I Bitma.
iiiSigigriaa
..._____________________________________________________________________________     — —'—*—*- ■■ - ~_________________________________________________________________._______.____________________________________________
Uli. tati
i ^na    I     mm  U   mm    mwM   ^na    mm     I           IbbI    nlB    Ik   II   II
^H  Hk           ■■■§               ■■■■     ■■■■       ■                       ■■■■■■■            ■■■■■■■■■■               ^H   Hk                         ■&               ■■■■                                                     I               HH                                  Bk^        BBBB     BBBB         BBBB      BBBH
^H   ^^            ^^^^B                 ^^^^H      ^^^^H        ^^^^H^^^^l                 ^^^^^^^              ^^^H^^^^^^^^H                  ^H    ^&                            ^ft                       ^B                                  ■■■■■■■           ■■■■■          ■■                    H^V    B         HHH     flHH                     H -    I
v   ■           ■■■■■                 ■■■■■      ■■■■■         ■■■■■■■■■■            ■■■■■                            ■■^■J                                ^Hj    Hv                            ■*                ■■■■■                                  ■■■■^■■■■■■■■J           ■■■■J  ■■■■■            ■■■■■J    ^HJ                I                 ■■■■■          ■■■■■      BBBBI
iMiriBl Prostor 1 m/m X 54 m/m za uvidne  ta nult ogUsc 80 vin., tt uttOoe razglase  1*20 K, ta poslano ia  reklim« 2 K.  -  Pri naročila
nad 10 objav popast
Vprašanjem glede tnseratov naj  se priloži znamka za odgovor.
Uprarnistvo „Slov. Naroda11 ta  ,, Naroda a  Tiskara*'1   Knallora ulica at 3, pritUOno. — Talaloa it 90.
„Biatauakft Umm*1 ue9ju u ljaMjil ta po a#Mi
v Jogoalatiji i
caloletao naprej pUĆaa   .   K 120 — polletno...,...»    60*— 3 mese6io.   ......    30*—
1       ........10-
eeloletno   •.....K 140*—
polletno  ........ 70-—
S mesečno ....... 35*—
12*—
Novi   naročniki naj  polljejo v prvič  naročnino   vedno   9V   P° nakaznici. Na samo pismena naročita brez poslat ve denarje se ne moremo ozirati
Urodalatv* »Hov. Naroda- Knaflo-ra aUaa M. i, L ndadroafa,
Toltfon ilov. S4.
Ueptee  afrtjaaii  lo aodpiaana la  aadooteo trattkovana. fjsjr   Rokopisov no vroCo,   "M
Posamezna Itevilka velja 60 vinarjev.
Dr. Ivan Tavčar:
Ob novem letu.
Novo leto imamo! Nimamo p.i ni-kakega poroštva, da bode bolj!^ od starega. Vzroka za nesrečni na£ položaj tiči obilo v svetovni voin: ali vzroki, da se nam slabo godi, nr tiče vsi v ti vojni, mnogo iiti tiči v nas samih. Svojo državo imamo; kral.estvo Srbov, Hrvatov in Slovencev je imenujemo. Domovina Pa ne more živeti brez ljubezni in če si danes potožimo roko na srce, nam je pripoznati, da te nesrečne Jugoslavije nlkdo ne ljubi. Njeni lastni sinovi ji rrsrajo obeko z telesa in mi vsi — od Beorrrada skozi Zagreb do Ljubljane — trud'mo se, da da bi oglodali meso od njetvTi kosti. Ce Bog ne pomaga, bo naša ljtba domovina prav kmalu izgledala ta'<o, kakor glava, zakopana v mravljsče in iz njega teden dni zopet izkonara! Kdo pa ima kai ljubezni do te nove domovine? Nikdo! Eni hočejo, n?znatna manjšina sicer, splezati no nienrm hrbtu do razmer kakor so jih v Rusiji fz-pttanj Jud Trocki! in tovariši tstvarili. Drugi zopet pris+avliajo noseben lonec k ognju, da bi si skuhali v rjem republiko ali pa kako kraljestva, k? bi ne moglo ne živeti ne umreti Skoraj pa vsi nastavljamo svoje rreže in mrežice, da bi lovili zlate rjbo, dasi so omare ?n Skrinje že prenapolnjene. Kdo froče kaj pretrpeti za Juge slavijo? Nikdo! Nasprotno, vsak ste^a roko po državni Magaffif, da bi strgal zidnH vinar iz nje. Kdo hoče kai prenesti, da bi se rešla domovina? Nikdo' Pač pa bi rad vsakdo delal mani ča?a, če se ■m Se sploh rjubi kaj delati, plačo pa hrče imeti od dneva do dnera bogatejšo. Kđo hoče kaj položiti domovini na oltar! Če chnes prepotuj-? Slovenijo, če kričiš "ako močno, kakor da bi te fz kože jemali, če dokažeš, da je Jugoslavija v nevarnost?, po eeK Slove rtfjf ne bo? izberačil niti en6ga krompirja za to ubogo Jugoslavije!
Ari domovina je v resr'ci v nevarnosti. In v nevarnosti bo vedno bolj, če se razmere med narri bistveno ne spremene. Predvsem med nami, med prebivalstvom, da ne bo državni naš voziček podoben tistemu Homerjeve-mu vozu, pri katerem voliča vsak na svojo stran vlečeta. V na? eržavni voziček pa so vpreženi kar trije voliči in ti z neskončno trmoglavost jo vlečejo vsak na svojo stran in vsakemu bi blo morda všeč, če H se čira preikotprej prevrnila in zdrknila nizdol. Ha bi ti trije voličf premislili, da bodo pi tem sami splazil? se v prepad, kaj t?kega se od njih nitj zahtevati ne more. Kdaj bo bolje? Toliko časa gotova ne, dokler bomo Jugoslavijo nosili samo na svojem Ježku, dokler je z jezika ne prestavimo v svoje srce, dokler ne napolnimo vsa- I
ke kaplje svoje krvi z ljubeznijo, z resnično ljubeznijo do enotne velike Jugoslavije, ki je danes takorekoč plen vseh razposajenih jugoslovenskih jezikov, ki se neprestano drgnejo samo ob njo. Domovina nnm mora postati svetišče, v katero prihajamo s tfstim svetim ognjem, kakor je prihajal Izraelski narod v Salamonov tempelj! Jugoslavija nam postani oltar, pred katereea poklekuiemo in vsakemu naj se posuši roka, kdor bi vrgel kamen na ta oltar! Komur bi se sama ne hotela posušiti, temu naj jo stre državna moč, katera mora b-'ti nenremaglrva in za vsakega merodaina? Upajmo torei, da v novem letu 1020 že vendar enkrat zgradimo Salamonov temneli svoji skunni in enotni domovini, da se v bnd^če služba bo^ia ti domov In] v r°<^ ne bo opravljala več v napo! podrtih lesenih lopah, kakor se je to dosodni godilo. V tem temnijn naj prfnaSa domovini svoje darove prava in odVptosrčna ljubezen, brez katere bo ostala Jugoslavija podrtija, zapuščeno pogorišče. To ljubezen pa moramo mi sami vzgo^ti v svojih srcih, ali danes se o njeni vzgoji ne more veliko govoriti, ne veliko pisati!
Domovina ie v nevarnosti. Ali sami jo s svoio litiheznijo ne bomo re^H, Če nas pri trm vlada ne bo podpira1?, če \*ada ne bo ?zpo!ntevala vseh svoiih r?'-»i7Y,o5t?. Vlp^n *e namreč Hs+a os. okrog katere se su?e vse. C^ *e os prešibka oade vse na kup in konec vseb koncev je tukaf Č*si v Juero«!aviii dospel? so do r«e. da utnda ne sme nobenih nan-ak več delati. Iz Reo^rrada nam ne streho vec dohvat1 poroč'la. da je ministrski sve* sifoni! z«devo za državo vitalnega ali Id celo naivitalneišega pomena, prepustiti enemu samemu mi-nictru, da jo ta uredi, kakor ve in zna, knkor hoče in kakor se mu zliubi. Ta-t^o se morda brez nevarnosti vlada v SnnmarinSki reoubMki, ne pa v veliki Tijgoslaviii: se tam morda ne, ker ni-kier na svetu človek ne dopušča brez odpora, da bi mn strgali edino srajco s telesa.
Draginje smo siti fn stavk smo sfri. Z povišaniem plač se dragima ne zmanišuie, to vemo. Ali vemo tudi, da ima na*a država toliko žita In mesa. da bi prebivalstvo lahko imelo vsega no potrebi in za cene. ki bi se prenašale. Vzlic temu pa bo žito in meso nam pred nosom odhitelo v inozemstvo, doma Pa bomo lakoto trpeli! Tukaj mora vlada z jekleno roko vmes poseči, ker je samo ona v položaju, da more uspešno vmes poseči! Ne delai-mo si nikakih praznih upov! Vlada si bo morala v tem pogledu pripraviti BaBsaaaaaaaaaaaaaaaasaasaaaaaaaaaasasaaaaoaaa
dobro premišljen načrt, in zastopati bo ga morala z tisto trmoglavostjo, kakor zastopa sedaj minister Veljkovič malo premišljen svoj načrt o valutni uredbi! Država se nahaja v izvanrednih aprovjzacijskjh stiskah in če jih drugače ne more odpravti, naj jih odpravi z izjemnimi koraki. Jugoslavija je danes v hujšem položaju nego je bilo prejšnje cesarstvo kdaj v teku vojske. Prosta trgovina se bo morala na vsak način za vse potrebščine življenja skrčiti fn Če drnzega ne bo ostalo, poseči se bo moralo po vseh pokrajinah po rekvteicijah in rekvjzicijskih cenah, kar vse imajo, če se ne motimo. Ceho-slovaška in tudi nemškoavstriiska republika. Ce se rana brez noža ozdraviti ne da, se mora pač poseči po nožu! Tudi nam ne bo druzega ostalo, ker vse to igračanje, s katerim nastopamo sedaj proti draginji, nam ne bo pomagalo. Upamo, da bo vlada zavedla se svojih dolžnosti In da se nam na polju aprovizacije ne bo kazala v kaki balkanski podobi nekako tako kakor se je kazala turška vlada v nekdanjih anatolskih vilajetih, kjer se ie vse prepuščalo Alahu in njegovemu ki-metu!
Štrajkov  smo  sitj.   Zvečer  ob   10. potolažimo enega, zjutraj ob 7. izbruh-
ne že drugi. Tako ne bomo rinili naprej. Pravica do plač družiti se fma z dolžnostjo do dela., čas, da bj se smel vsak, ki se mu delati ne ljubi, kot pijavka obesiti državi na vrat, mora se vendar enkrat končati. Končan pa ne bo prej, dokler ne bo zadrgnjena neomejena svoboda, vprizariati n?:krivič-„ nejše stavke. Vse to se ima prt:k torej prepustiti zapriseženim sodnikom, ki naj po vesti in prsegi, zaslišav?! delojemalca, delodajalca in strokovnjake, razsodijo o tem, če je stavka utemeljena in v koliko so utemeljene zahteve stavkujočih. Da se z delom med sodniško razpravo ne sme ponehati, to je pač obsebi umljivo. Politične stavke, dokler država ne stoji na trdnejši podlagi, so sr»!oh nedopustne. Prepoved takih stavk tudi tistim, kj sedaj silno kriče, ki pa ?o med vojno vedno tičali pod m:zo ter se dvakrat in trikrat pre-krjžavali pred vsako politično stavko, ne bo pretežka, ker se jih s tem le prisili, da ostanejo pri svoji že'ezni srajci, pri stari svoji navadi. Stavke torej pred posebne sodniške senate!
Ce nam novo leto v vseh ozirih, o katerih smo v tem članku govorili, prinese kaj napredka, potem bo bolje, nego je bilo leto 1919. In to si želimo!
Clemenceau o potrebi itolijansko-iugoslov. sporazuma.
Iz Pariza poročaie, da je govoril Clemenceau zelo pomemben govor o zunanji ooljtjki ^e samo Francoske, marveč splošno vseh antantnih drŽav. V tem svojem govora se je dotaknil tudi jadranskega vprašanja. Izjavfl Je: italijansko vprašanje je eno izmed naj-kol? žalostnih vprašanj, s katerimi se mora baviti Antanta. Znano je, da so se pojavile velike težlcoče zaradi tega, ker se ie Italija zavezala odstopiti Hrvatski Reko. To je italijanska vlada podpisala in priznala. Ko pa smo bili prisiljenj, da se dotaknemo rešitve reškega vprašanja, takrat so vstali nekateri Ttaliiani, ki so zahtevali, da na! se ne držimo svojih obveznosti napram svojim sobojevnikom Jugoslovanom. Na drugi strani na so bih* tudi Jugoslovan*, ki so od nas z vso energijo zahtevali, da držimo svoj'o betedo. Zavezani smo bili Jugoslovanom, zato je bilo z jtaljanske stran? nespametno, da so zahtevali, da svojih obveznosti ne izpolnimo. Italliansko javno mnenje se je začelo ogrevat? zaradi Reke. Mnogo se je govorilo o tem vprašanju, ?n ni moia stvar, da bi govoril še sedaj o niem, ker je bolje, da molčim. Predno smo odpotovali na predlog Angleške v London, smo ameriški predstavnik Polk, Čegar odpotovanje mi je zelo neljubo, nadalje angleški predstavnik Sir Cru  in jaz,  skupno revidirali   noto,  v
kateri smo natančno označili stališče predsednika Wilsona ter stališče italijanske vlade in skušali oceniti te in one argumente. Ta nota je bHa popolnoma ?asna in je vsebovala zelo močne argumente, pri katerih je zlasti sodeloval angleški predstavnik. Pri razmotriva-n|r v naši trojici smo soglašali o tem, da moramo to noto izročiti italijanskemu, predstavniku in ko sem se sestal z italijanskim ministrom za. zunanje zadeve v Londonu, sem mu vpričo svojih tovarišev izročil skupno noto. Ta nota je posebno važna, ker predstavlja skupni napor ne samo Angleške [n Francoske, katerih stališče se v tej zadevi ni izprernenilo, marveč rudi napor Amerike, ker je znano vsemu svetu, da so prihajale ravno z ameriške strani težkoče, ki, kakor prirnam, mso brez prave podlage. Kar smo storili s to noto, je največ, kar nam je bilo mogoče dosedaj storiti za rešitev jadranskega vpra-šanja, brez Čigar rešitve je popolnoma izkliučeno, da pride do miru v Evropi. Kakor slišim sedaj z italijanske strani, se tudi tam kar največ prizadevajo, da bi prišli do zadovoljive rešitve tega vprašania. Po poročilih, ki sem jih dobil s*daj, moram reči, da imam vtis, kakor da bo prišlo v najkrajšem času do sporazuma v jad-
ranskem vprašanju. Cebi so napetost med Italijo in Jugoslavijo povečala, Če bi nekega dne izbruhnila nesloga, bj ne mogel nikdo reči naprej, kam bi to dovedlo vso Evropo. Naša dolžnost je, da pojasnimo Italiji, da je njena dolžnost in politična modrost v tem, da se sporazume z Jugoslavijo. Z obeh strani smo naleteli na odpor. Do sedaj se nam je posrečilo premagati težkoče. Ne izdajam nobene tajnosti, če rečem, da si je Nitti iztekel veliko zaslugo, če vstraja na svojem sklepu, da pride absolutno do sporazuma z Jugoslovani. Oni dan, ko bodo odstranjene zadnje težkoče med Italijanj in Jugoslovani, bo še le mogoče celi Evropi, da svobodno diha.
D' Hiinunziada.
Komaj se je nastanil s primerno ceremonijo poet-heroj na svojem diktatorskem mestu na Reki, že j« poslal vatle dolgo poslanico francoskemu narodu, kjer je najpreje povedal, da ne polaga na življenje nobene važnosti in je mislil poleteti na Japonsko, da najde smrt v morskih valovih. Ležal je v mrzlici, takrat pa je zaslišal glas. ki mu je veleval, da mora iti — ne na Japonsko — ampak na Reko in je šel.
Pri teh besedah bi mislil človek* da je to ali avantirijć, ki je nevaren, ali pa da ga trese še vedno mrzlica, kar tudi ni varno. Kdor pa je abstra-hiral od te visoke pesmi porcijo d* annunziovstva in si priklical v spomin taramtamtamski odhod Or^ landa in Sonnina iz Pariza, je začel sumiti — najbrže ne neupravičeno —•; da je prihajal glas, ki ga je zaslišal D' Annunzio — iz rimske vladne pa^ lače.
Nitti je govoril o tej ekspediciji tako, kakor pravijo, da se je izgovarjal nekoč kmet, ki je prišel prepozno k sodniji, češ pot je bila tako slaba, da sem napravil en korak naprej dva pa nazaj. Vse drugo je vedel gospod ministrski predsednik, samo te#a ni vedel, kdo ie pustil D' An-minzia na Reko. Kajti živlienja sit! koet je vendar vojak — in Italija bi se najbrže zahvalila, če bi kdo rekel, da ne pozna njena armada discipline. In tudi vse druge italijanske uradne in poluradne izjave so previdno preskočile to točko.
Človek bi se vprašal poleg tega, zakaj se ni D' Annunzio napotil na Reko takrat, ko ie Wilson odločno izjavil, da mora Reka pripadati Ju^ goslaviji. Seveda, takrat ni nihče pomislil na to, da bi se lahko v Ameriki kdo upiral ratifikaciji miru z Nem-* čl jo;    in ker sta polagali Francija in
LISTEK.
Baron Žiga.
Sredi novembra 1819. leta se Je zavila vsa Ljubljana v žalno črnino: umrl je 2iga Cojz, baron Edclstein-skl
* Slovenci nismo imeli narodno zavednih aristokratov. Kakor so jih imeli Hrvatje, Poljaki in Cehi; naSt plemenitaši so bili narodu le brezsrčne pijavke, ki so poznali Slovence samo kot tlačane ali kot vojaški materijal. Mecena naše kulture, trgovine m obrti ni bilo med našimi plemenitniki prav nobenega.
Rodbina Cojzov je italijanske krvi. Mihael Angelo Cojz je pri§el Iz Bergama (v severni Italiji ob levem bregu Adde med Milanom in Bre-scio) kot trgovec srednjih razmer v Trst, kjer je kmalu obogatel. Za časa sedemletne vojne je podaril državi za vojake 40.000 gld, kar je bilo za tedanje čase velika vsota. Cesarica Mariia TerAziia    M te radi tfiffa
plemenitega čina povzaigrma v baronski stan z naslovom Edelstem-ski. ker pomenia beseda »Zoja« v toskanščini (gioja) biser.
Po smrti prve žene se je baron Mihael Angelo Cojz oženil s Kranjt-co, pL Kaousovo iz Kamne gorice, W mu je 23. novembra 1747. L rodila sina 2igo. Mati je naučila sina lepo slovensko govoriti ter mu je vcepila toliko ljubezen do našega naroda, a* je postal 2iga najslavnejši mecen naše kulture.
Coizova rodbina se je preselila v Ljubljano. Tu je dovršil 2iga svoja prve šole. višje pa na plemiški akademiji v Regfchi v Kalabrijl ob mea-sinski ožini. Imel je pesniško žilico, in kot akademik je pesnil po laško. Nato se je vrnil domov ter ie prevzel vodstvo očetovfli fužin po Oo-renjskem. Tržil je z železom in ga odpravljat po morju daleč po sveto« h kratu pa se je temeljito bavil z mo> droslovjem, mateinatiko in naravoslovjem. Brigal se je resno za osu-šenje ljubljanskega barja, podpiral ie deiansko kmetijsko  družbo,  potoval
k križem po EvrooL sam j« arooče-
val najboljše načine, kako se izdelujeta železo in jeklina ter je konferi-raf z učenjaki rudoslovci in kemiki, kako dvigniti domačo železninarsko obrt. V mineralogiji je bil strokovnjak prve vrste, in njegova zbirka redkih rudnin je še danes posebna zanimivost v ljubljanskem tnnzein.
Žiga je bil mineralog, njegov brat baron Karel pa ugleden botanik; rudirinoslovec Werner je imenoval neko rudnino po Žigi »Zoislt«, a po Karlu se imenujeta dve cvetki »Campanula Zoisu« in »Viola Zoi-stfc Žiga Je bili navdušen turist, ki je zaradi rudnin prehodil vse naše hribe In doline, a najčešće ie bil na Triglavu; obenem je proučeval naš narodni jezik, se demokratsko ustavljal po kočah In bajtah ter se Ijudo-mflo razgovarjal s pastirfl. kmeti in delavci, da je zvedel narodne Izraze in rekla. In vse si je vestno zabele-ževaL
In tako je postal Cojz tudi v slovenskem jezikoslovju vpliven moz\ ker je imel fin čut za lepoto in toč-nost besed In stavka. Imel je bister fif&olofiti dar In zato je anal najti ia
pridobiti domaČe talente za literarno delovanje. Mladega Antona Linharta je spravil iz pisarske službice v knezoškofljski pisarni k c. kr. okrož. uradu ljubljanskemu, kjer Je genijalni jožefinec Linhart kmalu postal šolski komisar ter si je kot tak pridobil za razvoj ljudskega šolstva nepozabnih zaslug. Z Linhartom je pridobil Cojz tudi Kumerdeja, da Je napisal slovnico, ki sta Jo potem z
Linhartom skupno popravljala. CoJ-zova zasluga je, da je prišel V. Vodnik v Ljubljano, da je začel V. Vodnik izdajati pratike, sestavljati slovar hi pisati in urejat? od L 1797. do 1800. prvi slovenski časopis »Novice«. Kako odločilno pa je vplival Co|z na Vodnikovo estetsko izobrazbo, kako temeljito mu je kritikoval in več let popravljal pesmi In prozo, o tem se je pisalo že mnogo fn šele nedavno je Slovenska Matica izdala dr. Iv. Orafenauerjevo zanimivo študijo, ki dokazuje vnovič, da je bfl Cojz resnično vodnik pesnika Vodnika.
Nobenega dvoma ni, da je Cojz odlično vplival tudi na slavista Ko* i
pitarja, ki je bil v Cojzovi hiši doma-. či učitelj in kasneje baronov tajnik. Ideje Cojzove se izražajo tudi v Lhvi hartovem predgovoru k njegovi pes-<, niški zbirki in njegovi   zgodovini hi, pač pod Cojzovim vplivom in z m>-. govo pomočjo je ore vel Linhart tU] vinozdravniške    »Bukve   od kug te bolezen« ter je priredil za slovenske diletanie igri »Županova Miclka« in »Matiček se ženi«.   Cojz je pridobil svoje ožje prijatelje, gospode In da-J me. da so predstavljali na odru sta-^ novskega gledališča ti dve naši prvfj narodni igri, m Cojz sam je že pt»-prej opetovano pridobil laške pevce in pevke, da so včasih sredi opere zapeli slovenskemu občinstvu v ne* j popisno radost kako   slovensko po-1 pevko. Baje pa je Cojz sam prirejal1 celo besedilo tistim vložkam, ki po*! menjajo začetek   slovenske   spevenj igre m opere.
