Največji sloven ski tednik v Zedinjenih državah
Iah*j* vsako sredo*
The largest Slovenian Weekij in the United States of America.
Issued every Wed^fdey
NASLOV uredništva in upravništva:
lf51 W. 22nd Place
OFFICE
J OFFICIAL CftGAN j pg^Bo/^gf^_"" ^
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
!st«rad M BMomd-GUM Matter Jarorj 18, 1915, ft« the Port 0«eo at Ckieago, niiaoU, under tho Act of Angvmt 24, im. —————i 1 ———--
Chicago, DL, 9. februarja (February) 1916
Lokalne vesti
■ ker se namerava Rnmunija pri-
klopiti Nemčiji in Avstriji.
i
Bolgari za premirje.
Pariz, Francija, 7. febr. — Glasom semkaj došlega poročila nekega časnikarskega vojnega poročevalca, se je te dni bolgarski ministrski predsednik M. Rado-slavov izrazil, da je pripravljena Bolgarija narediti z zavezniki premirje, kakor hitro bode Srbija popolnoma uničena in če se zavezniki umaknejo iz Soluna. Dosedaj Bolgarija še ni napovedala vojne ne Angležem in ne Francozom, vsled tega je lahko mogoče priti do premirja na podlagi gorinave-dene izjave.
Vojna med Belgijo in Nemčijo se bliža h koncu.
Pariz, Francija, 7. febr. — V vladnih krogih se je pričelo te dni govoriti in razmišljevati, da se bode sklenilo v kratkem času med Belgijo in Nemčijo separatno premirje. Belgijski kralj Albert se je že izrazil, da je takoj pripravljen ukreniti tozadevne korake, ako Nemčija ugodi vsem zahtevam. Vprvi vrsti zahteva Belgija, da se ji povrne nazaj vse ozemlje m vsa mesta podjarmljena od Nemcev, dalje zahteva, da naj ji plača Nemčija veliko vojno odškodnino, ker je porušila in opu-stošila toliko belgijskih mest. Nemška vlada je baje s temi načrti in zahtevami popolnoma zadovoljna.
Velika razstrelba v Škodovi tovarni
Rim, Italija, 6. febr. — Velika in znana Škodova tovarna za izdelovanje topov v Plznu je do cela porušena, ker se je pripetila v nji velika razstrelba. Skupno število ubitih delavcev vsled te razstrelbe znaša 195. Škoda znaša več milijonov kron. V tej tovarni se je izdelovalo velike avstrijske možnarje in 30.5 centime-terske topove, katere rabi sedaj avstrijska armada na italijanskem bojišču.
Železen denar v Avstriji
London, Anglija, 7. febr. — Po zgledu Nemčije, namerava tudi Avstrija uvesti železno denarno valuto za splošen denarni promet. Ker primanjkuje sedaj ▼ Avstriji bakra, srebra in niklja, se bo zanaprej kovalo in izdelovalo drobiž iz železa.
Ameriške vesti
Nemčija zaplenila obleko in sukno po trgovinah.
London, Anglija, 7. febr. — S 1. februarjem t. 1. je nemška vlada zaplenila in vzela širom države vso izdelano obleko in sukno po raznih trgovinah, katero se bode uporabilo za vojaške uniforme.
Nemški cesar odlikoval turškega sultana.
London, Anglija, 7. febr. — Iz Carigrada se semkaj poroča, da je nemški cesar . imenoval turškega sultana Mehmed pašo V. feld-maršalom v nemški armadi. To visoko čast se je podelilo sultanu vsled tega, da bi se nadsebojno prijateljstvo med Nemčijo in Turčijo še dalje ohranilo.
Zaželjeno prorokovanje.
Pariz, Francija, 7. febr. — Znamenita in sloveča prorokinja [lime, de Thebes poroča, da se bode sedanja evropska vojna končala letos meseca septembra. O tem se je izrazila sledeče:
"Meseca marca letos bodo zavezniki dosegli veliko zmago na celi črti. Vojna bo pa trpela še do meseca septembra. Nemški cesar bode storil vsled tega tragičen conec in se bo vsled tega najbrže ustrelili"
Inozemske vesti
NAZNANILO.
Društvo sv. Roka št. 132 K. S. K. J. v Prontenac, Kans. je na svoji seji sklenilo, da naj se pri naši Jednoti ustanovi novi otroški oddelek, kar ji bo nedvomno v korist in napredek.
Dalje želi naše društvo, da bi vsako krajevno društvo K. S. K. J. izreklo o tem svoje mnenje.
Velike koristi in vrednosti bode ta oddelek za tedaj, ko enkrat o-troci dorasejo, pa lahko pristopijo k K. S. K. J. v višji razred brezplačno.
Cenjeni mi sobratje in sosestre! Delujmo složno vedno bolj za napredek in procvit naše podp. matere K. S. K. J.
Z bratskim pozdravom
Frank Kernc, tajnik.
NAZNANILO.
Članom društva sv. Jožefa št. 41 K. S. K. J. v Pittsburghu, Pa. se s tem naznanja, da naj se v slučaju bolezni javijo edinole predsedniku bolniškega odseka, sobr. Franku Pugne-tu, 5621 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa. S pozdravom
J. Bojane, tajnik.
Iz urada društva Marije Sedem Žalosti št. 50, K. S. K. J., Allegheny, Pa.
Tukaj podajam cenj. članstvu našega društva finančno poročilo, ozir. račun za zadnje četrtletje
1915	ter za celo minulo fiskalno leto. Iz tega računa je tudi razvidno stanje o našem skupnem društvenem premoženju koncem leta 1915. Naše društvo premore $5497.20 (pettisoč štiristo devetdeset sedem dol., 20c) ter je napredovalo v minulem letu za $332.27.
Kot zopet izvoljeni tajnik za 1.
1916	se staremu odbpru v imenu celega odbora zahvaljujem za njihovo marljivo poslovanje, kajti razvidno je, da jim je bil napredek društva vedno pri srcu. p
četrtletni račun za okt. nov. in dec. 1915.
Dohodki:
Mesečni doneski . ......$	305.00
Asesment
članov..............734.60
Asesment članic................101.78
Asesm. za poškodnino ...	31.10
Asesment za stroške ....	41.00
Pristop v Jednoto............2.50
Rezervni sklad..................10.00
Za vrh. zdravnika............1.50
Za pristop v društvo--------25.00
Za društv. znake..............1.65
Za spremembo dedičev ..	1.00
Za veselične tikete............83.50
Obresti na banki..............65.48
Skupni dohodki......$1404.11
Izdatki:
Za posmrt. ases. Jednoti.. $ 935.97 Za pristop v Jednoto ... 3.00
Za rezervni sklad . ...... 11.00
Za vrh. zdravnika...... 1.50
Skupaj poslali Jednoti. .$	951.47
Za bolniško podporo________220.00
Plača uradnikom ............61.50
Stroški uradnikov............9.62
Ga*par Berkopec predal
denarja..........................1.00
F. Trempušu za plačani
račun tiketov................4.10
John Mravintzu, povrnjeni založeni znesek za
blagajno........................1.55
Rent dvorane K. S. K. J.
skupaj............................11.00
Za ambulančni voz za J.
Mitarja..........................6.00
Skupni 3mes. izdatki . .$1266.24
% Pregled: Skupni 3mes. dohodki ..$1404.11
Skupni 3mes. izdatki____ 1266.24
Preostanek za zadnje četrtletje ..............$ 137.87
Celoletni račun. Dohodki:
Mesečni doneski........$1297.00
Asesm. članov....................2860.43
" članic..................413.59
poškodnine . ...	105.90
" stroškov..............191.80
Pristop v Jednoto............) 6.00
Rezervni sklad..................24.00
Za vrh zdravnika ............3.25
" Jed. znake..................2,25
" spremembo dedičev ..	3.50
" pristop v društvo ....	42.00
" društv. znake .............4.40
Člani darovali cerkvi ...	6.40
John Mravintz založil v
blagajno................6.54
Obresti na bankah..........199.37
Prodani veselic, tiketi ....	Š3.50
Skupaj . . ....... _____$5249.93
Stroški:
Posmrtn. asesment......$3668.78
Za pristop v Jednoto .... 7.50
" za rezervni sklad____ 27.00
'' vrh. zdravnika . _____ 3.75
" ases. zopet sprejetih
članov.............. 13.95
" premembo dedičev .. 2.50 Poslali skupaj Jednoti 1.
1915...............$3723.48
Za bolniško podporo ...'.$	756.50
" založitve blagajne . .	8.09
44 milodar . . ...................25.00
Predano v blagajno ....	1.00
Za tiskovine tiketov ....	4.10
Ara za veselico..................5.00
Za rože umrlim članom ..	45.00
Dar cerkvi........................20.00
Za 50 tiketov K. S. K. Domu..............,. ..	12.50
Povrnjeno neprist. članu	1.00
Za ambulančni voz............6.00
Plača uradnikom..............246.00
Razni drugi stroški--------34.99
Rent dvorane za celo leto	29.00
Skupaj.............$4917.66
Pregled:
Skupni celoletni dohodki $5249.93 Skupni celoletni stroški.. 4917.66
Čisti prebitek za 1.1915 . .$ 332.27
Razdelba društv. denarja, ali dr. premoženja 1.1.1916:
V	Workingmen Savings banki...............$1515.97
V	German Nat'1 banki .. 1160.97 44 First National banki .. 879.79 44 Farmer Dep. & Trust
Co.................. 765.49
44 Mellon Nat'l banki . .. 663.28 44 Allegheny Valley banki 50.71 Čekovni račun v German Natl banki	173.79
Jos. Gangel, posojilo---- 25:00
Društveni inventar..... 262.20
Skupno društv, premož. $5497.20 S pozdravom
Frank Trempus, I. tajnik.
Denver, Colo.
Cenjeni sobrat prednik:—
Kakor čitam novice iz raznih slovenskih naselbin, je minulo že več časa, odkar sem videl v tr»m listu zadnji dopis iz naše, nekdaj tako vesele, sedaj pa tako mrtve naselbine. Mogoče bi se kdo kaj večkrat oglasil, Joda veselega nima kaj poročati, kakor je to po drugih slovenskih naselbinah. V dostih krajih se naši rojaki zanimajo za dramatiko, pevska društ-tva, razne klube itd. Žalibože, tega pri nas ne poznamo! Dosedaj smo prirejali včasih vsaj kako veselico v korist tega ali onega društva, sedaj pa še tega ne bode več, odkar je nastala v naši državi splošna prohibicija.
Res, žalosten je sedaj pogled po mestu Denver; vse je nekam pusto, mrtvo in dolgočasno. Kjer so prej stale gostilne in kjer se točilo razno krepčevalno pijačo, tam se sedaj podijo podgane. Pivarne ne obratujejo več. Nikjer ne vidiš zadovoljnega, ali veselega o-braza, ker vse se nekako otožno spominja na nekdanje dobre čase.
Kdo neki je kriv vsemu temu? Ljudje sami, ker so hoteli tako i-meti. Tako so volili in sedaj imajo. — Jaz pa mislim, ako bi ne bilo v tej državi tudi ženske volilne pravice, bi ne bila država Colorado nikdar suha. Tako so se prekmalu tudi pri nas uresničile pesnikove besede, ki nam velijo takole:
4 4 Skoraj bomo doživeli, Da bo kuhal mož in pral; Sedel, pel bo pri zibeli, Žene svoje bo se bal. Žena bo pa v zbor hodila, Kjer volitve se vrše; In v deželni zbor volila Vse v deželni zbor žene."
Da, tudi na nas se ozirajo te vrstice;—pa kaj si hočemo pomagati, ker take so postave v Zedi-njenih državah.
Z delom se pri nas tudi ne more mo in ne smemo pohvaliti. Eno rudotopilnico imamo tu (American Smelting and Refining Co.), kjer se delo bolj težko dobi in je takšno, da se Bogu vsmili. Ako se v peklu tudi tako kadi, kakor se v naši " Globe " topilnici, potem
je v peklu res hudo. Dragi mi ro jaki! Vsled tega ne hodite sem kaj za delom, kajti vsakoga že na prej zagotavljam, da ar bo kesal ako pride semkaj.	, I
Ker je ravno sedaj veaeli pred pust, to pa še v prestopnem letu. lem vedno mislil, da bom povabljen na kako ženitvovanje; toda kakor se vidi, sem se motil. Nc vem, ali se nekateri bojijo zakonskega jarma, ali pa mislijo ostati vedni pečlarji in stari strici. Te e tem opominjam, da se predpust vedno bolj krči. Dobro naj se pripravijo za pustni torek, da ne bodo vlekli 4'ploha."
Tudi mi ni znano, kje se letos naša stara znana tetka Mrs 44Štorklja" drži in mudi? Kje je neki zaostala, da nič ne prinese? O res, — pri nekaterih je svoj obisk že podpisala ali naznanila. — Torej pri prihodnjem iznenade-nju kličem: Bilo srečno!
K sklepu tega dopisa opominjam vse člane in brate društva sv. Roka št. 11Š K. S. K. J., da naj prihajajo k društvenim sejam v večjem številu, kakor so preteče-no leto. Mislim, da je vsakemu znano, kaj da je bilo sklenjeno na zadnji seji dne 13. dec. m. 1., da kdor se brez vzroka no vdeleži tri mesece seje, plača 25c v društveno blagajno. Izgovor je le delo ali pa bolezen. Torej, dragi mi sobratje! hodite redno k sejam, da ne bode imel tajnik toliko sitnosti. Pomniti je treba, da vsak član, kdor izostaja od seje vsled nemarnosti, — je slab član, ker mu ni dosti mar za društvo. — Kakor je Vam vsem znano, sedaj ne bodemo mogli za naprej prirejati veselic v korist društva, vsled tega hodite pa redno k sejam, da vsi skupaj ukrenemo kako in kaj v dobrobit društv. blagajne. U-pam, da ne boste prezrli teh mojih vrstic!
Pozdrav vsem sobratom in sose-stram K. S. K. J.!
Josip Staresinich, predsednik. 4763 Washington St., Denver, Col.
Standard, 111.
Cenjeni sobrat urednik: —
Ker smo v predpustu, — morda mislite, da nimamo časa za poročati, kako se nam tutfaj godi? Ali da imamo vse druge stvari v mislih.
Da, res nas je tukaj več samcev, pa moramo vseeno misliti in računate naprej, kako bi bilo boljše sukati krampe in lopato nad našim črnim demantmn; — zatem pridejo na vrsto šele lepi nagelni in dišeči rožmarin.
Mi delamo tu le v enem premogovniku ker druzega posebnega dela ni tu, osobito tovarn. Naš premogorov še precej dosti "ro-na". — No, pa vsaj je že enkrat čas, da se malo bolj podkujemo, ker smo ves zadnji poletni čas doma pod hrastom presedeli. Vseeno pa ne prigovarjam nikomur hoditi semkaj za delom, ker se dobi najraje slab prostor. Ne rečem, pa, da se ne sme hodi sem iskat dela. Vsakdo naj ravna torej po svoji dragi volji, ker vsakdo je svoje sreče kovač!
Z dnem 31. marcem t. 1. bode potekla plačilna lestvica med pre mogarji, spadajočim k 44U. M. W. of America" in premogarskimi baroni. Kako se bodo pobotali, še danes ne vemo. Upati je le, da se zadeva izvrši v zadovoljstvo obeh strank! —
Zadnji čas smo hodili večkrat tudi na lov na zajce, seveda s palicami, ker smo mislili, da je boljše, da pustimo puške doma vsled tega, ker smo vsi mojstrski strelci. Bali smo se, da jih ne bi preveč padlo in da ne bi bilo ničesar za pobirati.
Naše mestece Standard lepo napreduje in se širi. Sedaj gradijo vodovod za mesto, da bomo imeli dovolj vode za gašenje ognja in suhih grl. Mnogim bi bil bolj po volji vino, — ali pivovod namesto vodovoda! Rezervar novega vodovoda bode visok s stolpom okoli 120 čevljev. Delo bo kmalu dovršeno.
Zadnja konvencija K. S. K. J. je napravila velik korak za procvit te podp. organizacije s tem, da je ustanovila svoje lastno Glasilo. Sedaj čita ta list nad 13,000 članov in članic. Jaz bi želel, da bi se res število zanimivih dopisov v tem listu pomnožilo. Od strani čitateljev naj bi bilo na 2 in 3 strani tega lista vedno dovolj dopisov z novicami, ali pa člankov. Žal pa, da jih ni toliko kolikor bi jih moralo biti. Glasilo je korist-
no za vsakega člana in torej tudi /sak Član lahko pove v tem listti svoje mnenje, da naša slovenska javnost od Atlaritiko do Pacifika zve, kako žive naši Slovenci po raznih naselbinah.
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.!
Valentin Fortuna.
Little Falls, N. Y.
