m p* fo —r- OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE A. . Stev. 195 ~ ---------------------- Poštnina platana v gotovim Spedlzione In abbon. post. 1. gr. ‘a j ni je čas, da bi italijanski uradni krogi od tistih - v tisku — tako redko posejanih besed o potrebi zbližan ja med obema jadranskima državam, prešli k dejanjem: ni niv bcnega dvoma, da bi moralo biti prvo dejanje storjeno ▼ smeri prekinitve protislovenske hajke v Trstu in v smeri priznavanja naših najosnovnejših pravic! TRST, sreda 18. avgusta 1954 Mendes- France odhaja ma 1 “ 9 Cena 20 lir . danes težavno bitko v Bruselj ^—p—iBBI——|—i—---------- .. .. & ne 1« večino a * »i*. S* ze sestaI s sPaakom in Adenauerjem, bo imel proti sebi Oljska konfer a« drzav EOS, temveč tudi ZDA - London noče izraziti svojega stališča, dokler bru-Nen - «# 3116 končana * Eisenhowerjeva elegantna odklonitev francoskih predlogov a«rei» prihod Višinskega v Pariz na poti v New York , pAWz, 17 _ n 7», » Pariz soviet!ŽTeS ^^P^^kovano prispel z letajo Višinski N n i . ,. P°močnik zunanjega ministra An-'tocoskega 'zunanienr, ” °T,V Sta ga sPre}e,a predstavnik * 2 osebjem veleval m\nLStrstva ter sovjetski veleposla-l^oništva je ™‘yosla™tva.Predstavnik sovjetskega vele- *"* glavni slu^ ~*°tUje Vmnski v ZDA ™ o četrtka, ko c* .ms . ln da se bo ustavil v Parizu *®7ifc ni monel 2° ,vkrcal na ladi° «Quecn Maryy>. Pred- 2 2 Pre^stZiki TaU' aU Se b° Višinski v ^izu - 7trst«o pa jeir2C0ske vlade- Francosko zunanje mi-Z0*?ie' & bi VlIJ°v °’ da dOSle3’ 5*e n’ tebilc nobene ien b0 ta , Z, sestanek * Mendes-Franceom, “ odPotoval v Bruselj. pARlZ 17 JJstrslcj preri.oj Francoski mi-l^inister in zunanji Jutri Mendes-Fr.-,nr-o A„ opold'7 'Franče bo 7'ai v Rrii« v V n‘ odpo-začeu lkier se bo v banjih m "£erenca še* MVr°Pske obramK01 držav .^ndes-Fran * vDe skuP*»osti. ereaci na teJ d.M!i Pa ne m „2°dpisnicah, f^anceom^K1 ?DA- 2 Men-Sd/°tova!i AirAodo. v Bruselj 7*7 Faure n*ncni minister Srijo in* »mister za in-jitUn°ury m r?V-lno Bourges- v aunali vai Pc-dtaj- ^Seau-. ministrstvu se° bo°’tm Prdlndu v 0''t,^‘ danes 8 v °v in po-*aagovorov rrM°VaP^*‘pr,1ia2g0v' ?P‘fe?ikl nSem'r'JVOrov a oiteijf9 ^v‘ienjam!ke8a Poli' dbdetf iatjskiK * z nSSSS^iU iri skuptn raftesJAd mmis^s7>delavci v 5*k z ?nauer sk?u J* imel ZbA v ‘7'dtiim k7etl sesta-7j6i, 'topi Davi?oslanoem i ‘Pisari. am«riik®Ildom Bru-N m v visokim S an?nt°m in ®Cl)> Jame- s atja ie^keEa v ^mestni- Sa^Lftob«na v‘sokeSa kQ. Ji Podt.;?ta PnSr,P.owllPg°m. p;iso4-}xgot?: !S bu °mejiiigiede tega . --ilsteip 5S sv °5SShTheodor LS Sl 'e » uradnih S br, p0sveče?a lzjavo- da ^ljske Vr,fripravlja- asneie nference o N S2a.l Posebej je ,Adena- •SSS*^ C£,*,“S S*,?* » /7*00, govoril, kot Kf/ntu??’1'" 'BOS. Vi?'1 i/2 skupin Savniki i A;Wuer vb Bundes- Ja, • ®DCOski ^2Ja- S 3dP0 kaž°eŽaj- Sela S^Sl9^]oa"ci^^ £lede /VSlra^e zahlfija DpA, B* «e n °aJlcUe^lK K VI Na današnji dan je bil leta 1450 rojen v Splitu Marko Ma-rulič, pesnik in humanist. Umrl je 1. 1524. DANES, sreda 1«. avgusta Helena, Bronislava Sonce vzide ob 5.07 kt zj*t0 Ll][1j 19.09. Dolžina dneva 14.04 ^ vzide ob 20.40 in zatone ob 1» JUTRI, četrtek 19. avgusta Ludovik, Ljudevit K S I' 1. PRIHODNJO SOBOTO NADALJEVANJE POGAJANJ MED ZVU IN JUG. DELEGACIJO Krepitev trgovine z Jugoslavijo predvsem v interesu tržaškega gospodarstva Pričahnje se, da bu Zl/U odgovorila na konkretne jugoslovanske predloge in da bo gospodarski spora/.um čimprej podpisan V soboto se bodo nadaljevala pogajanja med jugoslovansko uradno gospodarsko delegacijo in ZVU o razširitvi gospodarskega sodelovanja med Trstom in Jugoslavijo. Ta pogajanja so se na jugoslovansko pobudo pričela 26. julija. Takrat je jugoslovanska delegacija, katero so sestavljali ing. Slobodan Kar-lič svetnik tajništva FLRJ za zunanje zadeve, Nikola Krnja-novič in Branko Zlatarič, predložila konkreten načrt povečanja trgovske zamenjave med Trstom in Jugoslavijo. Po tem načrtu bi morala trgovinska zamenjava letno preseči 12 milijard lir. Medtem ko je jugoslovanska delegacija prišla na pogajanja z zelo temeljitim in konkretnim načrtom, je ZVU najprej zahtevala nekaj pojasnil, IX. TRADICIONALNI KONCERT bo v nedeljo 22. avg. 1954 ob 15. uri v ŠEMPOLAJU Sodelujejo šempolajski oktet in številni pevski zbori prosvetnih društev Po koncertu prosta zabava o gospodarskem sporazumu, saj bodo gospodarska vprašanja, katera rešujejo na teh pogajanjih, v vsakem primeru in ob kakršnikoli rešitvi tržaškega vprašanja, ostala in bodo zahtevala temeljito rešitev. Treba je torej samo dobre volje odgovornih krogov, da se poveča trgovska zamenjava med Trstom in Jugoslavijo in na tak način omogičijo obsežna jugoslovanska naročila tržaški industriji. To je obenem pot za lajšanje gospodarske krize, korak k zmanjševanju brezposelnosti in bede v našem mestu. Zal pa še vedno kaže, da pri odgovornih organih ni niti dobre volje niti potrebne resnosti pri reševanju perečih gospodarskih vprašanj. Zopet se moramo namreč dotakniti vprašanja kontingentov za u-voz jugoslovanskega blaga v okviru tržaškega velesejma odnosno na splošno izdajanj uvoznih dovoljenj za uvoz blaga iz Jugoslavije. Ze večkrat smo pisali, da ZVU izda komaj kako deseti- casneje, in sicer 6. avgusta ja je predlagala prekinitev jogajanj za 15 dni, da lahko i tem času temeljito prouči ugoslovanske predloge. Tako je prišlo do daljše prekinitve pogajanj, kljub tenu da bi bil gospodarski sporazum za Trst zelo koristen n bi vsaj omilil ostro gospo-larsko krizo. Nikjer pa ni v lavadi, da zavlačuje pogaja-lja oni partner, ki ima od tjih največjo korist. Sedaj lahko pričakujemo, da e ZVU jugoslovanski predlog ratančno proučila in da bo r soboto lahko odgovorila s conkretnimi predlogi. To tem jolj, ker je Jugoslavija prvi-crat predlagala sklenitev go-ipodarskega sporazuma že [948. leta in ker je bil takrat sporazum že tik pred podpi-iom. Takrat je namreč že bil jbojestransko sprejet podrob-li tekst z vsemi prilogami, ;orej tudi z nomenklaturo bla->a, katerega bi Jugoslavija zvažala v Trst in katerega bi rrst izvažal v Jugoslavijo. Razmere so se od 1948. leta izpremenile le v toliko, da -azpolaga sedaj Jugoslavija z nnogimi novimi industrijskimi izdelki, ki zanimajo tudi iržaški trg. Vendar pa ostaja osnova sporazuma v bistvu ista. ZVU torej ni treba mno-50 truda in dolgega proučevanja. Poleg tega je Jugoslavija lani ponovno predlagala sklenitev gospodarskega sporazuma, ko je obiskala tržaški velesejem številna delegacija u-radnih jugoslovanskih predstavnikov. In končno, v preteklem oktobru je šef jugoslovanske gospodarske delegacije v Trstu minister Zemljak izročil konkretni jugoslovanski predlog za pričetek pogajanj o krepitvi gospodarskih odnosov. ZVU torej ni manjkalo niti prilik niti pobud, da bi lahko že v preteklih letih natančno proučila gospodarske odnose med Trstom in Jugoslavijo Po vsem tem je videti, da manjka edino le dobra volja. Ta sum je toliko močnejši, ker v vseh gospodarskih uradih ZVU sedijo uradniki iz Rima, ki izvršujejo ukaze italijanske vlade ne glede na koristi Trsta. Pa tudi politič-j na pogajanja okrog Trsta ne smejo vplivati na razgovore no zaprošenih uvoznih dovoljenj ali pa da tako neusmiljeno reže zaprošene vsote, da znaša na primer eno uvozno dovoljenje za uvoz živine komaj 200.000 lir. Za to vsoto pa se seveda ne izplača hoditi v Jugoslavijo, kjer se za ta denar kupi komaj kaka krava. Trgovcu, ki dobi tako uvozno dovoljenje, torej ne ostane skoro nič drugega, kot da ga proda, ali da od drugega trgovca kupi njegovo. Na ta način je nastala posebna trgovina z uvoznimi dovoljenji. Sedaj pa se širijo govorice, da so dobili uvozna dovoljenja za uvoz blaga v okviru tržaškega velesejma trgovci, ki sploh nimajo zaključenih kupčij z jugoslovanskimi pod. jetji, medtem ko teh dovoljenj niso dobili drugi trgovci, ki so kupčije sklenili.^ Ali lahko tako ravnanje označimo samo kot skrajno nemarnost nekaterih odgovornih uradnikov ZVU ali gre celo za hujši prestopek, katerega lahko označimo kot korupcijo? Naš list je že mnogokrat opozoril na to vprašanje. Na vsak način pa tudi te govorice potrjujejo, da je pri odgovornih organih še vedno le malo dobre volje za ure- ditev gospodarskih odnosov med Trstom in sosedno republiko. V takem okolju pa bi bil gospodarski sporazum toliko bolj dragocen, ker bi uredil tudi ta vprašanja in tako omogočil hitrejše trgovsko poslovanje jn izločil vse morebitne špekulantske malverzacije. Teden tržašhe mladine V zvezi s pripravami na »Teden tržaške mladine« bodo mladinski sestanki danes na Opčinah, v petek v Lomjerju, Bar-kovljah ter sestanek slovenskih srednješolcev v Trstu na sedežu v Ul, Roma 15. Vsi sestanki se začnejo ob 20. uri. XOVO OKLO W.A TItZAKKI AltXK\4L VEC KOT ENO MILIJARDO za gradnjo suhega doka V Tržaškem arzenalu že proučujejo načrte in računajo, da bodo lahko pričeli z delom že v prihodnjem mesecu Direkcija Tržaškega arzenala je pričela proučevati podrobne načrte za gradnjo novega suhega doka, v katerem bodo lahko popravljali tudi 16.000- tonske petrolejske in tovorne ladje. V dokih namreč lahko potegnejo ladjo popolnoma na suho, tako da lahko popravijo in očistijo tudi dno. Istočasno pa je dok opremljen z dvigali, kj so potrebna za popravila strojev in ostale ladijske opreme. Naprave Tržaškega arzenala so bile že zastarele, saj datirajo še iz časov izpred prve svetovne vojne in so zato lahko tam popravljali samo ladje srednje in male tonaže. V novem suhem doku po bodo, kot že rečeno, lahko popravljali in obnavlja, li tudi ladje do 16.000 ton in se bo zaradi tega aktivnost tega važnega tržaškega podjetja zelo povečala. Ta nova gradnja bo zaradi tega pomagala pri reševanju križe Tržaškega arzenala, saj je bilo to podjetje vsa povojna leta v zelo težkem položaju. Nov suhi dok bo precej velik. Dolg bo 177 metrov, nad povprečno višino morja pri osebi. Stene novega bazena bodo napravljene iz armiranega betona. Za gradnjo bodo porabili okrog 920 milijonov lir, nadaljnjih 300 milijonov lir pa porabili za potrebno opremo. Za gradnjo doka bodo porabili okrog 100 tisoč delovnih ur in bo po predvidevanjih trajala 0-krog dve leti in pol. Pričakuje se, da bodo začeli novi suhi dok graditi v- prihodnjem mesecu. DELA PRI GRADNJI NOVE BOLNIŠNI NASE MESTO NUJNO POTREBUJE bolnišnico za tuberkulozne bolnike Zakaj /e bila objavljena odredba ZVU, po kateri morajo vsa delat ki se gradijo z javnim denarjem, naročiti pri domačih podjetjih Nekateri listi poročajo, da [ pa je, da je bila ZVU prisi-je gradbeno podjetje