogo uspeha. Iz te-meljitega referata gosp. T a v č a r j a (Ljubljana) moremo posneti le glavne misli. Većina uradniških kategorij, državni, komunalni in tuđi nekateri zasebni uradniki so dosegli spričo vedno naraščajoče draginje reguliranje plač. So pa zasebni uradniki, kj tega še nišo mogli doseči, med njimj odvetniški in notarski uraidniki. Ti zahtevajo sedaj zvišanje svojih do-hodkov in minimalne plače. Zasebni uradniki dosegajo v Avstriji po-vprečno plačo 1400 K, najmanj dve tretjini pa ne dosega niti te plače, tako je zlasti pri ten uradnikih. Plače v posameznih pisarnah tuđi moćno divergirajo. Izenačenje plač pisami-škemu osobju je lahko izvedljivo, ker opravljajo večji del vsi enako delo. Solicitatorji opravljalo konceptno delo in razlika v kvalifikaciji upravi-čuje različno plačevante, toda tuđi glede ten je umestna zahteva po pU-Čevanju uradnikov. Minimalne plače naj bi bile sledeće: VsaJc uradnik in uradnica po gotovi preizkušntf dobi naknani 100 K, stenograf nalmani I2QK m «afc ioficteteg nijmi a« kron. Uradništvo pa zahteva tuđi od-škodnino za nadurno đelo in nedel]-ski počitek. V mnogih pisarnah se sklep odvetniške zbornice glede ne-deljskega počitka ne upošteva. — Uradništvo samo Je mnogo krivo, gledati bi moralo, da izvrši vse delo v uradnih urah, poedini slučaji so se-veđa izvzeti, to pa ne srne postati navada in delo ne srne biti zastonj. Delavni čas naj se zniža na maksimum 6 in pol ur. Uvede naj se uradni čas po angleškem sistemu, t. j. od 8. zjutraj do 2. popoldne, da si vsaj nekateri uradniki lahko poiščejo stran-skega zaslužka. Seveda bi se moral prej uvesti tak uradni čas pri sodi-Ščih. Uvede naj pa se za. enkrat vsaj ob sobotah in dnevih pred prazniki. Ustanovila naj bi se nadalje lastna bolniška blagajna, nadalje posredo-valnica za službe, sklepajo naj se kolektivne pogodbe v svrho določit-ve minimalnih plač i. dr. Nato nava-ja govornik, kaj vse se je doseglo v zadnjih letih: starostno zavarovanje in pritegnitev k zakonu o trgovskih nastavljencih, po novem odvetniskem redu bodo imeli uradniki pravico pri prvih narokih in pri narokih v izvr-šilnem postopanju substituirati šefe pri sodiščih, kar bo prišlo pri reguliranju plač tuđi v poštev. Treba ]e za uradništvo samonaobrazbe, da si pridobi vpliv in ugled, treba je stro-kovnih tečajev, ki pa jih more vzdr-žati le močna strokovna organizacija. Končal je svej temeljiti referat s pozivom, da naj se oklenejo vsi odvetniški in notarski kandidati svoje organizacije. Govoril je nato gosp. Gutsch (DunaO o pomenu organizacije in o njenem ojačenju, o njenih uspehih in njenih nalogah v bodočno-sti, zlasti tuđi o podporah brezposel-nim. Gosp. R u b č i č (Zagreb) je sli-kal delovanje hrvatske organizacije ter prinese! njene pozdrave, nakar je po kratkem pozivu ra skupno delovanje s strani gosp. Vojske za-Kijučil predsednik gosp. C h r i s t o f shod. — Po shodu se je vršil v re-stavraciji »Narodnega doma«« dobro obiskan banket, ki so se ga udeleži-li s svojimi jlubljanskimi tovariši vsi vnanji gosti. Banket je vzorno aran-žiral restavrater gosp. Kržišnik, ki je poskrbel tuđi za izredno dobro kap-Ijico. Pri banketu so se izrekle mnoge krepke napitnice, tako je napil g. C h r i s t o f tovarišu G u t s c h u, g. Gutsch vsem slovanskim kolegom, g. T a v č a r zunanjim udele-žencem. g. R u b č i ć v imenu kole-gov iz Zagreba tovarišu C h r i s t o-fu, g. Zanožnik referentu T a v-č a r j u in odboru, podajajoč potrebo jugoslovanske organizacije, g. Gutsch časopisju in g. Christof zastopnicam ženstva, ki so dobile, kakor zunanji udeležencu lepe šorke. Iz odbora Slov. deželne gasilske zveze na Kraniskera. Obcni zbor zveze je preložen od 7. junija na 28. junij in sicer na Vic, kjer praznuje ondotno gasilno društvo 401etnico obstanka. Pričetek občnega zbora ob 10. dopoldne z dnevnim redom, objavljenim v 1. številki letošnjega »Gasilca«. — Odbor. AkadetniČno društvo slovenskih tehnikov na Đunafu ima svoj III. redni obcni zbor v restavraciji Kudla-ček »Rudweiser Bierhalle« IV. okraj Schleifmiihlgasse 6, dne 6. junija t. 1. točno ob 6. zvečer. Dnevni red obi-Čajen. Slovanski gostje dobrodošli! Slov. akad. športni klub »Ma-han« na Dunaju naznanja, da se vrši njegov II. redni občni zbor v polet-nem tečaju dne 6. junija ob 8. zvečer v restavraciji »Hammerlinghof« (Dunaj VIII. Hammerlingplatz) z običajnim redom. Prijatelji društva dobrodošli! Slovensko akademlčno društvo »Adrija« v Prag! nas prosi objaviti sledečo izjavo: V nekaterih slovenskih Časopisih se je pred časom pojavilo poročilo, da je slovensko aka-demično društvo »Adrija« v Pragi nehalo obstojati. Ker jeNpdbor društva dobil od raznih strani vprašanja o tej zađe vi, na drugi strani pa so se pojavili glasovi nesoglasja s takšnim korakom »Adrije«, bodi v pojasnilo sledeče: »Adrija« se je izrazila, rav-notako kakor ostala jugoslovanska akademična društva v Pragi, za skupno jugoslovansko akademično društvo; tozadevni sklep se je spre-jel na enem rednih občnih zborov »Adrije«, s pristavkom, da »Adrija« preneha izhajati takrat, kadar se Izreče za to tud! eksekntiva (visoko-Solska hi starefšinska). Ker se pa kaj podobnega doseda] še ni zgodilo, še »Adrija« obstoja kot samostalno društvo na skupnem stanovanju Jugoslo-vanskih akademičnih društev. Smo privrženci jugoslovanskcga gibanja v takšni meri, kakor nam to dopušča program narodnega radikalnega di-jaštva, prepričani, da ie jugoslovanska ideja široke važnosti, da zasluži resnega premišljevanja.___________ StandiBnob! ■ mtt U A Da 1 NB. Književnost. — »Slovenski Pravnik« ima v 5. številki sledečo vsebino: 1. Dr. Metod Dole ne: Doklej veljaj pristojnost za kazenske zadeve radi zveznosti? — 2. Dr. Fran Q o r š i č: Napake izročilnih pogodb. (Priđe še.) — 3. Iz pravosodne prakse. A. Civilno pravo: a) Je-li tužitelj dužan, da pristupi na ročište urečeno uslijed podignuća prigovora protiv platežnog naloga, premda iz dostavnice proizlazi, da je već platežni nalog postao pravomoćnim? b) K uporabi § 9. izvršilnega reda. c) Kadar je bila dogovorjena pogodba na dobavo blaga v svrho nadaljnega razpečava-nja na odpoklic s strani kupca do go-tovega roka, se pogodba ne razve-Ajavi po sebi vsled zamujenega roka za odpoklic. B. Kazensko pravo: a) Za dejanski stan goljufije ne zadošča storilčev namen, da bi spravil premo-ženje koga drugega v nevarnost; treba je izrazitega oškodovalnega namena. b) Pojma »izselitev« in »iz-seljenec« v zmislu izseljeniškega zakona z dne 2\. januarja 1897 drž. zak. št. 27. c) Določba § 395 k. pr. r. ne velja za dolocitev zastopniskih stro-Škov v razmerju med strankinim za-stopnikom in njegovim namestni-kom; tuđi ni izreci v sklepu dajatve-nega roka in zapretiti prisilne izvrš-be. d) E)oločbe § 320 črka e k. z. glede lažnjivih navedb v zglasilnici se nanašajo tuđi na razpredelek: >spremstvo«. (Odločba vrhovnega in kasacijskega dvora od 20. januarja 1914 opr. st. Kr III 2/14. 