Dasiravno imamo tukaj dva društva, ki pripadata naši slavni K. S. K. Jednoti, ni bilo še slišati o nas v našem Glasilu. Zato se mi zdi dolžnost, kot društvenega u-radnika napisati par vrstic, da rojaki po drugih naselbinah ne bodo mislili, da tu spimo spanje pravičnega. Dne 12. februarja zvečer priredi naše društvo sv. Pavla št. 117 K. S. K. J. plesno veselico v prostorih društva sv. Barbare na 18 Seeley Street. Ker je čisti dobiček namenjen bolniškemu skladu, upam, da nas bodo rojaki v obilnem številu posetili. Posebno še članice ženskega društva Marije Pomagaj štev. 121 K. S. K. J. ne pozabite, da smo sobratje in sosestre pri Jednoti. Ob priliki Vam bodemo to prijaznost radi vrnili. Le skupno naprej in napredek nam je gotov. V slogi je moč, pravi pregovor. Za vse potrebno bode dobro preskrbljeno na tej veselici.
Ker imamo tukaj tudi Slov. dramatično društvo, nam isto priredi zabaven večer v soboto dne 19. februarja z uprizoritvijo treh gledaliških predstav. Kakor sem raz-videl iz programa, so predstave sledeče: "Prepirljiva kmeta," 44Oh ta Polona!" in nazadnje je šaljiv prizor Kmet in fotograf. I-gralci se pridno učijo in kolikor mi je znano, so uloge v dobrih rokah. Igrala bode tukajšna Slov. narodna godba. Vstopnica je le 25c za osebo in je pričetek točno ob pol 8 uri zvečer. Rojaki, pridite! Dobra zabava nam je zagotovljena.
Na zadnjo predpustno soboto zvečer, to je dne 4. marca ima pa plesno veselico žensko društvo Mar. Pom. štev. 121 K. S. K. J. Rojaki tudi njim pokažimo naklonjenosti z obilno vdeležbo, ker tudi čisti preostanek te veselice je za bolniški sklad. Tam se bomo poslovili od letošnjega predpusta. Gotovo bodo naša dekleta preskrbela najboljšo zabavo. Toraj rojaki, vsi na krov na imenovani večer! K vsem tem prireditvam so tudi rojaki uljudno vabljeni iz sosednega St. Johnsville ter tudi iz Middleville, N. Y. Pozdrav vsem čitateljem tega lista!
Jakob Terček, tajnik društva štev. 118 K. S. K. J.
Ely, Minn.
V zadnjem opisu iz Minnesote sem med drugim tudi omenil, da je prav, ker se naši rojaki selijo na kmetije. Te dni je prišel semkaj na Ely z znanega, tako imenovanega Česnikovega zemljišča, Willard, Wis., eden izmed prvih in najstarejših elyskih naseljencev, rojak Frank Lesar. Že pred leti je kupil nekaj zemljišča blizu Willarda, — sedaj se pa mudi tukaj na Ely čez zimo, da se tu preživi med svojimi številnimi prijatelji. Rojak Lesar je živel tukaj že kmalu potem ko se je mesto Ely ustanovilo. Bil je tu odbornik nele samo pri verkvi, ampak tudi pri društvih in na dobrem glasu kot izboren cerkveni pevec. Sedaj ima blizu Willarda lepo farmo, kjer živi zadovoljno in mirno v krogu svoje številne družine. Pripovedoval je tu, da ž^vi v Wil-lardu sedaj že okoli 100 slovenskih farmerskih družin. Sprva jim gre trda, ko je treba kopati porobke in ledino a z vstrajnostjo in potrpljenjem se vse doseže. —
Zimo imamo tu še vedno hudo. Kolika izprememba! — Semkaj iz Clevelanda nam pa pošiljajo sveže cvetlice (28. jan. t. 1.) Dela se tu, kakor že v prejšnjih dopisih omenjeno že dosti dobro.
Lansko leto sem se mudil tu na Ely več mesecev vsled obolelosti. Pri tej priliki vsem onim, ki so mi v tem času šli na roko in so mi kaj dobrega storili izrekam lepo hvalo. Tudi jaz Vam želim v tem !letu ljubo zdravje in vse dobro! S pozdravom
M. Pogorele.
POTRDILO IN ZAHVALA.
Novo Selo pri Vinici, Kranjsko dne 29. decembra 1915.
Spošt. g. Josip Zalar,
gl. tajnik K. S. K. Jednote Joliet, 111.
To pismo je že drugo pismo, katero Vam pišem in s katerim Vara hočem naznaniti, da sem jaz, Peter Starašinič v redu prejel od K. S. K. J. posmrtnino $300.—, katero je nam zapustil naš pokojni brat Jože Starašinič. Ravno tako v redu in pošteno so prejele svoj delež tudi sestre. Torej bodete brez skrbi glede tega. Pisma od Jednote pa nismo prejeli nikake-ga, ne pred novci in ne za novci, in ker se nismo od drugod nadjali toliko denarja, smo vedeli, da so ti novci od K. S. K. Jednote.
Na podlagi tega jaz, nižje podpisani potrjujem s tem, da sem izplačan, ravno tako tudi sestre Magdalena Pavlakovič in Bara Kro-
teč. Jednota naj bode glede tega brez skrbi.
Peter Starašinič, Magdalena Pavlakovič, Bara Kroteč.
Dodatno pozdravljamo še vse gl. uradnike si. K. S. K. Jednote in njene člane tamkaj v širni A-meriki in dajemo K. S. K. Jednoti naše zagotovilo, da ne bomo nikdar pozabili, kako ta Jednota lepo skrbi za svoje članstvo in kako točno in pošteno izplačuje podporo ostalim sirotam, katera vsakemu prav pride.
S pozdravom
Peter Starašinič.
Pridi, doba zaželena!
— Zložil Anton Medved. —
Dva stojita si nasproti tabora in boj divja, in udarja se po zmoti z mečem silnega duha.
Mladi vstajajo preroki, lepše dni oznanjajo, dedje poštami z otroki o preteklih sanjajo.
Ljudstvo zbegano posluša, čaka — zlate dobe ni. V dvomih se mu zvija duša in pokoja si želi.
Pridi, doba zaželena, spravi rod se razdvojen! Kakor je resnica ena, bodi duh človeški en!
Rumeni ljudje.
Ljudje, kateri bolehajo od zlatenice imajo rumeno barvo. Nekateri verujejo, da ta bolezen ni nevarna, ter da se ozdravi brez zdravljenja. To je napačno mnenje. Zlatenica bi se lahko upoštevala kot znamenje nevarne bolezni na jetrah in se mora vselej takoj zdraviti. Uporabljajte Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino. Ono vam bode uredilo vašo prebavo in utrdilo vaše telo. Ramen* barva se bode izpremenila v naravno in zdravo barvo. Tudi vam bo de dalo dober okus in vam odpravilo slabost. Pri boleznih, ktere so zvezane s zabasanostjo,» bi se moralo vselej rabiti. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovalec, 1333—1339 So. Asbland Ave., Chicago, 111.
•
Pri prehlajenju devajte Triner-jev Liniment na prsa in vrat. Za reumatizem in neuralgijo pe na mišičevje in člene, kteri so prizadeti. Cena 25 in 50«, s poštnino 35 in 60c.
STUD DO JEDIL.
V LEKARNAH
ELIXIR.
BITTCR-WIHE
\
T«)NIROVO
Hojnfe vino
,*'»-» sa s
CENA $1.00
Kaj je vzrok izgube slasti do jedil! Večkrat se pripeti, da na naenkrat zgubimo slast do jedi in da se nam eele studi. Zdi se kot bi narava sama zahtevala, da zmanjšamo jemanje jedil, ker jih ne moramo prebaviti. Oslabša-ni prebavni živci ne morejo več prebavljati kot navadno in zato se »preje vzeti več. % To znači, da potrebujejo pomoči, da zopet pričnejo svoje delovanj« brez utrujenosti. Mi priporočamo
Trinerjevo Ameriško
Prebavno Grenko Vino
• t
Ta veleznana zmes bode najprvo izčietila notranjo prebavne dol«, jih ejačila in dala jim dovolj moči. Zguba slasti in stud do jedil so bodo polagoma zfubil in vi boste zopet imeli
HTiABT DO JEDI, OJAČEN tlVOT IN MOČ ZA MISLITI.
Kakor hitro pripomočki za veeelo življenje primanjkujejo, morali bi rabiti Trinerjevo ameriiko prebavno grenko vino in spoznali boste začudeni, da j« zelo koristno. Rabite ga tudi proti:
NEREDNO 8TI PO JEDI, ZAPRTJU,
KISLO ALI GRENKO KOLO AN JE,
RIGANJE,
PLIN — UJED.
Lahko ste gotovi, da Trinerjevo Ameriško prebavno grenko vino vam bode dalo pomoč.
Vsaka družina morala bi vedno imeti dobro zdravilo proti kailju pri rokah. Morali bi najraje imeti Triner's Cough Sedative, katero ne vsebuje strupenih snovi, kot morfin in kloroform. Rabite proti kašlju, bronkitam, zagrljenju, bolečinam v grlu i t. d. Cena 25c in 50e. Po pošti 35c in 60c.
Izdcftovatel' 11*3-39 S. ASHLAND AVENUE
CHICAGO, ILLINOIS

Novi chikaški nadškof.
Ker je število katoličanov našega mesta in države Illinois tekom zadnjih desetletij vedno bolj in bolj naraščalo, je sv. Stolica v Rimu 1. 1880. povzdignila tedanjo chikaško škofijo v nadškofijo. Prvi nadškof našega mesta je bil Most Rev. Patrick A. Feehan, njegov naslednik, Most Rev. J. E. Quigley je pa opravljal to visoko službo od 1. 1903. do svoje smrti 1 1915. Oba ta dva naša cerkvena kneza sta bila irskega pokolenja. Storila sta za napredek njima izročene črede vernikov v naši nad-škofiji dosti dobrega, tako, da se prišteva sedanjo ehikaško katnl. nadškofijo največjim v Zedinje-nih državah.
Po smrti blagopok. nadškofa Quigleya se je mnogo ugibalo, kdo bo njegov naslednik? Niti na um ni prišlo nikomur, da bode i-menoval sv. oče Benedikt XV. najmlajšega škofa v Ameriki, — Rt. Rev. George William Mundeleina iz Brooklyna njegovim naslednikom. To visoko odlikovanje je naš novi nadpastir dosegel vsled tega, ker so ga v Rimu vsled njegovih velikih zaslug za sv. Cerkev zelo čislali.
In baš danes, dne 9. februarja pozdravljajo verniki našega mesta in naše države prvič v svoji sredini svojega novega nadškofa Danes dopoldne je Most Rev. Mundelein prvikrat daroval sv. mašo v kaderali Sv. Imena za svoje na novo mu izročene ovčice. Sprejem novega nadškofa v Chi-gu je bil nad vse prisrčen, osobito se je na slovesen način vršilo usto-ličenje nadškofom v gorinave-deni katedrali, kojega se je udeležil sam papežev zastopnik, oz. delegat iz Washingtona, D. C.
dan je pa daroval novo mašo v kripti sv. Petra. Takoj zatem je bil imenovan škofijskim tajnikom v Brooklynu ter je zaeno opravljal tedanjo, šele na novo ustanovljeno lit vinsko faro blizu williaras-burškega mostu v Brooklynu, kjer je postavil krasno cerkev, šolo in farovž.
Meseca dec. 1897. je bil Father Mundelein imenovan kanclerjem brooklynske škofije, kojo službo je marljivo opravljal celih 14 let. Dne 14. nov. 1903, ga je imenoval generalni vikar v Rimu cenzorjem akademije za liturgiko. Sedaj je Most Rev. Mundelein prvi in edi ni ameriški prelat, ki zavzema ta časten naslov. Dne 21. novembra
Most Rev. George W. Mundelein, chikaški, nadškof.
Nadškof Mundelein se je rodil dne 2. julija 1. 1872 v New Yorku. Torej je sedaj 43 let star.
Krščen je bil v cerkvi sv. Nikolaja na iztočni 2. cesti v New Yorku, kaipor je zahajal tudi v farno šolo. Ta cerkev je newyorškim Slovencem dobro znana, ker se vrši že več let v nji ob nedeljah slovenska služba božja.
Stariši so mu bili Nemci, ki so nadvse nadarjenega dečka vzgajali v strogo krščanskem duhu in so ga določili za duhovski stan.
Nadarjeni mladenič je dovršil gimnazijo v New Yorku komaj 18 let star, zatem je pa še študiral v seminariju sv. Vin^enca v Beatty, Pa. Meseca sept. 1.1892. ga je poslal sedanji škof iz Brooklyna Rt. Rev. Charles E. McDonnell v Rim, kjer je obiskoval do 1. 1895 tamoš-nji kolegij Propagande. Svoje študije je še izpopolnil na rimski akademiji sv. liturgike. Ko je bil Rev. Mundelein 23 let star, je bil posvečen v mašnika v kapelici sester sv. Križa v Rimu, naslednji
Slika chikaškega nadškofa, ko je bil 1. 1909 imenovan titul. ško fom v starosti 37 let.
1906. je bil imenovan vsled pri poročila škofa McDonnella pape Ževim hišnim prelatem; dne 20. a prila 1907. je postal član staro-mane in slavne arkadske akademije. Meseca junija 1. 1908. je do bil naslov doktorja bogoslovja Kmalu zatem, dne 30. junija 1909 je bil pa imenovan titul. škofom Loryme in pomožnim škofom Brooklynu, N. Y. Rt. Rev. Mundelein je bil torej prvi katol. ameri Ški škof, kojega je dosegla čast komaj 37 let starega'.
Most Rev. Mundelein je velik prijatelj in pospeševatelj katoliškega časopisja. Vstanovil in iz dajal je več let znani angleški cerkveni tednik "Tablet." Skrbe je tudi z vso vnemo za povzdigo katoliških šol, semenišč in za vzdrževanje otroških zavetišč. Njegova zasluga je tudi, da se je New Yorku ustanovil "Katedralni klub," ki šteje več sto mladeni-čev izmed najbolj uglednih new-yorskih družina Most Rev. Mundelein je zgradil tudi v Brooklynu, N. Y., na Washington in Atlantic Ave. veliko in krasno seme niško pripravnico, ki je veljala nad $100.000.
Da je bil imenovan nadškofom naše osrednje metropole, pripisujejo nekateri dejstvu, ker govori Most. Rev. Mundelein perfektno več modernih jezikov, torej mu bode pastirovanje med našimi ka toličani raznih narodnosti dosti zlajšano.
H kon^u želimo našemu novemu cerkvenemu knezu in dušnemu nadpastirju, da bi ga ohranil Bog mnogo, mnogo let v naši sredini, — -da bi bilo njegovo delovanje plodonosno za povzdigo svoje nad-škofije in v dušno korist izročene mu črede vernikov!
med Indijanei v Severni Ameriki
SEDMO POGLAVJE. Pirčevo daljno misijonsko delovanje v L' Arbre Croche; ustanovitev misijonske postaje na otoku Amikwag-endi; njegovo slovstveno delovanje in poročila o kmetijstvu.
Gorečemu misijonarju ni bila odločena dolga doba za delovanje med divjaki ob Superior jezeru, kamor ga je vleklo njegovo srce, ki je hrepenelo le pripeljati veliko divjakov v hlev Kristusov. Za to delo pa je imel po tej okolici široko polje. Jeseni leta 1842. dobi
_ J__•	vi _ m	1_____.
nazaj v L'Arbre Croche ter ondi oskrbuje misijonsko postajo, kte-ri zavoljo pomanjkanja duhovnikov ne more poslati druzega misijonarja. Žalostnega srca se loči od svojih vernih v Grand Portage. Tudi pričete stavbe cerkve ob 'Reki golobov' ni zamogel dovršiti. Slušal je glas svojega višjega pastirja, da deluje ondi, kjer mu veleva pokorščina, — če tudi je sam meni,, da bi bilo njegovo misijonsko delovanje bolj potrebno tukaj med divjaki, ki še nikdar niso videli misijonarja, pa bi radi sprejeli sv. vero. Ni pa
čanstvom. Tudi spomladi in po le-1 brnenje , divjakov in razširjanje ti 1843. leta ni zamogel obiskati o- naše sv. vere med njimi. Pred ne-nih misijonskih postaj, ker je i- kaj leti prelita kri mučenikov na mel v L 'Arbre Croche in po okoli- Kitajskem in pa molitev vernih ci^jnnogo dela in opravila. Pa slu- je razlila posebno milost na deže šajmo njega samega, kako nam o- le malikovalcev. Veselje je, če pisuje misijonsko delovanje v bereš po cerkvenih časopisih, da tem letu.	80 <*ve leti divjaki veliko bolj
"Kakor hitro sem se vrnil iz voljni sprejeti sv. vero, da v celih svojega misijonskega potovanja", trumah sprejemajo krščanstvo,
piše dne 1. oktobra 1843. leta,	da^ tudi učeni krivoverci iščejo to-
porabil sem prvi čas v to, da po-	lažbe v naši sveti veri, da se veli-
ročam o svojem misijonskem de-	ko protestantov vrača v naročje
lovanju. Bog je tudi to leto blago-	sv. cerkve in da po vseh mestih
slovil moje delo.	severne Amerike zidajo cerkve in
Moral sem pretečeno jesen (1.	učilne zavode. Tako se po teh
1842) na škofovo povelje za ne-	prostornih deželah razširja sv. ve-
kaj časa zapustiti misijonske po-	ra jako naglo vkljub nasprotova-
staje ob Superior jezeru, na veli-	nju peklenske moči in že nadvla
ko žalost svojih ljubih Očipwe-In-	duje vsa druga krivoverska izpo
dijancev. Zavoljo mnogih tukaj-	vedanja, ker ima očividno božjo
šnjih opravil in pomanjkanja po-	pomoč in varstvo, ki jej daje trebnih pripomočkov se tudi spo-lrast." |
(Dalje prihodajii.)