Časti-lljena izdati posebno odred- glioni iz Milana, ki zida stav bo bolnišnice za tuberkulozne na Trsteniku, prijavilo kon- kurz. Zaradi tega so bila vsa zidarska dela ustavljena in je gradbišče popolnoma zamrlo. Podjetje, ki je do sedaj zidalo novo bolnišnico Zavoda za socialno zavarovanje (INPS), ni bilo iz Trsta. Zdi se torej, da Zavod za socialno zavarovanje ni zaupal nobenemu domačemu gradbenemu podjetju tako velikih del. Zakaj to nezaupanje do tržaških podjetij, nam ni znano. Znano pa nam je dejstvo, da gre preveč velikih gradenj javnih poslopij in drugih podobnih del podjetjem izven našega področja. Ne moremo verjeti, da tržaška podjetja ne morejo zadovoljiti zahtev naročnikov. Ce se ozremo okrog po našem mestu, bomo videli, da so tržaška gradbena podjetja sezi- dala vzorne objekte. Zakaj torej jim ne zaupajo? Vzrokov je tu mnogo, ki pa jih ni mogoče javno našteti. Res IZPRED PRIZIVNEGA SOOISCA OBTOŽENIMA ROPARSKEGA NAPADA SO SODNIKI ZNIŽALI KAZEN Najprej sta bila obsojena na 5 let in I mesec zapora, sedaj pa so jima kazen znižali na 1 lelo in 9 mesecev Včeraj je bila na prizivnem sodišču razprava o zadevi, v katero sta zapletena 25-letni Stellio Bisciacchi iz Ulice Mo-lin a vento 45 in 27-letni Angelo Gherlizza iz Ulice dei Gradi 1. Bisciacchi in Gherlizza sta bila 7. aprila obsojena vsak na pet let in en mesec zapora in plačilo 70.000 lir globe ter na trajno izgubo pravice do javnih služb, ker sta 25. decembra ponoči napadla in oropala 50-letnega Querela Alda. Kakor je znano, je na božič zvečer Querel popival po raznih gostilnah v Istrski ulici. Na zadnje je bil v gostilni v Istrski ulici št. 158, kjer je bil v družbi nekega svojega sorodnika. Ko se je od tega poslovil na cesti, se je seznanil z dvema neznancema, se vrnil z njima v gostilno in jima ponudil pijačo. Ko so se naveličali te gostilne so hoteli v neki drugi lokal. Querel je bil dobre volje in je plačal vse on. Pri otroški bolnici sta dva nehvaležna vinska bratca napadla svojega dobrotnika in ga vrgla na njivo. Bisciacchi je Querela napadel s pestmi in ga pretepel, da je zgubil zavest. Nato sta oba malopridneža Querelu vzela čevlje, denarnico, v kateri je imel Querel 15.000 lir in osebne dokumente. Osebne izkaznice nista potrebovala, in nista vedela, kai naj bi z njo, zato sta jo raztrgala. Obtoženca sta zanikala vsako krivdo glede denarnice in sta vložila priziv. Prizivno sodišče jima je znižalo kazen na eno leto m 9 mesecev zapora in plačilo 10.000 lir globe. bo, na osnovi katere so vse javne in druge ustanove, ki gradijo ali popravljajo katerikoli objekt z javnim denarjem odnosno z državnimi in drugimi javnimi posojili, prisiljena naročiti dela pri domačih podjetjih. Ce pa za določena naročila ni v mestu takšnih specializiranih podjetij, kot na primer za razne merilne in druge tehnične naprave fine mehanike, ki jih potrebujejo ladje itd., lahko to naročijo pri podjetjih iz-\en področja. Kljub tej odredbi pa še vedno kaj »zbeži« iz Trsta. Gotovi smo, da gornja odredba ni . bila objavljena samo zaradi objave odredbe kot take, ampak je ZVU to storila na obče proteste predvsem srednjih in malih podjetij, ki so čutila, kako javni denar, ki ga ZVU nakazuje za razna javna in druga' dela, da pomaga in da da delo tržaški industriji in obrti, gre v razne italijanske pokrajine. To dokazuje, da so odgovorni uradi krivično ravnali in vsestransko škodovali mestnemu gospodarstvu. Gornji primer z bolnišnico na Trsteniku pa bi moral biti v opomin vsem ustanovam, ki naročajo dela podjetjem izven področja, da to kar pride z onstran Soče, ni prav vse tako dobro. Za nauk naj jim bo tudi tccommendatore« Sgroi, ki so ga povzdigovali v deveto nebo, ker je ob nacionalističnem prazniku 4. novembra baje daroval 1 milijon lir za svečanosti v Redi- pulji. , . , Za sedaj se ve da se bodo dela nove bolnišnice za tuberkulozo nadaljevala verjetno šele prihodnji mesec, če bodo do tedaj našli drugo podjetje ki bo ta dela sprejelo Hkrati pa ne moremo mimo ugotovitve, da so italijanski šovinistični krogi zidanje te bolnišnice večkrat izkoristili v propagandne namene. Po njihovih trditvah bi morala biti bolnišnica gotova že preteklo leto. Ob zadnjih volitvah so ta argument izkoristili za to, da so govorili, da bo po njihovi zaslugi Trst v najkrajšem času dobil novo bolnišnico. Kot vidimo, je bil to v glavnem le pesek v oči prebivalstvu. V resnici pa do sedaj niso še niti končali vseh zunanjih del. Kje pa so še notranja dela? Kje je še vsa oprema itd.? Cas bi bil, da bi se nekateri gospodje nehali norčevati ljudmi. Trst nujno potrebuje novo bolnišnico za tuberkulozne. To vedo povedati predvsem bolniki sami, ki so natrpani v glavni bolnišnici in pri Sv. Ivanu, kot tudi zdravniki, ki v ,teh dveh bolnišnicah ne morejo več prav dosti pomagati. Zato je nujno, da se z deli nove bolnišnice resno nadaljuje in da se pusti ob strani vsako nepošteno politično izkoriščanje gradnje takšnega humanitarnega in zdravstvenega zavoda. Poročilo tajnika DC Romana o ..osnutku načrta" bodočo ureditve iržaške uprave Kot poroča agencija «ANSA», je pokrajinski tajnik demo-kristjanske stranke prof. Re-dento Romano včeraj zvečer poročal tržaškemu pokrajinskemu odboru stranke o «osnutku načrta za upravno ureditev cone A, ko bo sklenjen sporazum med Italijo in Jugoslavijo«. Ta «osnutek načrta« je v imenu štirih iredentističnih strank predložila njihova delegacija med svojim nedavnim obiskom v Rimu italijanskim političnim in vladnim krogom. Kot je po poročilu «ANSE» dejal prof. Romano, »upošteva načrt dvojno potrebo: prvič da se popravijo in uredijo mnoge in resne anormal-nosti in popačenja, nastala med tolikimi leti tuje vojaške uprave, tako da bi prišlo do postopne, toda v bistvo segajoče spojitve z italijansko pravno ureditvijo, drugič pa, da se upravna ureditev prilagodi »značaju začasnosti«, ki ga bo predvideval jugoslovan-sko-italijanski sporazum«. Po demokristjanskem mnenju je ta načrt najboljše sredstvo, da se «premagajo politične, gospodarske in socialne težave, ki se pojavljajo v coni A«. VPRAŠANJE PLAČEVANJA PRISTOJBIN ZAENKRAT REŠENO Težak položaj malih trgovcev mora občinska uprava upoštevati Prihodnje leto bodo kramarji plačevali še enkrat tako visoko pristojbino na zasedbo javnega prostora kot lani Med prodajalci na drobno (krošnjarji, branjevci in prodajalci rib v veliki ribarnici) in občinsko upravo se je za sedaj zaključilo vprašanje letošnjega plačevanja pristojbin na zasedbo javnih prostorov in iste pristojbine za prihodnje leto. Kot je znano, je tržaška občinska uprava povišala pristojbino na zasedbo javnega prostora za letos za 200 odstotkov. Prodajalci na drobno so takoj protestirali, da je povišanje previsoko in da zaradi nastale splošne gospodarske krize, ki je povzročila tudi krizo prodaje blaga na drobno, ne morejo plačati tako visoke pristojbine. Prišlo je do mnogih protestov in do daljših razgovor med občinsko upravo in združenjem trgovcev na drobno. Po daljšem času je občinska uprava pristala le na to, da dovoli plačevanje omenjene pristojbine v treh obrokih, in sicer: dva obroka letos in enega v teku prihodnjega leta. Kar se tiče povišanja pa občinska uprava ni popustila niti za liro. Za prihodnje leto pa je določila znižanje te pristojbine za 50 odstotkov v primeri z letošnjo. Na osnovi teh sklepov občinske uprave nodo trgovci na drobno, ki zasedajo javne prostore, prihodnje leto plačali še enkrat fako visoko pristojbino kot 1953. leta. Sklep občinske uprave pa govori samo ze prihodnje leto. To pomeni. da ostane vprašanje te pristojbine še vedno odprto. O gornji pristojbini in protestih trgovcev na drobno smo v našem listu že mnogo pisali. Ta pristojbina je prizadela najbolj revne trgovce, to je tiste, ki jih dejansko ne moremo smatrati za prave trgovce. Njihovi dohodki so odvisni ne samo od splošnega gospodarskega položaja, ampak tudi od vremenskih prilik. V zimskih mesecih se ti trgovci, če jih hočemo tako imenovati, pribijajo zelo težko skozi življenje. Stojnice na odprtem, mraz. burja, dež in seveda tudi večje število sezonskih brezposelnih delavcev, so posledice,” ki jih ti prodajalci najbolj občutijo. Zato ne moremo razumeti, kako je morala občinska uprava kar naenkrat povišati pristojbino na zasedbo javnih prostorov po teh prodajalcih kar za 200 odstotkov. Upajmo, da bodo za prihodnja leta bolj uvidevni in da bodo priznali dejansko resno stanje teh malih prodajalcev. IZPRED ZAVEZNIŠKEGA SODISCA pa nista bila v službi in v civilni obleki. Na razpravi sta obtoženca trdila, da sta ju začela porivati najprej agenta In da sta se onadva le branila. agenta pa sta trdila nasprotno. Zdi se pa, da sta a-genta zelo sitna v svoji službi in da sta pretiravala v izvrševanju svoje dolžnosti. Potnika prav gotovo ne bi brez kakega vzroka reagirala, če ju ne bi kdo izzival. Sodišče je verjetno to upoštevalo in ni izreklo strožje kazni. Umrla starka ki je padla z okna V glavni bolnici je v ponedeljek popoldne umrla 99-let-na Eufemia Bozar vd. Piutti, ki je dve uri prej padla z okna v prvem nadstropju svojega stanovanja. Ko je starka padla, ni bil nihče prisoten in se zaradi tega ne ve, kako se je zgodila nesreča. Pri padcu si je starka zlomila desno nogo in je dobila notranje poškodbe, katerim je tako hitro podlegla zaradi svoje starosti. Avlo ga je podrl Ko se je včeraj popoldne 40-letni Carlo Zurettj iz Ulice Guardiella 16 peljal z avtom po Ulici Giulia, je v bližini Ulice Zovenzoni zadel ob motor, ki ga je vozil 45-letni Roberto Cinerari. Motorist je vozil pred avtom, pa je nenadoma krenil na levo in je prav takrat privozil mimo Zu-retti ter z avtom podrl Ci-nerarija, ki se je pri padcu pobil po kolenih. Ozdravel bo v osmih dneh. Z vespo v avto Po Ulici Battisti se je včeraj okrog poldne peljal s svojo vespo 22-letni Sebastiano Mazzolo iz Ulice Conti štev. 6. Na zadnjem sedežu pa je bil njegov prijatelj Giorgio Ciave iz Ulice Media 6. Ko je Mazzolo prispel do Ulice Zanetti, je hotel prehiteti avto, ki ga je vozil 56-letni Ar-mando Esposito, ki je ravno tedaj hotel kreniti na levo v Ulico Zanetti. Zaradi tega je Mazzolo s svojim vozilom zadel ob prednji del avtomobila. Mazzolo in Ciave sta padla z motorja: Mazzolu se ni zgodilo nič hudega. Ciave pa se je pobil po stegnu in kolenu desne noge. Neroden padec Ko je šla obiskat neko svojo znanko v Ulico Alfieri 19, je včeraj nerodno padla po stopnicah 68-letna Angela Mi-niussi poročena Marši iz Ulice pieta 12 in se je pobila po glavi ter dobila pretres možganov. Ponesrečenka