Tako je bil Cojz izredno dela« ven, agilen, inicijativen mož. Čudovit; režiser na vse strani, a hkratu kav«-; lir brez primere. Njegova hiša je bi«! la gostoljubno zbirališče vseh teda-. njih boljših   duhov, in   za   njegom'
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD- dne 1. januarja 1890.
Itcv. 1.
Anglija nekoliko večjo važnost na Ameriko kot na Italijo — ni zasliša-D* Annunzio skrivnostnega glasu, ffakrat bi bili prisilili Francija In Anglija Italijo, da nastopi proti tej ekspediciji — in če ne, bi bili nastopili sami proti obema. Ko pa se je zdelo, da niso v Ameriki povsem zadovoljni % Wilsonovo politiko in se §e začel ogledovati gospod Clemen-ceau za vse slučaje po nadomestilu fca Ameriko, — naenkrat ta čudežni glas. In potem je D' Annunzio en dan Odšel z Reke, drugi dan spet mislil ostati, — kakršno poročilo je pac prišlo iz Amerike. In zadnjič ob londonski konferenci, kako so šla srca kvišku v Italiji, ko se je začelo govoriti o francosko-an^Ieško-italijanski zvezi in o nekaki Donavski federaciji. Pa v zadnjem trenotku je nastopil Polk — in spet odhaja poet z Reke. Ker ve torej Italija, da je odvisna usoda Reke od Amerike, zakaj pušča D' Annunzia na Reki? Ona že ve. Nekoliko upa na denar, nekoliko na terorizem — in v najslabšem slučaju bi potem izigrala eventualno ljudsko glasovanje. Zato pa. čim dalje ostane D* Annunzio na Reki, tem bolje za njo za vsak slučaj.
.foso JurkovlČ,
Ujetniki v Italiji.
Kakor se poroča, se je vendarle odločila italijanska vlada, da pošlje domov 50.000 jugoslovanskih ujetnikov, ki se nahajajo v Italiji. Dolgo jin je pridrževala, če se pomisli, da i« preteklo že 14 mesecev odkar }c sklenjeno premirje, da je celo Francija izpustila nemške ujetnike — tn da je Jugoslavija med zveznimi m pridruženimi silami Antante, kar so priznano Jugoslavijo — z življenji nji izvzemši Italija! Italija se ne ozira na vse to, ona vidi le svojo korist, in kakor se je upirala nekoč ustanovitvi jugoslovanskih legij, da bi s tem škodovala bodoči Jugoslaviji, tako je hotela oškoditi že nastalo m priznao Jugoslavijo — z življenji njenih sinov!
Kajti zaman bi si prikrivali, da stane vsaki dan ujetništva toliko mi toliko naših življenj vsled lakote In napora! Vendar upamo, da se je Italija vračunala tudi s to nečloveško špekulacijo, kakor se je vračunaTa z mnogimi drugimi perfidnimi političnimi špekulacijami od časa premirja. Tn da se bo gotovo vračunala — zato moramo preskrbeti mi. Sprejmimo Hudi, ki prihajajo sedaj iz ujetništva tako, da bodo občutili, da prihajajo iz suženjstva na svobodno domovino in med brate ter se varujmo, da ne napravimo v tem oziru zopet napake, kakor smo jih že nešteto. Pokažimo jim, da to, kar se je zgodilo njim, se lahko zgodi enkrat celemu narodu. In če jih sprejmemo, kakor se spodobi in in poskrbimo za nje, bodo ravno tisti, ki bodo glasniki med narodom in ga bodo opozarjali na nevarnost, ki mu grozi!
Politični* vesti.
= Ministrski svet. LDU. Včeraj dopoldne je bila seja ministrskega sveta, katere so se udeležili vsi v Beogradu navzoči ministri. Obravnavalo se je o nekaterih manjših tekočih poslih, kakor tudi o volilnem redu. Včeraj sta dospela v Beograd minister za agrarno reformo dr. Hinko Krizman in minister za prehrano in obnovo zemlje Bukšeg.
— Društvo lavnih nameščencev v Zagrebu razpuščeno. Zagreb. 30. decembra. Včeraj popoldne se je vršil v mestni posvetovalnici sesta-
nek lavnih nameščencev, ki niso organizirani v društvu javnih nastav-Uencev. Temu sestanku je prisostvoval tudi minister dr. Lukinič, ki le v svojem govoru naglasa! delo vlaao in trud, ki ga vporablja vlada za rešitev tega vprašanja že od februarja t L Dr. Lukinič je že sam izdelal projekt za rešitev tega vprašanja, po katerem bi se imelo rešiti to vprašanje po ogrsko - hrvatskih uradniških plačah, ki so bile najvišje. Te plače pa ne bi bile definitivne, marveč bi se od časa do časa revidirale takozvane draginjske Uoklade. Po tem načrtu bi morali tudi posamezni uradniki avtomatično napredovati. Definitivne ureditve tega vprašanja ni pričakovati pred 20. majem, do tja pa bi bile zasigurane uradnikom sedanje plače. Za ministrom dr. Lu-kiničem govoril je hrvatski ban dr. Tomljenovič, konečno pa je govoru še oredsednik društva javnih nastav-Uencev dr. BenkoviČ, katerega je v njegovih izvajanjih o vzrokih uradniške stavke prekinil profesor Raa-kovic ter vzel Benkoviču besedo, češ. da je gost, na kar je zaključil zborovanje. — Današnje »Narodne novine« prinašajo naredbo bana o razpustu društva javnih nameščencev. V razlogih o razpustu se navaja, da je vodstvo tega društva prekoračilo v društvenem zakonu označene meje svojega delokroga, radi česar se r a z p u -š č a,
= Naša država dobi Pečuške rudnike za pet let. »Jutarnji List« poroča iz Pariza: Razgovori glede koncesij za našo državo se bližajo svojemu koncu ter se bodo končali naši državi v korist. V kratkem bo izdal vrhovni svet svoj odlok glede avansa. Naši državi se bodo prepustili v eksploatacijo pečuški premo-guviJ&l da uredi svol prome\ Naša država bo imela rudnike v svoji upravi pet let, ne bo pa imela pravice okupirati teh pokrajin. Sedaj se vrše pogajanja ali naj se računa ta rok od onega trenutka ko je bilo premirje sklenjeno ali pa od trenutka ko je vrhovni svet o tem vprašanju odločil.
= Vojni mmister odstop] LDU. Beograd, 29. decembra. »Epoha« poroča: V merodajnih krogih se vzdržuje vest, da bo vojni minister Hadžic izstopil iz kabineta. Kot kandidata za mesto vojnega ministra se imenujeta general Branko Jovanovič in Zivko P avl ovi č.
= Zadnje izjave o jadranskem problemu. »Jutarnji List« od nedelje prinaša baje iz krogov zunanjega ministrstva tole izjavo: Odgovorni šefi vlad v zavezniških deželah so obrnili splošni interes na svoje izjave, ki so jih dali zadnje dni v parlamentih, da je dospel jadranski problem tako daleč, da je upati neposredno na njegovo rešitev. Mi smo sprejeli te izjave z največjim zanimanjem ter so našle izjave naijačjl odmev v naši politiki in v najširštn krogih. Naše zanimanje je tem večje, ker nam ni znana vsebina zadnje note Italiji izročene s strani Amerike, Angleške in Francoske. Izjave Cle-menceaua in Llold Oeorga so o-stale brez nadaljnega odmeva, ker imata obe izjavi skozinskoz korektno formo. Največ smo pričakovali od izjave predsednika italijanske vlade, toda tudi Nitti ni odkril zavese, dasi-ravno so bile njegove besede zelo pomirljive ter so kazale željo po sporazumu. Upravičena je domneva, da so vse te besede Nittija prazne fraze s ciljem, da napravijo dober vtisk v krogih vrhovnega sveta. Nitti in Scialoa zahtevata sedaj, da se vzdr-
vedno pogrnjeno mizo so posedali razen Vodnika in Kopitarja vsi takratni kulturni delavci. In pri vsem tem je bil ta zlati mož celih 22 Tet hrom ter ni mogel ostaviti svojega stanovanja. L. 1793. je bil zadnjič na Isvojih bohinjskih fužinah. Sam si Te [napravil voziček s tremi kolesci in spredaj z rrrzico za knjige in papir. jTako se je vozaril po svojih 17 sobah ter razmišljal, govoril, pisal, bodril in ukazoval.
Ko so prišli v Ljubljano Franco-ri, jih je znal Cojz s svojo kavalirsko ljubeznivostjo pridobiti, da se ni meščanom zgodilo nič zlega. V času lakote pa je dobil baie s Češkega neke vrste ajde in jo delil med ljudstvo. Tej ajdi so dali ime »Zojzla«. I Umrl je istega leta kakor Vod-Jnik: pesnik 8. januarja, njegov mecen pa 10. novembra 1819.
Ko se spominjamo danes njegove smrti pred sto leti, se zavedamo, da bi brez Cojza, moža svobodomiselno naprednih Idej ne Imeli pričet-nika naše zgodovine, naše dramatike in našega leposlovja, Linharta, trt je hkratu pričetnik naše ljudske šole: ne imeli bi Vodnika« pevca »Zadovoljnega Kranjca«. »Veršaca«, »Na moje rojake« in »Ilirije zveličane«, a tudi ne Kopitarja, Ravniharja in dr. Zares« baron Žiga fe vžiga! plamen navdušenosti in vztnuM   delavno«
sti v dušah vseh mož. ki iih je potegnil v žarišče svojega duha in srca.
Veleobrtnik. veletržec, veleposestnik in veleum Zois je živel tn umrl v svoji veliki hiši na Bregu, ki je danes last P. Kozine. V tej hiši ie bilo živo in vroče duševno središče vspm pisateljem koncem 18. in spočetka 19. veka, ognjišče novih idej modernih načrtov in izvršitev.
Krasen vrt z veliko alejo se le širil ob hiši. Ves svet od Ljubljanice do vrhu Rožnika je bil ojzov: Seu-nigov vrt, današnja Erjavčeva cesta; vsa Vrtača, Bičevje, Lassniko-vo posestvo. Zelnikov grad prav Oo cerkve! In ves Bohinj, Koprivnik, Javornik, Jesenice, Radovtna — vse je bilo Cojzovo. Koliko svetal Koliko ljudi na njem!
In kadar je prišel Cojz na svoje plavže, so morali vsi delavci hoditi praznično oblečeni, postopati brez dela ter dobro piti in jesti, mi ie pisal rajni Fr. Leveč L 1896.
Ljubljana je imenovala po Cojzu cesto, ki teče po nekdanjem njegovem vrtu in mimo nekdanje njegove hiše. Mal spomenik je to. No, tem večjega si ga je postavil sarti s svojim delom v naši kulturni zgodovini. In ta spomenik ostane večen.
Efe Govflkftr« -
ži KalUanstvo Rek*, mu eden niti drugI pa oe pove s čim bi se Italijani zadovoljili
- Vnrttev ■Mihe DraftevKe In Stojaeoviča b Pariza. Kakor se čuje, do sedaj še ni znano, kdaj se vrneta iz Pariza nala ministra Draško-vič in Stojanovič. Domneva se, cm se vrneta Se pred pravoslavnimi božičnimi prazniki.
= Za nafte dobrovoljce, Beograd, 30. decembra. Danes se je podpisala naredba o naših dobrovolj-cih. Za dobrovoljce se smatrajo vsi oni prebivalci naše kraljevine, ki so vstopili do 18. novembra 1918 v srbsko voisko in tamkaj služili do demobilizacije. Za dobrovoljce in invalide predvideva novi zakonski načrt razne ugodnosti, ki so zajamčene v tem zakonu.
= Za oškodovance Iz leta 1914, I DU. Sarajevo, 29. decembra. Včeraj ob štirinajstih so se v dvorani »Srbskega doma« zbrali vsi, ki so trpeli pri izgredih leta 1914 škodo. Tudi provincija je odposlala v Sarajevo svoje zastopnike. Zborovanje Je imelo namen, najti način, kako bi se izpolnile 2ahteve oškodovanih, katerih je jako mnogo.
= Naši vjetniki na Francoskem na poti v domovino. B e o g r a d , 30. decembra. Pariški dopisnik »Epo-che« poroča, da se je energičnemu nastopu naše vlade posrečilo doseči pri zaveznikih to, da bodo spustili v kratkem na svobodo jugoslovenske vojne vjernike, ki se nahajajo na njihovem teritoriju. V Franciji se po vjetniških taborih že zbirajo transporti jugoslovenskih vojnih vjetnl-kov in se koncentrirajo v bližini Marseillesa. od koder bo kmalu odšel prvi transport in sicer v Dubrovnik.
TUDI MED   SOKOLI   NA HRVATSKEM RUJEJO SEPARATISTI.
Zagreb. 29. decembra. Kakor znano, bi se morala glasom skiepa novosadskega sokolskega zborovanja izvršiti fuzija med hrvatskimi In srbskimi sokoiskimi društvi. Tudi ▼ Zagrebu bi se morala izvršiti fuzija med Sokolom L (hrvatskim) in Sokolom II. (srbskim). Srbski Sokol je soglasno sprejel tozadeven sklep, med tem ko se je v Hrvatskem Sokolu pojavil razdor. Pri svojem zborovanju so ostali sicer separatistični elementi v manjšini in sklenilo se je postaviti za skupne volitve na mesto staroste kandidata« ki ne bi bil politično prononsirana oseba. Dr. Srgjan Budisavljević je ponuđeno mu kandidaturo odklonil, z motivacijo, da je on demokrat in politična osebnost. Nato ste se društvi zedinill na skupnega kandidata g. Milana Marjano-viča. Komaj pa je bil ta skupni kandidat postavljen, pričela se je separatistična gonja s strani dela Hrvatov, ki so forsirali kandidaturo dr, Mazure. Milan Marjanovič je vsled tega odklonil kandidaturo in je bil mesto njega imenovan dr. Laza Po-povič, Z vsemi sredstvi, rudi s posebnim proglasom, v katerem se govori o nekakem pritisku na »hrvatske« Sokole, o zagrebškem hrvatstvu itd. skušalo se je izopdkopati tla skupni listi. Včeraj se je izvršilo glasovanje, čigar izid se je razglasil danes. Oddanih je bilo 956 glasov. Od teh je dobil dr. Mazura 468, dr. Laza Popo-vič 452. MIlan Marjanovič 33 in dr. Car 3 glasove. Ker ni noben izmed kandidatov dobil nad polovico glasov, izvršiti se mora ožja volitev med dr. Mazuro in dr. Popovićem. Tstoteko se moralo volitve za prvega in drugega podstarosto ponoviti. Za načelnika je bil izvoljen soglasno vodia hrvatskih Sokolov Dragotin Šulce, istotako načelnik prosvetnega odseka Josip Hanul Od 18 članov upravnega odbora ie bilo izvoljenih 16 kandidatov liste sporazuma, za 2 pa se mora vršiti ožja volitev. — Včerajšnje »Novosti« prinašajo članek Iz Sokolskih krogov, v katerem se opozarja na opasnost, kl grozi Sokolstvu na Hrvatskem s strani Orlov in klerikalne agitacije, ki hoče razbiti enotnost Sokolstva ter ustanoviti po slovenskem vzorca Orle i na Hrvatskem.
MIROVNA KONFERENCA SE NADALJUJE. LDU. Haagu 30. decembra. CD. kor. urad.) »Hollandsch Nleuws Bn-reati« Javlja te Pariza: Začetkom Januarja se bodo sestali ministri allira-nlh in asociiranlh držav, da zopet pričnejo z delom mirovne konference. Prva seja bo prejkone 6. ali 7. Januarja. Na dnevnem reda Je posvetovanje o usodi Turčije, o bodočnosti Carigrada, o otvoritvi Dardanel, dalje o mirovnih pogojih za Madžarsko in o Jadranskem vprašanju. Poskusili bodo spraviti v sklad Italijanske In' jugoslovenske zahteve ter doseči sporazum slasti v reškem vprašanja. Najbrž se bodo tudi posvetovali o položaju na Ruskem In v Srednji Evropi. Glede ratifikacije versailleške mirovne pogodbe Se ni L določen noben ^m, Prj*ifr»h A
d« M bo ratifikacija izvršila sredi ja- | nuarja. PRIHODNJA SEJA KONFERENCE. Pada. 29. dec (DKU).    »Tempe«
poroča, da bo Lloyd George vendarle prlSei v Pariš in da se torej nova konferenca ne bo vršila v Londonu. Prva seja nove konference je določena sa 5. Januar.
ZAVEZNIKI    ZAHTEVAJO    IZROČITEV VOJNIH KRIVCEV.
LDU. Berlin, 30. decembra* (D. kor. urad.) »Berilner Tageblatt« javlja Is Bazla: Kakor poroča »Pressin-formation« iz Pariza, je vrhovni svet odločit, da se bodo imeniki glede izročitve, ki se bodo dostavili Nemčiji, poslali tudi vladam vseh nevtralnih držav. Te države se bodo obenem naprosile, naj aretirajo vse Nemce, ki so navedeni v imenikih in ki se nahajajo na ozemlju teh držav, ter naj jih izroče zaveznikom. Kakor doznava »Pressinformation« iz Londona, se v političnih krogih demen-tirajo vesti časopisov, da so se zavezniki odrekli zahtevi po izročitvi bivšega nemškega cesarja. Končno-veljavno se o njegovi usodi še ni odločilo, ker se v tem vprašanju Se ni dosegel sporazum. Vendar pa Je gotovo, da zahtevata angleška in francoska vlada prognanstvo Viljem« zunaj Evrope.
ANGLIJA ZA DONAVSKO UNIJO? LDU. Rim, 30. decembra. (Dun. kor. urad. — Brezžično.) Vsi italijanski listi kar najživahneje ugovarjajo Lloid Georgejevi izjavi, da namerava Velika Britanija iz delov bivše avstro - ogrske monarhije ustvariti carinsko združenje.
OBSEDNO STANJE V BOLGARUL
LDU. Koioš, 29. decembra. (D. kor. urad.) Romunska brzojavna agentura »Dacia« poroča: Po poročilih Iz Sofije so v vsej Bolgariji vsled draginje živil in oblačil proglasili splošno stavko. Vlada je v vsej državi proglasila obsedno stanje,
PREPOZNO!
LDU. Budimpešta, 3& decembra. (CTU.) Minister za bogočastje in pouk Zlaller je izdal naredbo, kl določa, da naj se v občinah, kjer na primer žive Nemci, Hrvati ali kaka druga narodnost vrši pouk v jeziku naroda, ki je v večini.
ITALIJANSKI FANATIZEM.
LDU. Berlin, 30. decembra. (DKU). »Berliner Tageblatt« poroča \z Rima: Pri razpravi o zunanji politiki v senatu govorniki kar odkrito govorilo. Senator Mazziottl Je pobijal Clemenceauje-vo trditev, da so se Jugoslovani junaško borili v interesu entente, ter rekel, da ie ravno nasprotno res: da so bili Jugoslovanski polki naj živahnejši v bojo Avstrije proti ItaliJL Senator Fra-scaro ie z bolestjo ugotavljal, da zapostavljata Clemenceau in franc. zbornica Italijo ne samo Srbiji, temveč celo Jugoslaviji, da je Žalostno, da te izjave soglašajo z mišljenjem dela francoskega naroda. General Robilant je govoril o jjadranskem vprašanju ter rzfavfl, da angleško - ameriški kapitalizem tepta vse narodne pravice ter da ravno tako izroča nemška ozemlja in Gdansko Poljski, kakor odreka Italijanom Reko.
OGRSKA PROTI ROMUNIJI,
LDU. Veliki Bečkerek, 30. decembra. Bukareška agencija »Dacia« Javlja: Ugotovljeno ie, da vrši ogrska vlada vojaške priprave proti Romuniji. Napad se pričakuje prihodnjo pomlad, na vsak način pa Še preden bi mogli Romuni porabiti čas za notranjo konsolidacijo. Obenem organizira ogarska vlada odbor z nalogo, širiti boUševiŠko idejo med vrstami romunskih vojakov. Kar se tiče intenciJ ogrske vlade v mirovnem vprašanju, se poroča, da bo Ogrska mirovno pogodbo pač podpisala, vendar pa da je ne bo izvajala.
BREZUSPEŠNA BOUŠEVlSKA INTERVENCIJA.
LDU. Budimpešta« 29. decembra. (CTU.) Danes ob 8. Je bila izvršena obsodba obtožencev v procesa dr. Evgena Laszloja In tovarišev. Med njimi je tudi Oton Klein - Kor-win, za katerega je določil CiCertn talce med vojnimi vjetniki Madžari v Rusiji.
LDU. Dunaj, 30. decembra. (C T. U.) »Wiener Mittag« javlja iz Budimpešte: Usmrtitev devetih boljSe-vfleov se je izvršila navzlic protestu angleškega poslanika Sortna. Komunistična stranka sklicuje za danes protestne shode proti budimpeštanskim usmrtitvam in proti nedelavnosti avstrijske vlade med pokretom belega terorja na Dunaju.
WILSON OKREVAL. LDU. Pariz, 30. decembra (Dun. kor. urad.) »Chicago Tribune« javtra iz Washingtona, da je predsednik WUson popolnoma okreval Pričel bo zopet s političnim delovanjem in bo osebno rešil vprašanje mirovne pogodbe.
ALBANCI.
LDU. Podgorfca, 29. decembra. Po ttdnlih "ft"*^** ae le noarefik* *«***-
slovanskim četami m nalaga ozemlja pregnati albanske odpadnike, katere vodijo italiian&ki častniki in orožniki. Čudno je, da se dogajajo na ozemlju, ki ga je italijanska armada zasedla ie pred enim letom, napadj na jugoslovanske obmejne straže, ne da bi italijanska vojaška oblastva kal vedela o tem. Trdi se, da so Albanci ob prvem napadu naš strokovni oddelek, broječ 20 mož in enega častnika, ujeli in da Je bil odpeljan v Clementi. Jugosloveni so Imeli tri mrtve in več ranjenih. Izgube sovražnikove niso znane. Red ob meji je zopet vzpostavljen. Jugoslovanska vojaSka oblastva bodo zahtevata od poveUnika v Skadru, da izpusti ujetnike. »Pravda« Javlja: Napad Ar-navtov je bil resnično brezpomemben nastop kačaških čet Po hitrih odredbah se Je v kratkem posrečilo, da se preprečijo   podobni   roparski   napadi.
Češkoslovaški bankovci iz
AMERIKE.
LDU. Praga, 30. decembra. (C. T. U.) Kakor poroča »Narodni Polv-tika«, je dospelo iz Amerike za poldrugo milijardo čehoslovalkih bankovcev po 1000 K. Nedobavljenl lOOOkronski bankovci v znesku za pol milijona se bodo pozneje vpora-bili za izmeno z obrabijenimL MESTO BANDITOV.