Vladarski psevdonimi.
Kadar potujejo vladarji
mladi nisem zamogel k njim podati, da bi dovršil stavbo cerkve ob "Reki golobov" poleg Grand
Portage.	ivauar potujejo vladarji izven
Torej moram tamošnje pobož- svojih držav v privatnih poslih ne vernike tolažiti v listih le z ali pa ako se hočejo izogniti nepri-boljšimi časi. Skoro gotovo jih likam in neudobnostim oficijainih pa bodem obiskal prihodnjo spo- sprejemov, si nadenejo pseudo-mlad za nekaj dnij. Vendar sem nim, ali kakor pravimo oni potu-imel tudi med Otawa-Indijanci jejo incognito (nepoznani). Bol-mnogo dušne tolažbe in misijon- garski kralj Ferdinand potuje n skega veselja. Pri vernikih te ve- pr. vedno l^ot "grof Murany", like misijonske postaje se je go- švedski kralj Gustav se imenuje rečnost mnogo pomnožila. Bil sem grof Tulgard, pokojni angleški pa tudi priča spreobrnenja mno- kralj Edvard VIII. je doživljal svo go malikovalcev, ki so se dosih- je vesele avanture kot "vojvoda dob vedno upirali milosti božji. Lancasterski." Edini, ki še ni nik-Sedaj pa jih je omečila milost dar potoval incognito je nemški božja in na sto jih je prejelo sv. cesar Viljem II. Drugi zopet trdi-krst, še več pa jih podučujera. Tu- jo, da se je tudi cesar Viljem že di ti bodo kmalu pomnožili stevi- večkrat mudil incognito v Parizu, lo vernih. Tudi sem blagoslovil katerega oficijelno — kakor zna-to leto dve cerkvi v Abitaowingu | no — še ni nikdar obiskal in Cheboiganu. Prihodnjo spomlad pa upam blagosloviti zopet dve I NA PRODAJ JE DOBROIDOČA cerkvi, jedno v Kithivikwedongu,	GOSTILNA
drugo pa na otoku Amikwagen- v sredini slovenske naselbine v du. Postavil jo bode novokrščeni Jolietu, 111. Ta gostilna je oddalje-
na samo en blok od slovenske cerkve in je že več let na dobrem glasu ali zelo poznana.
Natančna pojasnila daje lastnik:
JOS STUKEL, 209 Indiana St., Joliet, 111.
Barbara Stajdohar
807 Chicago St., Joliet, 111. (blizu slovenske cerkve)
glavar na onem otoku. Seveda moram sam vse te cerkve preskr beti s posodami in drugo notra njo opravo.
Divjaki na otoku Amikwagen du so bili vedno najtrdovratnejši malikovalci in naj grozovite jši divjaki Otawskega rodu. To leto pa jih je omečila nalezljiva bolezen Porabil sem to priliko ter jim ponudil tolažbo sv. vere. Sprejeli so jo. Le nekaj pijancev je ostalo
trdovratnih Šel sem dvakrat na.e priporoča Siovcnkam m Hrva-omenjeni otok Pri zadnjem poto- tic&m u izdelovanje Wt ^ de. vanju bi se bil skoro sam^ utopi . L ^ ^^ ^ izpjkdlih ^ Ko sem se dne 25. septembra t 1. Dalje ^^ ^ 1&8 ženske ^ vrnil z otoka m bil ze dve uri da- moške verižice za ure, prstane ra-lec na širokem jezeru, nastane L, cvetlice in druge okraske, pri hud vihar s postranskim vetrom. mepne ^ božična ^^ ^^
Moja barka bi se bila potopila, da I podpirajte rojakinjo! nisem še o pravem času obrnil in se peljal nazaj na otok. Vihar je razgrajal do pozne noči z vedno večjo močjo po jezeru, ki je nad 30 milj široko.
Na tem oteku sem imel prav priliko opazovati velik razloček med divjaki in pa med krščansko olikanimi Indijanci. Kristjani v L'Arbro Croche, La Croix in dru-
Priporočamo se Slovencem, da vlagajo denar pri aas bodi* aa la-kovai aH obrestni rata* in jim ngoftovime vselej kolaatme
Plačujemo po i% obresti na denar uložen na obrestni račun.
Mi podpiramo »e torej t odi pri kovi naklonjenosti.
v Joiietu ali iragem kraju
Dva dana K. S. K. rta uia
ca: f. Jes. Daada, in g. Jes. F.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav.
Potiljnmo denar v stavo domovino
v najem varnostno Majico »e $3.00 vrsitnnslnlli papirjev in ttotfn, kjer so
na vso kraja
ta »o
tatvino. Izdajamo
■ Poslopje, v katerem so aaU uradi jo lastnina to bank«. Naša banka jo d»positui urad aa mesto Joliet, aa okraj W1B, aa driavo Illinois in sa vlado Zdnriteaih držav.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000.
JOSIP PERKO
SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. WOOD STR.	CHICAGO, ILLINOIS.
TmUfon Canal 298
Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset.
"Dobra postrežb, in dobre pijača", to je maj« geslo.
(Adv. 11. 17. 15. — 2. 17. 10?)
Imam v zalogi
MOHORJEVE KNJIGE
za leto 1916 Iztis (6 knjig) stane po poŠti $1.50 Sprejemam tudi uduiuo za leto 1917, ki znaša kakor vedno za Ameriko jeden
gih misijonskih postajah, ki so že I dolar.
dolgo pod vodstvom misijonarjev I Kedor naroči knjige, ali pa vplača ter olikani, ali kakor pravimo ci- udnin0 » prihodnje leto, ta dobi proti vilizirani, bivajo po vaseh v lepih I doplačilu 30c trideset kvadratnih Cev
hišah ter so lepo oblečeni in do-3ro rejeni. Delajo pridno in si pridelujejo potrebnega živeža na izobilo na polju, z živinorejo in ribstvom. Časte in ljubijo Boga, našega Stvarnika, iz vsega srca ter žive nravno.
Divjaki na otoku pa so leni in izstradani pasli lenobo v svojih šotorih iz bičevja in lubja. Mnogo otrok, da, tudi veliko mož ni ime-| o nikake obleke. Večina divjakov ima le po jeden koc za vso I svojo opravo. Žene teh divjakov
Ijev veliki stenski zemljevid vojskujočih se držav, ki je jako natančno iz delan.
ALOIS SKULJ,
P. O. Box 1402 — New York, N. Y".
\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\
Vi
Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno
"Hotel Flajnik",
3329 Pena Avemae,
v kateri to&m vedno eveia
— če tudi siromašne — so od gla-1 PIVO^ŽGANJE, VINO JN RAJ5-
ve do nog čedno oblečene. Hrane si iščejo vsak dan sproti, z mrežo
od svojega škofa ukaz, naj gre misijonarja, ki bi jih osrečil s krs-
po jezeru in s puško po gozdu. Ob viharnem vreipenu pa, in če na ovu nič ne ustrele, stradajo po več dnij. Takrat se prežive ob astni slini, ktero si s smolo mno-že. Le malo jih je, ki sade krompir, in turšico okoli svojih šotorov. Vse te pridelke pa slastno jedo na pol zrele in surove.
Kakor je bilo žalostno in milo vanja vredno njih telesno in gmotno stanje, tako divja je bila tudi njih nravnost. Malikovalstvo vsemi pregrehami divjakov je bilo pri njih običajno. Sedaj pa so sprejeli luč sv. vere. Tudi kažejo dobro voljo in zmožnosti za vse dobro. Z božjo pomočjo jih upam kmalu preobraziti v olikane ljudi in dobre kristjane.
Zdi se mi, da je sedaj prišel poseben čas božje milosti za spreo-
NOVRSTNE DRUGE PIJAČ*. Priporočam m cenjenem« oMK*-■tvn v najobilnejSi ohiak. — Vai znanci' im aesnanei vedno dobrodošli! NA SVIDENJE! OSO. FLAJNIK, LASTNIK, 3*29 Penna Ave. ..PttMwt
POZOR!
Vankema, kteri mi pošlje naslove svojih prijateljev in znancev živečih v Ameriki, mo pošljem lep spomin.
Henry J. Schnftzer,
BANKIR
141 Washington St., New Ytrk.
<_ru-uTJ-uTj-u-Ln-ru-u~M~»"i" ** - ■ ■ ■ ■ «
^-'v^w'v'wtv \w\\\\\\\\\\\\\\\v\v\\\\v\w \wv\\xw\\\\> vnx^
Martin. Nemanich
slovenska gostilna In restavracija
Rojaki Slovenci vedno dobrodošli!
Zaloga in prodaja pristnega
domačega vina.
Telefon: Canal 80
1900 W. 22nd St.

Chicago, flt J
,vxwv\xv\wv v\\\wvv\\\\v\\vv\\v\\\n\\\w wwxwvi
Za zastane, regalije in vse društvene potrebščine.
TTTBTnF™"1!!^
Prva in na|stare|8a domača tvrdka
F. Kerže Co.
2711 So. Millard Avenne Chicago, IIL
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.

Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, koverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko ttnljsko tiskarno v Ameriki, na
NAR0PN0 TISKARNO, 2140-50 Blue Island Ave., Chicago, ID.
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnost glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter Po-botnlce. Tiskane imamo tudi Bolnižke liste, večje in manjge in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih.
C7- Ka zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorlnavedenlh tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jednote".
s
DOMAČA NARAVNA OHUSKA VINA
kalcor DELAWARE, CATAWBA In CONKORD
prodaja
1780-82 E. 28tli St., Lorain, Ohio
CONCORD RDEČE VINO
60c. galona.
CATAWBA BELO
80c. galona
VINO
Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že
—Vina so popolnoma naravna, kar Naročita je treba pridelati denar sti Mono? (Mer.
bhaja vsako mdo.
Kranjsko-Slovsnske Katoli-Jednote ▼ Združenih državah ameriških. _
Uredniitvo in upravništvo: 1951 West fend Place, Chicago, 111. Telefon: Canal 2487.
Naroistui
OFFICIAL ORGAN ef the
GRAND CAJtXIOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION ef the
UWTM) STATES OF AMERICA Issued every Wednesday.
Owaed by the Grand Carnielian 81 o-veaien Catholic Union of the United States of America. _
OFFICE: West Had PUm, Chicago, ID. Phone: Canal 2487.
1961
Subscription rate:
Members, per year........$0.1 J
n embers
Fer Nonmem Fbr Foreign Co entries
,$1.0« ,$1.50
Abraham Lincolno va mlada leta.
V zgodovini Zedinjenih držav najdemo dva sloveča moža, ko jih življenje in imena bodo ostala vsem Američanom v trajnem spomina se pozna stoletja. Ta dva moža sta prvi predsednik Zedinjenih držav George Washington in 16. predsednik, — Abraham Lincoln. Ta dva očeta nase nove domovine sta še danes med ljudstvom tako priljubljena in spoštovana, da ju imenoma pozna vsak najmlajši šolarček, ali vsak že prileten starček. George Weshing-ton je bil mož, ki je živel in deloval ob zibelki naše mogočne republike, Lincoln mu je pa sledil kasneje tudi z lepimi domoljubnimi deli osobito vsled tega, ker je ljubil priproeto ameriško ljudstvo tako, kakor svoje otroke. Saj gre vendar njemu zasluga, da je pred dobrimi 50 leti odpravil suženjstvo v Zedinjenih državah. Žal, da ga je zadela nesrečna usoda prekmalu, ker je moral dne 15. a-prila 1865. podleči vsled rane, prizadete po morilcu Bothu, — star komaj 56 let!
Baš sedaj, ali v mesecu februarju obhajamo spominski rojstni dan obeh teh slavnih mož. Dne 12. t. m. bode preteklo 107 let, ko se je rodil predsednik Abraham Lincoln, dne 22. feibr. pa obhajamo Washingtonov rojstni dan. Za danes hočemo navesti cenj. čitate-ljem nekoliko podatkov in črtic o Lincolnovi mladosti.
Predniki Abrahama Lincolna so bili doma na Angleškem in so se naselili v državo Mass. in Va. 1. 1638. Leta 1793 je prišel iz Vir-ginije v Elizabeth town, Ky., oče Abraham Lincolna, Thomas Lincoln, tesar in farmer po poklicu, ki se L 1806 poročil s pridno in lepo domačinko Nancy Hanks (mati Abraham Lincolna). Ker jima je prvi otrok, deklica, umrla, sta se iz žalosti preselila Lincolnova 14 milj dalje na drugo farmo v Hod-genville, (La Rue County), Ky. Ondi sta si postavila iz obdelanih hlodov sredi farme priprosto leseno kočico, ki je imela samo 1 sobo, 1 okno in 1 vrata. V tej borni kočici je zagledal luč sveta dne 12. febr. 1809 naš nepozabni mu-čeniški predsednik Abraham Lincoln. Ta koča je še sedaj dobro ohranjena in jo smatra ameriški narod kot dragoceno spominsko relikvijo.
Štiri leta so živeli ondi Lincolnovi stariši, zatem se pa preselili zopet malo naprej na drugo farmo, ker ni zamogel dobiti Lin-colnov oče zemljiške lastninske pravice. Leta 1816 se je preselil zopet Lincolnov oče v Indiano. Za svoje prodano zemljišče je dobil $20 gotovine, za $280.00 vrednosti pa nekaj sodčkov viške, ki se je tedaj jemala pri kupčijah kot gotovina. Oče je najprvo prepeljal v nekem Čolnu gospodarske potreb sčine po bližnji Ohio reki do Thompson Ferry, Ind. Zatem je pa prišel še po ženo in sinkota A-brahama nazaj.
Nekaj let po Lincolnovem rojstvu se je narodil v oni ubožni kočici še en deček, ki je pa .kmalu umrl. Pokopali so ga na prostem v nekem gozdiča. Za svojim u-mrlim prvim bratcem je mali Abe vedno jokal ter nosil rože na nje-
gov grob. Tudi na dan slovesa iq odhoda iz Hodgenville je šla mati slednjič jemat slovo na grob svojega malčka e tedaj 6 letnim A-betom (Abrahamom). Tam sta pretočila oba veliko sok. Po dolgotrajnem in napornem potovanju se je Lincolnova družina ustavila konečno v Gentryville, kjer je pričela čistiti svoj 160 akrov obsegajoči novi homestead. In zopet je bilo treba pričeti vse iz nova. Marljivi Lincolnov oče se ni vstra šil napora ter je vedno pogumno vstrajal do kon^a. Postavili so si ondi zopet novo kočico in pričeli z obdelovanjem zemljišča. Najbolj se je v tedanjih časih ondi pridelovalo koruzo.
Abraham Lincoln je stopal že v 7. leto. Treba je bilo misliti torej že na šolo. Njegov prvi selski u-čitelj je bil še v Kentucky, ali v prejšnjem selu. Ta mož je bil ri-mo-katoličan Caharija Riney po i-menu. Čeravno ta učitelj ni hotel podučevati protestantskih otrok, ga je Lincolnov oče le pregovoril, da je dajal njegovemu sinu prve poduke v čitanju, pisanju in ra čunstvu. Drugi Lincolnov učitelj je bil Kaleb Hazel. Ko je 'bil Lincoln 10 let star, ga je podučeval učitelj Dorsey, do 16 leta pa učitelj Crawford in Swaney. V tedanjih časih so bile šole, učne in tudi druge knjige še zelo redke, osobito še po divjih ameriških pustinjah. Mladi Lincoln je bil velik prijatelj čitanja. Kjerkoli je le mogel, si je izposodil kako povestno ali zgodovinsko knjigo, kojo se je deloma naučil na pamet. Njegov oče in mati mu pri učenju nista morala dosti pomagati, — vsaj nam zgodovina pripoveduje, da njegova mati ni znala niti pisati ne brati. Učila ga je pa zato vseh potrebnih lastnosti in naukov za življenje, koje si je mladi Lincoln vsejal v svoje srce. Nekoč se je Abraham Lincoln o svoji materi sledeče izrazil: "Vse, kar sem in kar nameravam biti, — je to zasluga mojega angela, — ljubljene matere. Nje se bom vedno hvaležno spominjal." Žal, da mu je blaga mati umrla, kot^bil komaj 9 let star (15. okt. 1818.). Njegov oče je zbil skupaj z desk priprosto krsto za svojo nepozabno ženo in so jo pokopali na tihem brez kakih slovesnosti nedaleč od domače koče. Tedaj je mladi Lincoln zopet pretakal solze ob grobu dra-golj ubij ene mamice.