je tudi zgubila spomin. Odpeljali so jo v glavno bolnico, kjer so jo sprejeli na kirurški oddelek. Ozdravela bo v 5 do 15 dneh. Obsojena na 1 mesec zaradi prepira s policisti Na zavezniškem sodišču sta s? te dni morala zagovarjati C.L. in Mario De ki sta bila obtožena, da sta> se uprla in žalila ter dejansko napadla dva agenta javne varnosti. Sodišče ju je obsodilo zaradi žalitve na en mesec zapora, zaradi napada pa na 10.000 lir globe. Prestajanja kazni sta bila oproščena: tako da jima ne bo treba več sedeti v zaporu. Stvar, zaradi katere sta bila dva mladeniča na zatožni klopi, se je dogodila v Boljuncu, ko sta se obtoženca peljala z avtobusom iz Mačkovelj v Trst. Ker je bil avtobus prenapolnjen, je sprevodnik zaprosil dva agenta Civilne policije, naj pozoveta potnike, ki so vstopili v avtobus v Boljuncu, da izstopijo. Verjetno sta agenta pozvala tudi dva mladeniča, naj izstopita, pa sta jima ugovarjala, češ da se peljeta že iz Mačkovelj in da imata redno plačane vozne karte. Nastal je prepir med razburjenima mladeničema in agentoma javne varnosti, ki Vprašanje strpnosti in sožitja ledeljski eMesaggvro V ene-je objavil pismo predsed-a Italijanskega združenja tdinskih zavetišč dr. Toal-katerega je zaradi slovenil napisov v notranjosti tata zavetišča v Trstu nnpa-najprej sGiornale di Trie-» v svoji ponedeljek i hu-ristični prilogi, kasneje pa sMessaggero Venetos. Ker pismo po svoji vsebini za-aivo, ga v prevodu objav-rno V celoti. Spoštovani direktor! Jeki moj tržaški prijatelj je šele sedai poslal vaš ča->is od 8. t.m., kjer so v nku »Ostelli e cognomi« pisani malo laskavi komen-ji na moj račun in to na lovi nekega pisma objavlje-ga v lokalnem humoristični ponedeljskem časopisu. pismo sem že 6. t. m. de-intiral. smatram torej za svojo Ižnost zanikati tudi vaš ča-jis in nuditi vašim čitate-m točnejše vesti, kako so v resnici dogodile omenje-stvari. Vprašanje napisnih tabel v tranjosti zavetišča «Terge-:» je načel neki Brunner, ladenič niti 2(1 let star. On od mene pred mesecem dni hteval »zadoščenje«, ker so li v notranjosti zavetišča deg nekaterih napisov v an-pščini, francoščini, italijan-ini in nemščini tudi napisi slovenščini. Upošteval sem veliko razburjenost in orgazem mladeniča in sem mu zelo potrpežljivo razlagal vzroke, čeprav mladenič ni imel nikake pravice postavljati vprašanj, saj ni vpisan v združenje. Na napisih je bil med ostalimi jeziki uporabljen slovenski jezik zaradi tega, ker obstaja običaj uporabljati v obmejnih deželah tudi jezik obmejne dežele in to ne glede na večjo ali manjšo razširjenost tega jezika. Poleg tega pa tudi zato, ker se je pričakovalo, da bodo begunci iz bližnje republike uporabljali zatočišče v posebni obliki zagotovo-ljem mladincem pripadnikom držav, v katerih — kot tudi v Jugoslaviji — ne obstaja nacionalno združenje mladinskih zatočišč. Brunner je takoj in zelo živahno razžalil moje italijan-stvo kljub temu, da sem mu zagotovil, da vprašanje ne more zadobiti nikakega političnega značaja, saj gre za ustanovo, ki ima turistično mednarodni značaj. Uprla se mi je takšna neoli-kanost do svojega sonarodnjaka in sem mu odgovoril, da ne morem dovoliti, da me bo golobradec česa učil, saj moja preteklost, katere on ne pozna, jasno dokazje moja nacionalna čustva. Brunner se ni vdal in mi je pripovedoval o sovraštvu Tržačanov proti vsemu kar je slovenskega itd. ter zaključil, da mi bo nakopal na glavo resne težave, ker stvar ne bo ostala brez posledic. Ni mi preostalo drugega, kot da sem ga grobo odslovil. Prej pa sem ga še opozoril na čut odgovornosti proti Italijanom, ki prihajajo iz ostalih provinc in o katerih italijanstvu se ne more, niti ni pametno dvomiti, ker glede njih ni mogoče postavljati hipotez manjšinske pripadnosti ali pripadnosti k drugim narodnostim. V teh conah, k sreči, to vprašanje sploh ne obstaja, odnosno ti Italijani imajo na splošno priimke zelo jasnega italijanskega izvora. Očitno je, da sem hotel s tem dokazati, da tudi glede mojega imena ne more obstajati nikakršen dvom o mojem italijanstvu. Da bi pa mladenič ne prišel do napačnih zaključkov in še zlasti, ker sem upošteval njegovo živčno stanje. sem poudaril, da s tem nisem hotel reči, da vsi oni, ki nimajo italijanskih priimkov, niso Italijani. O vprašanju se je razpravljalo v administrativnem sve-to lokalne turistične ustanove, kar se je po mojem mnenju zgodilo po iniciativi Brun-nerja Ustanova je stvar pustila pri miru. ker je ugotovila. da ne gre za dvojezičnost, kot je bilo sporočeno, temveč za «petjezičnost». Na tem sestanku je svet tudi sklenil nakazati posebni prispevek lokalnemu združenju, kateremu predsedujem jaz, za postavitev napisnih tabel v prenočišču v mestu. Omembe vredno je, da so te napisne table že pripravljene in da so bele, rdeče in zelene, kar meče v čudno luc tezo Brunnerja. Kljub temu me je Brunner, o katerem ml pravijo, da je sorodnik urednika humoristič. nega lista, ki je objavil pismo, hotel javno napasti. Obžalovanja vredno je, spoštovani direktor, da lahko neki neodgovorni mladenič naprav; slično dejanje, ki dobiva pri zainteresiranih krogih vedno bolj političen značaj. Titinski časopis «primorski dnevnik« je zadevo že tolmačil v svojo korist in med drugim trdil, da se zbirajo podpisi za mojo premestitev iz inštituta, katerega vodim. Kljub lemu, da mi vest u-radno še ni bila potrjena, bi hotel vprašati, kakšna zveza obstaja med mojo aktivnostjo pri taki ustanovi, kot je Italijansko združenje mladinskih hotelov in mojo aktivnostjo funkcionarja. Saj pri omenjenih stvareh ne gre za nobeno krivdo, tudi če ne u-ooštevamo nepravilne razlage. Vsa zadeva mora biti koristen nauk; Za narodno stvar je zelo škodljivo brez vsake- ga obzira jn tako brez odgovornosti podčrtovati lastna patriotična čustva, da se pri tem umaže čustva svojih sonarodnjakov. Slične napore bi se lahko usmerilo v resnejše in koristnejše cilje. «Messuggero» dodaja k pismu svoj komentar, v katerem ugotavlja, da se dr. Toal-do, ki je poleg tega ravnatelj INAM, še ni opravičil in da zaradi tega list ostaja pri svojih trditvah. Mi vemo, da je «Messagge-ro» glasnik ultrašovinistov in fašistov, pa se nam zaradi tega zdi škoda zgubljati čas in prostor v brezplodni polemiki. Dve stvari pa sta, ki bi jih radi pojasnili dr. Toaldu. Prvič to. da Tržačani oz. tržaški Italijani ne sovražijo Slovence, kot mu je skušal dopovedati nadobudni fašistični kandidat Brunner, ker so Slovenci v Trstu živeli in še živijo kot ostali Tržačani italijanske narodnosti v sožitju ki ga moti le šovinistična nestrpnost ljudi fašistične mentalitete. Slovenci smo na tem ozemlju avtohtono prebivalstvo ki ima svojo stoletja staro zgodovino, svoje politične in kulturne tradicije in je zato enakopravno z italijanskim prebivalstvom. Zaradi tega se ne strinjamo z mišljenjem dr. Toalda. ko pravi, da je dal postaviti napise v slovenščini samo zaradi tega, ker so to obmejni kraji, ne glede na večjo ali manjšo razširjenost slovenskega jezika na tem področju. Tudi se ne strinjamo z dr. Toaldom, ko pravi, da izkoriščamo to zadevo v politične namene. To ni nobena špekulacija, temveč je to zelo razumljiva in prirodna zahteva vsakega lista, ki brani najosnovnejše pravice svojega nuroda. Drugo vprašanje, ki mora biti danes vsakomur jasno, rn do katerega je prišel navsezadnje tudi dr. Toaldo, pa je vprašanje strpnosti. Tako (tGiornale di Trieste» kot sMessaggero Venetov od časa do času sramežljivo zapišeta, da je treba ustvariti take odnose med obema tu žiuečima narodoma, da bo življenje vsaj do neke mere znosno, posebno še sedaj, ko so v teku pogajanja ta sporazumno rešitev tržaškega vprašanja. Toda oba časopisa po navadi te v isti številki demantirata sama sebe, ko v vrsti člankov in trafiletov ozbujata sovra štvo do vsega kar je slovenskega. S tem sovraštvom je treba prenehati, če se hoče ustvariti pogoje Za mirno sožitje. In za to sta pač najbolj poklicana prav otnenje na časopisa, ki bi se morala odreči svojemu sovraštvu do Slovencev, če res hočeta, da pride do pomirjenja in sožitja, Naročnina PRIMORSKEGA DNEVNIKA za JUGOSLAVIJO pos. številka din 10.— mes. naročnina « 210.— Naročila sprejema AGENCIJA DEM. INOZ. TISKA - Ljubljana, Stri. tarjeva 3/1. - Poštni predal 198. - tel. 21928. SPOT sporoča, da se nadaljuje tedensko planinsko letovanje. Vse informacije na sedežu v Ul. Machiavelli 13, tel. 36-491. Izlet v Ljubljano la na Bled. OF IV. okraja Skedenj organizira 29. t. m. izlet v Ljubljano ■in na Bled. Vpisovanje se podal JSa do 19, Moioklub »Jadran« Opčine organizira v nedeljo 29. avgusta izlet v Opatijo. Vpisovanje do 19. t m. Motoklub Skedenj organizira 29. t. m. izlet v Postojno - Idrijo. Vpisovanje do 19. t. m. na sedežu v Skedenjski ulici 122, I od 18. do 20. ure. 10.00 UtrUTK! 1£ . M Cankar: O, donvnnna, kor zdravje; 16-15 PJ ge koncert - Antoniih, Dvor^^ Ljudska prosveta Pevski zbor PD v Barkovljab. Ker smo vabljeni v nedeljo 22. t. m. na tradicionalni koncert PD v Sempolaju, sklicujemo za petek 20. t. m. pevsko vajo ob 21. uri. Za kritje stroškov ob priliki tega izleta in nastopa bo poskrbljeno. Prosimo, da se o tem obveščate med seboj m da pridete vsd k vaji. Za oglase, osmrtnice itd. se obračajte vedno na upravo PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ul. sv. Frančiška 20' III Tel. 37338. Rossetti. Zaradi počitnic zaprto. Excelsior. Zaprto zaradi obnove. Penice. 16.30: «Dobrodošli k regimentu«, J. Durante, J. Wy-man. Nazlonale. 16.45: »Dekil-e za 20 dolarjev«, M. Beverly, G. Richard. Filodrammatico. Zaradi počitnic zaprto. Arcobaleno. 16.00: »Ulica Padova 46», P, De Filippo, G. Mašina, Auditorium. 16.30: »Velik kon- cert«, G. U lanova. Astra Rojan. 16.00: «Invazija ZDA«, G. Mohr, P. Castle. Cristailo. (Trg Perugino) 16.00: «Divja strast«, G. Pečk, J. Bennett. Grattacielo. 16.30: «Pavla», L. Young, K. Smith. Alabarda, 16.00: «Moj greh je, da te ljubim«, J. Sernas. L. Rossi. Armonia. 15.30: »Vzhodno od Sumatre«, J. Chandler. A. Quinn. Aurora. 16.30: «Dve noči s Kleopatro«, A. Sordi, S. Loren. Garibaldi. 16.00: «Onečaščena», M. Vitale A Farnese. Ideale. Zaprto zaradi obnove. Impero. 16.00: ((Kraljevi diamant« F. Lamas, Dahi. Italia. 16.30: »Cafe Chantant«, E. Giusti, U. Tognazzi. Viale. 16.00: «Titanie», B. Stan-\vyck, C. Webb, Kino ob morju. 16.00: »Deklica v vodnjaku«, H. Morgan, R. Rober. Massimo. 16.30: «Zločinec pride ponoči«. Moderno. 17.00: «Ne iščite zlo- činca«, J. Payne. Mladini izpod , 16 let prepovedano. Savona. 