LDU. Ženeva, 30. decembra. (ČTU.) »Tribune de Geneve« Javba z Dunaja: Dunaj je danes po banditin najbolj vznemirjena prestolica. Povsod vlada nered. Nikjer človek ni varen. Vlada je nezmožna, da bi napravila red in preprečila nerednostt ki se dan na dan množe. Ni je noči da se ne bi izvršil roparski umor aH napad. Zlasti se množe žepne tatvine po kolodvorih. Mnogo kolodvorskih nameščencev je v zvezi z zločinci, kf mnogokrat nastopijo v uniformah, da svoja hudodelstva lažje izvajajov POMOČ  AVSTRIJL
LDU. Dimai, 30. decembra (DKU)#. Kakor poročajo listi iz diplomatskih virov, le francoska vlada vsled odgodit-ve praških posvetovanj glede preskrbe premoga v Avstriji sklenila v svrho, da v najkrajšem času od pomore pomanjkanju premoga v Avstriji, da pošlje nemudoma na Cehoslovaško 5000 vagonov samo za prevoz premoga v Av* strijo. Razen tega bo poslala v Avstri* lo francosko komisijo za nadziranje po** šiljanja vagonov In premoga v Av* strija
—----------------------------------1------------------------------------             r4
Novo leto neodređenih.
2ivtmo v letih, ko se rušijo države hi porajajo nove, v letih, ko vsebuje vsako posamezno več zgodovine ko* včasih celo stoletje. V takih dobah Je težko življenje za narode — kai Se-le za narode, ki jim ni sreča vsaj toliko mila, da bi skupaj in nedelj eni preživeli te viharne čase. Med te zadnje, še s to nesrečo ob!agodarjene, spada tudi naš narod Vse velike zgodovinske dogodke je dočakal deljen in razcepljen, tako da so se igrali še nHm lahko dogodki in narodi. In dejstvo, da se nf zgubil v stoletjih, ko je kot suženj služil različnim gospodarjem, ampak Je nasprotno vedno ohranil zavest svoje skupnosti — to dejstvo priča o njegovi silni Življenski moči. In ta moč ni pojenjala, dokler ni dosegel svojega cilja in se združil.
Da, lahko mimo rečemo, da se le združil. Res je sicer, da ječi še del naroda — in ne najslabši — pod tujčevo peto, vendar smo prepričani, da ne bo delala zgodovina izjem — našemti za* padnemu sosedu na ljubo! Tok zgodovine gre za tem, da se iste narodnosti združujejo v večje celote, temu tokn zgodovine mora Italija zahvaliti svoje združenje — svoji lastni moči mnogo manj!
Naš narod je *mel drugačne nasprotnike kot so Italijani, ki niso imeli Še potrebe, da bi izvršil! ob+ež!lno pre-skušnje na svrrfi moč?. Mi smo vzdrževali naval Nemcev ki Madjarov — vzdrževali bomo tudi ekspanzivnost naroda, kf je Že zdavnaj prekoračil najvišjo točko svojega razmaha.
Vendar ne glede tudi na zgodovino in nasprotnika. Je najboljše jamstvo skorajšnjega združenja našega naroda — nJega lastna moč. Če se nismo zgu-bfll takrat, ko smo bili kakor otoki po« seianl po sovražnem morlu, bo tem brezuspešne]!? HaTOansU naoor sedal, ko stoli za našimi ljudmi na zapadu večmilijonski narod v svoji mladi sili, ki ne bo prenehala in ne odnehala, dokler ne doseže svojega pravičnega cilja.
Ta zavest lastne moči In zavest, da stoji za njim cel združeni jugoslovanski narod, bo našim ljudem za Novo leto svetla zvezda v temi suženjstva In poroštvo, da ni več daleč zarja njih svobode!
NeolreSena domovina.
— O značajih. »Goriška Stralac piše: »Bilo je leta 1914. v vročih dneh meseca avgusta. Pangermanska vojna blaznost je slavila prave orgije navd-Senja, ki je marsikdaj dosegle v xanH »Cocsa* višek, ko ie sedel
Stran S.
.SLOVENSKI NAKOD* dne 1. jamarja 1«0.
§tcv. 1.
srospod s Črno - uiiutno lconando na !*►■ kavu h klavirja in zaigral — Radetzkr-marsch. Bilo Je leta 1918. v dnevih poloma, in sicer v beli LJubljani: isti gospod je imel pripeto iugoslovensko kokardo. Mesec dni pozneje si je pa ta Črno - rumeno - belo - modro - rdeči gospod naši} italijansko trikoloro in jo mahal navdušeno po korzu . •. Veni, vidi — Vici. — Še nekaj: Nekdanji voditelj avstrijske špijonaže v Gorici ima nekje shranjene svoje arhive, ki so izredno zanimivi. O priliki in če nam bo kazalo, priobčimo iz tega in še drugih arhivov marsikaj zanimivega.« — Tako ^Goriška Straža. Mi pa menda lahko še nekaj dodamo: Očeta navedenega kameleona so redili slovenski groši in potemtakem seveda tudi sina. V zahvalo je sedel sin h klavirju in napisal goriške Slovence sramotečo pesem *Marameo . . .« Veni. vidi Vinci.
—    Kal si vse upajo pisati.    Pod
tem naslovom piše »Goriška Straža«: »Dnevniku »Resto del Carlino* pošilja IS. t. m. »nekdo«, kateremu smo že na sledu* sledeči brzoiav iz Gorice: »Slovenski razjrrajači, ki so postali nredrz- j ni vsled naše prevelike potrpežljivosti. \ se vsiljujejo pri raznih naših oblasti!], da bi dobili v Gorici slovenske šole. Ta zahteva je neupravičena v vsakem oziru in bi se morala zatvoriti sploh vsaka slovenska šola radi premalena števila otrok. Gre torej za atentat na italijanski značaj mesta, katerega bi meščani sami znali zatreti. ako bi tega vlada ne hotela storiti z energičnim ukrepom.«
—  Dr. H. Turna, ki je zastopal Slovence v oficijeinem šolskem svetu. Imenovanem pri generalnem konrisari-iatu v Trstu, je — kakor poroča > Goriška Straža« — odložil to čast: na njesrovo mesto je bil imenovan na predlog političnega društva »Edinost« dr. Agneletto.
—  Pomoč beguncem. Vlada je odobrila izdatek večje vsote dena*--ia. ki se stavi na razpolago deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani v svr-ho pomoči besrtmcem Iz okupiranega ozemlja.
—   Italijanska vojaka okradla ponesrečenca. Iz Cerkna na Goriškem poročajo: Pred kakimi Štirinajstimi dnevi se je vračal cerkljanski dekan Kunšič v spremstvu kaplana Arkota s službenega opravka v Novakih. Med-po+oma ie dekan naenkrat padel in si zlomil desno nogo. Kako se ie to moglo zgoditi ie uganka, ker je tam cesta lepa in gladka, isti trenutek sta se približala dva italijanska vojaka in ponudila svojo pomoč. Kaplan Arko jima je prepustil dekana in se odstranil, da dobi kak voz. Ko se je povrnil, je dobil dekana nedaleč od mesta nezgode, toda vojakov ni bilo nikjer. Pokradla sta dekanu, kar le imel pri sebi in izginila. Dekana so prepeljali radi   nastalih   komplikacij   v  bohiišnco.
Italijanske komeđjje v šfbeniku. LDU. Split, 20. decembra. fDUD). Ita-taliianaši v Šibeniku so po naredbi mestnih italijanskih vojnih oblasti imeli ob devetnajstih javno skupščino z močnim spremstvom karabmierjev. Pred skupščino je igrala godba po mestnih ulicah koračnice. Dr. Pini je z običajnimi frazami, psovkami in žalitvami v svojem govoru ljuto napadel Ameriko. Prečita! je brzojavko z Peke, v kateri se veK, da ital^anska vlada neomajno vstraja na stališču aneksije Reke in vseh okrožji, danfh Italiji v premirju z Avstro - Ogrsko. Govor je zaključil z vzkljkl d* Annunzjju in Mjllu. V istem zmislu je govoril dr. Niagostovič, ki v privatnih razgovorih obupno toži o izdaji Italije proti italiiana^em v Dalmaciji. Pristvovalo je tej komediji kvečjemu 10 ljudi, večinoma častnikov; vojakov je bilo vrlo malo. Demonstranti so potem z godbo korakal j po mestnih ulicah, vzklikal j d* Annunzjju in Mjllu ter psovali Nittija. Naposled so se spopadli s karabinjeru in se razšli.
—  Arditi plenijo. LDU. Split, 30. decembra. (Dun. dop. ur.) Te dni so se v krčmi Kačičevi v Zadru stepli arditi z zadrskimi Italijanaši. Najprvo so se prepirali, ker so jim arditi očitali, da se niso prijavili za dobrovoljce. Bilo je več ranjenih. Arditi so vrgli dve bombi, eno pred vrati krčme, drugo pa na trgu. Naredili so mnogo škode. Pri trgovcu Čorku so italijanski vojaki pokradli kože v vrednosti preko 500.000 K. Poizkušali so tudi opleniti prodaial-nico Persicallijevo. Sploh so tatvine na dnevnem redu.
—    Nov    list    v    Zadru.    LDU
Split, 29. decembra. (D. dop. ur.> Te dni začne izhajati v Zadru list za narodne interese z naslovom »Naš list«.
Hajduki. LDU. S p! i t, 29. <ie-cembra. (Dun. kor. ur.) V Imotskem so prijeli nevarne hajduke, ki so po pokrajini že več mesecev ropali in plenili. Ko se je mešana patrulja približala koči, kjer so se bili skrili, $6 roparji začeli streljati Iz revolverjev. Pozneje pa so se drug za dnifirim ptt-dali, samo njih kolovodja je oobeg-nil. drugi dan pa se le sam prijavil sodišču. — V vrliškem kraju so laz-bojniki, oblečeni vojaško in oboroženi s puškami, navalili v hišo Jovana Barišiča. gra zvezali in ga pretepali, dokler ni povedal kje je njegov denar.   Odnesli so mu   20.000 kron in
twA»amflI  _ BUB IlDOttkfitt Jft IM*
tptfnik zaklal mladeniča, mu vzel veS tisoč kron in pobegnil Oblast va so aretirala več šumnih ljudi.
Ljubljanski občinski svit.
Ljubljana, 30. decembra.
Zupan sosp. dr. Ivan Tavčar otvori ob 5. uri iborovaiije, Imenuje sosp. Bonaca in gosp. Lcžarja za ovc rov a teli a zapisnika in prečita dopis slovenskega Rdečega križa, v katerem prosi to društvo za podporo našim v j etnikom v Italiji. Občinski svet dovoli v to svro 5000 kron. Zapisnik zadnje seje se odobri.
Poročili personalno  -  pravnega odseka.
Občinski svetnik gosp. Pustoši em-šek poroča, da je treba izvoliti v okrajno komisijo za pritožbe o vojnih dajatvah dva zastopnika mestne občine in enega namestnika. Na predlog presonalno - pravic t odseka se izvolita kot člana gg. Lll-kij in Dimnik, kot namestnik pa g. Veo-c.\\z. — Isti poročevalec poroča nato, da je treba izvoliti dva zaupnika v svrho uredbe zemljiške knjige glede parcel Št. 245/8 in 245/12 kat. občine Sentpetrsko predmestje. Gosp. župan je v te svrhe že določil gosp. Jančigaja in gosp. inž. Kocha, kar  občinski   svet  naknadno  odobri.
Župan gosp. dr. Tavčar poroča nato, da se bo pričelo dne 2. januarja 1920 z žrebanjem ljubljanskih srečk in da bodo v te svrhe potrebne dve do tri komisije, pri katerih morata sodelovati po dva občinska svetnika. Prosi zato posamezne skupine, da se zedinijo na kandidate ter preide na nadaljno točko dnevnega reda. Poročilo   finančnega   odseka.
Gosp. podžupan dr. K. Triller poroča v imenu finančnega odseka o prošnji društva za gradbo Sokolskega doma Sokola I. za prodajo stavbišča na trgu Tabor, za gradbo telovadnega poslopja in telo-vadišča. V daljšem In temeljitem utemeljevanju poudarja gosp. podžupan, da bi se v ta namen oddalo 6600 m* občinskega sveta, in sicer 2600 m* po 15 K, 4000 m* pa po 8 kron 1 nr\ kar bi znašalo skupno 71.000 kron. Prostor, ki bi se oddal Sokolu I. moral bi se uporabiti samo v te svrhe in bi mestna občina v nasprotnem slučaju bila upravičena, za isto ceno kupiti svet nazaj. Stavba doma bi se morala postaviti vsaj tekom štirih let. — Gosp. župan konstatira, da je treba v svrho sprejetja tega poročila kvalificirane večine, ker bi drugače predlog propadel. Nato povzame bo-sedo gosp. dr. A d 1 e š i č, ki navaja vzroke, ki bi govorili proti prodaji tega prostora. V prvi vrsti smatra on zazidavo tega prostora kot neutemeljeno radi tega, ker bi se s tem odpravil nujen trg, na katerem bi se uredil kak park, ki bi tvoril takorekoč nekaka pljuča za ta okraj in kjer bi se shajali otroci na solncu in zraku. V drugi vrsti smatra gosp. dr. AdlešiČ prodajno ceno 8 in 15 kron za prenizko, ker je svet v tamošnji okolici Že po 40 K 1 m*. V istem smislu protestira proti sprejetju takega predloga tudi občinski svetnik gosp. Jeglič, nakar odgovarja občinski svetnik dr. Novak, konštatirajoč, da sta se oba predgovornika skrbno varovala, dotikati se strankarskega stališča ter nato konstatira, da bi za slučaj, da se zgradi ta telovadni dom in letno telovadišče, nikakor ne postal svet zazidan, marveč da bi kljub termi ostal to. kar smatrata gosp. dr. Adlešič In gosp. Jeglič za tako nujno potrebno, to le pljuča za ta okraj. Monumentalna stavba Sokolskega doma pa nikakor ne bo v kvar tamošnji okolici, marveč ravno nasprotno. Glede cene 8 in 15 K, poudarja gosp. dr. Novak, da nikakor ne gre, da bi občina, ki je pred leti kupila ta prostor po 4 K 1 m\ gledala na to, da M pri stvareh, kjer gre za javne interese, k Čemur je pač v prvi vrsti šteti telesno vzgojo naše mladine, delala kake dobičke. — Ker se nihče ne oglasi več k besedi, povzame referent g. podžupan zaključno besedo v istem smislu, zavračajoč pomisleke občinskih svetnikov gosp. dr. AdleSiča in gosp. Jegliča, kakor gosp. dr. Novak pristavljajoč, da bi občinski svet ne glede na strankarstvo šel vsakemu društvu, ki bi se moglo izkazati s takimi uspehi in s takim delovanjem z isto vnemo na roko, kakor gre Sokolu I. Pri glasovanja je kotiStatlral vnovič gosp. župan navzočnost kvalificirane večine, in Je bilo oddanih za predlog finančnega odseka 23 glasov, s čemur je bil predlog sprejet.   (Burno odobravanje  na  galeriji.)
Gosp. župan preda nato predsedstvo gosp. podžupanu ter poroča, da le sprejel od pokrajinske vlade odobritev zadnjega sklepa občinskega sveta glede sprejetja 4 milijonov kron posojila v aprovlzačne svrhe. Vsled težav najetja takega posojila pri kakem bančnem zavodu, obrnil se je gosp. župan na Mestno hranilnico, ki je dovolila ta kredit na kontokorent proti Sodstotnemn obrestovaniu. Vsota je plačljiva v štirih mesecih. Predlaga, da se vzame sklep Mestne hranilnice, ki je dovolila kredit 4 milijonov kron proti 5 odstot obrestfm, odobruje na znanje. Predlog se sprejme, nakar prevzame gosp. župan zopet vodstvo.
Poročila obrtne— odseke.
Občinski svetnik gosp. Frane ti eU I poroča v Imenu obrtnega odseka o prošnji dimnikarske zadruge za zvišanje tarifa ter predlo«, da se vsled podražitve vseh potrebščin dovoli petkratno zvišanje cenika iz leta 1908. — Isti poročevalec poreče e prošnji društev konesljonarjev m postre-Sčkov za zvišanje tarifa ter predlaga, da se naj zrlsa petinami cenik iz leta 1908. p— Oba predloga se sprejmeta.
Občinski svetnik gosp. P lente I ek eoreča o ponudbah za vožnje se mestno plinarno za leto 1920 In predlaga, da se oddalo te voznie edinemu ponudniku fosp. Josipu Turku, bi sicer samo ze leto 1930. Sprejeto. — leti poročevalec poroča o do- j ptou ravnatelja mastne elektrarne glede I raznih prošenj za vpeljavo električna na- I anndttam   ■ kaJncam aj dfc»   MBnttnl
razmere. U vtedato dandanes v I nbljanskl elektrarni in o prošnji gosp. h Oorca, U se je s svojo prošnjo obrnil direktno na občinski svet Ker te) In sličnim prošnjam nI možno ustreči, se tudi te prošnja zavrne. — Sprejeto.
Predsedstvo prevzame zopet gospod podžupan, nakar poroča gosp. župan o izenačenju plač mestnih nastavUencev s plačami državnih nastavi j encev ter konstatira, da bi znašalo enako povišanje mesečno 258.000 kron, to bi značilo obremenitev mestnih financ letno za več kakor 3% milijona kron, to je več kakor cel proračun za leto 1920. Ker pa v blagajni ni niti toliko denarja, da bi se jutri izplačala slična d oki ada mestnim nas ta vijencem, kakor se )e izplačala državnim nas ta vijencem, nastaja vprašanje, od kod vzeti v tako kratkem času potrebne vsote denarja, oziroma Kje dobiti zadostni kredit Predlaga 50 odstotno zviSanje dosedanjih dravinjskih do-klad, dokler se ne bo začetkom januarja rešilo definitivno v občinskem svetu vprašanje zvišanja plač po vzorcu državnih uradnikov. O tej točki se vname živahna debata, v katero posežejo občinski svetniki gg. Lilleg, Vencajz in Kocmur, zahtevajoč, da naj se zviša mestnim nastavljencem v enaki meri njihove dohodke, in sicer v Isti izmeri, kakor državnim nastavljencem. Ce ni drugače mogoče, najame naj se večji dolg, ker bi mestna uprava Itak rabila večjo vsoto denarja, da spravi vse javne naprave v red. — Župan gosp. dr. Tavčar odgovarja nato vsem tem govornikom in predlaga končno, da na] se do končne ureditve dovoli za enkrat, da se jutri izplača mestnim nastavljencem poleg draginjskih doklad, ki jih prejemajo, še nadaljnjih 100 odstotkov, to je še enkrat toliko draginjskih doklad, kakor doslej. — Predlog se sprejme.
V komisijo    za    žrebanje     ljubljanskih
srečk  se  imenujejo  nato    od     posameznih
strank gg. Llkozar, Jeglič,     Vencajz In Dimnik.
Občinski svetnik gosp. Kocmur In-terpelira nato gosp. župana radi uslužbencev mestnega občinskega zakupa, Id naj bodo v Isti meri deležni zvišanja plač, kakor drugi mestni nastavljene!. Zupan to obtjihi. — Gosp. Kocmur predlaga nato, da se trupla onih 22 žrtev avstro - ogrskega terorizma, ki leže še danes na Suhem bajeriu, to Je na streliSču, ekshumira In prepelje na pokopališče k Sv. Križu, nakar zaključi gosp.  župan  Javno sejo.
Narodno aosnodarstoo.
— V odločim? štad^ stopa naše valutno vprašanje, Ra^na razglasila v časopisih delajo vtis. da ministrstvo vob-če soglaša z novi™ projektom finančnega ministra. Neko poročilo ie vedelo celo poročati, da je finančni Minister že v posesti obsežnih pooblastil. Po tem zadnjem načrtu finančnega ministra naj bi se vprašanje rešilo tako, da bi se izdal dvoličen bankovec, ki bi predstavljal hkratu en dinar i n § t i rf krone. Ta načrt, nravjjo njegovj sramežljivi zagovorniki, ne d da kroni nobene krivice. Krona da ostane v prometu m sicer al pari! Hvalijo gospoda Veljkovjča, da je našel tako lep izhod: novo Kolumbovo iajce. Mi pa pravimo, da, če je že rn govor o Kolumbovem jajcu, potem se nam postaven na mizo v resnfcf !e Kolumbov klopotec. nevaren, da za-kuži celo naše gospodarstvo. Kdor se upa po tem načrtu govoriti o »al pari«, smatra naše državljane za bedake aH pa je sam gospodarski otročaf. Nov na-črt pošilja krono, denar 8/4 prebivalstva, v klavnico, ustvarja krivično relacijo proti dinarju po ključu ena za štiri za večne čase. Brez gospodarske upravičenosti jn preko resnične kupne sile naše krone ustanavlja umetno nadvrednost dinarja, čigar resrrič-no vrednost ie včeraj gosp. dr. Hacin objavi! tako vsestransko. Celemu mobilnemu imetju 8/4 prebivalstva — v bankovcih, hranilnih vlogah, vrednostnih papirjih, starih prihrankih — se vzame na mah */4 nominalne vrednosti. Načrt pomen ja kapitulacijo pred umetnostjo sarafnv in borznih špekulantov v Beogradu. Izzvati mora hitro dvigtnfe cen vseh žtvljenskih potrebščin od sedanje krone proti novemu dinarju. Nale delavstvo, uradnlštvo. stalni nameščenci bodo vs?ed te reforme najtrše prizadeti. Nadaljnje draginje tudi državne podpore za živila ne ustavijo. Tako bo na eni strani 8/4 narodnega imetka izgubljeno brez trohfce resnega upanja, da bf prišli za tako brezbrižno žrtev do novca z večjo kupno silo. Na drutrf stran? bo davila še večja draginja prebivalstvo. Preti pa še druga nesreča. Nastopilo bo takoj doslej neznosno pomanjkanje plačilnih sredstev. Že danes povsod celo za plaćanje carine manjka gotovine. Kaj bo potem pri obstoječih visokih ce**h. Se se afcrtS placima sredstva ca 'A? Pri nas vse Čuti gospodarsko nesrečo, ki se bliža. Zato so vsi krogi prebivalstva, tudi odo naše časopisje — »Na-prejc, »Slovenec«, »Domovina«, »Slovenski Narod« — složno proti nameravani konfiskaciji premoženja. Tudi na Hrvatskem ie injIoHcu In odločen odpor. Prebivalstvo ie kasalo reslstenco ie prf markiranin krone. Prebivalstvo je prepričano, da bi bila nesrečna reforma pogubna ta našo državo. Ako gospodje nt krmilu ne poznajo razpoloženja v narodu, ie žalostno. Zadnji čas pa-ie, da se pouče o iimilffnsm po-
nale gospodarstvo. Naj bi novo leto prineslo boljšo srečo za gospodarstvo in finance v naši državi.      Jer. Sovič.
—    Kurzi dunajske borze dne 30. decembra 1919. Jugoslovanska krona 179 K, lire 1380, francoski franki 1600 K, Švicarski franki 3500, napoleondori 600 K, lei 495, marke 395, dolarji 165.
—   Trgovina z živino (govedo, ovce, kočo, konji, prašiči) ie glasom naredbe deželne vlade vezana na koncesijo, ki jo podeljuje v prvi stopnji okrajno politično oblastvo. Vsi imetniki obrtnega lista za trgovino z živino, ki je bil izdan po 1. januarju 1916, so dolžni tekom 15 dni po razglasitvi nova naredbe, torej do 8. januarja 1920 prositi za tako koncesijo, sicer Izgube obrtno pravico. Prošnje je vlagat! pri obrtnem oblastvu prve stopinje (magistrat .okrajna  glavarstva).