Abe Lincoln, kakor smo že omenili, je neizrečeno rad čital knjige, bodisi doma, ali pa na paši. Nekega dne si je mlajdi dečko pri bližnjem sosedu izposodil knjigo: "Življenje George Washingtona." Ker pa iste ni dobro shranil, je knjigo dež čez noč namočil ter po* kvaril. — Težko mu je bilo kasneje vračati nazaj knjigo v takem stanju. Rad bi jo bil plačal, pa ni imel denarja. Konečno sta se s sosedom domenila, da je moral delati 2 dni pri njemu, da si je prislužil 75c kot odškodnino za knjigo.
Mladi Abe Lincoln ni rabil pri pisavi doma tablice ali celo zvezkov. Kadw se je vadil doma v računstvu je delal številke na pesku, ali pa na kaki leseni lopati. Čez nekaj časa je prišel v ono bližino neki potovalni pridigar, Parson Elkins po imenu. Mladi Lincoln se ojunači, ter ga pismeno naprosi, da naj se zglasi tudi pri nj^h, kjer naj bi pridigoval in o-pravil zadušno opravilo po njegovi materi. Papir zato mu je po sodil njegov učitelj. — Lincolnovi prošnji se je dotični pastor res odzval. — Cerkva naravno v tisti dobi niso imeli še v onih naselbinah, torej se je vršila pridiga pod milim nebom. — Mladi Lincoln je videl prvo cerkveno poslopje šele kasneje, ko je dorasel.
Težko je bilo tedaj očetu Thomas Lincolnu, ali gospodarju živeti na posestvu brez gospodinje s tremi otroci: llletno Saro, 10 letnim Abrahamom in 8 letnim Den-nisonom. Vsled tega se je podal začetkom decembra 1819 v bližnje selo Elizabethtown, Ky., kjer je zaprosil roko vdovo Sally Bush Johnston. Poroka se je vršila brez kakega zadržka že naslednji dan. Poleg nekaj denarja, gospodarskega orodja je priženil Lincolnov o-če še 3 otroke v različni starosti. Sedaj je dobil torej mladi Abraham Lincoln novo mater, —. mačeho. In dasiravno mačeha je Sally Bush skrbela tudi z veliko vnemo za vzgojo 6 otrok pri Lincolnovi, ali svoji družini. Učila jih je vseh
prav po materinsko ter je imela do vsefo jednako ljubeče srce.
Mlademu Abraham Lincolnu so tekla mladostna leta hitro dalje. Rastel je vidoma in se razvijal v krepkega mladeniča. Lincoln je bil izvanredno visoke postave, meril je 6 čevljev in 4 palce. Bil je tudi zelo močan, da je naenkrat dvignil cel sod sadjevca in je pil iz njega pri vehi. Sploh je veljal v dotičnem kraju za najbolj močnega. Nekoč je prenesel neko 600 funtov težko stajo za kokoši od enega soseda do drugega; tudi pri sekanju drv se ni vstrašil nikogar.
Ko je stopal Abraham Lincoln v mladeniška leta, je pričel misliti vedno bolj in bolj na samoobraz-bo; vsled lega se je pričel zanima-tudi že za politiko in politične govore. Te je večkrat najpreje spisal, študiral in potem pa iste govoril pred kako množico ob gotovih prilikah. Že tedaj so se mu vsi čudili vsled njegovega izvan-rednega govorniškega talenta. Kaj rad je sestavljal kake primerne satire, dalje prologe in govore za razne prilike; vsled tega so ga pri-četli sosedje od blizu in daleč spoštovati in čislati, ker so v Lincolnu uvideli izboren talent. Oče ga je večkrat karal, da se med tednom ne sme ukvarjati s stakimi stvarmi — torej se je Lincoln izobraževal le ob nedeljah.
Tedaj ni opravljal Lincoln ra-zun pri očetu na farmi nobenega druzega dela, ali pa pri sosedih, kamor je hodil kot dninar. Nekaj časa je bil za prevoznika na nekem brodu, kjer je služil po 37 in pol centa na dan.
Ko je bil Abraham Lincoln 19 let star, se je podal prvič z doma po reki Ohio in Miss, v New Orleans. Tedaj se je vozil v nekem čolnu. Blizu Baton Rouge je v mraku napadlo ob bregu stoječi čoln 7 zamorcev; Lincoln je pričel podirati na tla, od prvega do četrtega, ostali trije so pa strahoma pobegnili v bližnji gozd. Torej šele kot 19 letni mladenič je A-braham Lincoln videl prvo ameriško mesto, New Orleans, La., koje ga ni veselilo; vsled tega se je vr-< nil raje zopet nazaj k očetu.
L. 1830 meseca marca se je Lin čolnov oče preselil vsled v Indi-ani razsajajoče epidemične bolezni v državo Illinois. Lincoln je pomagal poganjati 2 para vpreže-nih volov, ko so bili na potu proti novemu domu blizu Decatur j a, v Macon okraju. Ondi je dosegel Lincoln svojo polnoletnost, ali 21 leto starosti. Sprva je pomagal očetju doma na farmi, kasneje si je pa služil vsakdanji kruh z različ nim hlapčevskim delom pri drugih ljudeh. Bil je vzor svoji družini Miren, blag, ubogljiv, pobožen, odkritosrčen, udan in zvest. Bal se je slabe družbe, pijač in kart tako, da ga je imela mačeha izmed vseh otalih otrok najbolj rada.
Dasiravno je foil navezan le na težavna dela, bil je za mlinarja, kovača, dalje za pisarja, poštarja, u-rednika, — se je konečno sam izšolal za odvetnika. —
Kolikor zmore vstrajnost, potrpežljivost in dofora volja pri mlade mmožu, vidimo v Lincolnu. Od priprostega kmečkega sina, ali hlapca se je povzdignil kasneje na najvišje mesto, koje zamore kdo doseči v naši državi, do — predsednika, kajti dne 4. marca 1.1861 je bil v Washingtonu iijauguriran Abraham Lincoln 16. predsednikom Zedinjenih drža*\
Slava in časten spomin torej nepozabnemu ameriškemu velmožu, Abraham Lincolnu!
Wilsonove ideje.
Kadarkoli nam nastopi doba glavnih, ali predsedniških volitev — tedaj se prično med ljudstvom vzbujati razne in nov ,5 misli, kakega predsednika naj si zopet iz voli za nadaljna 4 leta? Vsako četrto leto se pričenja baš v tem času vrteti veliko politično kolo bolj hitro in razni predsedniški kandidat je skušajo ta politični voz spraviti iz doline na gladko ravno cesto, — na površje. Pri tem maže-jo os voza z sladkimi obljubami napram ljudstvu; ko imajo pa enkrat v svojih rokah vajeti in zavore, — pa hitijo svojo pot dalje, kakor jim bolje kaže.
Mislijo si ti politični veljaki: Vsaj je že to dovolj, da delamo
ljudstvu obljube!--Obljubo-
vati in obljube izpolnovati bilo bi pa preveč. Ko je nastopil pred 4 leti naš
sedanji predsednik svojo volilno kampanjo, je obljuboval volilcem zlate gradove. Zaklel se je proti bogatim trustjanom, — obljuboval nam je prosperiteto z novim carin skim tarifom i. t. d. i. t. d. A vse te udobnosti so splavale lepo po vodi. Raznim trustom se je nasprotno dalo še več pravic v goto vih točkah kot prej in obljublje na prosperiteta se je izpremenila v slabe čase in neznosno draginjo.
Pred uvedbo novega carinskega tarifa je bil še v veljavi davek pri uvozu živine, mesa, žita, i. t. d. Te daj smo kupovali razne jestvint ceneje kot danes, — ko se je pa carino na te stvari odpravilo, moramo pa meso in kruh dražje plačevati kakor pOprej. Ali ni to čudno 1 Kaj je pravzaprav temu vzrok t — Nad vse slaba administracija ameriške trgovine in preveliko število trustov. Sedaj spravljajo lepo mesarski baroni dobiček v svoje žepe pri uvozu živine ali mesa iz Južne Amerike ali Kanade. Tako je tudi pri drugih indu strijskih izdelkih.
Ker se je Wilsona lotila zopet želja postati še naprej predsednik Zedinjenih držav, si je izbral pri svoji kampanji novo idejo: Oboroževanje, ali obrambo naše domovine in s to idejo nastopa Wilson že sedaj po raznih večjih mestih, da opozarja volilce in ljudstvo, da naj bodo pripravljeni za slučaj vojne. Ako bi se hotelo vse točke za povečanje naše obrambne sile izvršiti, bi morale Zedinjene drža ve poseči globoko v svojo blagajno predno bi se naštelo za to eno milijardo dolarjev. Treba bi bilo zvišati razne davke, da bi se spravilo skupaj vsako leto $100,000.000 za povečanje mornarice in vojaštva. Predsednik Wilson je te dni govoril na svojem potovanju v St. Louis, Mo., da naj bi imele Zedinj. države največjo mornarico na ce lem svetu in da naj se število stalnega vojaštva pomnoži na 1 in pol milijona mož. Ta ideja je docela neizpeljiva, prvič ker ne bodo hoteli ljudski zastopniki v kongresu dovoliti toliko kredita in drugič, ker je tukaj nemogoče brez vojaške obveznosti spraviti take armade skupaj.
Splošno se govori, da se bode po sedanji vojni ugotovilo za vedno splošno premirje po vsem civiliziranem svetu; da se bo pričelo ; razoboroževanjem i. t. d. tukaj > Ameriki naj se pa iz nova priprav ljamo za vojno. Čudne ideje?
Da se Wilsonove želje ne bodo uresničile lahko sklepamo tudi vsled tega, ker je sedanja demokratska volilna stranka skoro docela izpraznila državno blagajno v Washingtonu. Treba bo kasneje misliti, kako bi se deficit nadomestilo, ne pa še povečalo. Povečanje obrambne sile, to so cilji skrajno zavoženega političnega demokratskega voza; — s kakimi idejami bodo pa nastopili republikanci, — bomo pa tudi kmalu zvedeli.
Neizpeljive zahteve Nemcev.
Kakor je imela Nemčija pri napovedi sedanje vojne prvo in glav no besedo, — kakoršno ima še v današnji vojni, — istotako glavno besedo bode imela tudi Nemčija pri sklepanju miru.
Pri tem slednjem ne smemo sicer nemški vladi pripisovati, da bode njena fceseda merodajna in odločilna, — lahko si pa mislimo, da bode Nemčija stavila na svoje-časni mirovni konferenci največ pogojev in zahtev, nanašajočih se na vojno odškodnino.
Že danes se govori v raznih višjih političnih krogih, kaj bo vse Nemčija zahtevala, da se ji ugodi ter dovoli. Tu navajamo nekaj glavnih točk, katere je te dni obelodanil v nekem angleškem listu vojni poročevalec lista "Tribune."
Nemci zahtevajo:
1)	Da se razdeli Srbijo, Črno-goro in Albanijo Avstro-Ogrski, Bolgariji in deloma tudi Grški.
2)	Pripoznanje nemškega pro-tektorata v celi Turčiji, tako, da bi se lahko nemška trgovina in interesi raztegnili preko Carigrada do Male Azije in Arabije.
3)	Priklopitev ruske Kurlandije Nemčiji.
4)	Ustanovitev samostojne in neodvisne kraljevine Poljske pod vlado kakega nemškega princa. Tej novi kraljevini bi morala tudi Avstrija odstopiti nekaj svojega ozemlja v Galiciji.
bi
5) Rusija naj odstopi Rumuniji vse svoje ozemlje v Besarabiji; stotako naj Li tudi Avstro-Ogrska Rumuniji odstopila nekaj zemlje v Bukovini ali Transilvaniji.
< 6)'Odstopite v belgijskega zemlja zopet Belgiji, brez da Nemčija od nje zahtevala kako vojno odškodnino.
7)	Odstopite v ozemlja v Severni Franciji zopet Franciji brez ka ke vojne odškodnine.
8)	Nemčija se dalje odpove vsem lastninskim pravicam ali za htevam do svoj-* kolonijske našel bine v Kiu Chau in do kolonij skih naselbin na avstralazijskem in pacifiškem otočju.
9)	Nemčija zahteva od Anglije nazaj vse podjarmljene afriške kolonije ali naj se ji pa namesto njih dovoli toliko zemlje v kakem dru gem delu Afrike.
Dosti časa bo še preteklo in dosti tiskarskega črnila se bo še po rabilo do onega dneva, ko se bodo vse gorinavedene točke in želje Nemčije izpolnile!--
Ob grobo zadnjih Boor-bonov.
Spisal Venceslav Belt.
(Dalje.)
Kralj je iztegnil roko, pokazal s prstom proti vrhu in rekel svojemu spremljevalcu:
"Tjakajle gor pojdem enkrat in vi me boste spremili!"
"Z največjim veseljem, Veli čanstvo!"
Zgodilo se je to pet dni po kraljevem prihodu v Gorico.
Res je kmalu nato spremljal
vojvoda Blacas svojega kralja na
Kostanjevico, — a ne z največjim
veseljem, ampak v globoki žalosti, e e e
Pod goriškim gradom leži sredi mesta prostran trg — Travnik; lepo in veličastno lice dajejo trgu impozantno pročelje Ignacijevc cerkve in njena dva visoka zvonika. Mimo te — nekdanje je zuitske cerkve — pelje skozi Šolsko ulico, tik ob gimnaziji, starem poslopju z nizkimi okni in temnimi sobami, in dalje skozi Ulico sv. Klare ob vojaškem skladišču, nekdanjem zavodu klaris, in mimo zavoda šolskih sester D. N. D. čez korenski most in čez visok nasip ravna cesta v lep, kostanjev drevored. Kjer se cesta v drevoredu nekoliko zaokrene, leži ob koncu nasipa na visokem korenskem bregu krasen park in sredi njega stara palača grofov Coronini-Cronberg, ki jo Goričani imenujejo Cingraf.
(Ta grad je sezidal goriški pa-tricij Kari pl. Zengraf v XVI- stoletju. Ko pa je izmrl rod Zengra-fov, je prešel grad na rodbino grofov Strassoldo, katere ena veja je sprejela pridevek "Zengraff", ki se je pa pozneje (vsekako po 1. 1768., ko so bili grofi Strassoldo še sodniki okraja Zengraf) izpre-menil v Graffenberg.)
V	tem gradu je dobil pred dva-insedemdesetimi leti zavetje pregnani francoski kralj Karol X. Z vso družino ga je bil velikodušno sprejel grof Mihael Coroni-Cron-berg. — Pokrajina ob Kornu je imela takrat seveda vse drugačno lice, a palača je ostala vedno ista.
Bilo je čisto pod noč, ko je slonel Karol na oknu, iz katerega se je odpiral krasen poglej čez Pla-cuto na mesto. — Na levi v ozadju Konstanjevica, iz srede mesta se je dvigal grad, pod njim sta molela visoko iznad streh zvonika sv. Ignacija.
Na visokem bregu onstran hudournika Korna je stala v isti višini z Graffenbergom obširna hiša, zraven , nje velik, prostran vrt, obrastel z orehi, divjimi kostanji in vitkimi cipresami. Po vrtu so se izprehajale postave v dolgih, črnih haljah, toliko da jih je bilo razločiti v gostem mraku.
Pregnani kralj se je zagledal v bogoslovnico, v tisto veliko, mračno hišo, v črne sence, ki so se izprehajale v gostem mraku po peščenih stezah pod drevjem, le napol še okrašenim z rumenim, velim listjem.
V	mraku in hladu se izpreha-jajo sami s seboj in svojimi mislimi, mračnimi morda kakor večer krog njih; hlad in mraz v njihovih srcih kakor v november-skem večeru vsenaokrog.
Ni ga jasnega, toplega žarka! I Bog ve! — Morda pa je svetlo in jasno v njihovih dušah, toplo in prijetno v njihovih srcih!
Odpovedali so se svetu, odpove-dali se življenju, odpovedali m svoji mladosti, življenjažejni, hrepeneči po lepoti in radosti; žrtvovali so svojo mladost, svoje Življe-- nje, svoje želje in svoje sanje : svoje srce in svojo dušo, — vse to in sami sebe so položili v žrtev na oltar Gospodov.
Uklenili so svojo voljo in ubili svojo mladost. In kdo ve, kaj jih čaka v svetu v takih razmerah in v takih časih, in sam Bog ve, kaj prikriva šele prihodnost
Njihova črna suknja jim bo v'zasmeh in sramoto, oni pa jo bodo nosili z radostjo in ponosom. ,
Kaj bi jim lahko ponudilo življenje! Čast in slavo, bogastvo morda in razkošje- Vživali bi lah. ko s polnimi požirki, a oni so volili črno suknjo in trpko odpoved. — In komu naljubo, komu nadragof Ne bo rodne krvi, ki bi se za njimi veselila sadu njihov*, ga truda in dela, ki bi žela setev njihovih znojnih srag in njihovih grenkih solza.