16.00: »Ljubezen je lepa«, D. Niven, V. Ellen. S Marco. Zaradi počitme zaprto Vittorio Veneto. Zaradi počitnic zaprto, Azzurro. 16.00: »Furija in strast« T. Curtis. Belvedere. 16.00: ((Iščite moža!«, J. Beal. Marconi. 16.30: »Milijarderski Milan«, I. Barzizza. Novo cine. 16.00: «Dolgo pričakovanje«, C. Gable, Odeon 16.00: «Furije». B. Stan-wich‘. Mladoletnim prepovedano Radio, 16.00: «Zver zvtostrade«, E. 0’Br:en. Venezia. 16.00: «Ya-nkee, morski ropar«, Y. Chandler. Od ueeraj do danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dr»e 17. avgusta se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 5 oseb, porok pa je bilo 10. POROČILI SO SE: šofer Alojz Suban in trg. pomočnica Albina Pernarčič, elektromeha-nik Fran-cesco Gorella in gospodinja Ca-rollnia Berzan, težak Antonio Fi-liputti in gospodinja Corradina Formica, električar Anton Pa-rovel in tkalka Albina Vatta, agent CP Ottavio Bartole in gospodinja Rosa Gesu, mehanik Mario Stojnič in delavka Rai-nalda Paro vel, težak Tulilo Tof-fano in gospodinja Angela Man-dorino, bolničar Renato Bodrogi in trg. pomočnica Iidia Tordi, narednik am. vojske Haston Presneli in gospodinja Elena ln-trepido, inštalater Vittorio Mostna in delavka Emnia Tul. UMRLI SO: 60-letn-a Luigia Letzl por. Depase, 74-letni Giuseppe Zavan, 89-letna Osvalda Fonda por. Parenzan, 98-letna Stefania Bosaz vd. Piutti, 61-let-ni Costantino Mauri. PRIHODI IN ODHODI LADIJ V ponedeljek so priplule v Trst sledeče ladje: iz Benetk it. ladja »Valfiorita« z 82 potniki; iz Gradeža it. ladja »Grado« s 144 potniki, z Reke jugoslovanska ladja »Hakar« s 47 potniki. Odplule so: proti Capetovvnu i-t. ladja »Europa« z 253 potniki, proti Rjavemu It. ladja ((Mantova« s 340 t nafte in 7 potniki, proti Ravenni it. ladja «Maria M.» 3 240 t nafte in 7 potniki, proti Benetkam it. ladja »Valfiorita# z 88 potniki, proti Grade-žu it. ladja «Grado» z 92 potniki, proti Valmazzingi jugoslovanska ladja »Bistrica« prazna, proti Reki Jugoslovanska ladja »Vardar«, prazna, proti Benetkam italijanska ladja «Leme» s 1.076 t raznega blaga. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 26, najnižja 16,8, ob 17. uri 24,4. Zračni tlak 1015,9 stanoviten. Veter s severa 20 km/h, vlaga 43 odst., nebo 6/10 pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 22,6 stopinje. POLETNI KINO: Ariston. 20.30 m 22.15: ((Praznik ljubezni in smrti«, M. Ferrer. Arena dei fiori 20.15: «Zvijačno vabilo«, D. McGuire. Rojan. 19.45 in 22.00: «Hlevar in velika vojvodinja«, R. Young. Paradtso. 19.45 in 22.00: »Dolina usode«, G. Garcon. Ponziana 20.00 in 2i.45: »Za vse je prostor«, G. Grant. Garibaldi. 20.00: «Onečaščena», M. Vitale. Secolo. 20.00: »Kapitalist*. C. Coburn. Grad Sv. Just. 20.30: »Dekleta za možitev«, Peppino. SREDA, II. avgusta 1954. 11.00 Za vsakogar n<*ai P^r£3°nib$ Godba na pinau. čajanka; 20.25 P.arll^' . ,Febvel «Adria-Express» ft t svoje kliente. 0 danes 18. avgus**,' lila v nove P i l| Ul. Cicerone » JIIhOM.OVAMSKA CONA 'I' It N T A 254,6 in ali 1178 kc Poročila v slov. 5.40, 7.45, 13.30, 19.00 in 23.30. Poročila v ital. 6.15, 12.45, 19.30 in 23.00. 6.45 Jutranja glasba; 6.50 Pregled tiska; 7.00 Jutranji koledar; 7.30 Zenski kotiček; 13.45 Zabavna glasba; 14.15 Beležke o kulturnem življenju; 14.45 Od Triglava do Jadrana: 15.00 Narodne pesmi pojeta F, Koren in Cvetka Součkova; 17.00 Igrajo nemški zabavni orkestri; 17.30 Srbske in makedonske rukoveti; 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 Za vsakogar n-ekaj; 19.20 Šport; 23.40 Glasba za lahko noč. T It Mr u. 306.1 m ali 980 kc-sek 11.30 Lahka glasba; 12.00 Predavanje: 12.10 Za vsakega ne- kaj; 13.00 Pestra operetna glasba; 13.30 Jugoslovanski motivi; 14.00 Dunajski valčki; 14.15 Kulturni obzornik, 14.25 Simfonični jazz; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Liszt: Koncert št. 1; 18.19 Čajkovski: Iz ital i jamskega oa-pric- oia; 18.40 Koncert baritonista Marijana Kosa; 19.00 Zdravniški vedež; 19.15 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.05 Lepe melodije in lepi glasovi; 20.30 Zabavni orkestri; 21,00 Aktualnnštl; 21.15 Uroš Krek: Koncert za klavir in orkester; 21.53 Glasbena medigra: 22.00 Književnost in umetnost; 22.15 Ritmične popevke; 22.30 Dobronič: Jelsonskj tan-ci; 22.44 Večerni ples Izleti, ki so bll,Jalljta . dani za 22. preloženi na 29- f in sicer izlet KOMEN ,co KOSTANJEVI1'1' TOMAJ „ DUTOVLJE ŠTANJEL VIPAVO Vipavo AJDOVŠČINO vitis Vpisovanje * 29. avgusta 1 KOZ1NO-HER LOKEV - SKOCIJAN 20 stf Vpisovanje ^ ,rf> oa 3' d0 vttkoru iziet z z A G R E °((< Z A m." eies«‘ na zagrebški ^ . 4'' u«t *■*» ,1 , VpisovanjedeU__ — ep1’ 1L, 12- m izlet z avtopu^ .... “ TSS&fs; Vpisovanje d° _ d- Ob bridki izreka OF ** žimi Rupel s n boko sožalje. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM, Al Cedro, Trg Oberdan, 2; Picclola, Ul. Oriani, 2; Alla Salute, Ul. Giulia, 1; Serravalio, Trg Cavana, t; Harabaglia v Barkovljab in Nicoli v Skednju. Naznanjamo žalostno vest, da nanl usoda iztrgala v 23. letu starosti našega Miloša Rupla dane Pogreb nepozabnega pokojnika bo 18. uri iz hiše žalosti na domače pokopa Žalujoča mati, stara mati, sestra 1 in ostalo sorodstvo. Prosek, 18. avgusta 1954. gJOCIALISTIČNI PERSPEKTIVI V ITALIJI visna s 'im zveza » yn nastanek, razvojna pot in cilji V prejšnjem članku smo na in fSr° i?ali splošne P«goje okoliščine, ki se v jtaliii 'iltičnegIede 113 raZV0j socla' Sktgf glbanja’ potem ka polt lo po objavi danes že ca nt resolucije do kon-sprpanTJe-v°* Danes bi neKaj S0111.1 0 tem' kak° -o V kolišč ’i,S1Cer zel° težkih o-,i Cmah> vendarle začele kli- katerT6 socialist‘čne sile, bo * zgodovinska naloga »'očnoaa_:n°Va vzpostovijo han,e,’2a ohnr° s°®ialisti™o gi. lilansk. °bramb0 Pravic ita-Proti v ovnoga ljudstva » da rem lzk°riščevalcem, v noveU holTgaj0 najU pot dra*en; pogoje’. naprednejše *b«diaVMdo M ^ R‘mU Cucchi n Magnani, Aldo il člani Kprrd° Cocconi' blv' bt s s 1 ln Partizani, da pravtakn nekaterimi tovariši, raza‘h bolj1Varmi pripadnlki ličnih ^ i-x - 1 mani sociali- tresli z vld^“ih skupin' pre‘ razvoja skra soclabstičnega Ciio' Poiskali"0 POrazno situa-P° kah Pove oblike in Pjimi dali so-Poieta. gibaniu Povega bil° ustan" itein sestanku je zGihalA6110 ,tak° imeno-Jav<*v» (Sp italiiapskih de-bavoratori - . M°vimento tednik ■ ani) in glasilo, [^orgiment" 1Stlcni Preporod anje ie štel Socialista>- Gi-ln Piši .!;! v začetku reci P0ti' da bi 2 "Etičnemu na Pršenik * 'deset «anoV, raz-teiPbra f° Vsei Italiji. Sep- “ i« števil®a6,leta ~ vtem nekaj Clanov dvignilo Vrš'l vsedrč se ie v Rimu •etym So avPj shod, na ka- s!ai *neodvisni glbanie vkliu' av'li konti S0(nalisti» po. so in. . 0Pkretne Jih imeli h . nal°Se> ki am i« bil0 SecL Med dru-«ari»- 110 ~ -Jen°. da”t(j^en? in P°u' ti ^ delavcev; anje italijan- Za navada* Pe gre smatra- Cnib disid, Petično, Vydao frakcijo komu- na kakor tu. '°^oči f®. "a.kšno osnovo *** bas?, nakak: nki > * > širši tretj ' ?r»gram socialistični je bil v res- biti ‘e le, ŠT"’ zakai posta-diin-*k^Šea *ma to gibanje >n u,:nter Za kopr- stieni>! PtioaHler'’anie vseh n sociali- "laltto polltičtu g'!de na t0’ faz; “ priPadajo v"Pmi £or' **»■ bi ne z J "Pednji okr0g 6"°tPa Politi?*la dol°' družin atere bi , a lln'ia- v e"ot- “culSS fi- kmalu' zdaas,S° k°rPipfor- t«nd ? 8 °iega n "v v tem srss^a'8^ daZ bietV- da niiCa^ pr‘J temUmkU‘V° je ževaii navada u kak°r je kot „ .tako fizičn P°s1p-#i», iajb°'i Podles°Sa .terorja. !°diin 'td., v ga Patolceva- Sdu da ie ' v®3' °.,čemer koipj z znanimi najlePsem v‘niawm°vskega metoda>P' ^niki^d drugim prePr>če-kot n h gibanif 0 0 Pri‘ !'oije y°bunih itaf'°VOrili bas lentV8s kot „ i!lanske Po- s°di)0, tl ki gibanja združitev vseh socialističnih sil. Na pomlad so se vršile u-pravne volitve v južnih pokrajinah. «Gibanje italijanskih delavcev« je pred tem predlagalo socialdemokratski socialistični stranki skupen nastop, skupno neodvisno in e-notno socialistično listo. Toda prva se je raje povez'ala z demokristjani, druga s komin-formovci. Na volitvah je ((Gibanje« zbralo okrog 30 tisoč glasov, kmalu zatem, ko so bile volitve na Severu, pa samo v pokrajini Trentino 2000 glasov, število, ki se je šest mesecev kasneje na političnih volitvah podvojilo. Konec novembra 1952, se je v Bologni prvič sestal central, ni komite «Gibanja» in tako imenovane Federacije neodvisnih socialistov, k; je bila vtem ustanovljena na pobudo «Gibanja», Tu je bil sprejet sklep, da, se treba volitev u-deležiti z neodvisno socialistično listo. Zatem je bil predmet diskusije pojav padanja vpliva socialdemokratov med delovnimi množicami, pri čemer je bila neodvisnim socialistom postavljena naloga, da se tudi pripadniki Socialistične stranke pripravijo na to, da se izjavijo o političnem stališču svoje stranke. V nadaljnjem procesu diferenciacije, ki se je čedalje bolj razvijala posebno v okviru socialdemokratske in socialistične stranke, ker se številni «uporniki» niso strinjali z oportunistično pri prvi in skrajno servilno politiko. pri drugi, je bilo treba misliti tudi na to, kako povezati vse te ljudi v neko strnjeno politično silo, ki bi se že na bližnjih volitvah uspešno uveljavila. V teni smislu je bilo predloženo tako ((Gibanju socialistične avtonomije« (MAS —' Movimento di Autonomia Socialista) pod vodstvom Greppija in Codignole, kot Gi. banju avtonomistov iz Socialistične stranke, da skupno pripravijo kongres, kjer bi razpravljali o združitvi. (Nadaljevanje sledi) IMMMlIi PORTORIKO. — Upravno poslopje univerze Puerto Rico. Univerzo obiskuje 7.500 študentov. Otok Portoriko, ki šteje 2,285.000 prebivalcev, ima 3.000 šol in približno 460.000 šolske mladine. RAPALSKI KURZ V ZAPADNONEMŠK Industrijski krogi zahteval Zahvaljujoč spretni politiki takratnega sovjetskega zunanjega ministra Cičerina in r.a osnovi težnje nemških gospodarskih krogov, ki ji je botroval kancler Wirt, je leta 1922. na presenečenje Velike Britanije in Francije, prodrl tako imenovani rapalski kurz, ki se o njem danes v Nemčiji čedalje bolj govori. Tačas so se bili vzpostavili diplomatski in gospodarski odnosi med Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Predstavniki obeh dežel so se sporazumeli, da si bodo prt u-rejevanju trgovinskih in gospodarskih odnosov, upoštevajoč načelo najširših prednosti, šli kar najbolj na roko, OTOK PORTORIKO Odkril ga je Krištof Kolumb 19. novembra 1493 na svojem drugem potovanju v Novi svet in ga proglasil za lastnino upanije - Leži 1600 km vzhodno od Floride v Karaibskem morju • Dolg je 160 km in širok 56 km ter ima 2.285.000 prebivalcev (povprečno 668 ljudi na kvadratno miljo) Portoriko je eden izmed »varovancev« Združenih držav, ki so odgoverne za njihovo varnost in blaginjo. Med vsemi ozemlji, ki jih upravljajo Združene države, ima Portoriko poseben položaj in ni niti organizirano ozemlje Guverner Portorika Luis Mufloz-Marin prisega. niti kolonija niti posest v pravem pomenu besede. Portoriko je #commonwe-alth v Združenih državah A-merike«, to je nekaj novega v ameriškem vladnem sistemu. Kot tak ima lastno ustavo, lastno vrhovno sodišče, lastnega, od ljudstva izvoljenega guvernerja in zakonodajalce ter lastno zastavo — belo zvezdo na modrem trikotniku, ki ima pet vodoravnih prog, tri rdeče in dve beli. Portoriko je pridružen Združenim državam, ker je to želja prebivalstva. Portoričani so sestavili lastno ustavo, ki jo je 4. februarja 1952 odobrila ustavodajna skupščina v San Juanu z 88 glasovi proti 3. Naslednji mesec so jo ratificirali z ljudskim glasovanjem, katerega izid je bil 4 : 1, to je za ratifikacijo je glasovalo 373.418 ljudi, proti pa 82.473. V juliju 1952 je predsednik Združenih držav Truman pod. pisal resolucijo, ki jo je bil sprejel ameriški kongres in ki je odobrila ustavo ter dala Portoriku položaj svobodnega «commonwealtha». Resolucijo so uveljavili še isti mesec in po njej so Portoričani še nadalje ameriški državljani. Ameriška vlada vodi še vedno portoriške zunanje zadeve in je odgovorna za obrambo Portorika pred napadom. Ameriški kongres pa nima več pravice, da bi razveljavil kateri koli zakon, ki ga je odobrila portoriška zakonodajna zbornica. To pomeni, da je «common-\vealth« Portoriko zdaj popolnoma neodvisen v kolikor se tiče vseh notranjih zadev, hkrati pa prostovoljno pridružen Združenim državam. Tako je Portoriko po 55 letih ameriškega skrbništva politično dozorel, predvsem po da bi'j^ titovskih a t't»mi(množiaami—Pred delav‘ 0:11 ClmKnl; 1_. clmbolj kom- feku s« je _ ,etia m Om ,;s;anje postavno 'ak{ »H^ot^viad b°rbeno ‘ > drugimi’ Zahte‘ Sibanj jeseni . St; O sranmf^' da ,se od-se '>C.uk,,, j,, e °d Sz ne °d Ame- ti v Od 19.-22. avg. bo zborovalo v Ljubljani nad 400 amaterjev iz vse FLRJ - Zboru bodo prisostvovali tudi inozemski radioamaterji predvsem Grčije in Turčije ■ Radioamaterska razstava z domačimi televizijskimi aparaturami - Obisk slovenskih tvomic ^Sikeb'l0atreb !. ma°n""iZmu svo- )jev <(sociaiisti.J. kaPitulant-oiaid Posabn0 mendlh;> v°d>te-S,>atl. Kat- m’ so' Nni So tudi vil* komm- da treh °Si krr>* bur- 5kih J * z «Giban sP°znali, ‘VojidelaVcev» ""lom UaUjan_ s“vta- ,najbolj acunati kot s ToSIPOtmirljiv''P Vij tudi naibm - Je bila r,posti g0Ve resivs3 ‘iC' kak0r neod- da !elovnl kor‘sti Tun" Vrstab He t°ga ljudstva 6a V ita"»«. ne pa 2a “ S hne 3 azumljive SLRirnpebseUst^ 1952. ie'Jl^•,1‘^^bani«““, politična !■ »fe, > v°lilni POsv«titi ’i?d i® tre-So" ooform11 b°ip P-- m b*Prei b da Se^ank(1 ‘"0™' tbo nevn0 volit- Radioamaterstvo je v Jugoslaviji poleg letalstva ter av-tomotošporta ena najmočnejših panog v okviru organizacij «L]udske tehnike«. Zveza radioamaterjev Jugoslavije predstavlja s stotinami radioamaterskih klubov eno najmočnejših organizacij, ki je doslej dosegla najlepše uspehe tako v tehnični vzgoji ljudstva kakor v približevanju radiotehnike najširšim ljudskih slojem. V radioamaterskih klubih je danes včlanjenih že na desettisoče radioamaterjev, ki so se na premnogih tečajih priučili ne le radiotelegrafije, temveč tudi izdelali najbolj zamotane radioamaterske naprave, aparature, začenši od amaterskih radijskih sprejemnikov, do kompliciranih oddajnikov, s katerimi so stalno v stiku z amaterji vsega sveta. Ze pred dvema letoma se je na mednarodnem tekmovanju letalskih modelov v Lescah pri Rledu pojavil celo večji letalski model, ki so ga to pot upravljali brezžično. Tudi to 'e bilo delo domačih radioamaterjev in modelarjev .Zna-nJe, ki ga pridobivajo radioamaterji v svojih klubih ima tudi praktičen pomen, saj ni redek primer, da so prav s pomočjo radioamaterjev elektrificirali to ali ono oddaljeno vas, da so prav radioama-terji pripravili naprave za ozvočenje vasi, v katerih še nikdar poprej niso uporablja-radijskega aparata, Dnevna kronika je doslej zabeležila že vrsto uspelih pri. reditev radioamaterskih klubov, radioamaterskih zvez in delovnih kolektivov, ki se stalno ukvarjajo s to zanimivo panogo tehnike. Vsekakor pa bo letošnji zbor radioamaterjev, ki bo v dneh od 19. do 22. avgusta v Ljubljani, najpestrejši, najzanimivejši m verjetno tudi najma-sovnejši. V teh dneh bo prihitelo v Ljubljano nad 400 amaterjev iz vseh predelov m republik Jugoslavije, kot gosti pa bodo prisostvovali celo amaterji iz sosedne Grčije, Turčije m morda tudi drugih držav. Za vse udeležence bo na periferiji Ljubljane organiziran poseben tabor, kjer bodo prebili v najlepšem razpoloženju tudi ves prosti čas. Dne 19. t. m. bo v prostorih kina «Komune» svečano otvor-jen zbor, obenem pa se bo začela tudi IV. letna skupščina Zveze radioamaterjev Jugoslavije, ki bo poleg plenarnega zasedanja delala tudi v posameznih komisijah ter končala svoje delo na dan 21. t. m. V dneh zbora bo v Ljubljani odprta tudi posebna radioamaterska razstava z najrazličnejšimi deli jugoslovanskih radioamaterjev. Obiskovalci zbora bodo to pot imeli priložnost, da si na tej razstavi ogledajo prve jugoslovanske televizijske naprave, ki jih je izdelal televizijski laboratorij pri Inštitutu za elektrozveze v Ljubljani. S temi naprava- mi se bodo prikazovali tudi kvalitetni televizijski prenosi z vsemi potrebnimi objasnili, ki jih bo dajal znani jugoslovanski strokovnjak za televizijo inž. Albin Vedam. Vzporedno s tem pa bo prirejeno ie posebno predavanje o razširjanju kratkih in ultrakratkih valov. Prav tako bo v času zborovanja tudi nadvse zanimivo tekmovanje radioamaterjev. Tekmovanje bo izvajano predvsem v tipkanju in slušnem sprejemu z minimalno sto znakov v minuti, v vzdrževanju zvez z najbolj oddaljenimi prekomorskimi državami itd. Najzanimivejše pa bo vsekakor tekmovanje v lovu na »lisico«. Dejansko gre tu za iskanje skrite radijske postaje, ki se bo javljala vsakih pet minut z 1 minuto trajajočo emisijo. Operatorji bodo to postajo iskali s specialnimi sprejemniki z okvirno anteno za goniometriranje. Vse te zanimivosti kažejo, da ta zbor ne bo zanimiv le za udeležence, temveč tudi za vse ostale goste, ki čutijo do te panoge tehnike ne le zanimanje, temveč tudi ljubezen. Prvi zbor jugoslovanskih radioamaterjev bo prav gotovo odkril tudi celo vrsto izkustev, kj so jih dosegli posamezni radioamaterji, kar bp v korist vsem ostalim, pa tudi splošnemu napredku radio-tehnike v tej mladi socialistični deželi. M. M. zaslugi ljudstva samega in njegovih sposobnih voditeljev. Portoriko je odkril Krištof Kolumb 19. novembra 1493 na svojem drugem potovanju v Novi svet in ga proglasil za lastnino Španije. Leta 1508 je tedanji španski kralj poveril Ponceu de Leonu nalogo, da v imenu Španije zasede otok. Domačini-Indijanci -- sodijo, da jih je bilo okoli 30.000 — se sprva niso nič upirali. Prvotno se je otok imenoval San Juan Baptista, pozneje pa so ga prekrstili v Puerto Rico, kar pomeni ((bogato pristanišče«. * -v- * Leta 15)50 ni bilo skoro nobenega Indijanca več na otoku. Mnogo so jih pobili v raznih vstajah, mnogi so zbežali in mnoge so pobrale bolezni. To nam pojasnjuje, zakaj imajo današnji Portoričani v svojih žilah le malo krvi karibskih Indijancev. Skoro ena četrtina ima za prednike afriške črnce, ki so jih bili Spanci pripeljali s seboj kot sužnje. Drugi spet so potomci Portugalcev, Korzičanov, Francozov in Holandcev. Približno tri četrtine sedanjih Portoričanov pa so španskega rodu. Uradni jezik je španski, a tudi angleški se mnogo uporablja. Portoriko je bil skoro štiri stoletja španska kolonija. Kul. tura, ki je vzklila na otoku, je podobna kulturi, ki jo najdemo v drugih deželah Srednje in Južne Amerike. Čeprav so Portoričani pod španskim gospostvom trpeli, se niso mnogo upirali. Revolucije, kj so se v začetku 19. stoletja širile po španskih kolonijah, niso segle do Portorika. Do spremembe je prišlo, ko je izbruhnila špansko-ameri-ška vojna. S pogodbo, ki so jo podpisali v Parizu 10. decembra 1898, je Španija odstopila Potoriko Združenim državam, ki so plačale zanj, za Guam m Filipine 20 milijonov dolarjev, (Filipini so postali 4. julija 1946 neodvisna republika). # * * Od takrat branijo Ameri-kanci Portoričane pred tujimi napadi in uspelo jim je, da so do neke mere povečali blaginjo. Ameriške oblasti so zgradile ceste in železnice, šole in bolnišnice, vodovode, je. zove in električne centrale. Nadalje so izboljšale zdravstvene razmere in zajezile nalezljive bolezni. Nepismenost je padla od 80 na 24%. Narediti pa je treba še mnogo. Najnujnejši portoriški problem je boj proti revščini. Leta 1900 je ameriški kongres odobril zakon, po kate-iem smejo Portoričani voliti poslance za portoriško predstavniško zbornico in z dodatnimi zakoni, ki so bili odo. breni leta 1917, imajo pravico, da poleg poslancev volijo tudi senatorje. Hkrati jim je priznano tudi ameriško državljanstvo. Leta 1947 so dobili pravico, da si z ljudskim glasovanjem izvolijo guvernerja in leta 1948 je njihova izbira padla na Luisa Muhoz-Marina, ki je bil leta 1352 ponovno izvoljen. V juliju 1950 so Portoričani dobili pravico, da sestavijo lastno ustavo. Dne 25. julija 1952 je bil Portoriko proglašen za svobodni «commonwealth», ki je prostovoljno pridružen Združenim državam. Boj Portorika proti revščini je kaj lahko opisati, rešitev tega vprašanja pa je zelo težka. Glavni vzrok je iskati v dejstvu, da je najbolj gosto obljudeno agrarno področje sveta. Njegovih 2 milijona 285.000 prebivalcev se trudi, da bi na približno enem milijonu juter orne zemlje pridelali potrebno za življenje. Zemlja ni med najro-dovitnejšimi in naravnega bogastva je malo. Glavni pridelek je sladkorni trs. Vendar pa sladkor sam ne daje zaposlitve vsem ljudem. Tudi druge pridelke pridelujejo, limone in pomaranče, tobak in kavo, vendar pa še ne v zadostni količini. V prizadevanjih za zboljšanje plač so dosegli nekaj uspe- ha, a plače so še vedno zelo nizke. Kljub temu pa se je življenjska raven zboljšala in je višja kot v kateri koli državi Latinske Amerike. Da bi pospešila industrializacijo, ie portoriška vlada leta 1952 ustanovila družbo za industrijski razvoj, katere namen je izkoriščati domače naravne vire in skrbeti za zaposlitev domačinov V okvi-. ru tega programa so do leta 1952 investirali približno 20 milijonov dolarjev državnega