4. Izpred itpravnega sodišča: a) Javnost po-tov. b) V slovenskem delu Koroške se morajo vsi razglasi, ki se tičejo občinskih in drugih volitev, kakor tuđi vsa občanom namenjena na-znanila, objaviti z javnim razglasom v slovenskem jeziku. 5. Književna — »Veda« ima v Št. 3. naslednjo vsebino: Vladimir Knaflič: Ouieta non movere? Bogumil Vošnjak: Studija k problemu jugoslovanske narodne misli: Milko Brezigar: Razvoj konjunkture in depresije v Avstriji; F. X. Zimmernann: Nova pisma Mati je Zhopa; Dragotin Lončar: Iz literarne zapuščine dr. Janeza Serneca: A. Novak: Češka literatura y novem stoletju; Zober: Kraigher-jev roman; Šaša Šantel: O muziki barv: Ivan Koštial: Janko. O pravš-ku slovanskćm; Nag^': B. Vodnik, Povijest hrvatske književnosti; B. Vošnjak: Oest. Zeitschrift fur off. Recht; Fr. Goršič: O prisegi brez-vercev: K. Ozvald: Koedukaciia v ameriških šolah; Psihologija v službi pravosodja; J. V.: Glose; A. Ogris: Iz ekonomskega slovstva: M. Brezigar: 2ižek, Statistical Averaqes; J. V.: Mortalnost in morbilnost; Narodna statistika; D. Lončar: Gruden, Zgodo vina III.; Ivan Koštial: Slovenska osebna imena iz 12. stoletja; G. Vošnjak: Masarvkova knjiga o Rusiji; B. Zarnik: Pro domo k »Bistvu življenja«; Anton Drmota; Jovan Skerlić; Koštial: Archiv; Viesnik Starosiov. Akad. Razgled po slovanshem svetu. — Povratek gaJipolskih Srbov na Kosovo. Pred 500 leti so Turki v jeli mnogo Srbov ter jih izgnali v razna mesta, daleč od njihove domovine. Tako so bili ustanovljeni dve srbski vaši ob Dardanelih. Ti Srbi so ohranili tradicijo o stari domovini, jezik in običaje. Zdaj se vračajo ti Srbi v staro domovino. Srbska vlada jim je dala zemljišča na Kosoveiru —Po smrti I. Skerlića. Umrli veliki slovanski učenjak, Srb, profesor I. Skerlić je umri reven. Lastniki »Srb&kega književnega glasnika«, čegar urednik je bil pokojnik, so darovali njegovi hčeri 10.000 dinarjev. Poslanci vseh strank so predložili skupščini predlog, naj vlada da v vsakoletni proračun gotovo kvoto, ki se naj izplačuje pokojnikovi vdovi kot častni dar, ker je pokojnina zelo majhna. Profesor Skerlić namreč ni služil dolgo. — Spominska plošča I. I. Kra-szewskemu v San Remu. Na hiši v San Remu, v kateri je neposredno pred svojo smrtjo bival poljski pisa-telj Jos. Ignacz Kraszewski, je bila odkrita spominska plošča s poljskim napisom: »Tu mieszkal J6zef Ignacz Kraszewski. Ur. 1812, um. 1887.« Nad tem napisom je medaljon s pe-snikovo doprsno sliko . — Shod poljskih zgodovinarjev je projektiran za velikonočne praznike leta 1915, v Lvovu. Poslednji shod poljskih zgodovinarjev je bil pred štirinajstimi leti v Krakovu. — Dr. Xm Petrikovlch urL V Turčanskem Sv. Martinu je umri pri-znani slovaški narodni delavec zdravnik dr. Jan Petrikovich. Umrli ie bil podpredsednik »Mozealne] slovenske] spoločnostL« Temu mestu se Je moral leta 1906. odpovedati na wka& ognfco vlade 2a muc] 9 Xhh čanskem Sv. Martinu si je pridobil velikih zaslug. Svoje folkloristiČne, arheologične in botanične Članke je objavljal v glasilu spoločnosti. Izdal je mnogo popularnih zdravniških spi-sov. Umri je v 58. letu. — Jubilej. Dne 15. in 16. julija slavi varaždinsko gasilstvo svojo 50-letnico. Slavnosti se udeleži čez 2000 hrvatskih gasilcev in deputacije čeških, srbskih in slovenskih gasilcev. Povodom te slavnosti prirede raz-stavo slovanskega gasilstva. — Bolgari in Poljak!. Na prošnjo bolgarske mladine priđe v So-fijo mlada poljska pesnica z Litvin-skega Nora Walicka - Bucewiczo-wa, ki bo predavala o Poljskem, da se mlado Bolgarsko seznani s poljsko kulturo. — Narodno obrambno delo na Moravskem. »Narodni jednota pro jihozapadni Moravu« j e imela dne 28. maja svoj redni občni zbor v Br^ nu. Društvo šteje 551 podružnic in 27.784 članov, od katerih je 3645 žensk. V minulem letu je pristopilo 1479 novih Članov. »Olomucka narodni jednota pro severni Moravu« šteje 36.916 članov v 470 podružni-cah. Dohodki brnske narodne iedno-te so znašali v minulem letu 236.373 kron 83 vin., izdatki 199.744 K 26 v. Jednota je priredila 1078 predavani ter razvila naravnost ogromno delo na gospodarskem polju. Tuđi v šol-stvu deluje vzgledno. Ražen podpor šolam na narodnostnih mejah, vzdr-žuje mesčansko solo v Dolnlh Kou-nicich. ljudske sole v Zeleticich, Hu-stopeči, Komarove in Miroslavi, go-spodinjske sole v Jundrovi, Novem Liskovci in Hustopeči. Kreditni zavod narodne jednote se je iz majhnih začetkov jako lepo razvil. Šteje 494 deleževnikov, ki imajo 1295 deležev, ki reprezentirajo 64.789 K 50 vin. Vkladov ie bilo 1. januarja 1914 1,025.428 K 91 vin., posojil S02.546 K 53 vin., promet je znašal 7.274.530 K 22 vin., čisti dobiček pa 4920 K 53 v. Od tega so dali večji del narodni jednoti. Jednota zbira tuđi fond za podpiranje revne šolske mladine in je ustanovila društvo za podpiranje dijaškega potovanja, ki prireja dija-ška manšinjska potovanja po jugoza-hodnem Moravskem. Izpred son Kazenske obravnave pred đeželnim sođiš5em. Ker ni dobH predujema, razburil se ie nad svojim gospodarjem Janez Kokalj, delavec v Zagorju. Gospodar mu je namreč pripomnil, da naj takrat priđe, kadar bode trezen. Tedaj je pa začel obtoženec razsajati in proklinjati. Ker je bil obdolženec tuđi nasilen, je bil po orožnikih aretiran. Tedaj je izbil orožnikom pokrivala z glave, suval z rokama in nogama proti njim, tako, da sta ga komaj uklenila. Med potjo v zapor je Kokalj pobegnil, a je bil kmalo prijet. Obdolženec, ki krivde ne taji, je bil obsojen na 6 mesecev težke ječe. Hudoben starec Valentin Boh, 65 let stari užitkar v Podpeči, je bil večkrat kaznovan radi pobojev, sploh je zelo na slabem glasu. Bil je zaposlen pri Antonu Kržiču, posestniktt iz Rakitne, za čolnarja, da je prevažal drva po Ljubljanici v Ljubljano; ker je pa bil prevelik pijanec, ga je gospodar odslovil in mesto njega vzel za čolnarja Jožefa Smuka. To je pa Boha silno ježilo, grozil je, da bo Keržiču „nekaj naredil", glede Smuka se je pa pridušil, da bode prej crknil kakor čoln vozil. Zvečer 17. raarca t. 1. je pa Boh z drvami naložen in z verigo dobro privezan] Kržičev čoln spustil po Ljubljanici. Čoln je obvisel na jezu pri Fužinah. Ce bi ne bilo na Čolnu naloženih drv, in če bi ga ne bil lastnik takoj domu spravil, bi se bil drugi dan, ko je voda narasla pre-kucnil čez Fužinski jez in se razdrobil, a vzlic temu ima lastnik 162 K škode. Posebno jezen je„ bil na Janeza Pete-lina in Franceta Štularja, ker sta ga ovadila orožnikom. Ko je prišel v Lukmanovo gostilno, je takoj prašal kje je Petelin, v tem je pa zagledal Štularja, katerega se je takoj lotil. Med ruvanjem mu je pa padel odprti nož iz žepa, s katerim je mislil Štularja poškodovati. To je bil tuđi povod, da so ga navzoči potisnili iz gostilne. Obdolženec je ujezen vsled tega vrgel 1 kilo težak kamen v gostilniško okno, potem pa se enega težjega v drugo okno. Boh, ki svoje dejanje priznava ter se s pijanostjo izgovorja, je bil obsojen na 8 mesecev težke ječe. Prizadetega se je dutil, Usnjar-ski pomoćnik Jožef Rupnik v Idriji je prišel v družbi tovarišev in tovarišic iz Kogojeve gostilne. Rekel jim je: »Otroci moji, ali gremo v kavarno, ali doraov spat/ Slučajno mimo pri-Sedši Janez Gnezda, delavec je te be-sede naše obmil in stavil Rupnika na odgovor, vnelse je med njima prepir, tekom katerega ga je Gnezda z moćnim odprtim nožem v prsa sunil, a ga le slučajno lahko poškodoval. Obdol- Iženec, ki dejanje priinava, je bil ob- 124. štev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 3 junija 1914. Stran 5. Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu* Obravnava proti Martinu Rogtfu. Z ozirom na poročilo o obrav-navi proti M. Roglju nas prosi g. dr. Buh, da priobčimo to-le njegovo izjavo: Obravnava proti Martinu Roglju, ki je pred 40 leti umoril svojega brata, se je koneala tako, da je sodni dvor sklenil obtoženca izročiti psihi-jatrom-kriminalistorru kateri naj pre-iščejo njegovo duševno stanje. To se je zgodilo zato, ker sem bil podpisani kot drugi sodni izvede-nec mnenja, da tedanja nenormalnost obtoženčeva ni nemogoča. To svoje mnenje sem po informacijah, ki sem jih dobil izključno pri obravnavi (»ves slučaj mi je bil poprej docela neznan«) izrekel popolnoma premiš-Ijeno in po svoji vesti; za to sem bil pač k razpravi pozvan, in to je bila moja zaprisežena dolžnost. Vaš poročevalec — zakaj se vendar ne podpiše? — pa se čudi, da se je obravnava proti Martinu Roglju na ta način končala, t. j. premila in odložila dotlej, da se izreko o obto-žencu psihijatri. V št. 119 z dne 27. :naja pravi, da se je razprava »za en-- rat končala z nepričakovanim uspe-m„« In to svoje čuđenje — se zdi, i razreza na mojo zdravniško izja-\ o. V št. 121 z dne 29. maja piše: »S tem slučajem se bodo po zaslugi ene-£a zdravniškega izvedenca (t. j. mene) morali pečati najznamenitejši ve-ščaki kriminalistične psihijatrije« — in niže doli: »Drugi izvedenec dr. Buh pa je dal na isto vprašanie (o duševnem stanju obtoženčevem ob času dejanja) odgovor, ki je narav-nost presenetil vso sodno dvorano« — in k sklepu: »Na tem stališču vztraja dr. Buh tuđi nasproti vsem opozoritvam od strani predsednika in državnega pravdnika.c Iz teh s:avkov. branih zlasti v kontekstu celega poročila, zveni ne-kak čuden ton. kakor nekakšna ani-moznost do moje osebe. Skora} se zdi. kakor da pcročevalcu moje izve-đeniško zdravniško mnenje ni bilo po volji. Ali se motim. če imam tak vtisfc ali ne? Lahko da se motim. Če pa se ne, dovolite, gospod dopisnik, da vas vprašam: Zakaj vendar bi bila moja izjava presenetila ćelo sodno dvorano? Ali nisem bil klican kot zdrav-nik-izvedenec. ki naf izreka svo?a ninenja po svojem najbol.lšem prepri-čanju? Ali mislite, da sodna dvorana ne ve spoštovati moje službene dolž-nosti? — In zakaj ne bi bil jaz smel vztrajati pri svoji izjavi? Ali je bila moja izjava nestrokovnjaška? Ali pristranska? Ali zakaj naj bi bila nanj porabna kakor katera druga? Ali sem storil komu krivico s tem. če sem predlagat, naj se zadeva ugoto-vi po priznanih strokovnjakih? .az bi res rad. da gospod dopisnik pojasnite svoje lastno čudenie in ono pre?enečenje ćele sođne dvorane, o katerem poročate, sicer — oprostite — se mi bo Še boli zdelo, da ste dali svojemu noročilu (»Kako je luna katoliškega Kajna iz Pekla reši-fa vešal<) zato tak naslov, da posve-dočire ž njim objektivnost svotega noročevanja — in da ste moje bese-de o pobožnosti obtoženčevi zato tako debelo počrtali. da bi se nepobar-vanosti vašega poročila po pravici čudil jaz in še marsikdo. Rudolfovo-Kandija, 31. maja 1914. Dr. Jos. Buh. Ružne sftsrl. * Sufragetke. !z Londona poročajo : Cerkev v Wargrave na Themsi je v soboto ponoći zgorela. Zažgale šo sufragetke. * Nesreća v premogokopu. Iz Petrograda poročajo: V premogokopu Lidia južncruske dniperske metalurgij-ske družbe je en rov v ognju. Delavce, ki so v rovu, je nemo^oče resiti. Mnogo rudarjev je najbrže že mrtvih. * Katastrofa parnika „Empress of Ireland". Iz zadnjih porodi je razvidno, da je bilo na krovu parnika „Empress of Ireland" 1467 oseb. Od teh se je resilo 444 oseb. Smrtno po-nesrečilo se je torej 1023 oseb. * Poplave na Ruskem. Iz Tobol-ska poročajo: Reka Irtisch je v okraju Tobolsk poplavila 85 vaši. V posa-meznih vaseh so vsi poljski pridelki uničeni. Poštna cesta je poplavljena v dolgosti sto metrov. * Zelezniška nesreča. Iz Plznja poroćajo: 1. t. m. se je pri večernem brzovlaku, ki vozi medPrago in Plznjem fia postaji Holoubkau pripetila težka nesreća. Dva vagona sta skočila s tira. 39 oseb je bilo lahko poškodovanih, dve osebi pa težko. * Grof ca Tiepolo oproščena. Po večtedenski razpravi je bila snoči končana razprava proti grofici Tiepolo, kj je bila obložena, da je umorila oficir skega slugo Polimantija. Porotniki so potrđiN vprašanje, je-li storila obioženka svoj čin v silobranu, na kar ]e sodni dvor oprostil grofice. * Rodbinska tragedija. Iz Bero-lina poročajo: V Friedenaau je policijski zdravnik Welsch, ker se je bal, da bo zblaznel, zastrupil svojo sedem-letno heerko z bonboni, ki so bili namočeni s ciankalijem. Starejša hči ni hotela zavžiti bonbonov. Nato je Welsch satnega sebe zastrupil. * Nesrečna l^utozen. Iz Crnovic poročajo: V Podwolczyski je imel tr-govski učitelj Gmell s svojo dvanajst-letno učenko Klaro Rand ljubavno razmerjef kateremu so starši deklice zaradi njene starosti zelo nasprotovali. Gmell je odpeljal deklico in oba sta se postavila na železniški tir, na kar je Gmell ustrelil deklico in sebe. * Rešeni Avstrijci s parnika „Empress of Ireland '. Canadian-Pa-cific družba objavlja seznam rešenih pasažirjev tretjega razreda parnika „Empress of Ireland". Med temi jih je 21 iz Avstro-Ogrske in sicer iz Krakova 4, iz Tarnopola 1, iz Črnovic 6, iz Budimpešte 2, iz Temešvara 2, iz Segedina 1, iz Košić 1, iz Silleina 3, iz Zagreba I. * Moderno merto. V Lyonu so 24. t. m. slavnostno otvorili ob na-vzočnosti predsednika republike Po-incareja »Mednarodno mestno raz-stavo« (Exposition internacionale urhaine). Razsrava zavzema kompleks .5 hektarjev in je nameščena v poslopjih, ki so ve!jali 14 milijonov frankov. T^ razstava je prva razsta-va te vrste in naj služi v pouk onim, katerim je poverjena uprava mest, da se pouče, na kakšnih temeljih naj se zgradi moderno mesto. Pri zgrad-bi novih modernih mest si ne smemo predstavljati mest, o kakorŠnih sa-njajo filozofi, pesniki in teologi. mar-več mesta, ki naj služijo razvoju prebivalstva v bodoče. Lvonska razstava je prvi praktični poskus, pokazati mestnim oeetom, kake naj postopajo pri raznih važnih vprasa-njih, ki se tičejo zgradbe in izpopol-nitve mest. * Moderna pripovedka. V ho-landskem Haagu je živel pred 25 leti reven pismonoša, ki se je imenoval Sneeders. Ćele dneve od zjutraj do večera je bil na