Žalosten bo njihov delež med svetom. In ves trud — ne za rodne potomce! — To je odpoved v ljubezni in ljubezen v odpovedi! Bog in brat, brat in Bog! To je njihova deviza. Vsakdo jim je brat in Bog jim je vse.—
In sklonil je kralj glavo; ko jo je zopet dvignil, vedi, a v miru božjem in v pravi, resnični sreči.
Še niže se mu je sklonila glava
in iz prsi je vstal globok vzdih_
odpovedi.
Mrak nad mestom se je zjasnil, po ulicah so zagorele luči, od Trnovskega gozda je zavela čez Konstajevico hladna sapa. Kralj je zaprl okno.
Žalostne meditacije žalostnih dni. —
Dne svojega godu, na praznik sv. Karola Boromejakega, je bil kralj zjutraj pri maši v grajski kapeli. Med mašo ga je začelo tako zebsti, da ni mogel priti k skupnemu zajutrku, kakor je bila to njegova navada. Mrazu so sledile hude bolečine in čez noč se je bolezen resno shujšala; bruhal je in hud krč ga je vil po vseh udih. Doktor Bougon, kraljev zdravnik, ki je brž uvidel resno nevarnost, je svetoval, naj podelijo bolniku svetotajstva za umirajoče. Duhovniki, ki so bili zbrani okrog kralja, so mu podelili poslednje olje, obhajati ga niso mogli radi bruhanja. Popolnoma udan v božjo voljo je kralj prenesel svojo bolezen. Dne 6. novembra 1836 ob dveh popolnoČi že ni bil več med živimi. Izdihnil je v Gospodu v krogu svoje družine,- svojih zvestih prijateljev in služabnikov, ki ga niso zapustili v nesreči in pregnanstvu.
Govorilo se je, da si je kralj nakopal koliko, ko je jedel ribe, in da se je vrhtega prehladil na svoj imendan, ki je bil res mrzel; zdravniki pa so se izrazili, da je umrl Karol za kolero. Res je ta strašna in grozna šiba tepla tiste dni bedno človeštvo, kopičila revščino in rodila obup; pobrala je dvajsetino prebivalcev v Vidmu, Trstu in goriški okolici po mnogih vaseh; res je bilo videti vse-naokoli tugo in žalost, slišati jok in stok, a Gorici je ta huda šiba čudežno prizanesla. Če je Karol X. vsled kolere umrl, je bil on v Gorici edini.
Kraljevo truplo so mazilili na mrtvaškem odru v dvorani zraven sobe, v kateri je umrl. Okrog o-dra so gorele luči, okrašene s francoskimi grbi. Kraljevi služabniki, posvetni in redovni duhovniki so stražili vse dni ob njegovi krsti in molili za mir in pokoj njegove duše. Zvečer so bile v stolnici slovesne večernice-zadušnice.
Enajstega novembra je dvignil goriški knezonadškof in metropo-lit ilirski, Franc, Ks. Luschin, ob asistenci metropolitanskega kapi-teljna in druge mestne duhovščine truplo pokojnega kralja. Reveži z gorečimi svečami so otvorili izprevod, za njim je šel oddelek mestnega vojaštva, ki 'mu je sledila uniformirana mestna godba, posvetna in redovna duhovščina; knezonadškof je v pontifikalni o-pravi sledil kapiteljnu tik pred mrtvaškim vozom, ki ga je peljalo šest črno odetih konj; vrhu voza pa je stala krona. Ob vozu so stopali v dveh vrstah kraljevi lakaji in služabniki, v rokah prižgane sveče, okrašene z znaki francoske kraljeve rodbine. — (Dalje prihodnjič.)

\V\\\\\\\\\Vk\>MN

Ustanovljena v Jolietu, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jo-lietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. •
GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048
Od ustanovitve do 31. decembra 1915. skupna izplačana podpora
91422.576.4S.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, HI. L Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago, St., Joliet, 111. II. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave.» Clveland, O. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič. box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago, St., Joliet, 111.
NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovsek, 720 Market St., Waukegan, 111. Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregoridh, 2027 W. 23. St., Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6712 Bonna Ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago ,111. Telefon: Canal 2487.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. dopise« društvene vesti, razna naznanila, oglage in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K JEDNOTE", 1951 W. 22nd PL, Chicago, 111.
PRISTOPILI ČLANI.
K dr. sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 21384 Sutej Ivan 36, f J ■ Ž 1000. spr. 24. jan. 1916.
Jednota. « K dr- «v- Pad'' 137' Aurora» Minn'' 21385 Ben«aa Franc 20,
1000. spr. 27. yan. 1916.

Iz nrada fll. tajnika K. S. K. Jednote.
V tretji številki Jednotinega Glasila z dne 26. jan. t. 1. je bilo priobčeno polletno finančno poročilo. Iz tega poročila je razvidno, da znaša skupno Jednotino premoženje in vrednost z 31. dec. 1915. $393.311.84. Na podlagi teh številk smemo trditi, da je K. S. K. Jed-nota najbogatejša slovenska organizacija. V teku leta 1915 smo v finančnem oziru napredovali nad $70.000.00 (reci: Sedemdeset tisoč dolarjev), na kar smo lahko ponosni.
Tekom leta 1915 je umrlo skupaj 96 članov in članic.
Skupna zavarovalnina umrlih članov (ic) je znašala . .$84.250.00
Tekom minulega leta se je plačalo smrtnine........ 86.926.76
Poškodnine...................................... 7.590.00
Bolniške podpore................................ 280.00
Skupaj izplačali podpore v letu 1915............$94.796.76
Od časa ustanovitve Jednote do 31. dec. 1915 se je vseh podpor izplačalo skupaj $1,122.576.43.
Predstoječe številke, ki presegajo nad milijon dolarjev, same na sebi dosti jasno kažejo in svedočijo, koliko dobrega je naša slavna Jednota storila v teku svojega obstanka. Ozrimo se le na predstoječe številke in odgovor dobimo brez nadaljnega povpraševanja, je li K. S. K. J. potrebna in koristna ali ne* Obžalovanja vredno pa je, da se vkljub vsem tem dobi še vedno ljudi, ki raje svoj denar potrošijo v nepotrebne namene, nego, da bi pristopili v Jednoto in se zavarovali proti nesrečam in nezgodam. Ko pa jih dohiti nesreča, treba je nabirati milodare, da se nesrečnika pokoplje itd. Vsem tem bi se dalo odpomoči, če bi se mislilo nekoliko tudi na jutri in ne samo na danes. Z majhnimi mesečnimi prispevki se lahko zavaruje proti nesrečam in ravno pri K. S. K. J. se nudi najlepša prilika vsem onim, ki danes še niso nje člani (ice). Lahko se zavaruje vsakteri poljubno namreč za svoto $250.00, $500.00 ali $1000.00. Dalje je vsakteri zavarovan tudi poleg smrtnine, za razne poškodbe. Vsakteremu je tudi dana prilika zavarovati se proti bolezni. Kaj želimo še več ? Na razpolago imamo vse, kar je potrebno za zavarovanje proti nesrečam in nezgodam. Le nekoliko dobre volje je treba in gotovo bode marsikatero nabiranje in prosjačanje milodarov izostalo. Nihče ne oporeka nabiranju radodarnih darov, če prihajajo prošnje od nesrečnih bolnih ali poškodovanih članov, katerim so vsled dolgotrajne bolezni ali poškodbe potekli prihranki in podpore. V tacih slučajih vsakdo rad pomaga prositelju po svoji moči. Vse drugo je pa pri prošnjah prosilcev, ki niso pri nobenemu društvu ali Jednoti, in to iz svoje lastne nemarnosti. Marsikako opazko se sliši od ene ali druge strani, največ pa jih je, ki pravijo: Kjer je bil ob času, ko je bil edrav in kjer je potrošil svoj denar, namesto, da bi pristopil v društvo in Jednoto, naj gre še sedaj, ko je bolan.	\j '
Dragi rojaki in rojakinje! Srce boli človeka, ko mora take besede zapisati, toda resnične so in se čujejo pogostoma. Vsemu temu bi se popolnoma lahko prišlo v okom, če bi gotovi rojaki mislili nekoliko tudi na bodočnost, ki nam ni znana in ne vemo, kaj nam prinese.
Priporočam torej vsem onim, ki danes še niso člani (ice) naše mogočne Jednote, da predstoječe vrstice prečita jo in dobro premislijo. Enako tudi priporočam slavnemu članstvu K. S. K. J., da ob priliki, ki se sestane eden ali drugi s svojim rojakom (ali rojakinjo), ki še ni pri naši Jednoti, da mu pojasni obstanek naše organizacije, ga poduči in opozori na nesrečo, ki vsakterega izmed nas lahko zadene, neznano nam kedaj ali kje t In ker tega ne vemo, radi tega se pripravimo pravočasno in zavarujmo se dokler je čas.
Cenjene uradnike (ice) krajevnih društev prosim, da pri sejah nagovarjajo in opozarjajo člane in članice, da priporočajo K. S. K. J. med rojaki (injami), ter kolikor mogoče novih kandidatov (inj) pridobijo.
Z bratskim pozdravom
Josip Zalar, gl. tajnik.
K dr. sv. Jožefa 148, Bridgeport, Conn., 21386, Duh Štefan 22, 500. — 21387 Horvat Mihael 29, 500. — 21388 Petek Martin 32, 500. spr. 16. jan. 1916.
K dr. sv. Mihaela 152, So. Deering, 111., 21389 Pavun Josip 19, 1000. spr. 22. jan. 1916.
PRISTOPILE ČLANICE.
K dr. sv. Ime Marije 133, Ironwood, Mich., 7596 Vlašič Alojzija 29, spr. 25. jan. 1916.
K dr. sv. Jožefa 148, Bridgeport, Conn., 7597 Tropša Roža 24, 500. spr. 16. jan. 1916.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od dr. sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo. 20500 Muich Ivan 34, 1000, 28. jan. 1916.
Od dr. Mar. Sed. Žalosti 84, Trimountain, Mich., 10925 Tomac Josip 18, 1000, 27. jan. 1916.
Od dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 18978 Gišek Josip 22 1000. — 9855 Tušek Tomaž 29, 1000. — 18352 Jelenčič Matija 3l! 1000. — 16651 Petrowsky Pavel 32, 1000. — 1653C Panšek Jakob 32, 1000. — 5444 Teropčič Josip 38, 1000. — 20458 Kruva Andrej 40/ 1000. — 18761 Cestput Stanislav 41, 1000. 17. jan. 1916.
Od <*r. Ma*. Rož. Venca 131, Aurora, Minn., 15001 Ivnikar Ivan 44, 1000, 27. jan. 1916.
SUSPENDOVANE Čl ANiCE.
Od dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 2885 Tušek Jera 23, 500. — 4420 Koron Ivana 25, 500. — 2857 Teropčič Ana 36, 500. — 5535 Cestnut Ana 39, 500. 17. jan. 1316.
ČLAN PRESTOPIL.
Od dr. sv. Cir. in Metoda 4, Tower, Minn., k dr. sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 304 Erčul Leopold 28, 1000 25. jan. 1916.
Josip Zalar, gl. tajnik K. S. K. J.
Listnica uredništva.
Naročnik, Chicago. — Razdalja med Dunajem in Mariborom po južni železnici je 290 kilometrov; od Dunaja do Ljubljane je 445 km, do Trsta pa 589 km. Razdalja med Trstom in Ljubljano znaša 144 km.
Premogar, Penna. — Predsednik "American Federation of Labor," — Samuel Gompers je bil rojen dne 26. febr. 1. 1850 na Angleškem torej bo dopolnil tekoči mesec 66 leto. Gompers je predsednik te delavske zveze neprenehoma že 33 let ali ed leta 1882.
Stava. — Popolnoma napačno sodite, ako mislite da se piše naše mesto Chicaga, ali da je to mesto ženskega spola. Pravilno, ali originalno ime je Chicago, torej sred-njega spola, kakor n. pr. San Francisco, San Diego, Sacramento ali Novo mesto. — Nepravilno je torej pisati: Chicaga dobila novega župana, temuč se mora pisati dobilo. Ali se ne sliši čudno: No-vomesto dobila nov vodovod itd. itd. Chicago se torej sklanja sledeče: Chicago, Chicaga, Chicagu, Chicago, pri Chicagu, s Chicagom.
John K. Cleveland, O. Da, tudi mi smo čitali v starokrajskih listih, da je Hranilnica in posojilnica v Mokronogu v konkurzu. Če boste Vaš, ondi naloženi denar zgubili, — ne vemo. Pišite za pojasnilo c. kr. notarju Demšarju v Mokronog. — Čemu ste pa pošiljali radi enega večjega obrestnega odstotka denar v starokrajsko posojilnico? Saj je v Clevelandu dovolj zanesljivih državnih in Narodnih bank.
Kandidat, JoJet. .V zakonodaji (legislature) v Springfieldu je 51 senatorjev in 153 poslancev (Representatives). Prvi so izvoljeni za 4 leta, drugi pa za 2 leti. Guverner je Mr. Edward F. Dunne, podguverner Mr. Barrett O'-Hara, državni tajnik pa Mr. Harry Woods. Plača našega guvernerja znaša $12,000 na leto.
kapelico, kjer je v oltarju žalostna Mati bcžja in kjer si bil Ti kr-ščen.Tam gori lučka zate vsak dan prejmem Boga, da bi bila moja molitev zate močnejša.
Takrat, ko si bil odšel, sem utrgala vejico rožmarina in ga posadila v lonček. Skrbno ga zalivam in jokam v strahu in pričakovanju: ali bo rastel? Veš. Če bo ra-stel in zazelenel, tedaj bom trdno upala, da se vrneš. Pa tudi bo, skoro, skoro bo življenje v njem. Vse se mi tako zdi, da so znaki že tukaj. Bodi priden, moj edinec, bodi pogumen in pridi nazaj, ker drugače bo žalosti umrla Tvoja mati."
Čez nežno pisavo so napisali z rdečim svinčnikom velike in težke črke: Retour.
Mati, tvoj rožmarin ne bo rastel, usahnil bo; ne varaj se, življenja ni v njem — tvoj edinec je padel pred par dnevi. In menda so bile njegove zadnje besede: "Ne povejte tega moji materi!"
Brala boš zopet svoje pismo in lastnih besedi ne boš več spoznala — kakor mrzlo kamenje ti bodo udarjale na srce.
Retour.

Prišla je pošta, prišla so srca iz domovine. Vojaki stojijo v polkrogu ; srca močno bijejo, roke se tresejo v nemiru, da prejmejo pozdrave svojih dragih. Nekdo z močnim,glasom čita naslove. "Enoletni prostovoljec N. N.!" Nihče se ne oglasi in klicatelj položi pismo na stran.
Srca močno bijejo, roke se tresejo v nemiru . . .
Vsa pošta je oddana. Ostalo je le eno belo majhno pisemce, pisano z lepo, nežno žensko pisavo. Tako-le piše pismo:
"Ljubi moj sinko! Ni Te, ni Te nikjer, le v mojem srcu si zapisan z bolečino. Pozno v noč zaspim, potem sanjam o Tebi in ko se zjutraj zbudim, Te v polsnu tolikokrat zakličem. Odgovori mi nemi molk in zavem se bridke resnice. Tebe ni!
Vsak dan grem zjutraj ob šestih k sv. maši, tja na desno stran v
Kos šrapnela v obleki Matere božje.
Občina Sovodnje leži ob Soči južno od Gorice. Že od začetka vojske trpi ta občina prav hudo vsled laških granat in šrapnelov. Sovražni izstrelki so porušili skoraj celo občino, in seveda niso prizanesli ne zvoniku ne cerkvi. Dobro slovensko ljudstvo je vztrajalo doma dolgo in se ni hotelo odstraniti, dokler ni prišel uradni ukaz, da morajo vsi prebivalci zapustiti svoj dom.
Težkim srcem so se Sovodenjci ločili od svojih močno poškodovanih in porušenih domov in so se naselili v Mirni, v Biljah, v Vrtojbi, v Št. Petru in po drugih vaseh goriške okolice, tako da so mogli v ponočnih urah spet v Sovodnje in so na polju ob luninem svitu obdelovali rodovitno zemljo in spravljali na vozeh jesenske poljske pridelke v svoja nova domovanja.
Večina Sovodenjcev je bila še doma, ko je laška težka havbica udarila v zvonik in ga do polovice porušila. Tudi ko je laška težka krogla udarila na cerkveno streho, ki se je udrla, so bili še doma.