—  Trgovina z mlekom In iajci je uvrščena med koncesijonirane obrte po naredbi deželne vlade z dne 20. decembra 1919. Koncesije podeljujejo okrajna politična oblastva. Kdor ima že obrt za trgovino z mlekom in jajci, pa je dobil obrtni list po 1. januarju 1916, je zavezan prositi za tako koncesijo, sicer izgub? obrtno pravico. Take prošnje je vlagati tekom 15 dni od dneva razglasitve nove naredbe (24. decembra 1919), torej do 8. januarja 1920. Pristojna za take prošnje so obrtna oblastva prve Stopnfe  (magistrati,   okrajna   glavarstva).
Sokolstvo.
Sokol I. fn društvo za zgradbo sokolskega doma naznanjata svojemu članstvu, da ie ljubljanski občinski svet v seji 30. t. m. v polni meri ocenil zasluženo delovanje Sokolstva, da je ugodil naši prošnji in prodajnim potom odstopil prostor na trgu Tabor za zgradbo sokolskega doma in telovadišče. Od prostora do zgradbe je Še dolga težka pot, vendar se zanašamo na podporo našega članstva in razumevanje naše široke javnosti za- vel:ke narodne naloge sokolskega dela, da dosežemo čim-preje tudi svoj končni ciTi glede lastne gradbe. Ko vam sporo.amo to veselo vest vam voščimo — veselo novo leto.
—   Odbor Sokola L
—   Društvo za zgradbo in vzdrževanje Sokolskega doma Sokolu II. v Ijubl)anj opozarja na plesni večer, ki se vrši v soboto dne 3. prosinca 1920 i veliki dvorani hotela Union. Začetek ob pol 8. zvečer. Za red in udobnost bo skrbijeno. Zabava domača in neprisiljena. Bratje in sestre, soko'ske rodbine ter sploh prijatelji naše misli, vsi ste vabljeni v naš krog. Odzovite se tedail Na veselo svidenje!
—  Sokol v Stepanfl vasi. Vabfmo bratsko članstvo in prijatelje Sokola, da v obilnem Številu poseti naš Silvestrov večer. Zdravo! — Odbor.
—           Sokol Moste pri Uubllanl opozarja br. članstvo kakor tudi vse prijatelje na svoi običajni Silvestrov večer, ki ga priredi danes zvečer v vseh prostorih br. Kan-duča (pri Pečarju) v Udmatu z najrazličnejšim sporedom. Vse, k! hočejo preživet! par prijetnih uric v veseli družbi, vabimo k tel prireditvi. Zabave se ne bo manjkalo! Na svidenje. Na zdar!
—   Kočevski Soko! priredi na 31. decembra Silvestrov večer v hotelu »Trst«, kamor vabi vse svoje člane, prijatelje tn znance društva. Spored: Petje, godba, igra in prosta zabava. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 3 krone za osebo. Sokolski zdravo!
—  Predstava v Litiji. Dne 5. januarja in f Januarja 1920 priredi litijska Šolska mladina v prostorih Sokolskega doma veseloigro v petih delih: SnegulČica m škr*tie.   —   Odbor.
XI. redni občni zbor telovadnega društva v škorjf Lok? se vrši v nedeljo dne 4. prosinca 1919 ob pol 2. uri popoludne v lastnih prostorih na Šte-manih   z  oHčainim   sporedom.
—     Juffoslovenski Sokol v PragL V Pragi so ustanovili tamošnji jugoslovenski dijaki J u gosi o venskega Sokola, kt zelo vrlo deluje. V odbor so izvoljeni: starosta: br. Santel, zamjenik staroste: Kampamadžija Vašo, vodja: Nace Perko, tajnik: Cubulo-v*S Branko, Viktor Vičič in sestra Darinka *(*iavec, blagajnik Srečko 2agar.
Dnevne vesti.
Ljubljana, 31. decembra 1919,
—    Odgovorno nrednišvvo našega Usta je z današnim dnem odložil naš upravitelj g. Valentin Kopitar in sicer v zmislu sklepa zadnjega kongresa jugoslovanskih novinarjev v Zagrebu, da naj bo odgovorni urednik vselej eden izmed članov uredništva samega-Odgovorno uredništvo je prevzel z današnjim dnem član našega uredništva f. Božidar Vodeb.
—  Preselitev družbe »DolenS-sldh železnic« v LJubljani. Včeraj se le vršil pod predsedstvom dvornega svetnika Šukljeja občni zbor družbe »Dolenjske železnice«, ki je sklenil, da se sedež družbe premesti z Dunaja v Ljubljano.
—  Radi demtncttmstva. Proti zdravniku dr. Benediku na Bledu, kf je bil sodno označen kot denuncijant, je uvedlo, kakor čujemo, društvu zdravnikov disciplinarno preiskav«. Da-li je napravilo proti njemu kakS-m korake vodstvo stranke, ki ji do-tičnlk pripada kot eden najodličnej-ših njenih članov na Gorenjskem, nam ni znana Nasprotno, z Gorenjskega nam poročajo, da igra ta mož še vedno odločilno vlogo v politični
flMaaiaacift ^^ na Bleda In » cktk* Maw4avaKyLGP^£ftfc*aiMaiđiJftjc3Kfc
lici. Zdi se, da šustercijanstvo ! vedno ni izumrlo.
—  Tuli hujskači. Po Dolenjske in nemara tudi drugod se klati sumljivi elementi, ki ščuvajo pre državnemu in narodnemu jedinstt ter hujskajo zlasti proti Srbom. N davno tega se je vozil iz Novei mesta v Metliko na sejem me kmetski oblečen, kakšnih 35 let stć ki je potnike ščuval proti Srbom n sramno govoreč, da so sami mori] in roparji. Zatrjeval je, da mu je pn dobro znano, da so Srbi umorili Ljubljani že nad 50 deklet in jih ski vaj zagrebli. Za vse to ve vlada, a prepovedala, da se o tej stvari gov ri v javnosti! DotiČnik je slabo gov ril slovenski, iz česar se da sklepa da je najbrže tuj agent, ki je posl; k nam, da bi zasejal seme razdo med Slovenci in Srbi. Čudimo s da ni tega lopova občinstvo tak prijelo za vrat in ga izročilo bližnj mu orož^kemu poveljništvu.
—     Nemškutarska predrzno Iz Rogatca nam pišejo: Na Štefan vo so priredili rogaški nemškuta pod krinko soc. demokracije pri Br zinsehku plesno veselico, katere je s poštenim namenom udeležil pt težni del rogaških Slovencev. To komaj je naslednji dan zadnji Slov nec odnesel pete iz te gostilne in čutil gostilničar Brezinschek site slovenskih grošev ter varnega m svojimi, je začel udrihati po Slove cih in naši državi. Posebno je p vdan'al: »Trije (Supanz itd.) so se t pisali Jugoslaviji, mi se pa ne bon Rohitsch war deutsch und ble; deutsch«. Ako nemškutarju ne ug ja v Jugoslaviji, bo treba pač posl beti ,da se ga pošlje v nemški pai diž v — Avstrijo!
—  Dfjlaški transport v Pra preko Duaja in Brna ide 8. janua ob 3. popoldne. Vsi, ki hočejo ooi vati s tem transportom naj se jav najpozneje   do 5. januarja na nasl
Pomeo Fakin, Vodna steza l/T. I nar za vožnjo in kritje ostalih sti škov se bo pobral pred odhodo Na prekasne prijave se ne bo ozij !o. Izvoznico za živila in tobak mora preskrbeti vsak sam.
—  Dijaški transporti.     Dosedaj določeni:    za 2. januvar transport Dunaj, vodi tov. Lud. Lobć, Kroja? ulica 6; za 5. januvar transport za I naj  in  Brno,     vodi  tov.   Rud.  Lavi
Mestni trg 17/11. — Tovariši, ki po jejo po 5. januarju v Prago, Brno ali Dunaj, naj javilo takoj po dopisr sFerjjalnemu Savezuc tov. Ferlugi I hotel »Tivoli«. — Tovariši, ki so t pravljeni prevzeti vodstvo kak« transporta, nai se prijavijo še pose pri tov. Ferhigi Ivan, Marljanišče (al demska menza) vsak dan od pol 1. pol 2. Vid?ranje potnih listov presk za vs« transporte tov. Župančič, Zj jak 7, oddati do 31. decembra vsak d od 10. do 12. ure.
— Vse vtsokošolce    litijskega soda okraja vabim v stanovskih zadevah na stanek dne 7.  Januarja    ob 2# popoldne mojem stanovanja v Litiji 81 3. Kdor se more edeležiti, naj Javi naslov. Lajovic dislav cand. prava.
—  Imenovanje v politični sfui
Vladnemu tajniku in voditelju polil ne ekspoziture v Cirknici Vin Borštnerju je podeljen nasl in značaj okrajnega glavarja.
—    Kako se godi našim vofe vjetnfkom v ItalVJf. Obup, ki tare n; vojne vjernike, ki se nahajajo še vet v ItalUv se zrcali iz sto in sto pis* ki prihajajo preko meje. Naši mučen so izgubili v svojih mukah malone \ zaupanje v svošo domovino ter men da je zla volja kriva, da še vedno j< v suženjstvu. Resnice o položaja v i šib deželah rn težkoče ter šikane, katerimi se mora boriti naša vlada vsakem najmanjšem koraku, ki sra 1 če storiti v prilog našim vojnim vj nikom v Italiji, ne poznajo. Zato je r; umljivo, da so naši vjetniki mnenja, jih je vlada in domovina pozabila. F našamo nekaj odlomkov iz pisma, ga je pisal Maks Plestenjak Terrasinija na Siciliji: »AH so v n novi državi že dali tiskat posmrtn za nami? 2e trinajst mesecev po p mjrju, ali upanja na skorajšnjo rešit pošteno rečeno, še prav nobenega, nas hočete pustiti tu za vojno odŠk< nino? Ce ie to, pojemo civilisti še ti travo, ki tu zraste za njihove osle, n le In koze. Kaj pa potem?! Daleč s prišli, mi sužnji! Ali je v vsej naAl i iavi še en človek, ki bi Imel vsaj i koliko sočutja z nami? Vse druge i zave, če radi so nekatere skoro pop noma izginile z zemljevida modei Evrope, so se pobrigale za svoje vj nike in jih spravile domov, na nas 3 goslovane pa so menda pozabili pi vsj. Kai bo, ko bomo pojedli še to, i Je zelenega? Kaj bo z nami? Ce naj traja Se par mesecev, ne vem... Sai spanje, da so to zadnji dnevi naš« suženjstva, nas ie vzdržuje, kadar se bomo vrnili, se boste čudili, ka smo večinoma vsj osiveli in nismo * podobni omikanim Evropejcem, nu več smo že napol podivjani Afrika« Vprašanje pa je Se, koliko jjb bo Tp<
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROD« dne 1. januarja IMO.
1. štev.
s-* »Službene Novine« so zopet ■ lele priobčevati pod vsakim ukazom, 6 katerim je imenovan kdo za sodnega pisarja ali kaj stičnega, listo celokupnega ministrstva. AH je to potrebno, danes, ko nam na vseh koncih in krajih tako zelo nedoštaja papirja?!
—   Odsek za prehrano objavlja: Prve dni meseca januarja dospe zopet transport mineralnih olj iz Poljske. Reflektanti naj vlože prošnje za odka-zjtev blaga najkasneje do 6. januarja 1920 pri odseku za prehrano v Ljubljani.
—  Športni klub se je ustanovi! v Celju. Za predsednika ie bil izvoljen bančni uradnik Oskar Černelč.
—  Služba božja v slovenskem jeziku v tukajšnji evangeljski cerkvi v Gosposvetski ulici se bo vršila na Novega leta dan ob 3. popoldne in v nedeljo tudi ob 3. popoldne.
—  V Mariboru je umrl faktor Ct-rilove tiskarne Edvard Jonas, t*t je služboval v tem podjetju 44 let.
—  Vse tovariše - juriste, ki so se nameravali vpisati na juridični fakulteti ljubljanskega vseučilišča in ki vsled tega sedaj niso nikjer vpisani, poživljamo, da v lastnem interesu nemudoma javijo potom dopisnice svoj naslov in semester Zvonku Doklerju, stud. iur., Ljubljana, Resljeva cesta 6.
—  Goriško šolsko vprašanje. Pc-putacija slovenskih staršev je izročila, kakor piše »Goriška Straža« pred dnevi na mestnem magistratu v roke županu Bombisni spomenico, v kateri se omenja, da je bilo v šolskem letu 1914 do 1915 v slovenskih šolah v Gorici nad 2900 učencev, a danes smo prišli tako daleč, da se nam v mestu noče dati niti ljudske šole. katero bi eventualno sami vzdrževali, čeravno ie bilo vpisanih še nad 700 otrok! — Spomenica pravi med drueim: ^Slovenski starši so predložili oblastim že vse polno prošenj, naj se otvorijo slovenske Šole. a dosedaj brez vspeha. Tn vendar se nam je obluibovalo, da s* bo dovolilo Slovencem celo več šol, kot pod bivšo Avstrijo. Sedaj pa smo po preteku dveh mesecev Že d rušeča šolskega leta še vedno brez vsake šole navzlic trušču besed, da je italijanski narod plemenit, pravičen itd. Siti samo besed, zahtevamo od jroriške občine dejanskih dokazov, ali hoče biti z nami pravična ali ne. V zadnjem slučaju bomo ooskrbeli na drus način za pouk naših otrok.« — V spomenici se svari voditelje soriške občine pred politiko, ki bi imela za mesto v erospodarskem pogledu lahko usodepolne posledice. Slovenci v mestu odklanjajo v tem pogledu vsako odgovornost
—    Sprememba   voznega reda na fnžnl železnici.    Obratno  ravnateljstvo Južne železnice objavlja: S 1. januarjem se rzpremeni  vozni red Simplon-Ori-ent -  ekspresnega  vlaka   in  se  uvede nov  brzovlak  med   Ljubljano  in   Beogradom. — Po novem voznem redu odhaja Orient - ekspres iz Logatca ob 3. uri 51 min. fn pride v LjtibUano ob 4*44. Jz Ljubljane odhaja ob 4*56 in pride v Zidan most ob 6*20. Odhod iz Zidanega mosta ob 6*40, prihod v Zagreb na državni   kolodvor  ob   8*30.   Dalje   odhod ob 9*00 in prihod v Sisak ob 10*04, od koder odnne ob 10*14. — V nasprotni smeri pride Orient - ekspres v Sisak ob 19*16 in prihaja ob  19-24. Prihod  v Zagreb  na  državni  kolodvor ob 20*24. odhod ob 21. Prihod v Zidan most ob 22-53.  odhod  ob 23-19. Prihod v Ljubljano ob 24*43, odhod ob 24*53. Prihod v Logatec ob 1*43, odhod proti Trstu ob 3. urL — Orient - ekspres ima od 1, januarja samo spalne in jedilne vozove, tako da odpadejo tudi  vozovi prvega razreda.  — Novi  brzovlak    Ljubljana-Beograd bo vozil po naslednjem voznem redu: Odhod iz Ljubljane ob 20*21: prihod  v Zidan most ob 21*30. odhod ob 21*52. Prihod v Zagreb na državni kolodvor ob 2336, odhod ob 24*17. Prihod v Sisak ob 1-13, odhod ob 1-21. — V  nasprotni   smeri  bo  pripeljal  brzovlak Beograd  - Ljubljana v Sisak ob 1*06 ter odhajal proti Zagrebu ob 1*14. Prihod v Zagreb na državnf kolodvor ob 2*10, odhod ob 3. uri. Prihod v Zidan most ob 4*50, odhod ob 5-15. Prihod v LJubljano ob 6*37. Ta  dva nova brzovlaka imata  samo vozove prvega Jn drugega razreda. S prvim januarjem odpove  zagrebško    ravnateljstvo    državnih železnic dosedaj vozeča   brzo-ivlaka št. 5801  in 5802 med Zagrebom fn Beogradom. — Osebn« vlak št. 36 na progi Ljubljana - Celje ne vozi več. Namesto nJega pa vozi  vlak št. 38 b, ki odhaja iz Ljubljane ob 4-15, torei pol. ure prej, kakor dosedanji vlak št. 36. V Celin  preide  ta  vlak zopet v vozni  red prejšnjega  vlaka   št.   36.   Goriomenjeni 'novi brzovlak odide prvikrat iz Ljubljane v Beograd v sredo dne 31. decembra 1919, prvikrat na pride v Ljubljano dne 1. januarja 1°20.
—  Osebna vest, PoverteniStvo za mrak In bogočastie je podelilo g. Jakobu Dimniku, nadučitelju na I. mestni desk! ljudski Soli, naslov šolskega ravnatelja.
■— Imenovanje. Mestni občinski •vet je imenoval dr. Ivana Letnaria s 1. decembrom t 1. za stalnega magistrate  'a koncjplsta v X. 6fn. razredu.
—  Iz mestne složne so Izstopili: mestni zdravnik dr.  Alojzi) Kraigher,
]| k imam** & omtti* Psta*
delnih zavodov in magistratni oficijan-tmji Pavla Vidmarjeva in Avgusta Baj-žetjeva.
—  Podeljene ustanove. Mestni občinski svet je podelil v svoji včerajšnji seji ustanovo za onemogle ljubljanske obrtnike v znesku po 100 K tem le prosilcem: Franu Cirariu, Antonu Camer-r:iku, Tereziji Hočevarjevi, Jakobu Janežu, Josipu Jeriču, Mariji Jerihovi, \dlentjnu Jerinu, Antonu Kolesi, Pavli Mrakovi, Ljudevitu Puhu, Jakobu Razi ngerju, Jakobu Sirniku, Mariji Vegovi, Josipu Susteriu, Ani Terdanovi, Luki Tomšiču, Josipu Turku, Frančiški VVildmannovi ?r Poloni 2eleznikarjevj. — Obresti P '■ ;i Zagarjeve ustanove v                   ; K so r.e podelile Kto-til<                        .i.
. ~nje krejemkov. Profesoricam na dekliškem liceju Mariji Wes-snerjevi, Fridi Klečevi, Albini Ramovševi in Mariji \Yirglerjevi se ad per-sonam zednačijo prejemki z njihovimi moškimi  tovariši.
—   Gostilničarjem in tovarnarjem. Načelstvo zadrusre gostilničarjev, ka-varnarjev v Ljubljani opozaria vse zadružne člane glede policijske ure na Silvestrov večer, da smejo biti obrati kjer se nahajajo dostojni in m'rni gostje, odprti do poljubnega časa, proti naknadni položitvi določene pristojbine v kolkih. Vsak lokal pa, kjer bi nastal nered ali tru-'e-nje nočnega miru, bo policija po svojih organih  dala zapreti.
—  Streli v kavami »Slon«. Dva Tržačana, nek' Bizjak in VVenčič, sta sedela v kavarni »Slon«. Eden Izmed niiju je bil poprej stražnik, sec'ai pa sta oba verižnika. Valenčič je zahteva! od tovariša, naj mu posodi 2000 kron. Bizjak pa, ki je Valenčiču že prej večkrat posojal, mu ni hotel več bi tj na uslugo. Zato sta se srorekla in Valenčič je potegnil bro\vnig pištolo in ustrelil, hotec tovariša »malo oplašiti«. Valenčič je bil nato aretiran.
—  V posnemanje! Ga. Marija Pečak. mestna babica v Šiški je zbirala za družbo sv. Cirila in Metoaa po 2 v od vsacega novorojenčka H izročila »Družbi« od 2000 novorojenčkov znesek 40 K. Nai bi imenovano rodolutbko posnemali tudi dra-g] Slovenci, ter naj bi porabili vsako priliko in zbirali darove za našo edino obrambeno slovensko družbo!
—  Umrl ie v Trstu dne 24. t. m. & France Strekelj carinski višji nadzornik v p. Pokojnik bil je brat našega slavista dr. Karla Štreklia m brat vodje kmetijske šole N. Štrek-Ija. Bil je naroden mož. pravi strokovnjak v svoji službi, ljubeznjiv stanovski tovariš, ki se pa. pretežna večina slovenskih carinskih uradnikov došlih iz Trsta v Jugoslavijo, s hvaležnostjo spominjamo. Tragično le .da so v teku dveh in pol mesecev umrli trije udi njegove družine. Prvo mu soproga Terezina, drugo zet Valentin Marušič, višji finančni svetnik in sedaj je on sam podlegel plučnici. Mesto venca na krsto pokojnikovo nabrali so stanovski tovariši za Ciril - Metodovo družbo znatno svoto. Tebi pa dragi France: »Večnaja pamjat«. — A. G.
—  Restavracijo na hižnem kolodvoru v LUibliani orevzame s 1. svečanom 1920 dobroznani bivši restav-rater v Št. Petru na Krasu g. Matija Dolničar. Njegova soproga vodi Izborno kuhinjo.
Društvo slov. profesorjev.
»Društvo slov. profesorjeve je imelo svojo glavno skupščino dne 29. decembra. Kot zastopnik višjega šolskega sveta se je udeležil    tudi    višji    Šolski nadzornik  dr.   L.   P o 1 j a n e c.   Društveni predsednik prof. dr. Korun Je v svojem ogovoru naglašal veselo dejstvo državnega in nacionalnega ujedinjenja. Profesor Reisner je poročal o službeni praermatiki; sprejel se Je predlog,   da   nai  se  profesorji  v  službenih prejemkih izenačijo z ostalimi državnimi uradniki, da pa spričo svoje kraiše službene  dobe  preteko  stopnje   poedi-nih činovnih razredov hitreje. Isti poročevalec ie poročal o centralni (sploS-ni) organizaciji   javnih    nameščencev; pr] vprašanju, kako stališče naj profesorsko društvo zavzame napram takim dogodkom, kakor je bil zadnji štrajk, se je razvila obširna debata; ker je bilo videti, da pride do »bojnega glasovanja«, a nekaj podružnic ni bilo zastopanih, se glasovanje sploh ni Izvrlllo. Profesor S a m s a Je v imenu odbora poročal o predlogu, ki je izšel iz bosen-skega profesorskega društva, da bi se ustanovilo profesorsko društvo za vso državo; izjavil se 5e proti centralnem« droStvu  in Je predlagal le nekak centralni odbor. Profesor II e Si A ie nasproti predlagal centralno profesorsko društvo in ta predlog Je bil sprejet ▼ tem zmlsln, da Je vsak član pokrajinskih  društev s tem  ie tudi    obenem član osrednjega društva; oba referenta sta se pa strinjala v tem, da dosedanja pokrajinska  društva  ostanejo; pravila centralnega  društva bo  treba    le    v sklad    spravili s pravfH    pokrajinskih
nih 24 K in odboru se da pooblastila, da io po potrebi poviša. — Sprejme se predlog, da nai sprejemni izpiti v srednje iole za enkrat se ostanejo, a naj se uvede pojzkusna doba. Red »vobče sposoben« naj se odpravi; mesto tega naj se dovoljuje v dotičnih predmetih ponavlialni izpit. Odkloni se predlog, naJ bi se prepovedala izvenšolska telovadba, sprejme pa se predlog, naj se uvede v srednit šoli povsod obligatna telovadba po Tvrševem sistemu. Nastavijo naj se šolski zdravniki. Želeti je, da društvo v zvezi z novo »Zalogo šolsk. knjig« skrbi za izdajanje potrebnih učbenikov. V »Splošno dijaško podporno društvo«, čigar podpredsednik je že društveni predsednik dr. Korun, se izvolita za tajnika prof. Dolžan in D e b e v e c. Razpravljalo se ie še o več stvareh boli internega značaja.