cesti ter hodil iz nad-stropja v nadstropje. In ko je končal svoje trudapolno delo, ni iskal zabav, ni hodil v gostilne in ni trati! svojega prostega časa, ki mu ga je preostaja-\o zelo malo. Komaj je ohesil na kljuko svoje breme, je riitel demov, sedel za mizo ter imel edino skrb. da se je učil in učil. Sosedie so ga imeli za čudaka, toda pismonoša se ni bri-sal za to. Začel se je sam učiti latinski in Šio mu je zelo, zelo težko. Ko se mu je zdelo, da že zna, je vzel k sebi na stanovanje mlađega dljaka. In prepričal se je, da mnogo stvari v knjigah ni razurr.el, da ne zna dobro izgovariati in da si je rnarsikaj slabo razlacral. Toda dal se je poučiti od di-jaka. Učil se je od njega in polagoma 58 je začel rčiti še ostalih predmetov iz latinskih sol. Seznanil se je tuđi z drugimi dijaki, vabil jih na navadne zabavne večere k sebi, izposojeval si od njih knjige in koneno je začel tuđi znanstveno delovati. Posveti! se je statistiki in socialnim vedam. Tu-patam je ponudil kakemii časopisu svoje članke, ki so mu jih 'latisnili. Pred leti je izda! knjigo, do <-anes pa ćelo vrsto knjig, ki jih je iavr-»st ved-no z večjo pohvalo sprejem- n. Zdaj pa je holandska vlada z -ehnega učenjaka, ki je do tega časa ostal pismonoša ter nosil pisma p^> hišah, fcrez vseh predsodkov imen »vala za univerzitetnega profesorja. Tako je iz navadnega pismonoše Sneedersa nostal brez protekcij, brez Šol in brez doktorata sedanii visokolski učitelj in splošno uvaževani učenjak profesor Sneeders. * Vzrck glavobofa je pogosto iskati v pri prepočasnem telesnem odvajanju. Treba ie temeljno zlo pri-merno pobijati. Pri tem priđe v prvi vrsti na to, da je sredstvo, ki ga iz-beremo, brez dražilnih snovi in tuđi pri trajni rabi ne odreče. V čisto prirodni »Franc Jožefovi« grenčici imamo že dolgo preizkuseno zdravilno sredstvo, ki tem zahtevam popolnoma odgovarja. Dr. Cesare Colucci, profesor za živčne bolezni na kralj, vseučilišču v Neaplju pravi, da je pri prikaznih, ki izhajajo iz samozastru-pitve želodčnega črevesnega kanala, Franc Jožefova voda se doslej izka-zala vedno za srečno izbrano odva-jilo. Dobiva se v lekarnah, drogeri-jah in trgovinah z mineralnimi vo-dami. Telefonska in brzojavna popošila. Boj za tržaško ravnateljsko mesto državne žeteznice. Dunaj, 3. junija. Z ozlrom oa aktualno vpraianje Imenovanja aovesa ravnatelja tržaške^a državne» ie-lezniskega raroatelistva ]e včerai intervenirala deputacija neiaikesa Volkmte Jrt Mkmmm mMi*n baronu Forstneriu v prilog imenovanju Nemca na to mesto. Deputacija je izjavila, da podpirajo tozadevno nemško zahtevo tuđi Italijani in so opozoriii ministra tuđi na tozadevni četrtkov članek tržaškega »Piccoia«. Minister Forstner si je dal še tekom popoldneva predložiti prevod imeno-vanega »Piccolovega« članka, na kar je izjavil deputaciji: »Sedaj ie vse v redu.« Minister Forstner, ki ie znan kot zagrizen nemški nacijonalec, je potem še opozoril nemško deputacijo, naj se drže N era ci tuđi v bodoče strogo skupnost) In zveze z Italijani, češ da ie Ie na ta način mog oče odbiti zahteve Jugoslovanov. Finančni zakon za leto 1914/15, Dunaj, 3. junija. Vlada je poslala včeraj posianski zbornici nacrt ti-nančnega zakona za leto 1914/15, v upanju, da se bo megel državni zbor v doglednem času zopet sestati. Nacrt obsega ćelo leto od 1. julija 1914 do 30. junija 1915 ter obsega 3.460,726.156 kron izdatkov in 3,460,987.902 K dohodkov, torej za 318,545.014 K več izdatkov in za 318,496.363 K več dohodkov kakor leta 1913. Razredna loterija nese državi okroglo 14 milijonov kron. Do-hodninski davek je za 36*7 milijonov kron večji, davek na žganje za 35*9 milijonov. Odkazi Kronovinam iz direktnih davkov so narasli za 6\5 milijonov, iz davka na žganje za 33 milijonov proti letu 1913. Direktni davki so narasli za 50'2 milijona, užitnine za 45*8, kolki, takse i. dr. za 85, davek na vozne listke za. 2 in carina za 97 milijona kron. Monopoli (tobak, sol, loterija, razredna lo:erija) kažejo za 91*7 milijona več dohodkov, državne železnice za 22'3, pošta in br-zejav za 20*9, druga podjetja za 2*3 milijona kron več. Skupaj je za 250*6 milijona kron več dohodkov kakor 1. 1913. Izdatkov pa ima finančno ministrstvo za 1397 milijona več, od česar odpade na izvedbo službene pragmatike 30, na odkaze deželam 40 in na razredno loterijo 53*8 milijona kron. Trgovsko ministrstvo po-trebuje za 300.000 K več. Nacrt za-hteva kreditne operacije v skupnem znesku 2228 milijonov in sicer 120 milijonov za železnice in 102*8 milijona za specijalne kredite vojske in mornarice. Avdijence, Dunaju 3. junija. Cesar je sprejel danes ob pol 9. dopoldne prestolona-slednika v posebni dolgi avd-.jenci. Takoj nato je cesar sprejel mornari-škega poveljnika admirala Ifausa, ki je cesarju poročal o važnih niGrnari-ških zadevah. Ce^ko - nemška spravna pogajanja. Dunai, 3. junija. Predsednik zbornice dr. Sylvester dospe danes na Dunaj, da pripravi vse za neobvezna pogajanja, ki se prično jutri. Namestnik knez Thun se pogajanj ne bo udeležil. Zastopnik češko-radi-kalnih poslancev bo navzoč, kakor hitro pa bo stopil ministrski predsednik v dvorano, bo odšel. Praga, 3. junija. Predsedstvo iz-vrševalnega odbora češke stato-pravne stranke je sklenilo odkloniti po vabilo k spravnim pogaianjem. S: ranka zahteva, da ?e prej razpiše-jo volitve v češki deželni zbor, de-/clni zbor skliče in konstituira, da se deželni odbor sestavi in da se izvede demokratična volilna reforma. Praga, 3. junija. Podpredsednik zbornice Zelarskv je izjavil, da se bo v kratkem odtegnil političnemu življenju in odlozil tuđi svoj državno-zborski mandat. Praga, 3. junija. O uspehu Češko-nemških spravnih pogajanj sodijo češki listi zelo pesimistično. »Narodni Listy« poročajo, da je grof Stiirgkh cesarju že sporočil, da ni pričakovati od pogajanj nobenega uspeha. Cesar je haje pooblastil Sturgkha, da naj v tem slučaju ukrene vse nadaljne korake, ki bodo potrebni. Smatra se, da ima to veljati kot pooblastilo, da pred vsem izvrši proračun s pomočjo § 14. Proti klerikalizmu v Dalmaciji. Split, 3. junija. Včeraj se je vršila tu konferenca hrvatske napredne (Smodlakove) in hrvatske narodne (Biankinijeve) stranke. Sklenjena je bila kooperacija z ozirom na boj vseh narodnih elementov proti klerikalizmu. Stranki sta se dogovorili revidirati strankarske programe in izločiti iz njih vse one točke, ki onemogoču-jejo složno in solidarno postopanje obeh narodnih strank. Romunska propaganda na Ogrskem, Budimpešta, 3. junija. Romunska nacijonalistična stranka je imela v nedeljo v Gyuli Fehervaru velik shod, katerega se je udciežilo do 5000 ljudi. Ko je poslanec Vlad začel napadati ogrski parlament, je vladni zastopniK zborovanje razpustiL Orož-ništvo je aretiralo več romunskih vojakov, ki so se bili shoda udeležili, med njimi tuđi aekega rezervpega četnika. ^ * I I ŽelezaBka nesreča. I Osjek, 3. junija. Pred