Ker je bilo civilnih žrtev vojske v občini že preveč in ker sovražnik ni nehal streljati v občino, se je vojaška oblast odločila, da v varstvo civilnega prebivalstva se mora občina evakuirati (izprazni-ti).
Sovodenjci so se umaknili torej v Miren in drugam. Spomnili pa so se, da se nahaja v porušeni so-vodenjski cerkvi še krasen kip Matere božje. Odločili so se, da ta krasen kip Naše Ljube Gospe rešijo za vsako ceno. A kako to storiti, ko je sovražnik kasneje še strašnejše obstreljeval občino in ko ni bil nihče gotov storiti enega koraka prot? Sovodnjam, kajti so-
vražnik je streljal s topovi na vsako osebo, katero jo zapazil na cesti, še nevarnejše pa je bilo v Sovodnju samem, kjer so laške krogle iz pušk tam ob Soči kakor čebele brenčale okoli glave.
Neki večer — bilo je v novembru — se odloči pogumna žena M. L-, da v spremstvu nekaterih mož in žen se poda v smrtno nevarnost v Sovodnie v porušeno cerkev in bo skušala rešiti kip Naše Ljube Gospe. Tema je nastopila, ko je mož v Mirnu napregel par volov in mala četica mož in žen
—	So vodenj Čanov in So voden j k
—	je bila na potu, da reši iz cerkve krasni kip Matere božje. Četica je sedela na vozu, molila sv. rožni venec in prosila Boga milosti, da bi srečno izvršila dano obljubo. Voliči so vlekli voz iz Mirna po "Štradalti" mimo rupen-ske in pečanske cerkve in dospeli preko železnice do razkopanega in porušenega sovodenjskega pokopališča.
Sovražnik je to noč streljal kakor nevadno. Pobožni ljudje pa so se pri vsakem tresku prekrižali in utihnili. Krogle so letele preko njih glav tja proti Peči in Ru-pi.
Srečno so dosegli v Sovodnje. Pred porušeno cerkvijo so se u-stavili. Zlate vojaške dalmatinske duše so jih sprejele in solze so jim zalile oči, ko so jim verniki povedali, po kaj so prišli v tej grozni in temni noči.
Začelo se je kobacanje in plezanje po razvalinah v cerkvi. Junaška žena M. L. s četico rešiteljev se priplazi do velikega oltarja Matere božje, ki je na čudovit način še ostal pokonci. Veliko steklo, ki je zapiralo sedež Nebeške Kraljice, je razdrobljeno ležalo po tleh, kjer so v razvalinah ležali tudi lestenci, klopi, streha, svečniki, cvetlice, mašna obleka, podobe itd. Vsi skupaj pokleknejo in srčna molitev pred kipom Kraljice nebes in zemlje se je na razvalinah hiše božje glasno razlegala skozi podrto streho proti nebu. Dalmatinski vojaki so glasno ih-teli ginjenja. '
Žena M. L/stopi malo oprezno na oltar, sname najprej iz Marijinega naročja malega Jezuščka, nato pa oprezno privzdigne kip Marije in ga izroči drugim v naročje. Kako se pa začudijo vsi navzoči, da je bila izbita Mariji raz glavo krona,a glava ni bila nič poškodovana, pa prav nič. Groza pa spreleti vse, ko zapazijo kos italijanskega šrapnela, ki je obtičal pod Marijinim pajčolanom, brez da bi kip Marije bil najmanj poškodovan.
Srečno so spravili iz cerkve kip Matere Božje, ga naložili na voz in tako so se spet vračali proti Mirnu. Predno so pa odšli iz So-vodenj, so se na licu mesta odigrali ginljivi prizori: Verne vojaške dalmatinske duše so skakale po cesti na voz, poljubovale kip Marije, goreče molile in ko se je jel voz s kipom Matere Božje pomikati proti Mirnu, so se vsuli Dal-matinci za vozom in tako se je procesija v spremstvu streljanja in grmenja pušk in topov v temni noči počasi vlekla proti Mir nu. Junaška žena M. L. je rekla "Bil je tako ganljiv prizor, da smo vsi jokali, in jaz nisem bila še nikoli tako srečna kakor v tej noči, ko smo rešili kip sovodenj-ske Matere Božje."
Ko je prišla četa rešilcev v Miren, po kip Matere Božje izročili veleč. g. župniku, ki je potem po skrbel, da je prišel kip na varno.
Vrli Sovodenjci in Sovodenjke pa imajo danes zavest, da so, po-stavivši lastne osebe v smrtno nevarnost, rešili iz razvalin svoje domače cerkve kip one Matere Božje, pred katerim so tolikokrat molili in klečali in prosili Njo, kraljico nebes in zemlje mi'osti. Ona jih ne bo pozabila!
Razne stvari.
Petindvajsetletnico svojega vladanja
je praznovala dne 23. novembra lanskega leta nizozemska kraljica Viljemina. Komaj desetletni deklici ji je umrl 23. novembra 1890. oče, kralj Viljem II. in po nizozemskem dednem pravu je podedovala krono mlada Viljemina. Dekletce, ki bi se bilo rado še i-gralo s punčkami je moralo zgodaj že poslušati predavanja ministrov in diplomatov. Do njenega 18. leta je bila pod varstvom svoje matere, potem pa je prevze-
la vlado sama in kmalu se je pokazalo, da je nadarjena in ener-gična vladarica. L. 1901. se je poročila kraljica Viljemina z vojvodo Henrikom Mekleburg-Schwe rin, ki pa se mora zadovoljiti z malo zavidljivo vlogo princa - soproga, kateremu ustava ne dopušča nikakega vmešavanja v vladarske posle. Šele po 8 letih je Viljemina porodila dete, princezinjo Julijano. Tako bo tudi bodoči vladar Nizozemske — ženska.
Pozabljena kraljica.
V	razkošnem Mentonu na francoski Rivijeri je videti vsak dan popoldne se sprehajati črno oblečeno damo belih las in ponosne postave. Sama hodi ob morski o-bali, za njo dva služabnika, in se po kratkem času zopet vrne v svojo krasno vilo. Ta dama je bivša srbska kraljica Natalija, vdova po kralju Milanu Obrenoviču in mati nesrečnega Aleksandra. Rojena v Rusiji kot hčerka nekega višjega ruskega častnika, je o-čarala s svojo nenavadno krasoto in svojim bistrim duhom kralja Milana, ki si jo je izbral za soprogo. Sprva srečen zakon, je postal po Milanovi krivdi obema neznosno breme in Natalija se je ločila s sinom Aleksandrom od svojega moia, ki ji je pozneje sina odvzel. Največja bridkost pa je zadela nesrečno ženo, ko so ji Aleksandra umorili. Od takrat živi kraljica Natalija popolnoma ločena od sveta, ne govori z nikomur in nikdo nima dostopa v njeno vilo. Le smrti še čaka tam ob razkošni Rivijeri.
Konzerve prrd 1600 leti
V	današnji vojni so konzerve zelo izdaten pripomoček za prehrani te v armade. Toda če kdo misli, da so konzerve iznajdba novejšega časa, se jako moti Že v letu 288. so rimski vojaki imeli gTSn v konzervah, kakor poroča grški pisatelj Sinezij iz Aleksan-drije.
Vpeljava gregorijanskega koledarja v Turčiji
Turška vlada pripravlja zakonski načrt, po katerem se izpreme-ni sedanje računanje časa v Turčiji. Državljansko leto se bo računalo po gregorijanskem koledarju s 1. januarjem, finančno leto se bo pa pričelo vedno 14. marca. — Arabsko časovno računanje se ohrani v mohamedanskem bogoslužju.
Ženitev v vojni poškodovanih vojakov.
Ženitovanjske posredovalnic« niso ravno' na dobrem glasu, in na Angleškem že celo ne. A zdaj. se ravno tam uvažuje načrt, u-stvariti javno posredovalnico za tiste, ki so bili v vojni poškodovani. Nekateri najmerodajnejših angleških listov se zelo vnema j o za ta predlog, ki ga je sprožil anglikanski duhovnik. Hougthon v Bri8tolu. Posredovalnica ima namen posredovati, da dobe invalidi, oslepeli ali drugače za delo nesposobni, a sicer zdravi vojaki primerne žene. Župnik Hougthon. navaja v svojem oklicu celo vr«l«» slučajev o zakonskih parih, ki so« živeli srečno in zadevoljno, dasu je bil mož ii.valid. Angleška država bo seveda svoje invalide zadostno preskrbela, omenjena posredovalnica pa ima namen še dalje pomagati invalidom in jim dobiti žene, ki bi zanje skrbele, da bi jim ne bilo treba živeti v samoti in za-puščenosti.
Slovenski letalec odlikovan.
Glasilo ogrskih Slovencev piše: Že enkrat smo popisali odlikovanje Hozjan Štefana, našega letalca z D. Lendave. Zdaj je dobil novo odlikovanje, priznanje od Pflanzer - Baltin poveljnika i vložena je prošnja tiidi, da dobi zlato svetinjo. Novo odlikovanje je dobo za tisto junaštvo, štero je do-prineso na Dnjester fronti, odkod je mogeo v Besarabijo leteti i tam bombe vrči na rusko letalsko postojanko. To nalogo ne samo ka je dobro zvršo s svojim častnikom, nego na poti domo je obla-dao pet ruskih zrakostrojev. — Hozjan Štefan je sin Hozjan Petra i Zver Verone z Bolzovice. Zdaj v lendavskih gorah stanujejo kje so si imanje spravili Slovenski dečko je tak i se ne sramuje svojega slovenskega roda. O-proso nas je, naj Slovencom naznanimo njegov uspeh k akti junaštvo slovenskih staršov sinu.
kranjsko.
—	Umrli so v Ljubljani: Josip Maraj, pešec. — Neža Tome, mestna uboga, 81 )et. — Anton Domi-niko, posestnik-begunec, 80 let. — Ana Krav«, žena steklarja, 35 let.
—	Leta 1916. Terezija Modec, delavka tob. tovarne v pok., 70 let.
—	Ana Korbar, zasebnica, 83 let.
—	Nežika Nabernik, kontoristinja, 20 let. — Alojzij Hanns, c. kr. narednik v pok., 80 let. — Marija 0-korn, užitkarica, 73 let. — Anton Razdrh, sin posestnice, 20 let. — Simon Killer, pismonoša, 53 let. — Anton Leban i^agister pharmaciae
—	68 let.
," — Umrl je nagloma 4. januarja v Ljubljani prezaslužni g. Frančišek Povše, graščak, državni in deželni poslanec, predsednik c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani, predsednik Ljudske pos. komtur Franc Jožefovega reda, komerci-jalni svetnik, častni občan mnogih občin i. t. d. Dne 4. jan. je bil zve-čel še v kmetijski družbi, pet minut po 6. uri zvečer se je še jako vesel poslovil od gospodov pri 'Ljudski posojilnici' in sel po Miklošičevi cesti proti domu. Okolu tri četrt na 7. uro zvečer gresta mimo Bahovčeve hiše gg. uradnik južne železnice Viktor Adamič in magistratpi uradnik Ivan Zavr-šan. jPovšeta vidita slonečega ob stopnicah na vogalu. S slabotnim glasom ju Povše pokliče: "Gospoda, meni je slabo!" Gospoda pri skočila in primeta g. poslanca, ki pa je pričel hropeti, eden gospodov je hitel po zdravnika in izvoš-čka. Med tem je prišel dr. Marolt, katerega je gospod poslanec še spoznal. Rekel mu je s slabotnim glasom: "Doktor!" nato pa vedno bolj lezel skupaj in se sesedel na stopnicah. "Jezus!" bila je zadnja beseda, nato pa je zatisnil oči in plemenito srce, ki je hotelo vedno le dobro, je prenehalo biti. Gg. Završan in Adamič sta z veliko ljubeznivostjo poskrbela, da so pokojnika z nekim vojaškim avtomobilom, ki je privozil mimo, peljali na dom, kamor je prihitel še gosp. dr. Gregorič, ki ni mogel druzega kot konstatirati smrt. Pokopali so ga dne 6. januarja v rodbinski rakvi na pokopališču v Šte-panji vasi pod Ljubljanoč. Časten mu spomin!
—	Umrl je dne 2. januarja v kamniškem samostanu starosta frančiškanske provinci je »v. Križa, bisernomašnik či p. Rudolf Do-linšek. V sedemdesetih letih je bil kot večletni gvardijan in vodja kamniške deške šole dobro znan in cenjen. Mlajši ga niso več tako poznali, ker je že lepo vrsto let živel v pokoju. Noge so mu odpovedale, da ni mogel ven in nekaj let tudi na vrt in v obednico ne. Drugače je bil pa do zadnjega tako svežega duha, tako zvestega spomina, kakor so štiriinosemde-setletni starčki redko. Bil je živa in kritična kronika nad pol stoletja provincije. Naj v miru počiva
—	Kaplan Matej Koželj umrl. V
Dobrepoljah je dne 29. decembra po kratki bolezni umrl ondotni kaplan č. g. Matej Koželj, rodom iz Tunjice pri Kamniku. Služboval je v Velikih Laščah, kjer je zgra dil Društveni dom, v Ribnici, na Krki in slednjič v Dobrepoljah. R. I. P.!
—	Nagla sry£ majorja. Dne 28. •decembra je nagloma umrl v Idriji -major Ludovik Reindel. Po zaju-'treku si je prižgal cigareto, pa je •omahnil v roke svojemu strežaju in bil takoj mrtev. Bil je skromna in zelo blaga duša. Ko mu je g. dekan, pri katerem je bil v stanovanju, ponudil kot štabnemu o-ficirju dve sobi, je odgovoril:41 Zakaj se bom tu košatil in Vam še več nadlege delal, morda sem čez teden dni že v vojnem jarku na zemlji in blatu." Mladi kadet je so prihajali k bata^onu. Izročil je novemu častniku oddelek z besedami : "Tu Vam izročam ne 60 pušk, ampak 60 duš." Bil je pri častnikih in moštvu zelo priljubljen. Star je bil 41 let. Gospa njegova živi v Przemyslu. Otrok ni zapustil. Prepeljali so ga v Przemysel.
—	Umrl je v Ljubljani v starosti 84. let vpokojeni uradnik južne železnice Iva a Tonsern, ki je dolgo vrsto let služboval na ljubljanski postaji.
— Gnjeoe pred vojnimi trgovinami Pred vojnimi trgovinami se
v Ljubljani. Dne 13.
v prvih popoldanskih
gnjete dan na dan vse polno ljudi, kar je povod, da gre prodajanje mnogo bolj počasi od rok, kakor bi imelo iti, kajti, ko bi ljudje, ki prihajajo pozneje, stopili v vrsto in čakali dokler ne pridejo v prodajalno takrat, kadar jim to gre, bi se tudi ne pripetile razne nerednosti, n. pr. žepne tatvine in nesreče. Tako se govori sedaj po mestu, da so v gnječi zadnje dni, ko so prodajali poleg kruha tudi moko, nekemu bolehnemu dečku zlomili roko in ga sploh tako pre-mečkali, da je vsled tega umrl. izpred neke druge vojne prodajalne so morali pa neko žensko odpeljati z rešilnim vozom domov. Policija je sedaj že odredila, da stoje v vrstah in kdor preje pride, tudi preje dobi. Ta odredba je čisto umestna in naj se je občinstvo tudi drži.
—	Cerkvene vesti. Nova invo-kacija v lavretanskih litanijah. Po odredbi papeža Benedikta XV. se ima uvesti v lavretanskih litanijah invokacija: 'Kraljica miru,' "prosi za nas." Po sporočilu kn.-šk. ordinariata je dovoljeno v naši škofiji takoj začeti z omenjenim vzklikom.
—	Požar. V nedeljo 12. dec. je gorelo v Davči št. 40 pri Javorju, popoldne ob 3. uri, ko je gospodar prišel domov maše. Zgorela je hiša in gospodarska poslopja, vsa obleka in vse žito, rešili so edino le živino. Škode je okoli 10,000 K, zavarovan je za 1400 K pri Vzajemni zavarovalnici. Zažgali so otroci-pastirji. Dva sina sta v vojski. Reveži so usmiljenja vredni in podpore potrebni.
—	Častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje je dobila Katarina Cehovin, dekla pri vpoko-jenemu nadučitelju Matiji Rantu na Dobrovi.
—	Častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje je dobil g. Josip Šircelj, -revizor vlakov in adjunkt južne železnice v Ljubljani.
—	Toča decembra urah se je vsula na Ljubljano gosta kakor grah debela toča. Pač redek slučaj — sredi meseca decembra.
—	črnovojniški obvezanci rojstnega letnika 1898. Z cesarsko od redbo z dne 4. maja 1915 je za čas vojske črnovojniška dolžnost razširjena na osemnajstletne. Črnovojniška dolžnost se prične tedaj z začetkom tistega leta, v katerem dopolni obvezanec osemnajsto leto. Zato so bili za leto 1915. tisti mladeniči podvrženi črnovojniški dolžnosti, ki so v času od 1. januarja do 31. decembra 1915 dopolnili osemnajsto leto. Ta najmlajši črnovojniški letnik je bil prebran v drugi polovici junija in poklican pod orožje gredi oktobra. S 1. januarjem 1916 stopi v črnovoj-niško dolžnost prihodnji letnik, 1898, to so tisti mladeniči, ki bodo v času od 1. januarja do 31. dec 1916 dopolnili osemnajsto leto.