Kulturo.
—  Slovenski Javnosti. Prejeli smo in pTiobčujemo: Objavljamo v sledečem plače osobja Kraljevskega slovenskega gledališča v LJubljani. Mesečni prejemki nastavljcn-cev: Solisti za I. part. in 1. igralci imalo te     le  prejemke:     1   i750  K,    1   1500 kron.
I  1450 K, 2 po 1400 K, 1 1300 K, 1 1250 K, 6 po 1200 K, 1 1025 K, n po 1000 K; solisti za H. part. igralci 1! kategorije, solisti, ork. I. glas. ork.: 1 950 K, 5 po 900 K. 2 po 850 K, • PO 800  K,  1   750 K,  10 po 700  K;
II   glasovi ork. in vodje teh. osobja: 15 po 650 K. 43 po 600 K. tO po 550 K, 6 po 500 kron; moSki zbor: 17 po 480 K; male soio-uloge: 5 po 450 K, 14 po 400 K; ženski zbor: 20 po 360 K; pisarniške moči: 5 po 3?0 K; tehnično osobje: II po 300 K; baletna Šola: 2 po 250 K, 7 po 240 K; člstilke: 10 po 200 K; otroci baletne Sole: 2 po 150 kron. 3 po 100 K. Vsi (razven otrok) baletne Sole Imajo poleg teh stalnih plač Se po 200 do 450 kron mesečnih doklad od mina-strsiva   iz   Beograda.        Račun   prejemkov
s Jatkov sezije do 15. decembra 1°19 Je :i: Donos predstav obeh gledališč do -cembra 1919 445.316 K 96 vin. do 15. ;bra 1919 pripadajoč abonnement znaša I1H trg K 16 vin. Skupaj 640.170 K 12 v. — Izdatki: Plače vseh nastavllencev (218 oseb) do 15. decembra 1919 502.720 K 95 v, stroški predstav, potnlne, stanarine in honorarji igralcev, kurjava, svečava, tantieme avtorjev, prevajalcev, pisarniške potrebščine, tisk vstopnic rekvizite, plakati, plakatiranje, honorarji statistov, nabave slikarne, les, barve in razne poprave itd. do 15. decembra 186.203 K 18 vin.; skupaj 68S.924 K 13 vin.; torej primanjkljaj 48.754 kron 01 vin. Ker so angagementi celoletni moramo članom plačati polne gaze tudi v počitnicah in odpade na tozadevne stroške za čas do 15. decembra 1919 51.750 K; torej znaša skupna Izguba do 15. decembra 1919 100.504 K 01 vin. Če bo gledališče celo leto, tudi v poletnem času tako razprodano, kakor je doslej in se stroški ne bodo povišali, bo rnašala kon?na i?«.m\a do konca seziie 318.7*2 K 03 vin. Mesečne do-klade od ministrstva k plačam osobja se med iste razdeljujejo in vsled tega ne spadajo v ta konzorcijalnl račun. — Slovenski gledalište* konzorcij.
—   Operno  gledališče.  — Rusalka.  O uprizoritvi   lirične   opere   »Pusalka«    lahko trdim, da je uspela na splošno dobro, glede tega. kar so nam nudili solisti v posameznih vlogah, celo prav dobro. V prvi vrsti ie pripomogla do tega uspeha gdč. Ur kova kot Rusalka, katero poje In igra enako lepo, neusiljivo in naravno občutno. Poleg   njenega    mladega,   velike    modulacije zmožnega  glasu  jo  usposoblja    za  bodočo izvrstno operno pevko izvanredna muzikalna nadarjenost s katero, kakor    samo ob sebi   razumljivo,  prednasa    svojo    pevsko partijo. — Princa smatram za eno najboljših  kreacij  gosp.  Stepniowskega.   OČividno ga je tudi sam vesel,    kajti s tako toplim čuvstvom ga It nisem slišal peti, četudi je kreiral že dokaj pevsko in igralsko simpatičnih  vlog.    Tudi glede  višine me Je kar priletno  iznenadll.  —  Z   Ježlbabo    se    je ugodno predstavila na našem    odru    gdč. Thienrjeva, znana nam — to se pravi, večini ljubljanskega občinstva — že z njenega koncerta z gosp. Ličarjem.  Zelo kočljivo in dostikrat pevsko manj hvaležno partijo Je izvedla več kot zadovoljivo, melodi-Jozno mesto v zadnjem dejanju pa z velikim In obsežnim tonom. Njeni Igri se pač pozna, da Je na odru še začetnica, ne dvomim pa, da se bo kmalu udomačila. Povodnega moža poje g. Rumpel. Razven Kecala je to druga večja vloga, v kateri smo Imeti priliko slišati ga.    Akoravno    Je v prvi bolje ugajal In so komične partije,    kakor sem  že  opazil  v Postiljonu,  ugodnejše  za njegov sicer dovolj  močan, a nekoliko zaprt in še premalo kultiviran    glas,   moram vendar priznati, da le pokazal i povodnim možem precejšnje pevske zmožnosti in ga tudi v maski dobro pogodit Ker ima glede obsega v višino in nižino    tudi    dober m velik materijal, pričakujem,   da postane   ▼ kratkem še boljša pevska   moč na našem odru.   Ako se ga v prizoru t zborom   nI razločilo dovolj, nI to njegova krivda, temveč dirigentova, ki bi moral skrbeti za to, da  podredi    zbor    in    orkester vodilnemu glasu povodnega moža,   česar pa nI storil. — Kar m da iz vloge knefnje Iz tujine na* praviti, le gdč. Thalerieva naredila;   pela Je pretežno visoko ležečo partijo i dobrim okusom  In igrala t potrebno    nobleso. — Komični prizori logarja t kuharčkom učinkujejo pri drugače pičlem dejanju opere — poslednje se opravičeno označuje kot «e-dostatek tuba) tega   Dvorakovega dela — off-rijajoče In    sta bfff v tem smislu    tudi vlogi v dobrih rokah g. Trbuhovlea In gdč. Danilove, katera    kubarčka    nI le šegavo igrala, ampak tudi Izborno   pela. — Sce-nfčno se zelo občuti pomanjkljivost tehničnih pripomočkov za svetlobne efekte. Ponesrečen le tudi ples v drugem delanju, ki H
Ml po načinu, kakor smo ga
videli morda
gm haljah. — Solisti to aa brez Izjeme hvalevredno potrudili za kolikor motao dinamično ta dobro frazirano petje, česar bi moral biti gosp. dirigent najbolj vesel. 2al pa le prevečkrat ne upošteva tega in s premočnim spremljanjem orkestra pokrile glasove pevcev. Ne zameril bi mu tega toliko na mestih s sprembo pihal, tem bolj pa ko bi to prav lahko dosegel z godalnim orkestrom, kakor na pr. že v prvi pesmi Rus alke (f - dur). Tudi ne uvidi m, zakaj ne pusti, da se dobri in zanesljivi operni pevci po svojem muzikalnem okusu Izpo-jejo in jih nasprotno frapira s tem, da nelogično jemlje pri vsaki predstavi drugačen tempo, kar se je že opravičeno grajalo. Razume se, da gre le za prevelike razlike, ki so vse prej kakor v intenciji skladatelja. Tudi na oddihe se g. dirigent premalo ozira, tako je na pr. Ježlbabo le preveč priganjal. Premočno podčrtavanje samo po sebi že Jasnih motivov Je brezpo-trebno, še posebno, ako se ti uporabljalo v slikajoči sprembi ali v kontrapunktični izpeljavi. Duet princa in knežnje se na pr. kljub visoki legi premalo sliši. Vse te nedostatke se brez drugega lahko popravi in bi bila še boljša uprizoritev tudi v naših razmerah in s sedanjimi močmi možna, kar poudarjam zato, da se ne bo mislilo, kakor bi želeli kaj pretiranega in to tem manj, ko Dvofakova lirična glasba učinkuj© že z lastno močjo kakor lepa simfonična pesem.                                                 —r—
—     Silvestrov večer »Ljubilanskega Zvona«. Po polnočnem govon) uprizori član pevskega zbora br. Miroslav Zor krasno alegorično sliko »Neodređena domovina«, še enkrat vabi vso prijatelje slovenske pesmi In društva na svojo edino zfcbavno prireditev v letu odbor »Ljubljanskega Zvona«. Vstopnice za podporne člane in njih rodbine so Še v predprodaji danes In Jutri od 4. do 6. pop. v društvenih prostorih, za druge udeležence je blagajna odprta v sredo zvečer ob pol 8.
—   l-lctnico svojega igralskega delovanja proslavi dne 10. januarja na odru zagrebškega gledališča gosp. Mihajlo Markovi! Uprizori se Oogoljev »Pe*-vizorc pri katerem nastopi kot gost ti*di gosp. Danilo iz Ljubljane. MarkoviČ deluje v Zagrebu že 25 let.
—   Anton Trost, slovensld koncertni pianist z Dunaja, priredi v nedeljo, dne 4. januarja 1920 ▼ Ljubljani v Unlonsld dvorani svoj koncert, na katerega ie danes koncertno občinstvo ljubljansko opozarjamo. Vstopnice se bodo prodajale v trafiki v Prešernovi ulici.
—  Se|a umetniške komisije »Narodne galerije« se vrši v petek, dne 2. Januarja 1020 ob 3. popoldne v prostorih »Narodne galerije«. K seji se vabijo tudi člani odbora.
Otmi 2hr Slovenske kmetijske dražbe za potonite n Rnuistem.
V torek, dne 30. decembra se je vršil ob 10. dopoldne v Mestnem   domu občni   zbor   Slovenske   kmetijske družbe za podružnice    na   Kranjskem. Podpredsednik prost zosp. Andrej Kalan je otvori! zborovanje ter razglasil, da se udeležuje    zborovanja    105 podružnic.    Na  dnevnem    redu so zelo važne zadeve tako prememba   pravil, da bo obsegala   Slovenska   kmetijska družba po svojem delokrogu ne samo Kranjsko, marveč vso Slovenijo, volitve itd. Sledilo je na to poročilo o delovanju  glavnega odbora  v letih  1917  in 1918. Gospod inž. Lah podal je natančno sliko o delovanju družbe v teh letih ter narisal vse težkoče, s katerimi se je družba imela boriti v vojnem času, da pa kljub temu število članstva    in podružnic  ni  padlo,    marveč    rapidno rastlo. Poročilo se le vzelo odobmje na znanje. Predložiti so se na to družbeni računi za leti 1917 in 1918 ter proračun za leto 1920. Bilanca za leto 1917 iz-kazuie 129.520 K 26 v, za leto 1918 pa 101.833 K 86 v čistega dobička. Proračun za leto 1920. izkazuje prebitka kakih 1000 K, če se pokrijejo vsi stroški. Tudi ta točka dnevnega reda sprejela se je na znanje in je bilo podeljen po pregledovalcih računov odboru absolu-torii. Kot četrta točka dnevnega reda razpravljalo se je o vpokojitvi sedanjega družbenega tajnika g. gen. ravnatelja Onstava Pire a vsled njegove zahteve in imenovanje novega   tajnika. Podpredsednik g. Kalan je poročal, da je  zaprosil g.  Pire  po 361etnem  zvestem delovanju za odpust iz službe in je predlagal, da se ga odpusti s vsemi njegovimi sedanjimi prejemki in da se mu izreče zahvala. Za novega družbenega tajnika predlaga g. ini. Laha, kar se odobri in se s tem g. Laha smatra definitivno nastavljenim. Slediti bi morala na to volitev predsednika. Gospod Ivan AŽman, posestnik iz HraS pil Lescah, pozdravil je splošno mnenje zborovalcev, da je treba postaviti v odbor prave kmete.(Odobravanje po celi dvorani.) Med sborovalci pa so kur-zfrale nekake glasovnice, na katerih so bili natiskani kandidati jugoslovanske kmetske zveze in med katerimi je fun-glral na prvem mestu kot predsednik g Miha Iskra, posestnik v Hlebcah pri Lescah.  Gospod  Ažman je obrazložil, da ta kandidat nikakor ne odgovarja zahtevi, da bi sedel v odboru kmet, ker je ta gospod bil prvotno čevljar, na to tovarniSkl delavec in Sele konečno je prišel potom ženitve do majhnega posestva. Istotako nra ni ugajal na kandidatni Usti za odbor označeni župnik g. Janez Hladnik iz Trebeijnega. Oospod aima ateac ni OBOEsknl njott jbipnjlpji
kot takemu, a zahteval je, da naj v tako važni korporaciji* kakor je Slovenska  kmetijska  družba,  ne  sede  drugI ljudje kakor kmetje, duhovniki pa naj se brigajo za svoja opravila in naj se ne vtikajo v posvetne stvari. Predlagal je na mesto g. Iskre g. Pirca, ki sf je kot družbeni tajnik in generalni ravnatelj stekel toliko zaslug za družbo* da bi mu ta bita skoraj dolžna podeliti mu to mesto; na mesto g. Hladnika pa je    predlagal g.  Kuralta  iz  St  Jurja. Vnela se  je  ognjevita debata, katere konec je bil, da se je prešlo k glasovanju po listkih. Izid tega glasovanja le bil, kakor smo že včeraj poročali, pozitiven za g. Iskro, za katerega so glasovali  navzoči v večini se nahajajoči pristaši  Jugoslovanske kmetske zveze in sicer je dobil  150 glasov,    gospod Pire 67 glasov, nad 10 glasov pa !e dI-lo ali neveljavnih ali pa razcepljenih. Volitev je Jasno dokazala, da se je s terorjem skušalo od gotove strani vplivati na volitve s tem, da se je že preje izdalo natiskane volilne listke s kandidati te zveze. Kakor hitro se je razglasil izid volitev, buknila je z elementarno silo na dan nezadovoljnost gotovih samostojnih kmetov, ki je dala duška svojim Čutilom v skllkih, da kmetom m bo gospodaril šuStar. Vsako na-daljno glasovanje in vsaka nadaljna volitev je bila nemogoča. Po dolgem prerekanju in daljših debatah zjedinilj so se zborovalci že skoro na kompromisno Ijsto, ki je obsegala ta-le imena: Predsednik Kalan, podpredsednik Pire, odbor:  Rajer  (S.  K.  St.), Lovrać  (S. L. S.), Strcin (SLS.), Pipan (SKSt.), Hladnik (SLS.), Skalickv (SKSt.), med tem. ko so bili na prejšnji kandidatni listi, ki jo ie izdala jugoslov. kmestka zveza samo pristaši SLS. Pri  teh pogajanjih za kompromisno listo čule so se jako zanimive stvari, o katerih je vsekakor potrebno, da jim posvetimo malo več; pažnje Na lastne oči smo se prepričali: o okrožnici, ki jo je razposlala Jugoslo-, vanska kmetska zveza svojim podruJt-, nicam tn delegatom in v kateri se međj drugim od delegatov zahteva, da nai pridejo,    predno gredo na zborovanje Slov. kmetijske družbe v tretje    nadstropje  Jugoslovanske    tiskarne,    kjer dobe v posvetovalnici natančnejše podatke in informacije. Govorilo se je tn-! di, da je ob tei priliki voditelj VLS. g. dr. Korošec predlagal, naj se postavi vpokofitev  generalnega ravnatelja    g« Gustava Pirca na zadnjo točko dnevnega reda in nai se pred tem izvrše volitve, da se tako onemogoči izvolitev gosp.  Pirca pod pretvezo,    da je on-uslužbenec te družbe. Da so se pri teh pogajanjih  dogodili  marsikateri,  gotovim gospodom neljubi prizori in da so padli težki očitki na glavo onih, ki so ob svoji trmoglavosti   odklanjali   vsak kompromis, je umljivo. Zmernejši elementi SLS. so biH že pripravljeni sprejeti kompromisno Hsto pod    gotovimi pogoij, ko je g. župnik Orehek iz Stru-; ge pri Dobrepoljah na Dolenjskem    S svojo zahtevo, da mora prodreti prva lista, ker znači  to moraličen uspeh S* L. S. in s svojimi hujskaškimi govori na njemu vdane zborovalce, sam razbfl pogajanja. Ker vsled tega ni bilo upatU da pride sploh še do kakega sporazuma, bil Je prisiljen g. prost Kalan, da zaključi  zborovanje,   pri   čemer   se ni mogel zdržati kritike, čes da je manjšina razbila zborovanje, ki ie za nase kmetijstvo tako velevažnega  pomena*
Bospodnpsfte vesti
Borza.
—  Zagreb. 30. decembra. Poslovanje današnje borze je bilo vrlo živahno. Zlasti veliko je bilo povpraševanje po reških papirjih. Delnice Riječke pučke banke so se včeraj prodajale po 360—370, a danes po 380—410. Delnice Banke za Primož je so se prodajale včeraj po 700, danes po 750—825. To je povzročil zlasti najnovejši Clemenceaujev govor in optimistično presojanje reškega vprašanja. Valute so se držale stalno, edino lire so padle, dočim so se prodajale marke dražje.
— Borza. LDU  Zagreb,  30. decembra. Tečaji na današnji zagrebški borzi td
bfll nastopni:                         .
Denar: Blagai,
Uubljan  kredit banka n. a. .   1325      — »       *       »         >      st e. .    1335       —
Prva hrvatska štedionica, Za-
grab ■•'•'•** t tej k 9450 958° Valute: AmerlSki dolarji s , , . - 9100 5300 Avstrijske krona ■ . /V!« * M Levi, žigosani | » • i * p „— *8° Carski rublM »«.-,.* 144 147 Dinar« ...-..=**• 397 400 Francoski frank! ..-.•» 900 910 Napoleondor, 1 komad * • i 340 345 Marke r ii ■% ■; • i i '• ■ 242 247 Lell ...,,i.«'. 294 79% Italijanske  liro   s   .   .-   ;   ■   *      —     735
—  Trgovskim krofoml Napako — da sa milo Izrazimo — ki smo io delali pred volno, smo obdržali lepo kot ded&Hno tudi za povolm" čas. Mislimo namreč dopisovanje s tulrml firmami, ki se vrU Se vedno v vseh dragih Jezikih, samo aa v slovenskem In hrvatskem. Ni treba tu opozarjati na prakso, Id so se ie posluževali Cehrže od  nekda),  da   so  dopisovali  prindplieliio
Itev. X
.SLOVENSKI NAROD* "dne 1. Januarja 1920.
Stran 5.
6riM.rU mi pa etno danes ▼ tvori fcaamf — ampak dede dopisovanja ]e ostalo pri nas vse lepo po starem in v Trst In drugam dopisujejo nali trgovci še vedno italijansko m nemško in ravnotako sprejemajo popolnoma mirno in brez ugovora dopise v tujih jezikih Ni treba poudarjati, da kaže to pomanjkanje narodne zavednosti in ponosa ter oboževanje vsega tujega, pomisliti je treba samo na škodo, ki nam nastaja vsled tega prakticiranja, kajti pri nas moramo plačati korespondente za dotične Je-zikte, odtod tisto povpraševanje po naših časnikih za trgovskimi uradniki, »ki morajo biti vešči v govoru in pisavi italijanščine, nemščino itd.« Tam spodaj pa jim tega ni treba, saj jim prinesemo vse na krožniku. Zato ne potrebujejo tamošnje tvrdke našega človeka — ki ostane vsled tega brez kruha. Ni umestno, kazati na vse daljne posledice tega postopanja, zato samo apeliramo na naše trgovce v interesu našega naroda — naj ne pozabijo svoje narodne dolžnosti! Za dane> >jmo toliko v opomin, že v naprej pa opozarjamo, da ne odnehamo, dokler se tudi v tem oziru ne osamosvoiimo! — P. P.
Društvene vesti in prireditve.
— Ustanovno zborovanje društva »Sloga«, (Društva žena in vdov državnih nastavljencev in nastavljenk) se je vršilo v ponedeljek, 29. t m. v zborovalnici mestnega magistrata. Predsednica pripravljalnega odbora ga. Strletova je obrazložila pomen društva in njega namen. Namen društva je: 1. Sestava in oddaja vlog in prošenj# 2. Prirejanje shodov. 3. Podpirati in izpopolniti že obstoječa enaka moška društva, 4. Delovati v smislu moških organizacij za izboljšanje naših gmotnih razmer. 5. Boriti se proti neznosni draginji, ki ogroža našo eksistenco, o. Pomirjevalno delovati v strankarskem boju, ki nas vodi do gospodarskega pogina ter nam femtle ugled pred vsem svetom. 7. Skrbeti za vzgojo hčera in sinov javnih nameščencev. 8. Skrbeti za okrepitev zdravja družin Javnih nameščencev. 9. Delovati v smislu protialkoholnih društev. 10. Skrbeti za upokojence in člane njihovih družin. 11. Sodelovati pri gospodarskih podjetjih moških uradniških organizacij. — Po utemeljevanju teh točk in čitanju pravil izvolil se je odbor. Izvoljene so bile sledeče ge. in gdč.: predsednica: Strletova: podpredsednica: Govekarjeva; odbornlce: Grasselijeva, De-beljakova, Bajtova, Kobalova, Fdrsterjeva, Veharjeva, dr. Zbašnikova, Koširjeva, Ac-certova, Hrovatinova. Namestnici odbor-nic ge.: dr. Jenkova in Lillegova. Preglednici računov ge.: Milohnojeva in dr. Gei-gerjeva, — Članarina se je določila na 1 K mesečna — Končno je povzela besedo še ga. Delfa Ivanić, tajnica »Kola srbskih sester* v Beogradu, razlagajoč veliko važnost zbližanja in  upoznavanja.
— Društvo jugoslavenskih tehničara. Praha, Češka teantka. Jugoslovanski tehniki: Srbi, Hrvati in Slovenci, kojih je letos v Pragi nad 400, so združeni v skupnem strokovnem društvu, katero ima namen, nuditi članom priliko, da se Že tekom Študij vzajemno seznanijo, da bodo pozneje kot inženirji lažje delovali v povzdigo domovine: po skupnem, enotnem načrtu, organizirani v društvu. Naše društvo hoče zastopati jugoslovanske tehnike napram domovini, gojiti zvezo z merodajniml strokovnimi činitelji, in Ima tudi nalogo, predstavljati češki strokovni Javnosti narašča] jugoslovanskega inženirskega stanu. V dosego svojega programa prireja društvo predavanja in debatne večere, na kojih se pogovarjamo o narodno - gospodarskih in strokovnih  razmerah  v  domovini,  Izlete v
tovarne itd., in skrb* s* knJttnJo* ki ntl bo članom materijalna opora pri Študija. Da bo društvu zajamčen uspeh, je neobhodno potrebno, da ustanovimo čitalnica Vzdrževanje društvene sobe in strokovne knjižnice pa zahteva sredstev, katerih dijaško društvo ne more dobiti od svojih članov. Odvisno Je torej — sedaj po vojni še bolj kot prej — od podpor iz domovine. Obračamo se tedaj zaupljivo na našo domovino, v prvi vrsti na one kroge, koji razumevajo naš položaj s prošnjo, da nas blagovolijo podpirati pri našem delu in naj bodo zagotovljeni, da bo denar dobro naložen, saj bo večina naših tehnikov izvrševala svoj poklic v domovini — za domovino. — Odbor D. J. T. — Denarne prispevke sprejema Jadranska banka — podružnica v  Ljubljani.