kapitala ter približno 47 milijonov zasebnega. Leta 1953 so našteli okoli 200 novih podjetij, ki že neposredno zaposlujejo veš kot 15 tisoč delavcev ter jih bodo v bodočnosti lahko zaposlila še drugih 10.00Q; hkrati so nove tovarne omogočile posredno zaposlitev nadaljnjih 15.000 u-službencev. Družba je mnenja, da bodo njene investicije do konca leta 1959 dosegle vrednost 240 milijonov dolarjev. V marcu leta 1953 je guverner Munoz-Marin poročal parlamentu, da se je čisti narodni dohodek od leta 1940 do leta 1950 skoro potrojil; od 228 milijonov dolarjev se je namreč dvignil na 674 milijonov. V istem desetletju je število brezposelnih padlo od 90.000 na 82.000, kljub velikemu porastu prebivalstva. Znatno je napredovalo tudi šolstvo, ki pa še vedno ni tako razvito, da bi bilo povsem ustrezajoče. Solarn je namenjena ena polna tretjina proračunskih dohodkov, vendar pa to še ni dovolj. Izmed otrok od starosti od 6 do 12 let obiskuje šolo samo 73%, v starosti od 13 do 15 let 66% in v starosti od 16 do 18 let 32%. Zgodovina Portorika je bodrilna. Prehod iz kolonialne preteklosti v sedanjo neodvis. nost je bil nagel in spremljal' ga je uspeh. Bodoč #ist je svetla in obetajoča kakor bodo pač to narekovale obojestranske koristi. Pred dvaintridesetimi leti je Nemčiji narekovala takšno politiko potreba, da si opomore, da se znova postavi na noge ter reši versajskih obveznosti. Postavlja se vprašanje, če se morda tudi današnja Nemčija ne nahaja v podobnem položaju. Na prvi pogled bi se reklo, da ne; v resnici pa se te rapalske težnje znova porajajo, posebno v zadnjem času. Obstajajo določene družbene in gospodarske sile, kot n. pr. porurski industrijalci. oba weimarska kanclerja Briining in \Virt, akcija skupine poslancev okrog pfeidererja, ki zahtevajo vzpostavitev trgovinskih in diplomatskih odnosov z Moskvo in drugačno orientacijo od one, ki so jo postavili Adenauer in njegovi sodelavci. Oni pravijo; mi ostanemo zvesti zapadnim zaveznikom, toda zahtevamo trgovinske in diplomatske odnose z Moskvo. Te in takšne težnje Zapadne Nemčije pa ustvarjajo v zapadnem svetu, posebno v ZDA, občutek da se zapadna nemška republika lovi med Vzhodom in Zahodom, Posebno to poudarjajo ameriški politiki, industrijalci in tisk, ki smatrajo za zelo značilno akcijo bivšega kanclerja Briininga in njegovo stališče, da je treba vzpostaviti in razviti trgovinske odnose z vzhodnim blokom in Sovjetsko zvezo. Na vse to je moral kancler Adenauer dvakrat reagirati, izraziti svoje obžalovanje in na koncu izjaviti, kako da so predpostavke zapadnonemških industrijžllcev o neizmerni prostranosti vzhodnonemških tržišč in možnosti, ki se tamkaj nudijo za plasiranje nemških proizvodov, enostavno fantastične in iluzorne. Toda dober del porurskih industrijalcev. pa tudi ostalih poslovnih ljudi, ne gleda na to tako kot njihov kancler. Bržčas niso na to nikoli tako gledali, kar potrjuje tudi obstoj črne borze in druge oblike posredne trgovine s Sovjetsko zvezo, pri čemer J- • ' - * t ■*^3gygfr "»fr/: PORTORIKO. — Stanovanjska gradnja v San Juanu, kjer so za župana Izvolili gospo Feliso Rinoon. V ospredju slike vidimo nekatere neustrezajoče delavske hiše, ki jih bodo podrli, ko se bodo stanovalci preselili v moderne hiše, ki jih že gradijo v ozadju. Za gradnjo cenenih stanovanj skrbita portoriška vlada in sanjuanska občina. je po njihovem prišlo do dobrih rezultatov. Po berlinski konferenci štirih zunanjih ministrov, se je zanimanje za zvečanje trgovinskih odnosov med Vzhodom in Zahodom še povečalo. Malen-kovova izjava o razvijanju gospodarskih vezi in »patriotskem« razpoloženju za-padno - nemških industrijalcev ie še posebno podžgala pobornike in pristaše rapalskih tendenc. Med drugim potjujejo to tudi besedni dvoboji med Adenauerjem in Briiningom ter med Adenauerjem in gospodarsko delegacijo, ki je imela po odobritvi ministrstva za gospodarstvo odpotovati v Moskvo, pa ji je v zadnjem trenutku zunanje ministrstvo te ste bonske vlade odreklo izdajo potnih dovoljenj. Kot znano, je nemška gospodarska zmogljivost dosegla v relativno kratkem času po drugi svetovni vojni takšno raven, da si navzlic svojemu vdoru na tradicionalna britanska tržišča in ponoven zavzetju predvojnih pozicij, ne more najti pravega izhoda. Med zelo pomembnimi nemškimi industrijskimi krogi je razširjeno mnenje, da bi se to vprašanje moglo rešiti, če bi se zadevno mogel najti potreben stik z deželami vzhodnega bloka. Tem deželam so potrebna kapitalna sredstva, industrijsko blago nasploh — od ribiških čolnov in generatorjev, rudarskih strojev ter opreme za transport, do najrazličnejših prehrambenih predmetov itd. Iz teh dežel pa bi prihajale surovine, ki so potrebne za-padnonemški industriji. Ciljev, ki bi jih hotela moskovska diplomacija s takšnimi svojimi manevri doseči, je več; predvsem politični, ki teži za razbitjem zapadnega zavezništva,; zatem ekonomski. ki bi se z njim sovjetskemu gospodarstvu zagotovila potrebna sredstva. Baje je svojo dobro voljo v tej smeri pokazala s prodajo za 150 milijonov dolarjev zlata Veliki Britaniji ter s svojimi naročili v tej državi. Zatem, ko je ponudila ZDA določene količine mangana za ustrezno količino masla itd. Vse to je zelo privlačno, posebno za one, ki bi želeli še pred Britanci zasesti ter utrditi svoje položaje na vzhodnih tržiščih, ki jih zlasti danes ne gre podcenjevati. Ce bi 'hoteli v odstotkih izraziti predvojni obseg trgovine med Zapadom in vzhodno-evropskimi deželami, treba ugotoviti, da se je ta gibal okrog 60 do 80 odstotkov, leta 1951 pa je padel na 15 do 20 odstotkov. Nemčija je bila pri tem znatno udeležena. S ponovno penetracijo na vzhodnoevropska tržišča bi se porurski industrijalci in ostali nemški poslovni ’ krog'1 v prvi vrsti osvobodili določenih neprijetnih obveznosti v Evropski plačilni uniji, si zagotovili tržišče za svoje blago in morda tudi že omenjeno načelo najširših prednosti. V ta namen bi bili pripravljeni odpovedati se Evropski o-brambni skupnosti in celotni politiki integracije Zapadne Evrope. Nedvomno so bili vsepovsod po svetu milijoni kadilcev v zadnjih letih zaskrbljeni nad številnimi poročili, da je kajenje nevarno zdravju in posebno, da povzroča pljučni rak. Ameriška zveza za boj proti raku (American Cancer Societ) je hotela ugotoviti resnico o tem in je organizirala eno največjih zdravniških statističnih raziskav, kar so jih kdaj napravili. Od januarja do junija 1952 so izvedli prostovoljni sodelavci zveze anketo, pri kateri so izpraševali 187.766 moških na vsem področju Združenih držav. Izprašanci so bili stari od 50 do 69 let. Po rezultatih ankete so jih razvrstili v različne skupine glede na njihove kadilske navade: v skupino tistih, ki niso nikoli kadili, v kadilce cigaret, cigar, pip in v take, ki so kadili v dveh ali treh različnih oblikah. Do konca oktobra lanskega leta je umrlo 4.854 izprašan-cev. Ko so ugotavljali vzrok njihove smrti, so prišli do zanimivih rezultatov, o katerih sta nedavno poročala na zborovanju Ameriškega zdravniškega društva, dr. Daniel Horn in jaz sam. Rezultat našega proučevanja je bil še zanimivejši, kot je večina med nami pričakovala. Ugotovili smo to-le: Umrljivost med mošikimi, ki so določen čas v svojem življenju redno kadili cigarete, je bila za 52% večja kakor umrljivost med moškimi, ki niso nikoli kadili. Celo med tistimi, ki so pokadili malo cigaret na dan, je bila umrljivost večja kakor med nekadilci, a umrljivost je na_ raščala sorazmerno s številom pokajenih cigaret. Tako je bila n. pr. umrljivost med moškimi, ki so pokadili po 20 ali več cigaret na dan, za 75% večja kakor med tistimi, ki niso nikoli kadili. Bolezni koronarnih srčnih arterij (venoznega ožilja), so danes glavni vzrok smrti v Združenih državah. Nad polovico smrtnih primerov, ki gredo na račun večje umrljivosti med kadilci, je pripisati škodljivemu vplivu ka- jenja na te vrste bolezni. Ugotovili smo, da je med moškimi, ki pokadijo 20 ali več cigaret na dan, dvakrat več smrtnih primerov zaradi bolezni venoznega ožilja kot med nekadilci. Naša statistična študija ni imela namena ugotavljati in odkrivati vzroka za škodljivost cigaretnega dima. Vendar pa so z drugimi študijami dokazali, da nikotin pospešuje bitje srca, povečuje krvni pritisk in povzroča krčenje majhnih krvnih žilic. Zaradi tega je verjetno, da je nikotin vsaj delno kriv za večjo umrljivost zaradi srčnih bolezni pri kadilcih cigaret. Umrljivost zaradi raka je med hudimi kadilci približno 2 in polkrat večja kakor med nekadilci, A kajenje ne povzroča samo pljučnega raka, ampak tudi druge vrste raka, četudi ne v taki meri. Ne more biti več dvoma, da je umrljivost zaradi raka med hudimi kadilci cigaret mnogo večja kakor med nekadilci — vsaj petkrat in morda tudi do 16-krat tako visoka, četudi jih je od 4.854 umrlih, ki smo jih omen in katerih smrtne vzroke sr v svojih študijah ugotov: samo 164 umrlo zaradi plji nega raka. Natančnejše j datke o tem, kakšno kajer najbolj vpliva na umrljivi zaradi pljučnega raka, boi imeli na razpolago približ čez leto dni. S snovmi, ki jih konden rajo iz dima cigaret, lah povzročijo raka na koži i skusnih živali. Iz tega in drugih razlogov sem prep čan, da kajenje cigaret deji sko povzroča smrt zarr pljučnega raka. Kajenje ci; ret je verjetno v veliki m; vzrok za to, da se povečala umrljivost zar: pljučnega raka v zadnjih i setletjih v večini zahodi držav. Zdi se, da kajenje cigar pipe ne vpliva tako na un Ijivost zaradi bolezni ven nega ožilja. Morda vpliva ko kajenje na razvoj nel terih vrst raka, vendar pa za zdaj ni gotovo. Raziska se nadaljujejo in več pod kov o tem bo na razpola čez dve leti. TJR&T, sreda IS. avgusta 1954 V RUM E Vremenska napoved za danes: Lepo z nestalno oblačnostjo in hladnim vetrom. Burja bo polagoma ponehala. V prihodnjih dneh se obeta suho vreme. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 26 stopinj; najnižja pa 16.8 stopinje. RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 15.00: _ Narodne pesmi pojeta P. Koren in Cvetka Součkov*. Trst II.: 18.00: Liszt: Koncert št. 1. — Trst L: Giordano: «Fedora», opera v 3 dej. — Slovenija* Pisan spored slovenskih narodnih pesmi. f j .... . , . . .. : ; laiiiiL SE O PRIPRAVAH ZA EVROPSKO LAHKOATLETSKO PRVENSTVO flii le mogoče že govorili d favoritih? V vseh državah /e lahka atletika močno napredovala - Letos bo v Bernu nastopalo okrog 930 atletov iz 28 evropskih držav Danes teden so bo pričelo v Bernu evropsko lahkoatletsko prvenstvo. V tem tednu najbrž ne bomo več slišali prav dosti o rezultatih atletov iz posameznih držav, kajti v tem času bodo atleti le še na skupnih treningih, kolikor ne bodo že več dni prej pripotovali v Švico, da se privadijo tamkajšnjemu podnebju. Sicer bodo gotovo tudi na treningih doseženi še lepi rezutlati, (kakršnih mogoče posamezni atleti na samem tekmovanju, ko bo šlo zares, ne bodo uspeli ponoviti). Nekateri atleti se nahajajo celo na turnejah in bodo prišli kar naravnost v Bern, kot n. pr. Jugoslovana Mugoša in Milakov, ki sta odšla na Finsko nastopat in bosta od tam odpotovala v Švico kar s finskimi atleti. Objavili smo v zadnjem času že več pregledov, iz katerih je bilo razvidno, na kakšni stopnji so atleti nekaterih držav. Danes objavljamo boljše rezultate, ki so jih na svojih državnih prvenstvih dosegli atleti Francije, Nizozemske in Švice. (Pri tem ponovno poudarjamo, da rezultati prvenstva ne pomenijo vedno najboljši rezultat posameznega atleta v tistem letu). Francozi so dosegli tele rezultate: 100 m: Bonino 10.8; 200 m: Thiam 22.2: 400 m: De-gats 47.9, Goudeau 48.2; 800 m: Ei Mabrouk 1:52.1; 1500 m: Vincendon 3:56.8: 5000 m: Mi-moun 14:31.6; 10.000 m: Mi- moun 30:25.4; 110 m ovire: Dohen 15.0; 400 m ovire: Bart 53.0, Cury 53.0; Steeple: Prat 9.29.8; višina: Thiam 191; daljina: Wanko 710; troskok: Thiolon 15.14 rekord; palica: Sillon 4.15; krogla: Thomas 15.24; disk: Darot 46.48: kopje: Syrovatsky 59.32; kladivo: Kusson 54.61 rekord. — Zenske — 800 m: Laurent 2:16.6; 80 m ovire: Laborie 11.3; višina: Peironne 158; daljina: Drou 561. Boljši rezultati z nizozemskega prvenstva so: 100 m: Saat 10.8; 200 m: Hardeveld 21.8; 800 m: de Kroon 1:54.6; daljina: Vissers 706. — Zenske — 80 m ovire: Blankers-Koen 11.4. V Švici so letos postali prvaki sledeči atleti: 100 m: Wehr-li 10.9; 200 m: Wehrli 21.9; 400 n : Eichenberger 48.0; 1500 m: Sutter 3:59.2; 5000 m: Page 14:46.9; 10.000 m: Schudel 30:41.4 rekord; 110 m ovire: Bernard 14.8; 400 m ovire: Kost 53.3; steeple: Staubli 9:36.2; višina: Wahly 190; troskok: Portman 14.57; palica: Hofstetter 400; krogla: Senn 14.73. — Zenske: 100 m: Pre-tot 12.6. BERN, 17. — S posebnim letalom iz Bukarešte je prispelo romunsko moštvo, ki bo nastopilo na evropskem lahkoatletskem prvenstvu. Prišlo je 36 atletov in 14 voditeljev ali spremljevalcev. Za Rusi, ki so prispeli v nedeljo, so Romuni druga reprezentanca, ki se že nahaja v Švici. Veliko število prijavljenih atletov je organizatorje prvenstva prisililo, da spreminjajo program; potrebnih bo namreč več predtekmovanj, kot so prvotno računali. Nov program bo objavljen ta teden. Vsekakor so prekoračeni vsi dosedanji rekordi, bodisi glede števila atletov bodisi glede števila udeleženih držav. L. 1934 in 1938 je sodelovalo 25 držav, 1. 1946 in 1950 pa 23. Letos pa bo od 29 držav, ki so članice Mednarodne lahkoatletske zveze, odsotna samo Albanija. Z 930 atleti bo 238 dirigentov in strokovnjakov. Najbolj mogočna je ruska reprezentanca: 48 atletov, 26 atletinj in 28 voditeljev. Za njo je prva Nemčija, ki bo pripeljala v Švico 27 atletinj, 46 atletov, 9 voditeljev, nato Francija (16, 40, 19), Finska (9, 55, 0), Švica (9, 57, 8), Velika Britanija (17, 47, 9), in Poljska (14, 40, 16). Druge reprezentance pa bodo tako zastopane: Belgija (4, 32, 8), Bolgarija (3. 13, 6). Danska (1, 10, 5), Grčija (2, 9, 8), Holandska (9, 17, 8), Irska (0, 3, 2), Isladinja (0, 12, 2), Italija (7, 20, 9), Liechtenstein (0, 4, 2), Luksemburg (0, 4, 2), Norveška (2, 23, 5), Avstrija (14, 13, 8), Portugalska (0, 11, 5), Romunija 18, 28, 14), Saar (6, 7, 4). Španija (0, 7, 5), Češkoslovaška (17, 36, 1), Turčija (1, 23, 5), Madžarska (12, 40, 10), Jugoslavija (6, 20, 7). Izmed 28 reprezentanc sta si ruska in švedska reprezentanca (podatki za švedsko reprezentanco v gornjem pregledu manjkajo) izbrali najdražja bivališča. Rusi stanujejo v Hotelu Savoy v centru Berna, Švedi pa v Gurten-kulmu. V obeh znaša cena za dnevno oskrbo 30 frankov dnevno. Bolj skromna, istočasno pa mogoče tudi bolj prijazna bivališča pa so si izbrale Danska, Velika Britanija, Holandska, Jugoslavija, Liechtenstein, Islandska, Avstrija in Portugalska, katerih atleti bodo stanovali v zveznem inštitutu za šport v Maglingenu v pogorju Jura Oddaljeni bodo 30 km od Berna, toda stanovali bodo na griču sredi smrekovega gozda ter plačali le po 9,5 fr na osebo dnevno. Sto moških in petdeset žensk raznih narodov bo živelo na stroške prirediteljev; izbrali jih bodo sorazmerno po uspehih v pretekli sezoni. Za ostalih 780 tekmovalcev pa bodo morale skrbeti njihove zveze. Ruski voditelji so sporočili, da se je Ignatjev že popravil po pretegnjenju mišic v Budimpešti pred 14 dnevi in bo tekmoval. Vendar bo tekel samo na 200 in 400 m, ne pa tudi na 100, kot je bil prijavljen. Še rezultati iz Budimpešte Pred dnevi je bila v Budim, pešti še ena mednarodna lahkoatletska prireditev, in sicer v večernih urah. Močan veter je znatno motil in zato ni bilo posebnih rezultatov. Tekmovali so predstavniki petih držav. Navajamo nekaj rezultatov: Moški: Kopje: 1. Kecskes (Madž.) 63.32 m. 400 m: 1. Seliger (Vzh. Nemč.) 49”6. Višina: 1. Belczev (Bolg.) 1.90 m. 100 m: 1. Magdas (Romun.) 10”6. 2000 m: 1. Deheny (Madž.) 5’22”8. 800 m: 1. Barvaš (Madž.) 1’56”4. 4 x 100 m: 1. Romunija 42"5. Palica: 1. Janisevszki (Poljska) 4 m. Ženske : 100 m: 1. Kohler (Vzh. Nemčija) 12”1. 400 m: 1. Kazi (Madž.) 57” (nov madž. rek.). 80 m ovire: 1. Kohler (Vzh. Nemč.) 11”5. Disk: 1. Manoliu (Romun.) 43.57 m. Daljina: 1. Penzes (Madž.) 5.52 m. Tudi Jugoslovani v Letošnje svetovno prvenstvo kolesarjev bo od 21. do 29. avgusta v zahodnonemškem mestu Solingenu. Poleg ostalih najboljših svetovnih vozačev bo med amaterji nastopila tudi jugoslovanska ekipa v postavi: Petrovič, Ročič, Della Santa, Lakovič, Varga, Kolevski. Po uspelem ekipnem uspehu in plasmaju posameznikov na nedavni dirki po Hrvatski in Sloveniji, odhajajo jugoslovanski kolesarji na svetovno prvenstvo v najmočnejšo mednarodno konkurenco z dobrimi nadami. Proga v Solingenu je krožna in meri 150 km, vozili pa jo bodo v 10 krogih po 15 km, pri vsem tem pa je zelo zahtevna in ima dva večja vzpona, kar pomeni, da bodo moral: kolesarji v teh desetih krogih 20-krat voziti v vzpon. Jugoslovanska ekipa gre na pot dovolj pripravljena, Ker bo konkurenca zelo močna, saj gre za naslov svetovnih prvakov med amaterskimi dirkači, seveda ni mogoče delati računov. Do zdaj s takimi preizkušnjami Jugoslovani niso imeli največje sreče. Puskasa in tovariše občudujejo na Švedskem Honved — Norkoeping 5:0 NORKOEPING, 17. — Moštvo madžarskega nogometnega prvaka Honved je odločilo prvo tekmo na turneji po Švedski v svojo korist z rezultatom 5:0 (2:0). Honved je premagal IFK Norkoeping in je bil ves čas tekme v premoči. Zlasti je občinstvo občudovalo Puskasa, ki je dal 2 gola. Ostale gole so dali Kocsis, Boszik in Czibor. V Honvedu igra 7 državnih reprezentantov. VOLITVE NOTRANJE KOMISIJE V SOLVAY Delavska zbornica dobila največ mest Socialdemokratska U1L brez svojega predstavnika v notranji komisiji Pred dnevi so imeli volitve v notranje komisije v kemični tovarni SOLVAY v Tržiču. Volitev so se udeležile tri sindikalne organizacije, in sicer Delavska zbornica, CISL in UIL. Največ glasov je dobila Delavska zbornica, ki je s tem dobila v notranji komisiji šest mest, CISL pa dve mesti. Volitve so pokazale, da nima socialdemokratska sindikalna organizacija UIL niti tolikega števila pristašev, da bi lahko izvolila vsaj enega predstavnika v notranjo komisijo, medtem ko jma demo-kristjanska CISL zelo majhno število pristašev, z zadnjimi volitvami si je torej Delavska zbornica pridobila skoraj popolno oblast v notranji komisiji. Upamo, da tega ne bo izkoriščala za kominformistič-no propagando, ampak da bo to svojo moč resnično uporabila za nadaljnjo krepitev borbe delavcev za svoje pra- cd 5. ure do 19. ure. Zaradi tega bo ves promet v tem času usmerjen skozi Štandrež, oziroma skozi Ul. Trivigiano in U). Tabai. Priprave za proslavo na Ostrožnem 19. septembra Udeležba Goričanov na tem velikem prazniku bo povezana z lepim izletom Pri uspelem poskusu rušenja svetovnega rekorda v štafeti 4 x 100 mešano (ženske), pri katerem je francoska če-tvorica dosegla nov svetovni rekord s časom 5:06.2, so posamezne plavalke dosegle sledeče čase: hrbtno Andre 1:15.1, prsno Deromelaere 1:25. metuljček Lusieu 1:18.8, prosto A.rene-Delmas 1:07,3. NIJCI SOLARI je postavila na dvoboju med Francijo in Italijo dva nova italijanska rekorda: na 100 m metuljček v 1:26.7 in na 200 m prsno v 3:05.7. Kaj so kupili in kaj so prodali italijanski nogometni klubi serije A Priprave za veliki zlet na Ostrožnem, ki bo 19. septembra ob deseti obletnici u-stanovitve štajerskih brigad so po vsej Sloveniji v največjem razmahu. V bližini Celja, gradijo dosti stojnic, napeljali so vodovod, gradijo nove ceste, stare pa širijo. Opraviti je treba veliko delo, da bo Ostrožno 19, septembra pripravljeno sprejeti vse tiste udeležence velikega shoda, ki se Že sedaj prijavljajo. Predvidevajo, da bo število udeležencev veliko večje kot na Okroglici. Tudi na Goriškem se ljudje pripravljajo. Na ZSPD v Ul. Ascoli zbirajo prijave. Udeležba Goričanov na shodu bo povezana z lepim izletom in o-gledom Celja ter njegove o-kolice. Za ta dvodnevni izlet se je treba prijaviti čimprej. Vsi zainteresirani dobijo pojasnila v Ul. Ascoli 1. ZA ŠTAJERSKE POPLAV-LJENCE Na Goriškem nabrali 233.533 lir ZSPD sporoča, da so goriški Slovenci darovali za svoje brate na Štajerskem, ki so zaradi pomladnih poplav utrpeli veliko škodo, skupno 233.533 lii-. Vsem darovalcem iskrena hvala I DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D’Udine, Ul. Rabatta 18 - tel. 21-24. VESTI IZ SVOBODNE DOMOVI N® Industrija pomagala dvigniti narodni dohodek na Goriškem 58 odstotkov celotnega dohodka ustvarja tovarna cementa in salonita v Anhov** enak znesek za tov^1$ Na zadnji seji je okrajni Zbor proizvajalcev v Novi Gorici razpravljal o zaključnih računih podjetij in gospodarskih organizacij za lansko leto ter o perspektivah za razvoj gospodarstva na Goriškem. Gospodarstvo je lani na splošno vzeto precej napredovalo. Potrjeni zaključni računi podjetij in gospodarskih organizacij kažejo, da znaša njihov lanskoletni dohodek 3 milijarde 35 milijonov din. Ce k temu prištejemo še dohodke zadružnega in zasebnega sektorja ter dohodek podjetij, ki še niso predložila zaključnih računov, se celotni družbeni dohodek okraja poveča na 5 milijard 881 milijonov dinarjev. Največ, in