postajo | Vinkovce sta trčila danes ponoči dva tovorna vlaka. Ena lokomotiva in 4 vagoni so razbiti. Ostali vagoni so se globoko žarili v zemljo. Škoda znaša Četrt milijona kron. Človeških žrtev ni bilo. Mostarski občinski svet. Mostar, 3. junija. Iz občinskega odbora so izstopili vsi srbski občinski svetniki v znak protesta proti postopanju Muzlimauov, katerim se je pridruži! tuđi župan Muj aga Komadina. Izstop je v zvezi s častniško afero in z afero dijakov. Grof Witte. Pariz, 3. junija. »Temps« odkrito napada grofa VVitteja ter ga dolži, da je pristaš Nemčije, ki bi mogel na kr-milu ruske vlade zelo škodovat; Francoski in tripeiententi. Vstaia v Uistru. London, 3. junija. Voditelj ulstr-skih vstašev sir Carson je napove-dal v nekem govoru v Belfastu, da bo meščanska vojna na Irskem v najkrajsem času izbruhnila. Mehika. New York, 3. junija. Mehikanski delegati, ki se pogajajo ob Niagari o rniru, so v imenu Huerte izjavili, da je ta pripravljen odstopiti čim bo za-sigurana pacifikacija Mehike. New York, 3. junija. V Mehiki vlada vedno večja anarhija. Na tiso-če ljudi je zopet pribežalo v Vera-eruz. V nekaterih mestih vlada lako-ta. VstaŠi so dobili zopet nekaj bitk ter postrelili ćelo vrsto odličnih vlad-nih častnikov. Bonibni atentat. Washington, 3. junija. V depar-tementu poljedelskega ministrstva so našli včeraj bombo z netilno vrvico, ki je že tlela. Bombo so še pravočas-no odstranili. Poskušen je bil atentat na državnega tajnika Houstona. * Bof£cđkš na Balkanu« REVOLUCIJA V ALBANUL Holandskl pođčastniki. Amsterdam, 3. junija. Major Sluys je dospel baje v posebni misiji v Amsterdam. Rekrutira naj ho-landske podčastnike za albansko orožništvo. Položaj kneza. Drač, 3. junija. Iz Matija je do-srel sem Abduraman, odposlan od Ahmed bega. da sporoči knezu vda-nost Ahmed bega in mu sporoči, da ima zbranih 2000 mož, ki čakajo na kneževa povelja. Rim, 3. junija. Knez Je spoznal obupni položaj, v katerem se nahaja in se je začel pegajati z velesilami, da se preloži rezidenca iz Drača v Skader. Avstrijske ladje. Dunaj. 3. junija. Avstrijska dre-adnoughtska eskadra bo daspela jutri izered Drača v dalmatinske vode. Drač, 3. junija. Knez je včeraj sprejel poveijnike in častnike avstrijske dreadnoughtske eskadre. Vstaši. Dunaj, 3. junija. Iz Drača poročajo, da stoje vstaši 5 km pred Dra-ćem, vendar je smatrati položaj za izboljšan. Na jugu in severu se ogla-sajo čete, ki so pripravljene, boriti se za kneza. Dunai, 3. junija. Iz Drača poročajo uradno, da so vstaši po kratkem boju zasedli mesto Krujo. Orožniki, ki jih je bilo 55 mcž, so se zaprli v trdnjavico, vstaši pa so jim odrezali vodovod, vsled česar so se morali vdati. Vstaši so 30 orožnikov izpu-stili ter jih- pustili nemoteno v Drač. Pogajanfa. Drač, 3. junija. Mednarodna kontrolna komisija, ki je prvotno odložila pogajanja, je danes odpotovala v Sjak. Srb>ki poslanik:. Belgrad. 3. junija. Kabinetni tajnik kralja Dragomir Janković je imenovan za poslanika v Berolinu; bukareški poslanik Mihael Ristić za poslanika v Rimu; cetinjski poslanik dr. Mihael Gavriiović za poslanika y Bukareštu in tajnik poslaništva v Rimu Ljubomir Mihaelović za poslanika na Cetinju. Srbska ministrska kriza. Beigrad, 3. junija. Kralj je demisijo Pasićevega kabineta sprejel ter pozval k sebi predsednika skupščine Andra Nikoliča, da se posvetuje z njim o rešitvi krize. Opozicijonalni krogi trde, da je gotovo, da bodo združeni opozicijonalci prevzeli ministrstvo in vodili volitve. Boli med Srbi in Bolgari. Belgrad, 3. junija. Včeraj je pri- . šio med srbsko obmejno stražo pri carinski stražnici Visoki Rajani in boigarsko mejno stražo do krvavega bofa. Bolgari so napadli Srbe, ki nišo bili tako močni. Izid boja ni znan. Romanska In Rušila. Bdunita, 3. junija. Baie priđe Sazonov v spremstvu bivšega ruske- Witteja v Bukarešto. Princ Karei, kl se mudi sedaj v Berlinu, dospe tuđi k sprejemu ruskega carja na Ro-inunsko. Zatrjuje se, da se bo izvr^ sila ob tej priliki zaroka princa z nai-« starejšo carjevo hčerko. Turčija. Carigrad, 3. junija. V motivnem poročilu k proračunu se poudarja, daf se morajo izdatki glede na ogromne izdatke za časa vojne skrčiti na minimum. Kljub naraščanju dohodkoVi namreč ni bilo mogoče ustvariti rav-uatežja pri dohodkih in izdatkih. VI poročiiu se dalje izraza upanje, da bodo vsled sklepa pariške finančno komisije prevzele razne države del turškega državnega dolga in se bodo na ta način znižali izdatki za približno en milijon funtov. Upati je, dal bodo finance na ta način prišle prn hodnie leto v ravnotežje. Poročilo nadalje razlaga razne finančne operacije, ki so se izvršile v minulih! dveh letih. Turčija in Grška. -\ Carigrad, 3. junija. Notranji mi-i nister Talaat beg se je izrazil na-* pram nekemu poročevalcu grškega; lista »Patris«, da bo turska vlada: energično nastopila napram stališča Grkov v Traciji. Tuđi bo odposlalai preiskovalno komisijo v odrinski in čatalški okraj, da se odstranijo vsi nedostatki. Obisk notranjega ministra v Bukarešti je napravil nanj jako zadovoljiv vtisk. Končna rešitev; vprašanja Egejskih otokov se bo šes našla, odločno pa dementira vest, da; bi se Turčija podvrgla izreku romun-skega kralja v tem vprašanju.______. Gospodarstvo. — Ljubljanska kreditna banka. V mesecu maju vložilo se je na km> žice in na tekoči račun K 2.788,635-36 dvignilo pa K 3.349415*59. Stanje koncem aprila K 18.818,154'57. — Mestna hranilnica v Kamni-ku. V mesecu maju 1914 je 181 strank vložilo K 58,095*81, 166 strank dvignilo K 59,784-63, 4 strankam izplačalo hip. posojil K 5.600*—. Stanje hranil-nih vlog K 2,148,606-90, stanje hip. posojil 1.601,381*10. Denarni promet v maju 288,800-85. — Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu maju 1914 je 272 strank vložilo K 126,499*26, 200 stiank dvignilo K 142,310-98, 3 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 4400 K. Stanje vlog K 3.591,722*86. Denarni promet 668,015*24. Vseh strank je bilo 1178. — Obrestna mera. Generalni svet avstro - ogrske banke je imel 28. t. m. sejo, na kateri je generalni tajnik izjavil, da ni nikakoršnega povoda za izpremembo diskonta. — Železnica Niš-Prištlna. Izi Betgrada poročajo: Francoska družba, ki je prevzela zgradbo železnicđ Niš-Priština, je začela z delom. 2e-leznica bo v štirih letih gotova. Ta proga bo del donavsko-jadranskq železnice. — Tečaj za obrtno knjigovođa stvo, ki ga pripravlja zavod za po-speševanje obrti, se bo že v kralkem otvoril. Ker je še nekaj mest prostih, naj bi porabili obrtniki iz Ljubljane, in okolice to priliko za prepotrebni pouk. Prijave naj se takoj sporoče pisarni zavoda za pospeševanje obrti, Dunajska cesta št. 22. — Tečaj za krojače v katerem se bo podučevalo krojno risanje, kro* jenje in tuđi v praktičnem delu, se ba začel 30. junija t. 1. Sprejemni pogoji so isti, kakor že sicer uveljavljeni. Prijave naj se naslove v najkrajšem času na zavod za pospeševanje obrti, Dunajska cesta št. 22, ker se na pre-pozno došle priglase ne bo moglo več ozirati. — Žrebanje. Državne srečke \t 1. i $54. 