—	Nove cene za moko. Kranjska deželna vlada je določila za nadrobno prodajo m°ke za kilogram sledeče prodajne cene: Pše-nični zdrob, pšenična moka za peko 1 K 18; moka za kuho št. 1 98 v; moka za kuho št. ž 83 v; krušna moka 53 vinarjev.
—	Na Bohinjski Bistrici se je
blagoslovilo vojaško pokopališče, ki stoji na hribčku nad vasjo. Pokopanih je doslej sto vojakov raznih narodnosti, med njim šest Slovencev. Na vsakem grobu je sv. križ, na katerem je zapisano ime pokojnika in dan smrti. Pieteta do umrlih kar nabolj hvalevred na! Tukajšnje prebivalstvo je ravno sedaj izvanredno zdravo, ves čas še ni bilo slučaja kake nalezljive bolezni. — Dne 2. dec. smo obhajali kar najslovesneje s cerkveno svečanostjo. — Za razne vojskine namene tukajšnje prebivalstvo stori vse kar le more ter se odlikuje s svojo priznano veliko požrtvovalnostjo. Posebno občinski odbor, krajni šolski svet, Marijina družba, tretji red, katoliško izobraževalno društvo, vse te naše organizacije delajo kar le morejo v prid vojske. Šolska mladina pod nadzorstvom gdč. voditeljice Zemljanove pobira po hišah za razne vojskine potrebe, deklice ves čas pri ročnih delih delajo le za vojake. Tako vsi tekmujejo v dejanski ljubezni do domovine.
Štajersko.
—	Zasega cerkvenih zvonov na otajerskem. Štajerska cesarska na-
mestnija je odredila, da morajo vse cerkve dve tretjini svojih zvonov oddati vojaški upravi.
—	Smrtna kosa. Dne 26. decembra je umrla v Dolu pri Hrastniku v svoji vili gospa baronica Erna de Seppi, roj. Gosleth. Rajna je bila velika dobrotnica cerkve in ubožcev. Odlikovana je bila z Elizabetnim redom II. razrc-reda, z častnin križem "Pro Ecele sia et Pontifice" ia z redom "Svetega groba." Truplo so po slovesni blagoslovitvi prepeljali v Trst, kjer so ga položili v družinsko rakev. Svetila ji večna luč!
—	Umrl je v mariborski bolnici infanterist bos. here, pešpolka Milan Stupar. — V bolnici v Gradcn je umrl Martin Slapšek, naduči-telj na Reki pri Laškem trgu.
—	V Sevnici je umrl učitelj in kadetni aspirant 27. domobranskega polka Makso Križman, vsled težke bolezni, ki si jo je nakopal v izvrševanju svoje vojaške dolžnosti. Cenjeni rodbini iskreno soža-lje!
—	Skoraj čudežno je ušla smrti
201etna Terezija Podgoršek iz Pisec pri Brežicah. Podgoršekova služi pri mesarju Šarmanu v Va-raždinskih Toplicah ter je nesla 28. decembra kosilo nekemu konja-ču na kolodvor. Ravno ko je podajala na lokomotivi se nahajajoče-mU kurjaču košarico, je pripeljala z nasprotne strani druga lokomotiva, podrla Podgoršekovo ter jo povozila. Vse je pričakovalo da ostane od dekleta le kup razbitega mesa in kosti, tembolj pa so se okoli stoječi začudili, ko je Podgoršekova, čim je zavozila lokomotiva naprej, sama vstala — skoraj popolnoma r epoškodovana. — Po srečnem slučaju je bila padla namreč ravno med tračnice, tako da je šla lokomotiva čez njo, ne da hi jo bila razmesarila.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Mariboru ravnatelj ženskega učilišea Fr. Frish, star 60 let.
—	Poskusen samomor. V Juden-burgu na Štajerskem se je poskusil ustreliti 24 let stari infanterist 17. pešpolka Rudolf Vahter, a se je le težko poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico.
—	Vjeta vlomilca. Flori jan in Josip Oseg sta v Cerovacu v rogaškem okraju vlomila pri posestniku Alojziju Skrablu in ukradla 2750 kron. Orožniki so oba vlomilca že naslednji dan našli.
—	Na soški fronti je padel gostilničar Karol Legwart iz Celja.
—	Iz Vranskega poročajo: V četrtek, dne 9. decembra smo imeli velik požar; zgorela so pri Sen-taku gospodarska poslopja in kozolec. Živino so rešili, drugih premičnin je mnogo zgorelo. Škoda je precejšnja. Hišo se jt posrečilo rešiti.
—	Lastne otroke in sebe je hotela zaklati v Eggenbergu pri Gradcu magacinerjeva žena Martina Brandner. Silno histerična ženska je bila na svojega moža skrajno ljubosumna in je sklenila, da gre z otroci vred v smrt. Nekega dne zjutraj je vzela navaden pipec ter je 81etnega sina Erika in ter 2 in pol leta staro hčerko Olgo strašno razmesarila na prsih. Na to si je prerezala žile na roki. IVfož, ki je spal v kuhinji, se je vzbudil od kričanja otrok, vdrl v spalnico ter zagledal strašen prizor. Vsi trije so težko ranjeni. Prepeljali so jih v bolnico, fant bo najbrž umrl.
—	Štajerski Slovenec v bosanski deželni službi. Skupni finančni minister je imefoval našega rojaka Vladimirja Lipoid za ravnatelja salip in predstojnika sa-linske uprave v Kreku v Bosni. Vladimir Lipoid je bil dosedaj ravnatelj in predstojnik rudarske uprave v Zenici.
—	Župani in občinski svetovalci zopet oproščeni. — Mariborska "Straža" poroča: Poroča se nam, da so okrajna glavarstva občinam naznanila, da županom in drugim občinskim funkcijonarjem, ki so bili pri prejšnjih prebiranjih o-proščeni, tudi sedaj ni treba iti k naknadnemu prebiranju.
—	Zaradi navijanja je bil obsojen v Mumbergu trgovec Jožef Widmoser iz Vuhreda na 400 kron globe, ozir. 40 dni zapora. Prodajal je predrago razna živila, nekaterim strankam pa sploh ni hotel dati moke, dasi jo je imel v zalogi
primorsko.
—	V Gorici. V Gorici še vedno vstrajajo nekateri trgovci in obrt niki, četudi redki. Ako se na ulici ali v gostilni srečata dva znanca se takoj vprašata: "Kaj si še v Gorici, ali pa si se vrnil?" "Bil sem nekaj časa na Vipavskem, to >da od tam morajo vsi begunci v Lipnico na Štajersko, a jaz sem raje prišel nazaj v Gorico." "Jaz pa sploh nisem šel iz Gorice, pa tudi ne grem. Saj je še povsodi slabše nego tu, tako trdijo vsi, ki sc vrnejo." Res je tako. Dosti jih je, ki so imeli lepe svote denarja, ko so šli iz Gorice, vrnili so se pa praznih rok. Najbolje je doma! 28 in 30 cm granat se je seveda bati, pa saj v vsako hišo le ne zadene, malim se pa skrijemo, in ko ponehajo streljati, pridemo pa zopet na zrak. Zvečer smo pa tako vsi po kleteh ali pa vsaj v pritličju, večina seveda na trdem ležišču. Odprte so še veano naslednje znane trgovine in gostilne: Fran Bat-jel, trgovec in mehanik ter lastnik gostilne pri "Kolesarju" v Stolni ulici; tovarno dvokoles "Tribuna" so mu granate uničile; potem Ernesto Ernelo, trgovec; Bednarič, knjigovez; Kodrmac, mesar; Koren, trgovec; Katoliška bukvama; hotel "Zlati jelen;'1 Bajt, trafika ;" Sonnig, mehanik, Gosposka ulica; Drufovka, Gosp. ul.; Podgornik, gostilna pri "Rdeči hiši;" Hvajič, špediter; Šuligoj, urar na Blan-čah. Dalje je tu še več uradnikov. Tržaška ulica je skoraj izumrla; le na koncu ulice vstraja v svoji hiši še vedno stari Miha Besednjak; pravi vedno, da za nič ne gre iz Gorice. Pred kratkim je Miha sedel na klopi pred hišo, ko zapazi mačko; hitro skoči proti njej. da bi jo zapodil, tedaj pa udari na klop, kjer je bil ravnokar sedel, granata. Miha je ostal cel in pravi, da te mačke, ki mu je rešila življenje, nikoli ne pozabi. Vsi, kar nas je v Gorici, težko pričakujemo boljših časov vsaj v letu 1916!
E. B. G.
—	Roparski umor na Reki. Na
Reki je bila umorjena 31. oktobra lani branjevka Franja Mileusnič. Morilci so odnesli 10.000 kron v gotovini in veliko nakitja. Policija je sedaj dognala, da so Mileus-nirevo umorili 19 letni brivec Sa-lainone Papa iz Sarajeva, 34 letna Erminija Sikra, 26 letni trgovski sotrudnik Milan Sovljanski s Su-šaka in 14 letni trgovski vajenec Milan Drpenica iz Pakleniee. Denarja in kinča še niso našli.
—	1 kg krompirja za osebo na teden je določila tržaška aprovi-zacijska komisija. Moke manjka, polente skoro ni, olja osminko litra na teden, — sedaj pa še krompirja ne bo.
—	V goriški bogoslovnici v ci-stereijanskem samostanu z Zati-čini, ki je slovesno otvorila pouk dne 9. dec. ob navzočnosti goriškega nadškofa in ljubljanskega knezoškofa, je sedaj 33 klerikov, in sicer 4 iz krške, 10 iz poreške in 19 iz goriške škofije. Odprti so vsi štirje letniki ter so v prvem trije gojenci, v drugem jih je 14. v tretjem 11 in v četrtem pet ter štirje cistercijanski semeniščniki.
—~ Jezikovne težave furlanskih beguncev na Češkem in Mo-ravskem so ravno take kakor naših primorskih beguncev v nemških krajih. Ne manjka smešnih dogodbic. Furlanke si sedaj pri nakupovanju žjvil pomagajo na ta način, da neso s seboj par zrn ri-ža, ščep moke ali kosec sladkorja; ko pridejo v prodajalno, odpro pest in trgovec ve, česa žele.
—	Vojne čevlje izdelujejo šolski otroci v Trstu pod vodstvom dveh iznčenih čevljarjev (eden je vojni invalid). Čevlji imajo lesene podplate in pete, zgornji del je iz sukna. Čevlji so lepi in trpežni. V Trstu bodo imeli, poseben dan za nabiranje starih čevljev, usnjenih denarnic, torbic, roko-vic i. dr., iz česar bodo potem o-troci delali vojne čevlje za revno deco.
—	Strela v cerkvi. 20. dec. zjutraj med službo božjo je udarila v Hrušici pri Podgradu (Istra). Strela je šla skozi okno, ki se je razletelo v kose, in udarila v tla. Na 50 ljudi, ki so bili pri službi božji, se je zvrnilo nezavestnih po tleh in 30 med njimi je bilo več ali manj opečenih. Posebno težko o-pekline sta dobla llletna Terezija Valentič in 311etni kmetovalec Anton Valentič iz Javorja, ker se jima je bila užgala obleka; prepeljali so ju v tržaško bolnišnico.
S kron poSljemo zdaj za $ .85 50 kron pošljemo zdaj za 6.90
100 Kron za
500 kron pa za........$67.50
AMERIKA N S KI SLOVENEC BANČNI ODDELEK JOUET, ILL.
MARIJA SLUCA
222S So. Wood Si Chicago, 111.
T«Mom Cml 298 i »k u Sena in z d rtov nim dovoljenjem potrjena BABICA
M uljudn« priporoča ■terenskim in hrvaškim
United Undertaking Go.
POGREBN1KI
Podjetje, • kateria ee v trMl
tudi Slovenei.
Na vogala Union Sc D. St., Pueblo, Colo.
S« priporoča BIotm« gohotno naklonjena«!
3.17.16
■a bla-
ti
»	kteri US
" na, »6 straneh ™
-- u« oo straneh vs>k
mesec in velja za vsa leto samo m hVu. —Posamezne Številke 26e m dolar
Naalov:
"ČIS", 2711 S. Milit rl Av., Chieigi, m,
Stavbinsko in posojilno društvo
'SLOVENSKI DOM'
Chicago, m
Domače podjetje. Ustanovljeno in inkorporirano po zakonih države Illinois.	„
Sprejema hranilne uloge in po. 8ojuje denar na posestva in na delnice tega društva. Delnice se plačujejo po 25c na teden in vrednost vsake delnice naraste v teku 6 let in 4 mesecev na $100.00 (sto) dolarjev..
^Rojaki! Poslužite se tega izbor-nega načina pri hranjevanjn!
Rojaki izven Chicaga! — Piiite za pojasnila!
Louis Duller, predsednik. Jos. Steblay, tajnik, 1840 W. 23. St. Frank Banich, blagajnik.

zaboj najboljše pive
"OLD LAGER"
katero izdeluje
M*	#	?
Citizens Brewing Co\
v Joliet, III.	|
North Collins Street.
v
Lw
i
Beth Phone«: 272.	J
POZOR! Kadar se nahajate v gostilni,
3 r istae pijače, 2 zdravilne.
zahtevajte vedne dehre, zdrave in pristne pijače, ia te ■o A. Horwateve: Importirani Brtajerec, TIH »eiea. Tre-pimovec, Grenko Vino ia Knajeki Oreačec. K tja tvrdka
je prva i ediaa taiortojaa, Id Lmportira igaae pijače in zelil&a naravnost k Kran jekega. Sejaki, —u, da je A. Horwatore Oreške Viae napravljeae ia aajbeijie-
ga californijakega rndečega vina ia ia liW ter nadkriljaje vee drage pijače te zdravje. Savno take Kraajakl Gienčee. pijete slabo iganje, ne he nikdar Iked* polovico tega greačeea vmea.
A. Horwit, 1827 W. 22. St., Chicago,
ŠE NIKDAR
niso bile avstrijske krone tako po ceni kakor sedaj. Poslužite se torej te ugodne prilike in se spominjajte svojcev v stari domovini s kakim denarnim zneskom. Pošiljatve so jamčene.
Sedaj Vam pošljem K100 samo za $1145
Tudi izdelujem vsakovrstne pravoveljavne listin« is izvršujem vse, v notarsko stroko spadajoče zadeve za Zdrušene države in staro domovina.
Se Vam priporočam spoštovanjem
JOSIP »A T. A g 1004 N. Ohioago 8L, JeB* UL
Z $1.00
pri nas
hranilno vlogo
katera se /w obrestuje j^P
po
• • • •
Joliet Trust & Savings Bank
114 N. Chicago Street JOUET, ILL.
Ta banka je pod


VAŠKI POHAJAC
{ MMWVWWVMVMW Povest. —SpUal P*df«rič«n. ^^^^^^
In takrat «e skloni sestra k njemu ter mu šepne na uho:
"Moli, moli, oče ti odpuščajo!"
Vzbujene starice ei pomenljivo pomežikujejo, sujejo s komolci in šepetajo druga drugi:
44Vidiš ga, sedaj je šele prišel! Moli, prej ga je pa klel in še včeraj ni maral priti, ta pohajač, k svojemu očetu."
"Izprijeni otrok! Zakaj sta mu pa vse dovolila!"
"Prav se jima godi. Kar sta vzredila, to imata. Pohajati sta mu pustila, postal je pohajač, vsem ljudem na poti."
"Vsem na poti! Le meni verjemi, še kleli <ga bodo!"
"Ej dobro ne more končati!"
"Ali si vendar prišel?" oglasi se sedaj mati na pragu. V teh besedah je zvenelo bridko očitanje, iz očij ji je sijala gorka materinska ljubezen, na obrazu se je poznala velika žalost.
"Zakaj nisi prišel prej? Zakaj nisi prišel k očetu, ki te je pričakoval do zadnjega vzdiha?"
Jerom vstane, toda ne more odgovoriti.
"Sin tega ni zaslužil tvoj oče!"
Polijo jo nove solze.
Te solze so Jeroma čudno ganir
le, kakor še nikdar ne. Kes se mu
* i vzbudi.
"Ne jokajte, mati! Solze si o-
brišite!"
In skloni se k ušesom materinim in šef>ne:
"Lačen sem."
"Oh, nisem vedela tega. Pozabila sem, da nisi doma ničesar jedel. Pojdi sem!" rekoč gre v ču-mnato.
"Glej, Jerom, kako si nespameten! Doma imam vsega zadosti, ti pa lačen in žejen pohajaš okoli. Kaj ti je tega treba? Doma bi bil in živel mirno!"