— Na Jesenicah se k n canovjl knnsorcij »Prosvetni doni«, ki ima namen, zgraditi dom, v katerem bi imela središče vsa kulturna društva, kakor »Sokol«, Gledališko društvo itd. Deleži znašajo K  100, jamstvo enkratno.
— Akad. tehn. društvo »Triglav* v Gradcu opozarja svoje ,-areišine in člane, da se vrši sredi prosinca 1920. zborovanje društva v Ljubljani v svrho izvolitve novega odbora, preselitve društvenega pre noženia iz firadca in da se stalno določi sedež društva Ci^ in lokal se določi po zneje. Stare]sine in Člani se prosijo, da se gotovo udeleže zborovanja. Za odbor: cand. ing. Vladimir Miku?, t. č. predsednik, Ljubljana, Kolodvorska ulica 3.
Društvo   nižjih    mestnih     uslužbencev priredi  dne  5.   januarja   1920 v  veliki  dvorani  Uniona običajno predpu^tno veselico z raznimi  zabavami   Pri  veselici  »vir*   \ Ška  godba  dravske   divizije.   Ker  i redba dobrodelni  namen, v koriš        bornega  sklada    članov in  njih vljudno —  Odbor.
J ago slovansko     akademičiij     i'.:':m) »Jugoslavija«,     Praha.     Na   noč   e jugoslov.   akad.   društva     »Jugoslavije,     v Pragi  dne  19.  oktobra   1919 se    je    Izbral novi  odbor,    kot sledi:   predsednik:     : Legat cand .ing.;  1. podpredsuu: i'.;:   Miliu-tin   Zelič,   cand.   rnecL;     2.   podpredsedi Boris Hribar,  tehnik:  1.  tajni a:  Nikola  Maric, cand,  ing.;    2.  tajnik:    France  Pegan, tehnik:   1. blagajnik:  Stanko  Jeglič, tehnik; 2.  tajnik:  Vojeslav Semiz, tehnik:  1. knjižničar:   Stevan  Zagorčič,  medik:  2.  knjižničar:  Vellmir  Majstorovi ć. medik;  3. knjiž-dar: Zorko Fakin, jurist; 3. gospodar: Jaro HannŠ, tehnik.
Ra)nove$? oarafila.
ITALIJA  SE  PRIPRAVLJA  NA UMIK.
Baker. 31. decembra. V noči od 2J. na 24. decembra so Italijani odpeljali vso municijo iz Leskove doJtrte,-Mašun. Bač in Koritnice ter jo prepeljali v Št Peter na Krasu- Isto so storili ob vsej demarkacijski črti. V bližini Ilirske Bistrice so hoteli zgraditi več barak, sedaj pa jedošlo uradno obvestilo, da ni treba graditi novih barak, ker bo italijanska armada baje okrog 16. januarja zapustila dotično ozemlje., Ob demarkacijski črti na jugovzhodu ni skoraj nobenih vojaških straž več* Prav radf tega pa Je silno nevarno ho-ifiti preko demarkacijske črte, ker je ob demarkacijski črti sedaj potno roparskih tolp, k| se rekrntiraJo iz domačinov in Italijanov, in strahujejo sedaj
)no cfcafeo. IHpJ » anuunl so t*m v itdajana ta« aa šmvmmm rti«, ker a| nikogar, k| bi numoop* pro« tona tananim elementom.
VLADNO POVERJENISTVO NA CETINJU.
LDU Beograd, 30. doc Zdi se. da
so v črnogorskih političnih krogih govorili o ukinjenju vladnega noverjeni-štva na Cetinju. Vse kaže, da so vladnemu poverjeništvu na Cetinju šteti zadnji dnevi.
DR. PLOJ V BEOGRADU, LDU Beograd, 30. decembra. Dr. Miroslav Ploj, bivši senatni predsednik upravnega sodišča v Avstriji, bivši predsednik jugoslovanskega poslanskega kluba, sedanji predsednik likvidacijske komisije na Dunaju, je kot član jugoslovenske delegacije v uradnih poslih bival 15 dni v Beogradu. Dr. Miroslav Ploj je posetil predsednika vlade Davidoviča in mu poročal o delovanju komisije.
VOLILNI   ZAKON   ZA  POSLANCE.
LDU Beograd, 30. dec. Včeraj je imel ministrski svet sejo, na kateri so razpravljali o volilnem zakonu za narodne poslance. Kot osnova je sprejet srbski volilni red.
ZA    SIROMAKI:   IN   INVALIDE.
LDU Beograd. 30. dec. Poverienl-štvo za socialno politiko v Ljubljani je dobilo 2Vs milijona kron, da jih razdeli siromakom in invalidom.             _-_*•
VALUTNI   ODBOR   PRIDE V LJUBLJANO.
LDU Beograd, 30. decembra. Čla-ni valutnega odbora iz naših novih pokrajin so odpotovali v Zagreb, oz. v Ljubljano, da se še enkrat posvetujejo s t nmošnjimi finančniki o predlaganem zodinjenju krone in dinarja v enoten novec. Sodi se, da ta predlog na Hrvatskem ne bo zadel tako občuten odpor, kakor v Sloveniji.
OBČINSKE  VOLITVE.
LDU Beograd. 30. dec. »Beogradski Dnevnik« piše: V vsej Sloveniji se čuti predvolitveno vrvenje. V Sloveniji se bodo začetkom prihodnjega leta vršile občinske volitve. Interesantno je, da je za bodoče volitve v Sloveniji izbran sistem splošne volilne pravice, kar dokazuje, da se bo mogel narod svobodne je in v večjem številu udeleževati volitev občinskih funkcionarjev. Na ta način bo podana splošna podlaga, po kateri se bo moglo ustvariti merilo za predstoječe volitve za konsti-tuanto.
PREDUJEM 50 MILIJONOV FRANKOV.
LDU Beograd, 30. dec. Zvedeli smo. da je naši državi izplačan nov predujem 50 milijonov frankov. Od tega smo prejeli od Angleške 25 milijonov in ravno toliko od Francije.
NAŠE AMERIŠKO POSOJILO.
LDU . Beograd. 30. decembra, »Pravda« javlja: VpraSanje o najetju posojila v Ameriki se ne bo moglo rešiti prej, kakor da se reši vprašanje odškodnine in ratifikacije miru. Za enkrat obstaja uradna ameriška ponudba za posojilo 100 milijonov dolarjev.
CIGARETE H SOLUNA.
Beograd, 30. dec Uprava državnih monopolov je poslala v Beograd 30 vagonov cigaret in duhana iz tamošnje ■ -—--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
nas* tooacne vromem. rrvm posiuuzav petih vagonov Je že dospela y Bor> grad.
NARODNI DOLG FRANCIJE.
LDU. Pariz, 30. decembra. (IX kor. urad.) Poročevalec finančne komisije senata ugotavljala v poročilu, da je narodni dolg Francije dne 30. junija 1914 znašal 34 milijard 188 milijonov frankov, da pa znaša danes 207 milijard 269 milijonov frankov, med tem 90 milijard nezaloženega dolga. ARETIRANA BOLJŠEVISTIN.1A.
LDU. Budmpešta, 30. decembra. (DKU.) Ogrski dopisni urad javlja: Kakor poročajo listi, je policija včeraj aretirala bivšo tajnico Otona Korwina - Kleina, Margareto Bara-ny. Pri njej so zaplenili 870.000 kron modrega denarja. Izjavila je, da je poleti dobila od svaka tajnika Bele Kuna 1.150.000 K. Manjkajoči znesek je porabila.
MONARHISTI NA RUSKEM.
LDU. Amsterdam, 30. decembra. (DKU.) Po brezžičnih poročilih iz Moskve so zasledili v gubemiji Pensi monarhistično organizacijo. Na povelje izredne komisije so ustrelili 35 oseb.
JAPONSKA  PROTI BOLJŠEVIZMU.
LDU. Amsterdam, 30. decembra. (DKU.) Kakor poročajo »New-york Times« iz Tokiia. ie izjavil japonski ministrski predsednik, da japonska proti boljševizmu naperjena politika kratkomalo ne more dopustiti, da bi se nevarni vpliv boljševi-kov razširil do japonske meje. Sedaj se razmotrivajo skupno z Ameriko vojaške odredbe. Japonska ne bo osvojila nobene pedi sibirske zemlje in bo odpozvala vse svoje vojake, kadar mine nevarnost.
Aproviiaciia-
% Krušne komisij« bodo uradovale v soboto, dne 3. januarja in v ponedeljek, dne 5. januarja 1920, vsakokrat od 8. do 12. dopoldne. Izdajale se bodo izkaznice za cenejša živila strankam, ki so že vložile vprašalno polo, in sicer: Strankam s črkami od A do K v soobto in strankam s črkam: L do 2 v ponedeljek.
t Novih vprašalnik pol krušne komisije ne bodo sprejemale In reševale, ker morajo priti preje pred posebni odsek, da presodi, ali je prosilec potreben ali ne. — Zamudniki zamorejo oddati svoje pole le na magistratu, in sicer od torka naprej.
t Zamudniki, k! so Že predložili vpra-šalne pole, pa ne bi prišli h krušni komisiji, dobe izkaznice za živila sele tedaj, ko se to objavi v listih.
t Vsi krušni komisar? se vabijo, đa se zanesljivo udeleže kratke seje, ki se vrsi v petek, dne 2. januarja 1920 ob 5. popoldne  v veliki  dvorani na magistratu.
Poizvedbe.
— Iščeta se Otmar in Štefanija Batti-stlg Iz Gorice, ko Jih hčerki Alma in Ada se nahajati pri gosp. kuratu Alojziju Maku-cu v Marijinem Celju pri Kanalu na Goriškem. Njih naslov naj se naznani srospodu kuratu Makucu.                                                    1
V —• lteHa OtJbonoun. bogsmka Iz MaLi borgeta, U je bivala v Železni Kaplji naj Koroškem In ta mesec odpotovala v den raovino, na) dvigne svoje pohištvo, ki sej nahaja na glavnem kolodvoru v LjubljanL
Kdo vo, kje se nahaja Frank Svete la; Preserja pri Ljubljani, Id ie šel kot pro-i stovoljec v Ameriko leta 1917, služeč 3. četa, 2. bat. 9. polk. Na to Je enkrat pisal julija 1919 iz Trbovelj, od takrat nJ glasu o njem. Kdor kaj ve, blagovoli sporočiti njegovi teti Mariji Merkun, p. Preserja pri Ljubljani.
IzgubUa se le 29. decembra ob 8. url med potjo od Glavnega kolodvora do ka-< vame Evrope, srebrna doza za smotke, a modrim, emajliranim robom, na levi strani označena z zlatim družinskim grbom. Prosi se, da jo najditelj blagovoli vrniti proti vi* šoki nagradi v kavarni Evropa,
Rarioterosti.
•     »Gospod poročnik - junak.€ Madžarski vojni minister je ukazal, da se mora nagovarjati častnike narodne armade od poročnika do podpolkovnika službeno: gospod poročnik-iunak, gospod stotnik-junak itd. Baje najbolj ugaja tak naslov onim, ki so se za časa vojne skrivali doma za pečjo.
*   Smrtne obsodbe v Budimpešti. Dne 20. t m. so bili obsojeni na smrt na vešallh' trije pomagavci bivšega ljudskega poveri jenika Samuelija, in sicer Arpad Kohn-Kerikes, Ludvik Kovacs in Karel Sturz.
•  Za 25 K na dan nočejo pometati cest. Dunajski mestni svetnik Reuman je poro*, čal v seji mestnega sveta, da nI dobiti po-' metačev in ni mogoče odstraniti sneg z» ulic. Za pometače le bilo določeno dnevno plačilo po 25 K, aH od stotisoč nezaposlenih se je oglasilo za delo samo 560.
*     30.000 Zidov    izženejo % Ogrskega.
Iz Budimpešte   poročajo,   da   hoče vlada
nemudoma izgnati    iz Budimpešte    gallška
in    ruskopollske    Žide,    katerih    Je   okoli
30.000.                                                                  ? vj& ______________________.___________                                      -*»
J    Uredništvo
In upravniiioo J&lovenekega zaroda44
Vremensko poročilo.
vaiM Mi mmjem Mtt             W«tejl mM ttak JU ■«§ *
]3 7Z     IStaaJe    £Č»
e    ?■  { kart-    g*    v-^«^       h*h* •
30  2. pop   737 0     77     brerrct     oblačW\ ,    9. zv.l 737-5 j   7*8           ,                 # • 7
31    7. sj \ 734-7 j    7-oi       ,               dal    i
Oblr (2044 m nad morjem)    [
i        i        .        i                 j               "■)
29  9. zv. j 594 3   ~*2    si. zapad  pol oplat
m              I           j                   ™"               ^*
30  7. xj. ] 594*2 j   +1 j moe. Jug           .
PtdtTina ? Ijitljaat v 24 trta 1, ni OHrta Osm — Srednja   vCerajsna temperatura 6*7°.   normalna —2*6° ■■   .                                ■                      ggggggi
Glavni urednikt
Rasto Pustoslemšek.
Odgovorni uredniki
Božidar V o d e b.
tlrnner 2a trgovino z mešanim blagom UulIKl se takol sprejme pri Josip Langersek v Marenbergn.      10970
Raprodal ]i bn S£t
Vpraša se : Stranski pst it, 17c     10947
fAHA dobro konjsko, ter slamo *t"0) kuni takol Joa. Udar
L-ubijana, Dunajska cesta 31.    10040
naprodaj imam tri spalnice, r\T
i^gotovliene v treh barvah. — Avgnil Čeme, mizar, Zg. Šiška at. 541.
VZQ0]ltBl]iC3 (angleščina "prednost)^er klavina, se takoj sprejme. Plača po dogovoru. Ponudbe na postni predal 79, Ljubljana.                    ___________11041
Stare torhn. tato. medenina. 10-
sjfor kupuje po najvišjih cenah Brezslk S CliU, Frttsch, trgovina z žtiezobu) LJubljana, Cankarjevo nabrežje št 1.                    10510
Karbid na debelo in drolsno ter kar-
bidoe »etike Frttsch, Uubllana, Caakarjevo
nabrežje št 1^______________     M£J1
Kopi bik vila ali sredaje pinestfo
? mestu ali bližnji okolici. Kupnina se plača na željo v tuji valuti. Ponudbe pod „Ugodna pri!ika"rt0997 na upravn. „Slov. Naroda-.                               10997
Kupi se osebni aitnoM Vat'T
3—5 sedali od 20—35 PH. — Ponudbe naj se poSljejo na A. Sodnika, Mestni trg 24 H.________________________10958
Dani kitni ** k""1* z nad 60 rn» ku-rdlUl IB181 lilne ploskve, dinamo dO do 40 kilovat, ter več elektromotorjev in zraven  pripadajoči deli;  dalje  dva
magneta za vžiga nje (AbreisszOndung).
Cenjene ponudbe na peital preiti 73
10956
le kralja Petra
v velikosti 47X65 cm priporoča
narodu liiinna t UNiaL
CoMs« tadta ovoja po ptM ■ I*
redbioi. Cenj. ponudbe pod »Dobra hrana/11043"              11043
Uto Farlnr from Er|g'and 8ives English RlIM I Oiitl lessons. Dunajska ces. 25. Interviews from. 1—2 ćelock.      11044
lirna za svo ° n^erko stanovanje pri tHCnj boljši rodbini v svrho obiskovanja gospodinjske šole. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda.             11019
KinaTiraata IS^&Sš*
Dunajska cesta, krepča malokrvne, nervozne, oslabele odrasle in otroke. Naročila proti povzetju.                          10800
Drftlfaffa ti* dve zimsk' suknji, dva rlUlnUlfl K * površnka, solonska obleka, siv 2aket In več druge obleke. Po-tzve se: Koltzejska, ul. 12. podpritličje nasproti, I. dr2.  gimnazije.           11002
Damske li ione stara Hobiilii
sprejema v moderno prenovlfenje B. Stantbaroar, Daaajska cesta I/IL, dvorišče________11049
r.ntnftrl 'Sfe sobo s prostim vhodom v UIHPUii sredini mesta, tudi nemeblirano, če mogoče takoj. Plačam dobro nagrado. Ponudbe prosim na uprav. Slov. Naroda pod; ,Gospod/l 1011*.
Vrfnaf oženjen, brez otrok, popolnoma f llllal izvežban vseh del vrtnarske stroke, želi sprejeti kake boljšo vrtaaratvo. tudi vzamem v najem. Ponudbe pod .Vrtaar/iattl' na upravnijtvo .Slovenskega NarodaV__________________10991
Ufmm službo kočijama, najrajii v oko-lMXm lici Maribora aU pa tudi na HrvaŠkem. Sem oženjen brca otrok, Vpraša se v apravatfitvu .Slovenskega Naroda«.___________                       10^^
m * m m?« wg
ve, ter posten in marljiv in ča mogoče zmožen slov. In nemškega jezika. — Ponudbe na .Strojne tovarne m Hfarae i. 4l, Eloktro aiC, Daaajaaa caata nt 4t. 11021________________
lotiamtu to znltoi nfci
ki Ima veselje do otrok, te veaca ya-mostoinega Šivanja ter drugih lahkih domačih opravit Stota* stala*. Plača in oskrba dobra. Ponadbt pod »Iaao»
atfta o** im/iiMr.            uo^
tnmnni pristna in zanesljiva kunuje uCillCIld Jostn Urbaoič, trgofloa s semen Ljubljana, Miklošičeva cesta it. 8.   1088Ć
HMidaofa on 2 otroSka vozička, dobro riUDdfld Si! ohraniena Brezlgar, Biei weisova cesta 13 1                            10981
Iri lepe mebloTan stbe i.."^
dajo eventualno tudi s hrano. Naslov pove uprav. .Slov. Naroda«          11035
Ifnbf za vozove m kočije, no li#Oi l\llldl Hrana in stanovanje v bili. — Plača po dogovoru. — Zglasitl se je: Cesta at Kodefjeve St 8.                 10961
lina sli fri    dobro meblirane sobe v UK dll lil Ljubljani želita vzeti v najem dva gospoda. Ponudbe pod .W. T " na nprav. Slov. Naroda.                 11004
Hrana on* častniški plaič (torničar-riVul K. ski) frak in „Flottenrock-vse skoraj novo. Na ogled vsak dan od 1,—4. popoldne. Naslov pove upr. Slov, Naroda.                                   11035
itlilBiai stainaaie ^ TkuVn;
in prittkiinami, če mogoče kaka vila, se iSče za neki konzulat. Ponudbe pod .KoDzn1at/IOtf3"   na uprav. Slov. Nar.
Upmj ta «H aamenja za moko dobre Mpl K ohranjen družinski gramofon s slovenskimi ploščami v večjem Številu. Naslov pofe nprav. Slov. Naroda. ________________110C9________________
Dobra, res zane- kaferin •* »Pf«J™« šljiva samostojna UMI lil proti dobri plačL Istotam se panarkl PfoU dobri sprejme vestna MMIm pIaO.Naatop a 1. aH 15. januarjem. Naslov pove uprav. Slov. Naroda.                      11005
RADIUM
ftckaJeCa vlaovlca (feaaosaka anaoja^ Jt
JLEVATOr
edlnopravn in patentimna ter najla-datnejia oredotvo proti trganj«, rev-mattama in Hvcnim boleanlm aptoSno
Dobiva   aa w vodi trnovtnnn* droan* iHah in kaaroah.
Ni debelo po v glavni nalogi aa časa
fl>_nnnfln*
Večja  množina štedilnikov
je   naprodaj.  Poizve  se: Jeranova nI. Številka 11.                                      10424
Kupujemo  svaka   količina  1 profil
tračnica
kao  i   spojnog    materijala,   skretaljki,
dvojnih kotača, vagonetla i lokomotiva
u opora bi vom stanju.
„ALAT44
d. d. za promet tehničkom i željeznom robom,
ZAGREB,   Telefon 711.   Gajeva nI. 59
Zahvala.
Za vos dokaze tolažflnega sočutja povodom nenadne smrti nate ljubljene soproge, mamice in sestre, gospe
Milili
M. pMnnitnilfci Hi.
prijateljem In znancem naJpnV srcnejao zatrvalo. Oooblto se zahvalJa|emo preč. dunovačlttl, vsem pevcem aa njihov trud, dr. Olobočniku m dr. Hoglerju za politvovslnoo%   sosedom mm
najSan   DOflftOC  OO   CaaBB   DOvVSnno   «Cf
vsem dragim, U so na katerikoli način sočustvovali t nanri m lajaaH nafto srčno boL
Bog aiaenj veea\ veeml
v prilazen spoaaaa.           110«
■aiim, aa dna. IoUl
-—                                                 -^                                            '                         'im   i.
„Veliki fom** lesna trgovska in indnstrQsIn dražbi z o. z. v Ribnici naznanja, da je preminul dne 29. t m. nje družabnik, gospod
Ivan Lušin
lesni trgovec in posestnik
Časten mu spomin!
Ribnica, dne 29. grudna 1919.
Oae 7. Jmmarla I« t Je v junaškem bofa ta svo|o Ijabljepo domovino padel
m m m
adjntant poveljstva SHS za Zapadno Koroiko.
Zemeljski preostanki tega junaka se bodo dne 3. Januarja 1920 v Borovljah Izkopali in slovesno blagoslovili. Obenem se bo na kraju pokojnikove smrti, v Goricah, med vojaškimi častmi odkrila od oljih tovarišev nm poklonjena spominska plošča.
Stotom! popeo v domovini-- Zalog — bo najbrfe & januarja oh 3. popoldne,
Podpisani častnlSld zbor al naoja tem potom prijatelje aa domovino padlega junaka vljudno povabiti na sodelovanje.
bom m m mi i um
Stran 6.
.SLOVENMa MUcod* me i. fanuarja re2a.
tiar: 1.
Maska mfl* (SO^raaleobei v zavtt-BlIlIU" HM rih po 12 kosov, nud tvrdka Dem Sar ft Oseaar, LjoMjana, Ko odverskt ulica it 35.                        10499
Hffl M *zu|,ien» vesten, neoženjen ko-lil" «X Cliai z dobrimi izpričevali. Ravno tako dober vrtnar za grašč no. Naslov pove upr. Slov. Naroda.    H 027
Hrinnrn?3mn ^rinjevec 45o o. Zajamčeno niPulUlalllO čistega nudimo za ceno od K 90— po Lo/o, franko sod, stanica Nova-Gradiška.                                10820
Drflftain v Ormožu, Slovenija, manjše rtUJuill posestvo obstoječe iz vile, velikih gospodarskih poslopij ter njiv. majhnega gozda in krasnega sadovnjaka v skupni izmeri okrog 5 oralov Mirila Gomti v Ormožu.       11028
ilim mMa za zvonamo. na-v0
verziran  v  knjigovodstvu   in   glasbeno izobražen. Ponudbe na Strojne tovar ne in livarno d. d., Dnnajs.-a cesta 48.                                             11029
?r*fveb] fin izurjen v trgovini meSćne liUiifMli MU, stroke in s petletno prsrtso v lesni trgovini, Želi primerne službe pri kakem večjem codjetju Ponudbe pod „Trgovina** na Anončno ekspedicijo Al. Mateiič, Ljubljana, Kongresni trg 3.                                    10987
Zoba! a tel V o
BJ
Pil t« št ti ir ff v
konc. zoba! tehaik.