300.000 kron je zadela ser, 1592, št. 38: 40.000 kron ser. 1742, št. 12; 20.000 kron ser. 3949, št. 98;* po 10.000 kron ser. 2539, št. 100 in ser. 3404, št. 94. — Turske srečke. Glavni dobitek 200.000 frankov št. 873.246; 4000 frankov št. 585.959 in 729.521. — Odđaja zgradbe pri železnicj Knin - Pribudlć. V loze 1, 2 in 3 raz-deljena zgradba železniške proge Knin-Pribudić se je oddala na podla-gi ofertne obravnave 27. aprila 1914 podjetju dr. Samohrd in Jos. Lonca-*1 rič skupno z Dalmatinskim podjet* jem inženirjev Matošića, Šakića i. drj v Splitu. Oddana dela obsegajo te-; meljne zgradbe, nasipanje, polaga-* nje tračnic, stavbe, ograje, dobavo* in namestitev znamenj in dobavo mejnikov. — Razstava avtomobllov v Ber-» finu 1914. Stalna avstrijska razstav-na komisija na Dunaju je naznanila trgovski in obrtniški zbornici v Ljutn ljani, da priredi društvo »Verein Deutscher Motorfahrzeug - Indu-| strieller E. V.« v Berlinu od 26. sep< tembra do 6. oktobra 1914 medna-* rodno razstavo avtomobilov* Podrobnosti so razvidne iz brošure, ki je interesentom v zboriučai pisarnj & Uublteiu.na pogled. (St, 2Kg), vSr Stop 6-__________________________________________ .SLOVENSKI NAROD- dne 3. junija 1914. X 124. štev. Darila. UpravniŠtvu naših listov so poslali: Za Ciril-Metodovo družbo rodbina Golijeva v Ljubljani 20 K, v po-čaŠČenje pokojnega očeta in dr. Josip Klepec, odv. kandidat v KoČevju 10 kron, daroval dr. Štefan Rajh, odv. v Kočevju, kot odgovor na izzivanje Nemcev v nemski kavarni v Kočev-ju. ki so darovali le 2 K za »Schul-verein«. Skupa] 30 K. Živeli nabiralci in darovalci! Za gradbo »Sokoiskega doma« »Sokolu I.« je nabral br. E. Gherbaz ob priliki godovanja hišnega očeta vodmatskega »Narodnega doma« Ivana Zupančiča, vsoto 25 K. Umrli so v Ljubljani: Dne 27. maja: Silva Wohlfart, hči godbenika, 3 mesece, Streliška ulica 15. Dne 28. maja: Marija Razpotnik, šivilja, 47 let. Kolodvorska ulica 11. — Terezija Mauer, rejenka, 8 mese-cev, Streliška ulica 15. — Alojzija Mehle, mizarjeva vdova, 86 let. Stari trg 12. — Ivan Mathian, posestnik, 79 let, Dunajska cesta 14. Dne 29. maja: Marija Kastelic, krojačeva hči, pol leta, Tržaška cesta 4. — Alojzij Baraksadić, čevijar-jev sin, 10 mesecev, Osojna pot 3. — Alojzij Gorenc. plinarničnega usluž-benca sin, 2 leti, Mala čolnarska ulica 4. Dne 30. maja: Ludovik Parkelj, plakaterjev sin, poldrugo leto, Cerk-vena ulica 21. Dne 31. maja: Karei Žohar, ognjičarjev sin, 5 minut, Ambrožev trg 1. V d e ž e 1 n i bolnici: Dne 25. maja: Franc Kokalj. sobni slikar. 52 let. — Marija Remec, hči tovarniske delavke, 2 dni. — Jo-sipina Rudkovsky, šivilja, 52 let. Dne 26. maja: Josip Suchanek, harfenistov sin, 2 meseca. — Cecili-ja Hribar. delavica. 29 let. Dne 27. maja: Fran Strukelj, dninar. 28 let. — Doroteja Skerjanc, zasebnica, 52 let. — Ivana 2an, po-sestnikova žena, 35 let. Dne 29. maja: Ivana Koželj, de-Iavčeva žena, 41 let. — Marjeta Gol-majer, šivilja, 74 let. Dne 30. maja: Karolina Travni-ček, žena zasebnega uradnika, 37 let. — Fran Zajec, dijak, 14 let. Današnji list obsega 8 stran?. Izda jate! j in odgovorni urednik: 'dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Na zdrav je! bralcev ponavljamo: pristni dobite obe preizkušeni reelni sredstvi: Fellerjev bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z oblastveno naravno besedno znam-ko »Elsa - fluid« in prebavo pospešu-ioče želodčno sredstvo Fellerjeve odvajalne rabarbarske kroglice z oblastveno varnostno besedno znam-ko »Elsa kroglice«, ako svoje naro-Čilo naslovite tako - le: Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa trg št. 238 (Hrvatsko). Ti iz prirodnih zdravil-nih rastlin napravljeni izvrstni do-mači sredstvi sta tuđi ceno. — 12 malih ali 6 dvojnatih ali 2 specijalni steklenici Fellerjevega blagodišeče-ga rastlinskega esenčnega fluida stane franko na vse kraje 5 kron, med-tem ko stane 1 zavitek s 6 stekleni-cami Fellerjevih pristnih rabarbar-skih kroglic z znamko »Elsa kroglice« franko na Vašo pošto za 4 K. RflĐlUM strapazin tkanine tovanie B. SPIEGLER in SINOVI Hronov so izdelane iz najfinejše Amerika-preje, ter v lepoti in trpežnosti ne-prekosljive. Imajo prednost, da osta-nejo v perilu snežnobele ter so znatno ceneje kot konkurenčni izdelki. Dobivajo se v poljubni širjavi in de-belosti za vsakovrstno životno ali posteljno perilo v manufakturni trgovini J. Ciuha, Ljubljana, Pod Trančo. — Zahtevajte vzorce za pralne pre-izkušnje. VMnpHUi BaaTBajBBjBj, ria ZClOdllC bol eh a j oči m Ijudem priporotati je porabo pristnega »MftUmga liKii ajitti«, Id je pre-iskušeno domače zdravilo in vpliva na želo- dec krepilno ter pospeSilno na prebavljanje in si cer z rastočim vspehom. Skatljica t ■-Po poStnem povzetji razpoiilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. đvorni zalagatelj DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekaraah na deželi za h te vat i je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 2 25 aw TmIMI fM^• • •«*•• •jO**-**^^ ^■^■f ^__________ *^^B B W *Tt^™i papO§"iaj"W 99% Bi ■ \tvmfl **•«•.******* \tkmk, m *"■ klaWl«tfalfeakBiuta4UuUMlfe _H ^^ft ■» m9 vmms# Mtf vnHi SImu a^b W UDlldll 6nv«mmi tatar«. «b«tM- B ^a. ■»•••«••• pta toltelb kaaeaia,t«l*»«l ^V Trnu: $vM Karton ia I. Imhrn, Ljibljaa. SerraoallirL žeSeznato Ktna-Tlno fiigijenična ra:stava na Dunajn 1906: Državno odlikovanje in ćastnl diplorn k zlati kolajni. Povzroči voljo do jedi. okrepča živce, poboljša kri ii je rekonvalescentom in mtlokrvnim zelo priporočeno od zdrav-niških avtoritet ii Izborni okus. n Večkrat odlikovano. :: Had 8000 xdraTTaUldh aprlžraL a J. SERBAVALLO, i ii kr. drsmi dobaritilj TRST-Barkorlfe. 80 Dobiva te ▼ lckamah v stcklenicah po l/i Itt. & K 2 60 in po 1 Ht. a K 4'SO. Borzna poročila. L]nbl|snska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 3. junija 1914 Maložb«ni papirji. ^ 4°o majeva renta . . . ; . 81 40 i 81*60 4 20 o srebrna renta .... 84^5! 85-05 4° o avstr. kronska renta . . ^ 1 70 « 8190 40 o ogr kronska renta . . 8O— j 80 20 4° 0 kranjsko dež. posojilo . — •— 89*— 40/0 k. o. češke dež. banke . ! 8635 87*35 1 Sredke. i Srečke iz 1. 1860 '/s . . . . 421*— 431 — ., „ „ 1864...... -•— —•- „ tiske........285— 295-— u zemeljske » izdaje . 281 •— 291 — n „ II. „ . 238'^r 248-50 n ogrske hipotečne . . 225'25 235-2S „ dun. komunalne • . 469*50 47950 „ avstr. kreditne . . . 480-— 490 — ,x ljubljanske.....i 58-— 62 — „ avstr. rdeč. križa . . i 492- 53 ?5 „ ogr. „ „ . . ] 2«*5f. 3250 „ bazilika...... 24-5^ 28.50 „ turske.......212*50 215*50 Delnio«. Ljubljanske kreditne banke . 39S*— 400*— Avstr. kreditnega zavoda . 59S-6O .59960 Dunajske bančne družbe . 4^2 50 493-50 Južne Železnice...... 