sicer 58% celotnega dohodka industrije u-stvarja tovarna cementa in NEZADOVOLJSTVO S POLETNIMI POČITNICAMI Zadišalo je po jeseni Velika škoda v Tržiču in v Fari zaradi neurja in toče Travnik asfaltirajo Te dni je pričelo podjetje Tacchino asfaltirati Travnik, kar je bila že davna želja Goričanov. Stroški za delo, katere je odobril občinski upravni od. bor, bodo znašali skupno 990.000 lir. Italijanski nogometni sejem se je končal to se pravi, da se je rok, v katerem je bilo dovoljeno prehajanje iz kluba v klub, zaključil. Navajamo razpredelnico, po kateri je razvidno katere igralce so posamezni klubi pridobili in katere so odstopili. Dogaja se tudi, da nekateri klubi posamezne igralce posodijo nekateri pa postanejo po poteku pogodbe prosti, ne da bi jih kateri klub pridobil in imajo še vedno čas, da se odločijo za ta ali oni klub. Razen odstopov in pridobitev navajamo tudi osnovno moštvo posameznih klubov. Seveda se bodo ta moštva med letom spreminjala in marsikateri igralec, ki je v začetku določen kot stalni na svojem mestu, bo moral prepustiti vlogo drugemu, ki je sedaj o-značen kot rezerva. Vendar se zdi, da so v tej razpredelnici le še nekatere negotovosti. Tako smo n. pr. že objavili, da je John Han-sen izjavil, da ne bo več i-gral nogometa. V resnici pa se zdi, da je stvar drugačna. Medtem Ko je v razpredelnici še naveden kot član moštva Juventus (sicer je pri njegovem 'menu vprašaj, kar pomeni, da stvar ni gotova), pa je po drugih vesteh J. Hansen že postal član Lazia, za kar je prejel on sam 15 milijonov. In mogoče je se kje kaka sprememba, ki sestavljavcem razpredelnice se ni bila znana. Za sedaj pa je razpredelnica taka: (v ok e-paju je naveden klub, iz ka- terega je igralec prišel ali v katerega odhaja, ATALANTA Odstopljeni igralci: Albam (Brescia), Bemasconi (Samp-doria), Cade’ I (posojen Cagliariju), Cade’ II (Cagliari), Con-ca (pos. Veroni), Rota (Bologna), Santagostino (Cagliari). Pridobljeni igralci: Boccardi (posodila Bologna), Cattozzo (Bologna), Fommei (Sampdo-ria), Longoni (Milan), Rampi-nelli (se vrnil iz Salernitana). Osnovno moštvo: Stefani (Boccardi); Cattozzo, Corsini; Villa, Fommei, Angeleri (Ram-pinelli); Longoni, Annovazzi, Rasmussen. Bassetto, Cergoli (Nuovo). — Trener: Bonizzoni. BOLOGNA Odstopljeni: Boccardi (posojen Atalanti), Cattozzo (Ata-lanta), La Forgia (pos. Udine. se), Monterastelli (pos. Pescari), Turchi (Juventus), Zani (pos. Venezii). Pridobljeni: Bendin (se vrnil iz Venezie), Danelon (Aquile-ia), Leskovic (Saici), Pascato (Saici), Rota (Atalanta), Tu-baro (Udinese). Osnovno moštvo: Giorcelli; Rota, Ballacci; Pilmark, Gre- co (Tubaro), Jensen; Cervel-lati, Pivatelli, Bonafin, Poz- zan, Cappello. — Trener: Viani. CATANIA Odstopljeni: Bearzot (Tori- no) Biancardi (Parma), Marin (se vrnil iz Milana), Perni (Prato). Pridobljeni: Bardelli (Co- mo), Boniardi (Como), Ghian-di (Como), K. A. Hansen (Sampdoria), Malinverni (Em-poli), Spartano (Brescia). Osnovno moštvo: Bardelli (Seveso), Boniardi, Bravetti; K. Hansen, Santamaria (Biancardi), Fusco (Malinverni); Cattaneo, Manenti, Ghiandi (Micheloni), Spartano, Basset-ti. — Trener: Andreoli. FIORENTINA Odstopljeni: Bacci (Torino), Colla (Prato), Gašperini (Brescia), Magli (Udinese), Novelli (Torino). Pridobljeni: Bizzarri (Vene-zia), Buzzin (Inter), Luna (Perugia), Orzan (Udinese), Sarti (Bondenese), Virgili (Udinese). Zambaiti (pos. Inter). Osnovno moštvo: Costaglio- la; Magnini, Cervato (Capuc zoni se vrnil iz Pavie), Passa-rin (Novara), Puccioni (se vrnil iz Udinese), Rosa (Pavia), Savioni (se vrnil iz Novare). Osnovno moštvo: Ghezzi (Lombardi); Vincenzi, Giaco-mazzi (Padulazzi); Neri. Bernardin, Nesti (Invernizzi); Ar-mano, Mazza (Rosa), Lorenzi (Brighenti), Bonifaci (Passa-rin), Skoglund (Savioni). — Trener: Foni. JUVENTUS Odstopljeni: Bertuccelli (Roma). Del Grosso (pos. Monzi), Emoli (pos. Genoi), Giarrizzo (pos. Pro Patrii), Parola (La-zio), Ricagni (Milan). Pridobljeni: Bronee (Roma) Tržaška ulica v četrtek za promet zaprta Goriška občina obvešča, da bo zaradi popravil železniških tirov v Tržaški ulici promet ukinjen v četrtek 19. avgusta ci); Chiappella, Rosetta, Sega- Colombo (se vrnil iz Monze), to (Orzan); Mariam (Bizzarri),! Green, Virgili. Gratton (Buzzin), Vidal. — Trener: Ber- nardini. GENOA Odstopljeni: nihče. drie). Mannucci (Pro Patria) Turchi (Bologna). Osnovno moštvo: Viola (An. gelini); Corradi, Manente; Tur- Odstopijem. mu«. Ferrario. Gimona (Pinar- Pridob jem: B.agim (Empo- ' Muccjnelli (MannuCci), lij, Emoli (pos. Juventus). Bronae (Colombo), Boniperti Osnovno moštvo: Franzosi “r0" 8 _ T „. (D-Ambrosi): Cardom. Becat- J- Ha"fen ’^a hodnjih nekaj letih postala še j madežev in v žepu m 3 ^ ^ pomembnejše gospodarsko ■ našli posebno or. središče Vipavske doline. Drugi industrijski kraj se je začel razvijati v spodnji Vipavski dolini. V mirnski tovarni in jekla, s katerim 11 tujec tepel svoje _zr . vse je bil, policiji se „,,i0-3' domneva pa se; da SKl aOillll. V juumui,. j,. Sp10 ' P usnja bodo preusmerili celot- (dovanci mladeniča ^ no proizvodnjo na izdelovanje I prijavili iz strahu P mehkega usnja. V ta namen vim maščevanjem, so že začeli rekonstruirati in j .——■— . , mehanizirati obrate. Lepe per- »«_ • J t/mK kraški Vozni red v' i Odhodi pro ti ^rSf\.), f) (D.), 6.08 (A.), 7-21 'g A (A.), 9.26 <»•>.{£!,? 15.49 (A.), 17.16 (D ližt (A.), 19.59 (A.). V i 8.00 (A.). 8.34 I (A.), 13.59 (A.h 17.17 (A.). 19-15 310 (D.), 21.09 (A.), 5_jl spektive imajo tudi kamnolomi in opekarne v Biljah. Kmalu bodo začeli graditi tudi novo apnenico v Solkanu. Velikanska nahajališča apnenca na Sabotinu bodo o-mogočila dnevno proizvodnjo 180.000 kg apna. Veg kot 80% celotne proizvodnje bo potrebovala domača kemična industrija. Za novo apnenico in bi-drarno je predvidenih 40 milijonov dinarjev, za mehanizacijo kraških kamnolomov in delavnic za izdelovanje marmorja 30 milijonov dinarjev Odhodi proti V,dn>„a (DD.), 5.24 > •' «AIi se ne bojite, da vam bom pravil stare zgodbe o Mullahu Naser-ed-Dinti? 2e tisoč in en dan krožijo vsepovsod. Pripovedoval vam bom zgodbo, s katero postreže Ali Daud svojim poslušalcem v Basaru», je dejal Mansur, «in če vam je že znana, je to vaše načelo. Na svetu so ljudje, ki so slišali že vsako zgodbo». «Kar začnite», sem dejal in nalil Mansuru efendiju skodelico kave. «Ali poznate zgodbo o vinskem trgovcu Mahmudu pred sodnikom?«. «Ali hočete pogreti pravljico o sodnilcoui modrosti?» «Ne, marveg o obtoienče-vi. Kar poslušajte. Mahmud je stal pred sodnikom zaradi dvojnega prestopka. Prodajal je vino. Alahov sin vina ne sme piti, razen tega pa je bilo v tistem vinu osem desetin vode, da je bilo še bolj vredno zaničevanja. Kupec je dal vina preiskati strokovnjaku, potlej pa je trgovca ouadil. Sodnij je vprašal Mahmudu, če se čuti krivega. In Mahmud — kako bi bil mogel storiti drugače? — je sodnika prosil, če ga sme nekaj vprašati. Sodnik mu je vprašanje dovolil. «Vsega spoštovanja vredni, najmodrejši med modrimi in zaščitnik revežev, ki K j zgodbe mu težko kaj na svetu ostane prikrito, ali poznaš zakone kemije?«. «Ne«, je odgovoril sodnik, aniti pojma nimam o njih«. sin izvedenec — Allah naj mu nakloni dolgo življenje in najbolj zdrave o-troke v Egiptu — ali pozna zakone?«. sNe«, je odgovoril sodnik. «Potemtakem, o ti polno razcvela roža modrosti — mi dovoli tole ugotovitev: ti, vzvišeni sodnik in izvedenec, sta dva učena moža. Ti, vzvišeni, ne poznaš kemije, on pa — še nikoli moje oko ni videlo modrej-šega — ne pozna zakonov. Od mene, ubogega starega vinskega trgovca, ki niti brati ne zna, pa zahtevata, naj poznam oboje, zakone in kemijo«. In ali poznate zgodbo o smrti Sulejmana, najbogatejšega preprogarja v Basa-ru?» je vprašal Mansur in kar takoj nadaljeval; «Sulejman je umiral in ob njegovi smrtni postelji je bila zbrana vsa družina. Sulejman je vedel, kaj to pomeni. In vsakemu je privoščil nekaj toplih besed. In ko je bil že na pol onesve-ščen, se je hotel prepričati, ali so res vsi prišli k nje- govi smrtni postelji. In je vprašal: «Ali si pri meni. Zora, cvet mojega srca, najubogljivejša med ženami?«. «Prt tebi sem, moj Sulejman«. sin ali si pri meni ti Ahmed, moj prvorojenec?«. sDa oče moj«, sin ali si tudi ti tu, Ab-duilah, ki si mi bil ko sin in ki si mi pomagal nositi use križe in težave življenja, čeprav nisi moje krvi?«. «Oa, efendi«, je ponovil Abdulah, spri tebi sem«. Tedaj se je stari Sulejman dvignil in dejal z močnim glasom: sKdo, kdo izmed vas, vi šakalovi otroci, ki se pasete ob moji smrti kdo pa je v Basaru in kdo čuva moje preproge?«. In alt poznaš zgodbo o treh lažnivcih, o Elefterio-su, Grku iz Aleksandrije, Papasiahu, prodajalcu tobaka iz Armenije, in Saidu, snažilcu čevljev, ki sedeč pred svojim hotelom, o-pravlja svojo obrt? Kar poslušaj! Elefterios, tihotapec z mamili, je trdil, da ima njegova družina rekord v dolgosti življenja. ,Moj stric Na-kos je bil star sto deset let, pa njegove duhovne moči niso še prav nič popustile,’ je dejal. Tedaj pa mu je posegel v besedo Papasian; ,Tvoj stric, garjava ovca med dobrimi kristjani, je umrl na veša-lih, natanko tako, kakor boš končal življenje ti, že preden bo minilo leto dni. Moja teta pa je resnično Jo čakala sto dvajset let. Ves Edšmiadsim, moje rojstno mesto, lahko to potrdi’. Potem pa se je Papasian obrnil na Saida, ki mu je prav tedaj z mehko cunjo brisal lakaste čevlje, in dejal: Jn kako je s tvojo družino?' ,Hvala, efendi, je odgovoril Said, ,vsi so zdravi. Se nihče ni umrl’«. 8.32 (DD.), - l7,ii. ,, (A.), 14.34 (A.)**' ' 19.10 (A.), 19.58 (A.), 23.08 (A-)- 0JJ ‘h. Vidma: ^ (jj 9.24 (A.). 15.47 (A.h 18.29 (A.). 2126 (D.). # Vozi samo 19.52 ob Vozi samo ob n«1 r« 0 CORSO. 17-30: prostih ljudi«-in Maria Flore-VERDI. 17: «Re11 p wart Grangei- r„ite'1 VITTORIA. 17= « J tovila«. <* CENTRALE Ne\v Vorka«. 1J'(tjviPaSl MODERNO. 17. ta«. .n jj: * POLETNI j^iraP^8’ oprosti«, Isa predvaja danes film: Odgovorni urednik S' predal 502 — UPRAVA 37-338 - Cene oglasov: stolpca za vse vrste oglasov po NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10. zal°z' » • PoStm tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.537« - Za FLRJ: Agencija demokratičnega liiozem. tiska, Dri. ^ ^ ^ y V Meranu zasačili^ spretnega «kupovaIno» Končno je v Merami P8 ,f v past neznani NemeC> ^ j) več časa preživel v Ra 'jjj teč iz mesta v mesto s •- - -y. 4.30 (D.), 6.06 (A.)., 8.16 (A.), 9.2v i? )4 nlje, Ljubljana. Stritarjeva 3-I„ tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tisk3