Gledališka ul. 7« naspr. gledal.
Izdelujem najfinejša dela v z!atu, porcelanu in kavčuku. Zlate krone in mostišča ter umetna zobovaj brez plošč.        10894
|m|aj ahalnt stoj t vidno aaii¥a te AuplH slovensko tastaturo. Ponudbe na    Jaroslav   Breuer  mestni   stavbenik Ljubljana Vojaška ulica  16a.       10939
Ifnnitfl M • že rabljeni, a dobro ohra-nUJIlJU 5c. njeni stroji: stroj za ob-lanje lesa, trakovna žaca za les, stružnica za železo Ponudbe s kar možno natančnim opisom na Delniško pifovarae f La&keia trga, Štajersko.                 10892
M'MBuaajBUBauBva-aa'ff'-M                                         --------  ■"»■MjaaaanaBaanaaajanaaaaaa»
Oglas.
Dobavitel ti lesa za celulozo in lesovino naj blag voliji poslati oferto vagon naložen per m3
Tovarni za le* enko dicika z o. tm Slad v a por.*, ielesaJaka poste*a in posta Trnovo ob Mmrl.
Pri ponudbah naj se vpešteva možnost trajne dobave                                  10793
Bol;t5a sa- '::ih^fjn stednjih   let,   va mosto p.^    ol]l|<1(|tu jena    večje   kuhe
ter     rnhlfif!!   ^'  zna d'bro Šivat-, v
boljša ijJUillO, starosti  20 do  30 let,
se ta^oi SDreiroeta v večji tig >vsKi hiši
10 ( seb).   Pači  dobra  po dog^v^ru.
htotam se ijabln vajeno vseh hišnih sprejme tudi UCnlf, del za pomoč v Kuhinji, sololi gospod njstvu m gospodarstvu proti dobtl plači. Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda*.     10-»78
i*r Kupim ~*m
vsako množino hrastovih hlodov od 25 c m debeline naprej, kakor tudi hrastove deske 25 do 30 m m debele oziroma nažagane frize za parketne deščice. Ponudbe s ceno franko vagon Ljublja na aH odpošiljalna postaja na Ivan ŠiSka. tovarna parketov in narna žaga Ljubljana, Metelkova ulica 4.                                 10938
II lis, t«, Hlode in Hm oglie 1!
kupi inozemska   tvrdka.   Ponudbe   na   Anončni   zavod   Drago   Be-seljak Ljubljana, Cankarjevo nabr. o.                                                  10963
ANTON MMM&J
gy  Stavbeni In pohištveni pleskar ta ličar.    <B§ Ljubljana, kolodvorska nllca 6.
Vsa dela izvršujem le s pravim, predvojnim blagom. Cene zmerne
1' ps Mnsfaia ifinsi in nima ¥hP plUildiU tfiilu III lulllu
v skladišču Balkan na Dunajski cesti se vrti dne 3. januarja 1920
ob 9, uri zjutraj.    Obenem z blagom se oddajo tudi sodi.    11051 »                                                                                                                                                              .     ■                                           .   ■                                          .                                              . ■ .i        ■
v najrazličnejših izdelavah in velikostih se dobe po zmernih cenah pri tvrdki SVETLA, Ljubljana, Mestni trg 25.                               11047.
SContorisfinie
boljša moč,» popolnoma zmožna  in zanesljira enostavnega knjrgo-' vodstva, z lepo pisavo, izurjena v strojepisju, se takoj sprejme. Moči z večletno prakso imajo prednost.    Istotam   se  sprejme tudi
afflirniflfl   zmožna stenografije ter slov. in nemškega jezika.   Po-i!)jiP!j?d, nudbe  na upr. Slov. Nar.  pod   „Kontoristinja/11048".
Nftllf tO^ntf Iti9 slovensko stenografijo, nemško stenogra-nOVl IbVUJl LU o fijo, strojepis, slovensko korespondenco, nemški pravopis in korespondenco, računstvo, navadno, dvostavno in ameriško knjigovodstvo, slovenski jezik za začetnike, nemški jezik za začetnike, hrvatski jezik in lepopis se začneio dne 5. januarja 1920. Zasebno uoUišče Legat v Mariboru, Vetrlnjska ulica 17 I. ftovt tečaji trajajo 4 meseca, obširni prospekt brezplačno.                                                                            10640
Priporočava najino vedno veliko zalogo:
sltvovke
tropinovca
nima
brinjovca
cegnac-med.
ter vsakovrstnega kolo-^ijalnega blaga. Točna in solidna postr.žba.
Gregcrc h Ml Mana. Cesta m riomi**« Me«lni sin. 7.
Bistra
fcattatki ia laaaa iaaaatilj)a ar. a. o. s. v Domžalah iiee za takojšnji vstop več kljatataiearjjav, ki to izvetbam v montiranju ključavnic. Sprejme tudi nekaj ključavničarskih vajencev.                    11018
Karbid
kakor tudi krasne karbidne svetilke razpošilja vsako množino po tvorni Si i ceni tforaiška zaloga Janka Aadrasic i Maribora.                                           10291
Pohištvo
dobro ohranjeno, vseh vrst iščtm za tak Ponudbe na upravrmtvo Slovenskega Nar. pad „Novi dom 11025".
Prodaja.
Vagon samotne opeke v velikosti *iOX10X3 cm M na glavuem kolodvoru v Ljubljani naprodaj. Več v skladiščni pisarni.     11032
lili
po možnosti s substitucijsko pravico sprejmeta za takojšni nastop, ali za prvega svečana odvetnika dr. Fran llovak, dr. Alojzij Kobal v Llnbljam.            109 7
Uradno  dovollena   te  29 lat ob* atofeca nafatareiši Muj!*ausk*
pnredcvalnita stanovanj is Ijsih IIUMJ
išče in priporoma boljSe osobje vsake vrste za privatne, trgovine, hotele, gostilne i. t. d. — Prevzame samo dekleta z dobrim spričevalom ali pridne začetnice.
G. Flux
GosBoski ulica 4. 1. nadstropje levo. Pri zunanjih naročftlh znamka za odgovor.
Prva lua^lovansk*
tam čistilnega prana
nudi pomade bele — rdeče, prah v zavitkih, kakor tudi beli izvleček „S I DOLIN" — tekočina v malih steklenicah — naboljše čistilo za vse  kovine.
A. Radesich nas!„ Kolnik
Zastopnik ?a SI« enifo Ivan Hotel;, Ljubljana Tržaška cesta 27
Prah se razpošilja tudi  t celih * ajpft'h
Zenitna ponudba.
Privatni uradnik, samec, 31 let star, zdrav, afmpatfčne In Čedne postave, z nekaj tisoč kron premo2cn;a, iSče tem potom v svrbo ž>nitve j»ospod:čne v starosti 20 do 2< let, ksteia ti imela ; smisel ;n razum za zakonsko srečo. — Prednost imajo one, iH so trgovskega satanu in imajo it svojo trgovino a»i premoženje v Ljubljani aH na dedi — Vr.oštevajo se le resne neanonimne nonrdbe s si ko, katera se pci ča :jr' vrne. Ta:nost častna stvar. Ponudbe n.Tj se po51^ejo m>d Šifro .V tam sreče leta 1920/110U" na upravo »Slovenskega Naroda* v Ljubljani, do 15. jan.  1920
Kupi $<p
večje,    za   trgovino    pripravno, dobro urejeno
•               mM
ležeče v kraju na glavni železniški progi Ljubljana-Maribor. Kraj mora imeti električno gonilno silo. Ponudbe z popisom objekta in navedbo skrajne cene na Jo-vo G-govič, Maribor, Glavni trg 21.
DRVA
mehka in trda dobavi in pripelje ' na dom. V. laapiettf, parna ] žaga za državnim  kolodvorom, '
9921
Čevlje ^9
na debelo in drobno
jjjnajl flllal, liiMjaia, Sgg
i^rva jr.gos.ov nsKa zlatarska delavnica aio|aii raoha  Selenburgova   ul.
?emKsUtSro ZUltO » 1^10 & "A
priporočam velkozalogo zlatnine, sre-brnine, ur,  brlljantov i. t. d.   vsa  popravila  in nova dela se Izvršujejo  v   ' lastni delavnici točno in solidno. 79z8   ,
RB
večja domačija v Beogradu, v centru mesta, ugodno za rento ali zidanje novih zgradeb. Obračati se je radi informacije na upravništvo pod št. ,,905 Rado!! Mosae, Zagreb litca 21,,
10832
Tspatnik In dekorater
M. Zor
?leiw!»wa testa poleg del vlade
se priporoča v napravo žimnic, vzmetnih žimnic, divanov, otoman, dekoracij, zastorov in tapeciranja sob, katera dela izvršuje priznano solidno in po nizkih cenah.         6835
Prosi   blagohotnih   naročil.
annnan9a*nnnBnnnannH«nn^^
: Darujem: vagon drv
in dam  še posebno   nagrado onemu, ki  mi po-           ( skrbi v sredini oziroma tudi       * ob periferiji Ljubljane stanovanje od 3—5 sob s kopalnico,       J vsemi   pritiklinami  in           ( če možno z ele* ktrično razsvetljavo. Ponudbe pod »Vagon* na Anončno eksped. Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3.
.AORIJA"
Mirodiinica in zaloga
fotografskih  aparatov ter
potrebSčiti.
Udai .Sunili d. 5.
Barvila ia obleke „TEKLA<4. Prala pralkl. Čistila m slamnike „STR0-BIN**. Nadomestilo tobaka. Nadomestilo tonletneira mila. „mm PRA-§EK" nafboliie sredstvo za negovanje polti. Preizkušeno dobra sredstva proti moljem. — Parfiml in dišave« Sredstva xa konzerviranje jajc. — — Koftcesljonirana zaloga stropovi Haroftite al la hc--- :*a
Združeni! opekarne m
F. P. Vidic & Komp. Vič, Ivan Knez, Brdo
\   zorezone strešnike
II   (utonil crep) in Udno opeko
.   . ....-                        -_____i_______i____-........-___ .   .  .   . _   -.---------------------------_^^._^----------------^—
: Prima bosanske: ::::   slive  ::::
v Mtatth po U kU«|r.
Kava
wai
Colialada
Kakaa
Kaw«l prlaatok
Kaafak
Lika*«*
Saaaaanjeo
BJanaaaa vlaa
alandalal
Harnima
Mftava
Wmmmm talki
)«. farni. Mm
Razpošilja po aHav  kraljestvu od 5 kg aaafej paStahnc prosto.
O aMnaaaamt^*          mBllnMbal   JaaaaMl   at6đ0«
Ifdl 119      aetato atakoTOtt mm.
IGHAC FOČU tovarna mila m Mte KMrtJ,
- — -
Oblastveno koncesUonlrano
elektrotehnično inštalacijsko podietie
Maribor    I, FOrtlC  Kartevlna 11».
sprejema in izvršuje vsa v elektrotehnično stroko spadajoča dela. — Kompl. električne naprave in posamezne hišne inštalacije v mestu in na deželi. Tehnični materijal vseh vrst. Telefonske naprave in hišna zvonila, — Načrti in proračuni.
K. Pučnik
fcroiaSha turdha o LjnMianl,
Sodna ulica 3.
op---ar"a cenjeno občmstvo, da se začenja zimska mrtva sezona v krojaški stroki in mi je možno v tem času eventualno že za pomlad dana naročila tem točneje izvršiti. Tudi obleke za obračati in vsakoršna popravila prosim sedaj donalati v delo. Razpolagam z novimi izbomimi močmi In imam v zalogi fmo blago.
Naznanilo.
Naznanjava slavnemu občinstvu, da sva otvorila na Poljanski cesti št. 12
injilDi tnal ii atellje o to ii pili.
Nahajala sva se pred vojno v inozemstvu kakor v Bruslju, Berlinu, Bukarešti, na Dunaju in v drugih večjih mestih ter sva se združila in hočeva si. občinstvu točno postreči z najfinejšim delom in po zadnji modi. Na razpolago so modni žurnali vseh vrst
Diplomirana krojača
VtrftnfV S Zniitar
F^^               m                           iniiniiiMiMmwwmHm>nt>mHtiimn»iiiaiiiuiMawniii
Lllfipn liiiaia, Man il. 1 f     ^B^ %4l Wn ^0 I II S    niiiHuiiiiiiiiiiriiiimiiiiiiiiiMimimnimimninaaiMOi
naznanja svojim cenj. odjemalcem, da letos cenikov ne razpošilja radi pomanjkanja in hitre menjave blaga. Obenem se priporoča, da se pri nakupu blaga potrudi vsak sam na zalogo, kjer bo solidno in točno postreŽen. Želeč vsem cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto, se priporoča s spoštovanjem
K. ČUDEN.
Razpis.
V  področju deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani je popol-niti 28 mest cestarjev in sicer v gradbenem okraju Ljubljanskem I, v Kranjskem 4, v Novomeškem 1, v Celjskem 1, v Mariborskem 4, v Velikovškem 14 in Boroveljskem 3, z mesečno mezdo 60 K.. pravico do 8 štiriletnic po 6 K, in nagTado za službeno stanovanje v letnem znesku 100 K za one, ki niso nastanjeni v erarični cestarski hiši.
Dokler velja naredba o draginjskih dokladah. se izplačujejo te po določilih naredbe z dne 28. junija 1919 štev. 575.
Pravilno kolekovane prošnje za ta mesta je vložiti pri gradbenem ravnatelistvu za Slovenijo v Ljubljani (Turjaški trg št. 1) ali pa pri vodstvu dotičnega stavbnega okraja do dne
31. Januarja 1920.
Prošnji je treba priložiti: 1.) rojstni (krstni) in domovinski list; 2.) spisi o dovršeni vojaški službi;
3.) uradno zdravniško spričevalo o telesni sposobnosti za cestarsko službo; 4.) izpričevalo o nravnosti;
5.) dokazilo, da je prosilec vefč slovenščine v besedi ia pisavi. Mesto se podeli definitivno po enoletnem zadovoljivem službovanju, onim pa, ki so v cestarskih postih te izvežbani, takoj ob imenovanju.
Prosilci, izurjeni v kakšni stavben obrti, nadalje oni, ki so bili le pri vzdrževanju cest zaposleni kot stalni delavci, in vojni invalidi, ki so sicer sposobni za tako sluibo, imajo prednost pri podelitvi izpraznjenih mest
V  ostalem pa si gradbeno ravnateljstvo glede podelitve atafb pridržuje prosto roko.
V LJUBLJANI, da* 34. decembra 1919.
■aTaalattaal   fiYMtlttttti
Stran *_
jL&mma wjiop*» fm i. trn** hip
na-«• ■■■■■ ■■ ■   i
Jrečno novo leto 19Z0!
fek notu anilini, oflMdctn, mmtfljtB    ■
^^^^^^^^^ h zornom usMole tvrtke:
i
Jakob Actetto
stavbno podjetje, Ljubljana« Tabor št 2                                10338
i                                                                                                                            ■      .,———     ..
Josip Adamič vrvarna. Domžale                  I0522
Julka Albert
restavracija »pri Lipi« v Ljub-Uani.                                       10690
Ana laM
*/-r.rnj *» risanja. Poljanska sfesta št tfc                           10721
Franc Anžlč
gostilničar in mesar, Karlovska cesta št. 19.                           10767
Helena  In Ignac  Banko
Martinova cesta št. 3, p. d. »Pri Topolavcu«.                            10539
Fran Bablč
Ljubljana, Dolenjska cesta. 10749
Viktor Bajt
cvetlični  salon.  Ljubljana.    10629
Veličan Bešter
Atelje »Helios«,  Aleksandrova 5.
10S65
Drago Beseljak
tnformačni zavod. Ljubljana, Cankarjevo  nabr.  5.             10931
G. Besednik hi drug preje Hlavka tovarna kirurgiških inštrumentov, Ljubljana, Prešernova ulica Št. 5.
____________IQ620_____________|
Drago Beseljak
anončni zavod, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5.               10932
Elza Bernatovlć
konfekcijska trgovina, Ljubljana, Mestni trg.                             10853
Drago Beseljak
anončni zavod, (podružnica), Maribor, Gregorčičeva ulica št 6. (Schillerstrasse).___________10933
Rodbina BeUčeva
gostilna »št. 6«, Dunajska cesta,
10564
Janko Bernik
trgovina z mešanim blagom, 5p. Siska.______________             10613
Tomaž Bizflj
sos tima pri »Kolovratarju« v Ljubljani,  pred  Škofijo.        10703
Terezija Bizjak
posestnica in pekama, l bljana. Poljanska ce^tu št US.         10704
Tratite Blaž LJuHU ~ct Jun* ska v-esta-   10565
Tvrdka I. Blas
trgovina s čevlji v Ljubliani Miklošičeva cesta št. 16 (v neposredni bližini hotela »Union« in sodne palače.)_____________10548
Ivan Bonač
knjigoveznica in trgovina papirja Ljubljana.          11017
Bolaffk) tn sinova
veletrgovina z vinom in žganjem, Spodnja Šiška.                       10612
Josip Breskvar
Čevlfarska obrt v Ljubljani, Škof-ja ulica št. 12.                       10536
Tvrdka Breznik & Fritsch
trgovina z železnino v Ljubljani.
10877
Brata Sever^
Ljubljana, zaloga pohištva In tapetniška delavnica, Gosposvet-ska cesta 13 (Kolizei).          10610
OtHUa Bračko
trgovina z rokavicami in parfumi.                                        10605
a. tfutscner
trgovska agentura, Ljubljana, Gorupova ulica 3/1IL            10896
J. Buzzolini
trgovina    delikates,    izdelovanje salam    in    kranjskih    klobas    v Ljubljani, Lingarieva ulica. _______________________10851
Kavarna »Centrale
Štefan Miholič.                      10707
MIlan Cankar
krojaški mojster, Ljubljana. Sv. °etra cesta 33.        ________10599
Fraa Cerar
slarrmikarstvo, Stotf Prt Domža-lah.                                 .    M«4
Marila Cerne
Ljubljana, mesnica FranČevo na-1 brez je,  gostilna Sv. Petra cesta št. 85.                                      10852
Marija Čeboktl
gostilna, Ljubljana, Sv. Petra cesta št 78.                               10653
Karel  in  Fani  Cenčič
gostilna.   Sv. Petra nasip št 71. 10653
Cernak č* Komp.
Ljubljana. Krekov trg št. 2. 10718
Andrej Cerne
Stavbno podjetje. Sv. Petra cesta št 23.                               10598
Gostilna Cešnovar
Ljubljana.   Dolenjska cesta št 3. 10750
Ivan in Frančiška Cerne
gostilna »Možina«. Ljubljana, Ra-deckega  cesta.                       10529
Angela Cešnovar
gostilna    »pri    starem    Tišlarju«,
Ljubljana.   Kolodvorska ulica 3i
,____________________10551
Lud. Cerne
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec, Ljubljana, VVolfova ulica št.   12.______10624
Jas. Cufer
kavarna Fgia. Ljubljana, Turjaški trg.                                    10693
Fr. Čuden sin
trgovina zlatnine in srebrnine, Ljubljana, Šelenburgova ulica, nasproti gl. pošte.                 10617
Gostilna Dolenc
Ljubljana,    Poljanska    cesta   19.
Josip in Mraka Dobrave
gostilna. Sv. Jakoba trg 9.   10766
Franc Dolenc
Kranj, glavna trgovina in podružnica  v Kranju   in   na Bledu.
________      J0633__________
Srečko in Marija Dular
gostilna pri ~ Belem konjičku«. Ambrožev trg št 9.              10723
L. M. Ecker
umetno in stavbeno kleparstvo, vodovodna instalacija itd.    10606
T. Eger
modna trgovina, Sv. Petra cesta st. 2.                                       10700
Kavarna »Evropa«
Ljubljana, Anton in Terezija Tonejc                                    10870
Frančiška Flegar
gostima, Ljubljana.                10602
Alojzij  Fucha
iuvelrr. Ljubljana.                  10878
Alojzij Fuchs
zlatarska delavnica, Ljubljana, Selenburgova  ulica 6.           10628
Ivan   Gajšek
nasl. Jerneja Bahovec. Trgovina papirja, pisalnih ter risalnih potrebščin, razglednic itd. Sv. Petra cesta št. 2, (palača »Assicura-zioni Generali«).                    10587
Aleksander Gjud
brivec, Ljubljana, Kongresni trg štev. 6.                                   10625
Z. Gorjanc & Komp.
modni salon, Ljubljana, Mestni trg 3.                                      10854
________________________________________.
Ivana Gorie
restavracija »Novi svet«. Ljubljana, Marije Terezije cesta H. 14. _____________10609____________
Metka in Jakob Gorjanc
gostilna pri Ciril in Metodu, Hradeckega vas št. 76,       10716
Tinea Groiei
trgovina z delikatesami in zajtr-kovalnica. Poljanska cesta št 7. _____________10719__________    :
Franjo Grafefotz
fotograf. umet. zavod,  LJubljana.
•      10879
Gričar & Meječ
konfekcijska trgovina, Prešemo-va ulica, Ljubljana,________10619
Gostilna „na Polti-
alinea pri Ljubljani. Ottttl in Francka Omdkar.              106091
Alekavader Gota*
podobar.   Sv Petra cesta   it. 7.
Fani tiotzt
prodaja čevljev v Ljubjanj, »pod štengcami« pri čevljarskem mostu.________________________10593
B.  Gotzl
trgovina z obleko. Mestni trg 19.
10855
Ludovik tn Ivana Maldlnger
Hotel   »Južni kolodvor«.      10531
Mira Ifernko
tobakarna in trgovina s papirjem, Sarajevo, Bosna.                   10523
Heuffel & dediči Vič - Glince pri Ljubljani.   10848
Stanislav  Horak
restavraciia na južnem kolodvoru Ljubljana.                               10542
Jerica Mubad - Dolenc
trafika, Prešernova ulica,     10618
Hugon Hlbšer
fotografski in reprodukcijski zavod, Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7.______________________10713
Josip Ivančič
kavarnar, kavarna »Zvezda«.
10556
Ivan lav & sin
Ljubljana, Dunajska cesta Št 15.
10549
Ivan Jakopič
knjigoveznica, Frančevo nabrežje
10875
Javna ljudska knjižnica
gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj, vsem
svojim bralcem in bralkam. __________________________10560
Anica .lesih
hotel »Štrukelj«.                    10546
Jernej Jelenič
gostilna »pri Majarončku« in vinska trgovina.                          10603
Milko Jesih
vinska veletrgovina in vinotoč, Florjanska ulica 35.              10763
RudoH Ju rman
brivec     Ljubljana,   hotel  »Slon«. 10949
Jožefa Jug
restavracija o\Vilson«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 3.                 10714
Josip Jug
pleskar, Ljubljana, Rimska cesta 16.                                    10872
Fran ta Franja Kavčič
gostilna v Ljubljani, Privoz (Pru-le) št. 4.                                  10762
KINO
»IDEAL«.