8850 89*50 Državne železnice..... 685-— f>86*— Alpine-Montan....... 780— 781*— Češke sladkome družbe . . 285-— 287-— Živnostenske banke .... 266"— 267'— Yalat«. i Cekini.......... 11*40 \ 11*44 Marke.......... 117*70 117-90 Franki.......... 95-95 9615 Lire........... P5 3:!1 95'55 Rublji .......... 251-62; 252*62 HeteoroloSKno poroeno. Vttlna ud ■orjeui 3M*2 Srctejl m£tf M«t 7M ■■ ! čas IStiiJe1 i-, I 5 vinjt "*Ti 5 ^ I 2. 2.popJ73l-3| 23 6 i si. jug 'del.oblte. „ 9. zv. 7315 1 16*6 j si. jzah. jasno 3 7. Z). 733 2 141 si. jvih. obltčno Srednja včerajSnja temperatura 16*9*, norm. 16*2°. Padaviua v 24 orali uro 07. Britka samostojna siroU, prič. dvajsetih, z dobre niše, domače vzgojena, 130.000 mark pre-moženja v gotovini, se želi poročiti s ha-netnim, solidnim gospodom Cenj. diiektni dopisi j)od »FrAkl Svk«rail A. ».« It«. Wrf llg pajflfla^**. Anonimno in indirektno se odklanja. 2183 IpniM 2158 uranki pomoćnik za mešaoa dela m% S^re]fli6 tftkol pri Jiatija petrići, irarjn v postojnL Opeke se rabi večja količina. Cena franko kolodvor Reka naj se pošljejo na naslov: Brat je Tavčar, parna zaga, Celovec. iiiST zmožoa slovenskega in nemskega jezika, stenoorafije in strojepisja, ge apralme takoj. 2156 Oferte je nasloviti na „prodal tt 3", LinMlaaa. Krasei M ies fermač (Pointer) 4 leta star, izvrsten za lov na jerebice, sloke, zajce i. t. d. se proda vsled premalo vporabe, istotako so naprodaj lepi mladići od njega, sedaj 6 tednov stari in krepko izraščeni. Cene po dogovoru, Natan-čnejša pojasnila pod šifro „Ukova št 50* Jesenice Ftižine na Gorenjskem. 2133 rfajboliše omte io kranjske salame, fino, sočno šmnko (gnjat), kraaiske klo-fease, prekafeno Beso, slanino s papriko, najboljši pristni emendoUU air ter sladko čafno surovo maslo priporoča tvrdka J. BUZZOLINI delikatesna trgovina Ljubljana y Striter|e¥n ulica- Vsakdanje pošiljatve od najmaniše do največje množine po najnižji ceni. 1066 tarokovUi ln borovih hlodov se kupi vsaka količina franko vsak kolodvor. Ponudbe pod „Modi 2107" na upravništvo „Slovenskega Naroda*4. Najboljša in najzdravejša barva8 zo lose in brado je dr. Drallea ^MEBIL^ ki daje sivim in pordečelim lascm njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in Crna v steklenicah z oavodilom po 2 K, velike po 4 K, pri Štetan Strmoli Ljubljana, Pod Tranćo ftt. 1. Laano kitoy poilapo ln nuroftloo ▼aok vrat; rgiodalltrhMi ln toaloirao =— poirokUlno lti. ——— Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko 523 A. & E. Skaberne Mestni trg 10. Ni debelo ii droboo. Obstoji od leta 1883. Izrcdno nizke cene! Vam plaČam, ako moj uničevalec korcnin ,,Ria balsam" Vaših kurjih očes, bradavic, otiftčancev v 3 dneh ne odstrani brez bolečin Cena lončku z garap.cijskim pismom K 1"—, 3 I lončki K 250. Na stotine zahvalnih in prizn. pišem. Kemen-f, Kaschau (Kassa) 2185 I. Postfacli 12 736 (Ogrsko). NoprontoilJlTOat betonske In belega apna malta. 3 OaaiOBfO vlainlh llđov ta prostorov. Proti vromonn Odpome atene, kamor li|© d»t ln fasade z beiira Fnncm ?:o*vxročl cimo ^HnHHPHP^H^H^PHH^V^^B^|BJBJBJBJB^BJp*SJ*BnrBPCB6M Neatrpljiv za W^n^^flB M ^Ow ^B ^ 3u 9M &BKB vsako novo stavbo. mSm^Mđt^KKtK^KK^mWHI^tB^fi^^kf^UK^Sšf^KtKKBsBS» Zahtevajte prospekt G ud kemlčne tvornice Tralskirchen pri Dunaju, Lieblein & Co. I FwrtU|n« pf?arsa ln zaloga P. P. Vidio & Co. v Z**nbl{ftnf. Eneia Aoeraperga TI* ff| 1 • 1 radioaktivno 1011 IfO 113 IllilOlllCUrOITI termalno kopali^ lU|lliLC Uli UUlciljJIlclIL Dolenjskih žefeznic postaja Straža-Toplice. Gorki vrelec 38° C, čez 30.000 hektolitrov radioakt. termalne vođe vsak dan, veliki basini, posebne kopeli, mahovne kopeli, elektroterapija, masaža, konfortno opremljene sobe, izborna rcstavracija. Zdravi se: revmattzem, protin, ne*aralgl|e (Ischias), neurasteD£|a, histerija, teaske bolezni Itd. Prospekte razpošilja topliško ravnateljstvo Sezija od 1. maja do 1. oktobra. • 14S0 LJUBLJANA, Kongresni trg št. 5. Zaradi velik« zaloge blaga prođaja{o se pričeta in gotova ročna dela =- kako i* tuđi jutev kongres in file blago ===== WC po tvorniikih cenah. "M Poatrežba toč*M in solidna. Domaća tvrdka. Bosnstvo ; Otmi' dražestne, slastne kot svila Sumeče polne lase je treba varovati in negovati. zakaj to dragoceno blago preide kmalu v cvetu let in upravičena laskanja ™češTnčev7Totixo otroke! 124. Stcv.____________________________^___________»SLOVENSKI NAROD«, dne 3. junija 1914. Stran 7. Svetovnoznana najboljia Pncb vozna kolosa se dobe samo pri IGN. VOK tOTarnsška zaloga iiv. sirojev in kolos Ljubljana, Sodna ulica štev. 7 Izravan »oćnilei. umetni ia trgovski vrtnar uzgaja si.r. n. sKnrctn. & se naftaii njepi 127 cvetlični salon samo VoD Jrančo štev. 2. psleg Cevljarskega mosta. Velika Au sni veacev. zdetovanle iop&si mm trakof iiđ £anaa]a aaročila točno. (manja u nasu iKii 131- ^*f Razmnoževalni aparat „Opalograph". Opalcgnfčni način razmnoževanja potom neizrabijive stekiene (opalne) plošče pomeni ve-likanski preobrat na polju razmnoževanj posebno pa lifo.cra-rije in hektosraf'je. Gre se tu za ve!i-kansko iznajdbo, ki temelji na posebni kombinaciji kemije, litografije in galva- noplastike Aparat je tako preprost, da lahko vsak nevajen takoj napravi več tisoč kopij od enega originala, ki se piše z tekočim crnilom ali pisaln:m strojem. Pri tem acaratu ne priđe nobena masa, želatina ali gosto crnilo v po'tev in tudi ne zahteva nobene stiskalnice itd. Zmožnost razmnoževanfa na tem aparatu je brezmejna, tako da se lahko napravi vsako Stevilo odtisov. Za funkcijo, trpežnost in ne;zrabijivost aparata se prevzame vsako jamstvo. V najkrajšem času prodalo se je 2e na tisoče aparatov. V Ljubljani na pr.: c kr, dež. vladi, c. kr. davčnemu uradu, Mestnemu magistratu in sto drugim uradom, bankam, trgovcem, gfasben;m društvom itd Aparat se dobiva v vsakem formatu že od K 60*— dalje. Brezobvezno razkazovmje. Cenik in vzorci tiska zastorij na razpolago. 1077 THE REX &0.9 LjubUana, Solentmrgova šlica štev, 7, nasuti glavne pošte (Hotel pri Maliču !. nsdstr). Telefon štev. 38. ' lologa fiMinlk In raraneleTalnih itroje*. njih potrebift'n tor Ma. ptoarni^kih oprav. ■ Slovenski zavod. taMj „Hini Ju" pošta Gornja Kungota pri Mariboru sa BOtranfe !■ iivte« bolezal. Celo leto odprto, ^meme cene. Govori se slovensko. Pojasnila daje dr. Fr. Čeh« Proti prahajem, lnskinam in izpadanjn las TdDDO-chinio Mtora aa la.se Jcatera okreoAuJa taslfiče, odstranjuj« luske in propročuj© Izpedarje las. 1 atrUIrnlr« z niTtdtm 1 kr«no, Razpošilja se z obratno po^to ne aanj kot dve stctlenicl. Zaloga vseh pre'zkušen'h zdravif, medlc. w\\. rr-edlcfnal. v!n, ftp«cliall-t*t, najfinsfilh perfumov, k^rur^ftklh obv«z, svežlh mineralnih vod ftd. Del leKRmn HHsina Leasteka vLiubljan! Res! 9va tesU št I. polefc novoz^rajcncjra Fran Joicfovcga iubli. mosta. 10 V te\ !ekarnl dobivalo cđravila tuđi Član! hslniAIiih blagain iažne ie!exn£c89 c kr. tobaćno tovarne in okr. bolničke blagajne ▼ L(nbl}anL Qr.gin3! plo?52 W5rawcfm aifef preje K 4'—, scđaj K 3*— Oritjraa! plcžfe Jcnophoa" prele K 2*50, sedaj K 2*— Tvorniška zaloga avtomatov gramofonov in plošč Piosče od K 1-30 naprej. Gramofoni od K 20 naprej. Ljubijanai Stari trg 9. Zastopnik največjih tvornic tu in inozemstva [ Favorite, Coicmbia, Jnmbo, Edon, Zono- pbon, Avstr. gram. ilr. t Jlagsl^1 itd. itd. Nad 20.000 plošč v zatagi. Specialne DloŠče naislavnejših opernih pevcev in nevk: Caruso, Szeiezak, Naval, Demuth, Battistini, Arnoldson, Destin, Selma Kurz itd. Vsa popravila izvrSujem v svoji lastni de" lavnici točno in solidno. — Pri večjem od* emu popust Ceniki brezplačno. Nogavice in druge pleteoine, dalje perilo, ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v specijalni trgovini A. & E. Skaberne Mestni trg IO. ^ INaznanilo. Dovoljujem si slav. občinstvu kakor tuđi gospođom stavbnikom naznanjati, da imam veliko zalogO doma 1221 :: izgotovljenih žtedilnikov. :: IDelo je prav solidno izgotovljeno. Priporočam se tuđi 2a vsa droga ▼ mojo stroko spadajoča dela kakor vrtne, stopniščne, balkonske ograje, rastlinjake itd. ter vsa popravila, kat era se točno in ceno izvršujejo ; Cea« zmmrn*. Cene inamr^ RUDOLF GEYER, ključarski mojster Cesta na Rud. železnico šiev. 1Of Ljubljp. ^a. I Modni salon i Stuchly-J/iaschLe #_3 ŽIDOVSKA ULICJ6. ^3 ^__^^ Priporoča cenj. damam tu in na deželi vseh VTSt ♦ ^^ BaJIinejše in naimođernejSe damske in otroške slamnike kakor tudi športne čepiće po znano nizkih cenah. Zalni klobuki vedno v zalogi. * Popravila se točno Izvr&ujejo. 203 Cene brez konkurenee! Olvoritveno naznanilo. P. n. S tem vljudno naznanjam, da bom otvoril z dnem 8. junija t. 1. na Biedu flilslQ ze špoc8i1jsRo ib kolonijalno Silaoo delikatese, špirit, žganje, vino In deielne pri« đelke na drobso In na debelo. Priporočam to svoje podjetje kar najtoplejše s prošnjo, da mi slavno občinstvo ohrani tudi v bodoče doslej izka-zano zaupanje. Z velespoštovanjem Edvard Dolenz, 2092 šef tvrdke Franc Dolenz v Kranju. Prostovoljna dražba. V ćetrtek 4. |vni|a L 1. ob 9. dop, in eventuelno tudi v petek, 9. fonima, vršila se bo na Marije Terezije cesti št 10, III. nadstr., prostovoljna predaja Mine oprsve, originalnih sllk domaćih slikarfev, knjlg ter kuhinjskih predmetor- h kateri se kupd s tem vljudno vabijo. | Dr. Kajdan §ran3i ( v Tueni na Tirolskem izjavlja, da je svojim bol-nikom tinkturo zaželodec lekarnarja piceolija | v fjubljani, Donajska cesta veČkrat zapisoval pri razno- vrstnih boleznih prebavnih organov in vedno z oaj- boljŠim uspehom. Steklenic« 20 vin. Zavorovnlnlcii za žlvijenle sprejme spretnoga In inteligentnoga zastoiiiika s plačo in provizijo Stroke vajeola gospodom 4lskred|a za««toTl|eiia. Ponudbe pod „Vtntefetnuf F 1IT" M mmjm ifcgpiililU Jm. A. U—rtitfc, flraflM, Utkgnat 4-^ # -iftalili1* dobro vležan polnomasten po K1B6O polmasten „ „ 1"40 jKlckarska in sirarska zadrnga v Logatcu. 201S Pnstno brusko blago. Spomladanska in poletna serija 1914. KvpooB siodoifi n„paII 7krea za moiHo ii»b meli ISjsSS (sik8JA.bU£e. telOTBik) 1 kBpr: iz raz^Udom na morje. Vodovod z gorsko vode. — Znierne cecc. ,DEER!NG" kosilni stroj \e edino uspešno delu-joči stroj za košnjo! Oškodnfete se ako ne poskusite preje prave nmei kansUe kosilnice »DEERING« predno kupite kar ■ na slepo slabeiš: kosilni stro; za drag denar! === NEIZPODPITNO DOKAZANO je fn s tisoči izpricevaii potrjeno, da ma L prava amerikanska kosilnica »Deerinc« vse one prednosti, ki orr gočujejo hitro, breznaporno in blagonosno košnjo! Vse drage kosilnice, ki y'^ • s^uSa konkurenca spraviti pod raznimi imeni v svet, so slaba &q konstruk NI e!|e 1b laaniTredne. Dokazano je, da se ne dado kon- kurenčne kosiimce ^ niti od daleč crimerjati s rristnimi amerikanskimi kosil-nicami »DEERING- » V=ak kč?r e "ku^;! 'k^pkurenCni stroj ob2alu|p, da si ni nabavil amerikan 1 ske kosilnice „ĐESOIHB1* s katero bi bil bolj zadovoljen. Vse druge % kosilsice se skvari'o ie po drugi kosniL Imititite kesiime n doblvaja \i pri uWM)i fr. Štapića vljubliani parije Jerczije cesta st.1. KijTcčji žalost Tsakorsnih strojcr u poIjHe!- stvo in strojrr xa «e rokodelske pauage Zaloija dalstticskega portlaad cementa, traverz hi šln, ždfza ter Tsakorrstae U\tzo\v.c. Cniki brcrfMtčno ! Postrežba najtočnejSa! Cene ntjniijc! 4 3. Mefh £jubtjana Francn Jožefa cesta št. 3. Specia/na trgovina klobukpv, čepić, : kravat, perila in vseh modnih predmetov ja gospode in deč^e. i SANATORIUM • EMONA/ i ZJK NOTRATskJE IN KIRURGICNE -BOL-E^Ml. i ■ PORODIsDSrJICA fLJUBLuIANA KOMENSKLGA ULICA A \ SEF-ZDRfiMK PmARkJ DR-FR DERGANC ■ j. Zamijeti tevljarsbi moister v LJcbljanl, Gradišće 4 izvršuje vsa čevlj rska dela do najfi-nejŠe izvr>itve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev. Izdeluje tuđi prave gorske in televadske čevlje. Za naročila z dežete zadostuje kot mera pri poslan čeveli. 128 *^— i im GBiBHHi1i^l£ Cd ____» ^^ VeMka zaloga najmodernejilh slamnlkov. Pristni Panama-slamniki od 9 K do 50 K. CORČEVfl «OL65A PRIZNANd HPJ: R0t;5fl 5EDflH|05TIX AGOREC L|URL|AHA MARIJE TERC ZIJE TESTA 57 I1! NOV! SVET NASPROri K0UZE)A ZAH TEVAJTE PRVI 5L0V.CENIK BRE2PLACN0 vseh dežela izposiujt inženir 33 rtM« ^BJflEM-*BKEaHl^L9J>l*i, oblastveno avtor. in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI,f Mariahiffersirasso št« 37. 1 Krasne spcsuladaiisks n@¥@sti dobro blago in po že priznano aajttižjzh cenah dobite Specijalna trgovina najmodernejših bluz, juiranjih oblek, la kakovosti moško, žensko in otroško perilo, najmodernejši modki klcbnkif čepiće in slamniki. Čepiće za dame, deklice in otroke, razni nakiti, vse potrebščine za šivilje itd. Otvoritveno naznanilo. Vljudno naznanjam, da je trgovina s čevlji otvorjena. Zaloga čevljev Komfort Josip Sima, Ljubljana, Kongresni trg št. 6. Domaća tvrdka. Zlatar, fuvelir In trgovec z nraml I_iUlčL_ Ćerne Ljubljana, Wolfova ulica štev. 3. ]uveli, zlatnina, srebrnina ter razne ure. Edina zaloga ur z znatnko wTUPa. Popravila in nova dela po najniiji ceni. Ceniki zasionj. 126 Ceniki zastonj. Lastna delavnica z električnim obratom. Pri nakupu blaga zahtevajte potrdilo o vplačanem znesku. Za one, ki zbero do 15. junija 1914 najvišje Število plačilnih listov, oziroma ki dosežejo najvišjo svoto vplačanih zneskov, so določeni brezplačni številni krasni predmeti v zlatu in srebru. Ustanovi], leta 1889. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani u P«lwi*fc» »l»«nle« •^M>OUKf fcw. ■ 153 StPHa l*jeVai UliCa ftteVa 2« ■•»•nml fond! okroglo 1,000.000 fcron. Pošlovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Spljetu. Celovcu, Trstu, Sarajevu. Gorici in Celju. Sprelema vloge um kB|ltlC6 la um tok«« ratom J^ 1 O Kapal« *■ PNd*|a iročke la vredaostne paplrle a tor Uh olreftaf« ei iae iNea pe iMfli i ^F |2 |Q i ■ ■ vam vnt pe iBevaem kuno. s a s