Kolmska tovarna kavniH primes! v Ljubljani.                             10540
Ivan in Nežika Koeevar
restavracija »Zlatorog«, Gosposka ulica 3.                            108b6
Anton Kovačič
tovarna peci. Marije Terezije cesta št. 6, Ljubljana,              10550
Rodbina Košenlna
mesar na Sv. Jakoba nabrežju in Kolodvorska ulica št 6.       10545
Anton Koman
gostilničar, Ljubljana, Poljanska cesta it. 71.                           10724
Peter Košek          ~~~
restavracija »pri zvezdi« (Fer-linc), Cesarja Jožefa trt 11. 10705
Josip tn Josintan Kozak
gostilna, Ljubljana, PoUanaka cesta št. 21.                              10702
^__———N_~——-—■—~>
Fran Km
tovarna pletilnik Izdelkov, 2ldov-ska uBca It 5, Ljubljana,    10668
kleparsko podjetje in pokrivanj« streh, Ljubljana, Poljanska cesta tki*.___________________«_5f
1«—.   7
n___nt__rA_~__   #mhn____        __B_k
Anion In Juntalan Krapi
kavarna, Ljubljana, Skorja uHca it 12                                      10537
Odon Koutny
trg. % orodjem, Ljubljana. Kolodvorska ulic* 37.__________10968
Fraa Krvarič s soprogo
restavracija »Perlcs«. zraven glavne pošte.                          10558
Eksportna trgovina Kregar
Ljubljana, Sv. Petra cesta 21—23. 10599
Fran Kreč
krojaški mojster v Ljubljani na Turjaškem trgu.____________10694
Fran KrapeŽ s soprogo
»Narodna kavarna«.              10881
Ivana Lauter
gostilna »Člnkole«. Ljubljana, Ko, pit ar jeva ulica.                      10711
Leskovic & Meden
Ljubljana,                               10591
Marija In Franc Lekše
restavracija »International«, Res-ljeva cesta št. 22.                  10541
Karel Linhart
urar,   trgovec z vseh vrst urami,
Ljubljana,  Marije Terezije  cesta.
10608       _________
Alojzij Lombar
krojač. Spodnja Šiška. Celovška cesta št. 95._______________10553
Gostilna prt Lozarju LJubljana, Rožna ulica 15.   10760
Kavarna »Leon«
Ljubljana. Stari trg št 30.   10758
Mačeklt Ko.
konfekcijska trgovina, Ljubljana, Franc Jožef ova cesta.          10561
Martin Mahkota
modni salon za gospode, Ljubljana — Spodnja Šiška,           10554
Al. Matefič
anončna ekspedicija. Reklamni zavod. Ljubljana, Kongresni trg št 3.        _________________11000
Tone Malgaj
stavbeni in pohištveni pleskar in ličar, Ljubljana. Kolodvorska uli-ca št 6.__________________109^9
Andrej Marčan
mesar,    Prešernova ulica  Št. 19. 10622
I. Marchlotti
trgovina z usnjem, Ljubljana, Sv, Petra cesta št. 30.                10600
Ivan tn Marija Marlnšek prva kranjska   konjska   mesarija in    restavracija    »Amerika«     na Glincah.___________________10849
Franc Marinko
fotograf, Ljubljana, Poljanska cesta št 13.                               10708
Štefan Mencinger
Špecerijska in delikatesna trgovina, Sv. Martina cesta 10.     10532
Kavarna »Merkur«
Ljubljana, Židovska steza, Marija Izlakar.                              10687
Anton Mencinger
Špecerijska   trgovina,    Ljubljana.
Sv. Petra cesta št 42.         10533
■    ■ ■   . ■    ——1                                          -■ ■ 1   1   1 ■
T* Mencinger
špecerijsta in delikatesna trgovina, Ljubljana, Sv, Petra cesta. __________________________105.34
Emil More
sodavičtr, Martinova centa 11, Ljubljaia.                               10525
—ii»-.—___—«—                    . -                1       —                 M—_———_
Ivan MfOfcorlc
krojač, Ljubljana, Sv, Petra cesta it. 6.                                 10595
Valnethi ta Antoatfai Mrak~
Rintsira cesta it 4, restavracija pri »Staram Rimljana«.       10759
vmbUanL
f Ljubljani.
1 m.
i* Huiimnjf
rtaWčarna, DnnaM-i cnata 9.
^^--^_-            10__9
Blaž tn Marija Novak
gostilna in čevljar, Sp. Šiška, Vodnikova cesta 9.               10950
Aleksander OMat
trgovina čevljev. Sv. Petra cesta št 28, Ljubljana.                   10588
Josip in Elizabeta Ocvlrk
gostilna pri »Vinski trti«. Tržaška cesta 4.                           10859
Sedel & Strnad
modni salon. Prešernova ulica 3.
10868
_^i»w-—wm_wi-w---^i 1 ■ ii    ■ «■■ _  —m ■      m   —■_—-»—■- ■■■■■■    ■—m
Ivan Ogrin
restavracija, trgovina z vinom, Laverca pri Ljubljani.        10632
Ivan Ogrin
stavbena tvrdka, Ljubljana.  10757
Josip in Tlnca Glup
trgovec z obleko in gostilničar »Pod trančo«, Ljubljana, Stari trg;_______________________10768
Tvrdka   Mihael Omahen
trgovina,   Višnjagora.   Dolenjsko. 10631
Matej Orebek
trgovec, Ljubljana, Kolodvorska ulica 26,                                 11006
Gostima pri »Panju«
Ljubljana.   Vegova   ulica  Št   10.
10856
Angela Pokoli
modni salon, Ljubljana.        10850
Tvrdka Josip Peteline
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7, (za vodo) 3 hiša, blizu frančiškan-skega mostu.______________10585
Marija Perko
mizar, Sp. Šiška Št 121.      10948
Gabrijel Piccoii
lekarnar,  papežev dvorni   založnik,    Ljubljana,   Dunajska   cesta. __________________      10562
Josip Plankar
gostilničar in trgovec z drvml, Ljubljana, Dolenjska cesta št 5. ________________________10871
Marija Plemik
gostilničarka, Breg št 2, Ljubljana,                                      10985
.     1      ■    1   ■   .  ■       ■       -       ■   -  -   1---------------->--------------m—                      •     " j
I. Pogačnik
fotografičnl umetni zavod, Aleksandrova cesta 3.                 10S64i
Josip bi Josipina Podkev
mesar. Sv. Petra cesta št         5 el
»Lloyd«).                                10524
Srečko Potnlt
tov. sadnih sokov \r. ekstr^kt^v v Ljubljani, Slomš^>->^- ul. 27. 10584
Fefflcs tn Berta Potočnik
krojaški modni salon za gospode in dame, Ljubljana, Šelenburgo-va ulica št   $ J.    >dstr.____10630
Josip Preieren
čevljarstvo, Spod. Šiška-Ljublja-na. Celovška cesta 82.         10615
Lekarnarja Procbazka
lekarna »pri Orlu«, Ljubljana, Jurčičev trg.                          10712
Filip Pristoa
specijalist v slikanju napisov, Še-lenburgova ulica, hotel Malic. _____________10971_____________
Kavarna »Prešeren«
Karel Polajnar, kavarnan    10710 10709
■      ——"■—!■     H            -------        .                                   _.■■■.!..      |____
M. Rautar
delikatesna trgovina, Ljubljana, Jurčičev trg št 3.                10692
Joa. Refcti
tovarna za barvanje,   Ljubljana. 10698
Restavracija »mi Roži«
Amalija Schmidt.                   10689
i    ,i 1^11 ■                                                    ...i. .i    * ■ —■...... ■■■
Josip Rabile
ključavničarski mojster, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9. 10590
Ivan In Karottna Rokava
mesar In gostilničar. Šmartno pri Litiji                                      10663
Ludovik Roakar
restavracija »pri Auru«, Ljubljana, \Votfova ulica it 12.      10623
Martin Rogeij
manufakturna trgovina,    Ljublja-
Panoa Rovan                 ,
gostima Cuzak,                      1073S
Ivan Rupar
gostilničar, Ljubljana, Tržaškal cesta 11.                                 10860:
Marica In Makao Sartorv
gostilna   Beograd.    Žabjak it aJ 10765                        1
Franc In Margareta Scagnetti
gostilna, Metelkova ulica 19 ___________                           10526.
Đ, Sevar
špecerijska trgovina, Uubljana,i Sv.  Jakoba trg.                    1075r}
mmt —■  ■-—1— 1 _■■             ■                                  fc   -      1      ^. . |      ■   . _            .                                               __    *
Franc Sever
mesar, Jurčičev trg št 1.    llOOlf
Antonija Sitar
Specijalna trgovina za blaze^ Ljubljana, Šelenburgova ulica l*1 __________________________1055S
Franc Sitar
zastopnik pivovarne G5ss, Ljur>_ Ijana 7.                                   1061 £
Franc Slamič
gostilna pri »EJobenčku«, Glince^ št 213.                                    10862^
Aloizii Smole
Ljubljana, Nova ulica 5. Priporo-«! ca se zavod za snaženje oken j inv stanovanj._________________10528
Zadruga   sodavičarjev
za Slovenijo v Ljubljani
Martinova cesta 11-               10530!
—--------------------------------------------------------------—■-' * '■,       _|
J. Somnitz                   !
urar tn trgovina z zlatnino, sre-*] brnirto in urami, Ljubljana, SvJ Petra cesta št 16._________10590?
Anton Srebotnjak
trz. z drvmi, LjubUana,KolotivorH! ska ulica 3L                          10964
M. Šdtite
gostilna in trgovina v J-jubljamVl Pred konjušnico v Trnovem* _____________10695_________,7j
flflnko Stancer                ,
trg. Ljubljana, Dunajska cest* št 10.                                     1093«
Fant in Ivan Stritar           1
kavarna »Stritar«, Ljubljana, ; u% deckega cesta Št l                 I »S3q
Canr.V.  Sffblll
L* T*, Ljubljana, Koioi dvo^ ulica (pri >Starezn TišJ lati                     __________1054f
Anton Stacul
trgovina delikates, Ljubljana, Šcj enburgova ulica,                     lOSSTJj
n ,■   ■     1 1.1       ~    -   ■   ■        ■       -    -   ■    ■ .  n   1    ■ m mit          1]
JalUa Štor
zaloga čevljev v Ljubljani, Pres šernova ulica št 5.              1062fj
Anton In Marija Steiner      ^
gostima, Ljubljana, Opekarski cesta.                                      1069®
V. StertđSa
zaloga čevljev, Ljubljana. JurČi-1 čev trg št 3.                         1069^
Franc P. Stare
sobno in dekoracij sko slikarstvo j Ljubljana, Uhca na grad 3. 10752]
Stuchiy - Maschke
j
modni salon. Židovska ulica it. 3; Dvorni trg št L                  10715
■■ 1M .■ ■ 1 ■ ■     ■    ■■ ■  . ■ ■    ,. ■ ■ ■   _j
Janko Stupicai                *
Ljubljana, Sodna ulica.        10S67J
Josip Stupica
jermenar in sedlar v LjubljanM Slomškova ulica št. 6.          10543]
Peter Stenic
vinotržec, Msestnik in gostilni-«! čar. Spod. Šiška, Bltenčeva ulični Štev. 256.__________________106HT
''-•'■                        .i
H. Snttner
eksport ur, Ljubljana.           10873]
Fran Szantner
zaloga čevljev v LjubljanL SelerH burgova uBca št. 4.              106211|
Rudolf Škulj      ^
gostilna »pri Amerikancu«. Sv/ Florijana ulica It 20.           1074JT
Fran Škafar
strojno     mizarstvo*     LJubljana^
Rimska cesta 16.                  10851,
_____        . 11 i,                                                            1
______ ~»*- -*
reter otem
modna trgovina, Uubliana, Stari
Stran &
M
flMjuBHnn M4Bnnp   oan t   flonanain lOgA
'•iS II
Srečno novo leto 1920!
We *a* mttm, tftOtisa, MMegoi ^^
i .iiithiii    i    •  ,= h ffwnM| ittUtt torta:
Restavracija Schmlđt
Ljubljana,   Gradišče   št  2.    10753
Schneider & Verovšck
fcrgrovina z železnino,    Ljubljana. 10607
Josip in Ivanka  Schrev
gostilna   pri  »Fajmoštru*.    Ljubljana, Sv. Petra nasip.         10699
Schwab  &  Bizjak
Ljubljana, Dvorni trs Št. 9. 10686
gji    I.      ■■    ■   I      ■»         ■                    -           ■         ■                   -        ■        —   ■■        -      ■       ■                                        I        ■!■         ■     I          .   ■       ■.....
Josip Tavčar
Špecerijska    trgovina,    Ljubljana, Stari trg št 30.___________10755
Karol in Marija Tauzes
restavracija    Lloyd,      Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 9            10594
Tvrdka THE REX CO.
specijalna trgovina za pisalne stroje, raznoževalne aparate In pis. potrebščine, Ljubljana« Šelen-burgova ulica  Vh_______10616
Matija Trebar
trgovina s čevlji, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6.                 10592
Alojzij Trink
mizarstvo, Ljubljana, Linhartova ulica št. 8.                            10650
Ubald pl. Tmkoczy
lekarnar.   Ljubljana,   Mestni   trg.
10874
~~F. & A. Uher-
Špedicija    in    premog na debelo.
Ljubljana,   Šelenburgova ulica 4.
_____________10626_____________
RarmatoOstv* hotata »Ustao« restavracija, kavarna, klet.  10547
Josip Vidmar
tovarna   dežnikov in  solnčnikov, Ljubljana, Pred škofilo 19    10876
——---------------------------------------------------------------------------------------------------------,——       -■ -
Marija Volk - Kosmerl
prva jugoslovanska tvornica drož LJubljana.                             10563
Kavarna »Vospernlk«
1-j ubijana, Sv. Jakoba trg štev. 2 10761
Franjo Zajec
brivec, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 12.__________________10604
Pn P. &Jec
optik in urar, Ljubljana, Stari trg Štev. 9.                                     .10747
■ ■      ■   ' ■-—--—
Prane ta Ana Zagorac
gostilna    pri    Vitezu.    Ljubljana, Breg št. 18.                          10706
Tvrdka A. Zanki sinovi
Ljubljana.                             10601
Zalta & Žilic
trgovina z železnino.           10880
Jakob Zafaznik z družino
pekarija,   slaščičarna   in kavarna v Ljubljani. Stari tr? 21.      10754
pran in Ivanka Zamlfen
čevljarski     mojster.     Ljubljana, Gradile št. 4.                     10701
4                 ______._______________
\------------1               '            '               *       "----------------            ' '—
Marija in Prane Zgone
gostilničarja.   Tržaška   cesta   19.
10861
K. Zfrkefbach
trgov, z mešanim blagom. Ljubljana, Poljanska cesta 73.    10720
Alojzij In Terezija Zorčič
Hotel  »Ilirija«,   Ljubljana,   Kolodvorska ulica 22.                  10552
Marija Zupan
gostilničarka,     Krakovski    nasip št. 18.                                   10764
------       —------------—-—-— —------------
rostitnićar in notar, PoOanaka cesta št 55.                             10717
CA*^0W    tMMl
oodd ian
(preie O. Dobetc). Uulflanai Mar-»nova cesta 18.             10331
Ignac Zargl
moana -?rrvtaa. Lfabflana. Sv, Petra ce&t.    ':   %                 10654
——  i    ■       .i.                                          .i              i      —     »      ■■                 —1»
Prane hi Jrs 3a fhfic
gostilna in zidarska obru Ljubljana, Rimska cesta 5t 17.      1085*
J. VVaaek
trgovina s kotŽuhorino in čepicami, Ljubljana. Sv. Petra cesta ____________10997___________
Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem
D' Elia & Holujević
Zagreb, tovarna žganja in likerjev.
«——                                              '"                                                                              ' ■                                                                               ■.. n i   i ■.........       ■ i  ■
Veselo in Črez vse srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka  ::    ::    ::    ::    ::    ::
Fr. Derenda
Ljubljana, Emonaka o. 8.
7, S METUP1
Ljubljana, Mestni trg 25.
Janko Pogačar.
Matija io Kalia Ooiar
bivša kolodvorska restavraterja v St, Petru na Krasu
jftVitSL       ~*m     prijateljem   in     Tnancem     veselo
NOVO LETO!
^Ksipl»r" 7?dece:
Žarnice, 110 volta*,.        3 _ večne, cca. 100 komadov.
i3§ak, vsako množlifl^pot^fti Špiriti  dalje vagon
neugaženega apma, 3 vaijan?. zidne opeke,
vagon strelne ofso&e.
Ponudbe vse Iranko Vlintarfe i a norni predal F. B.,
St. Vid nad Ljnbli&B*.                       10996
Da bi zdravi srečni bili Voščim Vam k novem letu. Barv dost da naročili In denarce prihranili.
- - Rudolf Cotič, Vrhnika - -
zaloga Ia barv za obleke.
;          filmska draiba ptoooarne
„21M30M"
seli osem soojim cenjemm odjemalcem veselo to sretno nooo leto.
JKirenska čevljarska zadruga
^^= sedaj v Vrbova pošta Jfozfrje ------------
vošči vse« stoji« ceiijcai« odjemalce« bi prijateljem ta ta onstran Demarkacijske {rte blagoslovljeao sovo leto.
SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI SVOJIM ODJEMALCEM
KAROL MAJCE In DROG
ČEVLJARSKI MNSTIH RADECKEftA C ST. 0.                 LJUBLJANA.
prečno nouc leto želi
drogerija
,,5anita$*' Celje.
I      ZNAMKA                ^P ^-^ jonla* ^atk *            ZNAMKA      I
„liro". I ,391*110  I „ito". 1
Novo, po sestavi In načinu zdrr'lien'a od vseh dosedanjih mazil bistveno raz'Jku oče se *r««lstvo> proti orkaOot In mmr$mtm. Vsaka garnitura, zadostujoča za eno oHraSčeao osebo, sestoji iz „I A Rit O" mazila št. 1, t*JAO-atO** mazila it C, „SAOkO" prrh za posipanje, in natančnega navodila vporabe.   Cena 15 K, po oo^ti 18 K.   Izdeluje in raipošilja:   Lekarna pri
mrmUmmm ta halu,  alralMa,
Slediti s podplati!
Usniati nabitki z žebljički,   za  moške  in ženske  čevlje,  garnitura po K 2*—, za  otroške  po K 1'50,  se  zopet  dobivajo v ljubljanski zalogi tovarne 3PEKO" čevljev. Preprodajalci ucnurtl                          Preprodalalci popvatl
Peter Ko;lno & Ca. Ljubljana. Brej Jt. ZO.
Skaboform ss zopet dobiva!
Proti srbeniu, svrabu,  lišajem,  nečistostim  kože  zahtevajte v naj-bližnji   lekarni    preizkušeno    in    zdravniško    priporočeno
dr. Flcscha originalno Skabaformovo mazilo«
Ne maže, ne pušča barve: brez duha.   Po vteranju puder „Skabo-iorm. Dobiva se po vseh lekarnah. Generalna zaloga za Ljubljano
in okolico
—===— „mrl Zlatom Jelenu" IV. Marijin trg. —e=s&—
Glavno zastopstvo
M imimlm za velalke dni"
se prel ko slej nahaja v L^abljanl, Goste sa gorenfsko železnico iti*. 7,1L aatfslr.
in daje nadzornik Fran Prolog vsak čas brezplačno pojasnila.
S 1> protinoem 1920 prične poslovati novo ustanovljeno obl. aviorizirano stavbeno podjetje ter prodaja stavbenega materijala
Tavčar $ petina
10885  Ljcjb^on«, Qo5po5uet5Kci erjt« 6
er se toplo priporoča p. ta. interesentom za vsa v to stroko spada-oca dela, katera izvršuje strokovnjaško in po zmernih cenah. Saflf   Načrti in proračuni se izdelujejo točno po naročilu.   "^M
Kupuiem vse vrste kož dknjfiiie: litice, kune, dihofje,. srne izbece, zajce, krte in polhe po ^jvfcjih dnevnih cenah.
Krznar Wanttk,
i>Piiwmial«.'.....'t__w_
krovec, Hrenova ulica St. 9.,
se zahvaljuje p. n. ončinstvu  za  dosedanjo   naklonjenost in  se
priporoča za prihodnjo.
Veselo novo leto/
\)e$e\o nou© leto!
I Clel^tr eturdka             J {kiteturdka
Jpctla
Me^ni trg 25-
3- Qoree
Srečno in veselo novo leto
želi vsem cenjenim odjemalcem
Kati Ovsec - Držaj
trgovina s vinom« igan]ani In aaoianlsi Mapaaa LJubljana, Florijanska  ulioa it« 28a
Tvrdka poŠt l Kopitar
trgovina s mtianlm blagom na iroono in neoelo imvoi priatnlh   ljntomorlklh vin v Ormoftn ob Dravi
želi vsem svojim cenjenim   odjemalcem, prijateljem in znancem prav srečno in veselo  novo leto!
1 Mpiflii z
slovenskega in nemškega jezika povsem zmožno, po možnosti italijanščine, izvrstno stenografinjo in tipkarico sprejme pod izbornimi po-eoii kot talnlco tvrdka
Ijiifolj
z večletno prakso, samostojnega in izveibanega bi« lančnika, sprejme pod izbornimi  pogoji tvrdka
SVETLA, Ljubljana, Mtitnl trt H.g. J
ING. ARTUR   ZEISEL
Oraofsljekl stro>|f sa o>B>tlo4*voMJe lalaaa Na kovao. Oufia| (W1m) IX.9 SolUolaua>rl8ndo 7, tsMaa H. 23917.
aOHHHBBBOOBlk^aaaiBVBBMHBVBHklk^HkaHHklHBaVHB^BMbVHaBaHB
atruiaica aa loHaso revelvorake atrutolca avtomata akoOaaoloa (Trasa) vrtaaotca
atrojoaa oMooJo akaosaoako atroja
atlakaaalao                                      W6
stroja aa obOatoaaolk osalaoloa.
N^ooja ka aavtoaaa«
Prodaja vina!
lastnega pridelka 1919 iz vinogradov itajefske hranilnice v Halozah in Slovenskih goricah. Vinske poskuinje so dne M. In 11. jannarja M10 pri upraviteljstvu posestev štajerske hranilnice v Pod-lehnikn pri Ptuju. Ponudbe za vino je pismeno v zaprtem pismu z označbo .»Vinsko ponanaboM predložiti imenovanemu upraviteljstvu v Podlehniku io 17. In 18. lonanrl« ltlO. Prodajalec si pridržuje pravico, da se pri eventualnih Spekulativnih s ponudbah ne ozira na najvišje ponudbe, ker bode o konečni oddaji vina odločevalo poverjentitvo za :   ;   :   :  agrarno reformo v Ljubljani.  :   ;   ;   :
Upoitctisivo nsistev štajerske tmmimce :: g Potonil« wi MUH.::