Jeromu se je tajalo zakrknjeno srce. To se je zgodilo pa vselej takrat, kadar je bil treznejšega lima, ko ni imel denarja ter je bil lačen. In če mu v takih trenutkih ničesar ni dejal oče, bil je dober in pameten.
Jedel je hlastno, mati je pa sedela pri mizi in ga gledala ljubeče s solzami v očeh.
"Oj, Jerom, ko bi ti vedel, kako te je ljubil rajni oče!"
Jerom zmaje, češ da ne verjame.
"Vedno je popraševal po tebi, vedno se je oziral v duri, kdaj vstopiš, in naposled, ko ni mogel drugega več govoriti, je dejal: "Odpuščam mu!" In .tebe ni bilo! Oh, Jerom, ti ne veš, koga si izgubil!"
"Očeta."
"Pač očeta, toda kakšnega očeta ! Tako ne ljubi noben oče svojega sina, kakor te je ljubil on."
"O, o, mati, tega mi nikar ne govorite! Recite raji, oče te ni mogel trpeti!"
"Oh, Jerom, ali se ne bojiš Boga, da govoriš tako? Oh, kako le moreš dvomiti o očetovi ljubezni?"
"Kaj ne bi? Če je bila to ljubezen, kar je oče počel z menoj, pa tudi ne vem, kaj je ljubezen. Oče me je črtil, ne ljubil."
"Bog ti ne štej za greh pregrešnega govorjenja! — Kaj ti je pa storil žalega?" pravi mati, hoteč mu razjasniti, vse dvome, sedaj, ko je videla, da se mu lahko kaj dopove, zakaj železo se kuje le, dokler je varko.
"Storil mi je mnogo. In da ne bodete mislili, da ne govorim resnice, razložim vam vse. Poslušajte torej!"
"Zakaj te ni ljubil?"
"Ne vem, zakaj, samo to vem, da nfffe ni ljubil. Ko sem bil deček, že me je črtil. Ničesar nisem smel delati, vedno je kričal name, brat in sestra sta pa počela, kar sta hotela."
"Jerom — " Hotela mu je dopovedati, da tega ni smel početi, kar je sam hotel, da je tak človek blazen, ki hoče kuriti na vrtu, pobija kokoši itd. Toda molčala je, saj je vedela, kako se Jerom hitro raztogoti, ako mu kdo očita blaznost.
"Da, tako je bilo. Ker me ni mogel videti, dal me je potem v Ljubljano. Videli ste, kako sem prosil očeta, naj me pusti doma. Toda moral sem v mesto. Dali so me v stanovanje hudi babi, ki me je pretepala in stradala, da sem
jokal po dnevu in po noči. Dobil sem knjige v roke in se moral učiti, ako pa nisem znal, vihtela je baba nad mano palico; postil sem se v šoli, in kadar je prišel oče v mesto, ni imel lepe besede.
"Jerom, Jerom, kaj govoriš!"
"Ha, kaj govorim? Resnico. Veste, zakaj so me dali V mesto? Da bi se me iznebili na lep način, da bi me bila v mestu baba ubila in sestradala — in Jeroma bi ne bilo vec na svetu. Toda jaz--"
"Molči! Molči, Jerom! Ne blazni ! Oče ti je hotel dobro, oče ti je hotel preskrbeti boljšega kruha, kakor ga ješ sedaj," vzklikne mati, in šele sedaj ji je bilo jasno, da je sin imel vsako očetovo dejanje, s katerim mu je hotel olajšati življenje, za golo sovraštvo.
"Prišel sem nalašč domov; raji sem bos, raztrgan in lačen hodil po rebrih, tu sem bil vsaj varen življenja. Toda očetu zopet ni bi lo prav. Besnel je nad menoj, a-ko me je le videl. A jaz sem bil vedno pazljiv, gledal sem vedno, da mi ni mogel nič zlega učiniti. Nazadnje je bil z menoj prijazen in sladek, da bi me bil nekega lepega dne--pa, hu! prej je moral leči na mrliško posteljo, kakor jaz. In sedaj sem prost. Sam svoj gospod sem, in kar je bilo njegovega, to je sedaj moje."
Zadovoljen in hkratu porogljiv smeh mu je igral na obrazu. Mati je pa objokovala grozne zmote svojega sina. Hudo ji je bilo zla sti zato, ker mu ni mogla pregna ti teh zmot, ker mu ni mogla vsega dopovedati; kar si je vbil v glavo, o tem se ni dal pregovoriti. In v ušesih so ji zvenele besede rajnega moža:
"Odpuščam mu."
"Mati, kakšna je oporoka? Ali je zapisano vse name?"
Mati je bila v veliki zadregi, ker ni vdela, ali bi bilo dobro povedati mu resnico, ali ne. Po kratkem premisleku se vendar odlo-
GLASILO K. & K. JgDNOT»"~9. FEBRUARJA 1916. lin, ki ga je imela na vesti lisica,! 1895, Anton Prusnik, Moste, 1895,
zadavljen je bil v Pusti Dragi, a-! Janez li je pa od tam pptoval na kolih ali na hrbtu v Ljubljano ali Trst. In iz tega vzroka so pošteni Krajinčanje črtili Čamplja.
Jerom ni dobil za petelina no benega božjaka, nekoliko žganega mu je obljubil Campelj zanj bokal bovleške pijače, se veda take katero more samo rojeni Kr&jin čan piti. Za petelina je popiva Jerom vse popoldne. — Campelj ga je hvalil, da dela prav, ker se ne mara podati domaČim; tako je
ci:
"Ne vem. Nisem bila pri oporoki, ker nisem smela biti. Priče pa molče."
"Ne veste?" reče porogljivo Jerom. Mati je morala poznati po glasu, da ji sin ne verjame.
"Pa to je jednako, ali je prepisano, ali ni. Jaz sem najstarejši."
Mati prikima, saj ni vedela, kaj bi odgovorila. Materino srce je trpelo velike muke. Mož je bil mrtev, sin je tako nesrečen, in sedaj se je bala še hujšega, kadar Jerom zve, da ni dobil domačije. S strahom je zrla v bližnjo bodoč nost.
"Mati, imate-li kaj denarja?" pretrga sin molk.
Mati ga pogleda žalostno in ljubeče, ter reče s prosečim glasom:
"Jerom, glej, oče leži na mrtvaškem odru. ostani doma, ne spodobi se ti sedaj stikati okoli in popivati po krčmah."
"Ej, kaj to meni, jeli oče živ ali mrtev? Jaz hočem denarja."
"Jerom — — —"
"Kakor hočete!" Po teh besedah pusti mater samo in gre iz čumnate. Le mimogredč ozrši se na mrtvega očeta gre v skedenj in leže, da se že nekoliko naspi.
Mati pa sklene roki, vzdihne globoko in udano, in tiha, srčna molitev se vzdiguje k Vsemogočnemu. Materino srce najde tolažbe v molitvi.
Ljudje so hodili kropit Trznar-ja in ti dobrosrčni ljudje so jo po-milovali in tolažili.
Malo pred poldnem se vzbudil Jerom in leže premišlja, kaj bi storil: ali bi ostal doma, ali pa šel. Jezilo ga je, ker mu mati ni dala denarja, in zato se je rotil, da se zmaščuje. Takrat pa zakikirika domači petelin pred skednjem. Jerom se spomni hitro nečesa, plane z veselim obrazom pokoncu, gre iz skenja, in čez nekaj trenutkov je petelin trepetal v njegovih rokah in togotno bil s perutnicami. Jerom se je zadovoljno režal, tiščal petelina in hitro šel po vrtu, da pride prej iz vasi. Čez pol ure je bil v Pusti Dragi in je mešetil s Čampljem za petelina. Čampelj je bil poleg krčmarja, majhnega kmeta, tudi prekupec za vse. Marsikaj bi se bilo našlo pod njegovo streho, kar se je izgubilo kake-
še bolj kuril poleglim strastem katere je itak budila pijača.
Prihodnjega jutra je bil Trz narjev pokop. Navzlic delavniku je spremilo mnogo pogrebcev bla gega pokojnika na zadnji zemelj ski poti. Na vseh obrazih se je ka zala resnost, nevsakdanja zamiš ljenost, in mnogemu je zvenel ušesih rek: Danes meni, jutri tebi Marsikateri sosed je premišljal kako bode odslej pri Trznarju vseh pogrebcev oči pa so uhajale zlasti na Jeroma, ki je ravnoduš no in brezskrbno korakal za kr sto; poznali so ga dobro in pro sili Boga, da ne bi imeli takih trok.
Svetokriški zvonovi so pa peli otožno, kakor bi čutili vso bol, ki jo je trpela žena in mati.
Ko so grmele trde prstene gru de na krsto, da je votlo bobnelrf. porosilo se je marsikatero oko in marsikatera usta so šepetala mo litvico za pokojnika.
Jedini sin Jerom pi potočil sol ze, ni molil, brezeutiip je zrl tugu jočo mater, brata in sestro in je odšel prvi s pokopališča.
Ljudje so se pa ozirali nevoljni za njim — in pristudil se jim je takrat, močno pristudil.
(Dalje prihodnjič.)
Izgube 17. pešpolka.
Mrtvi:
Franc Dremelj Dragoraejj, 1883 Ignac Javoršek, Domžale, 1889 Fr. Križnik, Štajersko, 1893, Josip Kos, Št. Florijan, 1894, Jožef Jureš, Stara cesta, 1893, Anton Kos, Št. Rupert, 1892, Fran Jakše Orehova vas, 1886, Alojzij Weber Gotenica, 1895, Franc Mohar, Stara loka, 1883, Janez Silic, Sv. Kri štof, Celje, 1894, Janez Golobič Semič, Černomelj, 1888, Mihae Zidar, Nove Mesto, 1889, Fr. Vat-potič, Dolenje, Ptuj, 1894, Janez Slivnik, Bled 1885, Karel Petek, Kohlsdorf, Štajersko, 1895, Jurij Podpečan, Konjice, Celje, 1894, Mat. Mrak, Poljane, 1888, Janez Jenko, Smlednik, Edigrj Barle, Kamnik, 1891, Franc Borštner, Zgornji Tuhinj, 1886, Emil Ceg-nar, Trst, 1896, Janez Dornik, Cerklje, Dol., 1888, Alojzij Prek, Dobrava Ljubljana, 1884, Franc Kos, Gorje, 1896, Ant°n Radenšek, Boš tanj, 1895, Janez Kalan, Žminec, 1877, Fr. Kveder, Prevoje, Kam nik, 1873, Anton Kutnar, Bukovi-ca, Litija, 1896, Karel Leskovec, Postojna, 1897, Janez Sodnikar, Medvode, 1895, Josip Krampelj, Lužarji, Kočevje, 1894, Jos. Mert, Št. Janž, 1895, Fr. Eržen, Oselica, Kranj 1893, Anton Fatur, 1893, Janez Staidoher, Banjaloka, 1895, Anton Podbenšek, Desklje, Gorica, 1894, Janez Sršen, Trst, 1886. Albino Rizzoli, Cioso, Tirolsko, 1876 Anton Peterka, Moravče, 1883, Alojzij Znidaršič, Bučka, 1893, Josip Debevec, Borovnica, Ljubljana, 1881, Janez Roječ, Zg. Šiška, 1868, Matija Slovše, Sv. Ku-nigunda, 1894, Andrej Meglič, Studenec, 1895, Josip Jankovič, Šmarjeta, 1878, Janez Mara, Liti ja, 1875, Matija Šraj, Bloke, Aloj zij Ušlakar, Predoslje, ,1892, Aloj zij Pavlič, Kamnik, 1894, Josip Smaila, Lovrana, 1886, Alojzij Ti-čar, Bučka, 1886, Fr. Urh, Javorje, Kranj, 1897, S. Tieberger, Pulj, 1890, Alojzij Modic, Mirna, 1895, Ed. Čyžek Toplice, Češko, 1890, Franc Ravnikar, Črni vrh, Ljubljana, 1892, Josip Hudolin, Sodra-žica, 1898, Josip Hrovatin, žana, 1897, Ivan Balon, Čres, 1876, Ant. Jekuš, Boštanj, 1892, Jakob Vov-nik, Preddvor, 1895, Marij Tarag-nizg, Pazin, 1897, Fr. Leskovec, Želimlje, 1879, Fr. Lakner, Mozelj, Kočevje, Lovrenc Medica, Št. Peter, Postojna, Josip Majzelj. Metlika, 1896, Janez N°wak, Soča. 1886, Janez Žičkar,Cerklje,Krško, 1889, Miha Novosel, Sv. Nedelja, Samobor, 1887, Mihael Šabac, Št. Mihael, Postojna, 1892, Anton Pahor, Vojnice, Sežana, 1897, Ivan Balon, Črez, 1876, Anton Dobre,
mu kmetu. Mnoga kokoš ali pete- Sorica Anton KlemenčiS, Lokvica,
Ivanič, Hrenovice, Josip Mrvar, Šmihel, Stopiče, 1892, Janez Zupan, Križ, Kranj, 1897, A-lojzij Osredkar, Polhov gradeč, 1896, Matija Kadunc, Grosuplje, 1893, Janez Holzman, Remšnik, Slov. gradeč, 1894, Andrej Želez-nikar, Želimlje, 1894, Josip Krni-čar, Šenčur, 1893, Andrej Gašpe-rin, Begunje, 1894, Janez Zavec, Ptuj, 1893, Jakob Arh, Srednja vas, 1871 Anton Gorenc, Šmarjeta, 1895, Jakob Jereb, Krtina, 1895, Jakob Štimec, Osilnica, 1895, Jakob Albreht, Poljane, 1891, Matija Babnik, Šmarje, Ljubljana, 1896, Josip Schweinzer, Deutsch-Lands-berg, 1892, Janez Ciuha, Dobrava, Ljubljana, 1893, Martin Lesar, Bučka, 1887, Josip Debevec, Ra-tež, Brusnice, Vincenc Slatnar, Križ, Kranj, 1892, Janez Košnik, Predoslje, 1895, Anton Baznik, Sv. Križ, Krško, 1875, Jožef Pavlin, Kranj, 1891, Janez Golob, Ielje, 1893, Josip Wohlgemut, Stara Loka, 1879. Rez. Balant Anton, Spodnja Idrija; inf. Baznik Ant., Krško ; desetnik Brulc Alojzij, No-mo mesto; inf. Burja Ivan, Kamnik : -rez. Buršič Matej, Pulj; inf. Debevc Josip, Borovnica; inf. Do-bravec Fran, Cerklje; inf. Dremelj Franc, Litija; inf. Furlan Alojzij, Trst; desetnik Glavan Josip, Novo mesto; inf. Horcen Ivan, Cerklje; inf. Jakš* Franc, Novo mesto; inf. Jelenko Franc, Konjice; inf. Jureš Josip, Ljutomer; inf. Kos Anton, Krško; poddesetnik, tit. desetnik Kos Franc, Gorje; inf. Kos Josip, Slovenji gradeč ; inf. Kosmač Matija, Kranj;
inf. Križnik Franc, Brežice; inf. Kunstelj Ivan, Radovljica; inf. Lužar Josip, Krško; inf. Okorn Franc, Kranj; inf. Osredkar Alojzij, Ljubljana; inf. Peče Ivan, Kočevje ; desetnik, tit. četovodja Prek Alojzij, ljubljanska okolica; inf. Prepast Ivan, Radovljica; inf. Robas Josip, Cerklje; inf. Roje Ivan, Ljubljana; inf. Sumah Josip, Slovenji gradeč; inf. Zalar Andrej, Ljubljana.
Ujeti:
Inf. Babnik Anton, Litija; inf. Bajec Ignacij, Kočevje; inf. Bar-tol Franc, Novo mesto (tudi ranjen); rez. Boje Ivan, Kočevje (ranjen); inf. Bukovec Josip, Črnomlje; rez. Černjac Jakob, Postojna ; inf. Erste Martin, Trebnje; inf. Dimic Filip, Kamnik (ranjen) inf. Dulc Ivan, Krško ,ranjen); inf. Fajdiga Anton, Stara Loka; inf. Fojkar Peter, Škofja Loka; rez. Gorenčič Avgust, Novo mesto (ranjen); desetnik Hladovy Josip; inf. Hribar Franc, Zgornji Tuhin; rez. Hribar Ivan, Litija; rez. poddesetnik Janežič Alojzij, ljubljanska okolica; častniški sluga Kavčič Jakob, Kranj; tit. desetnik, Kavčič Ivan, Tolmin; inf. Kobilšek Peter, Ljubljana; inf. Končnik Rudolf, Kamnik; inf. Konjar Ivan ; poddesetnik Kos Josip, Ljubljana; inf. Kozak Mihael. Kamnik (ranjen); četovodja Ko-žef Josip, Litija;.rez. Kožar Ivan. Kočevje; inf.Kramar Franc, Kamnik; inf. Kuhar Ivan, Krško; desetnik Kump Rud°lf, Kočevje; inf. Lavrič Josip, Kočevje; poddesetnik Lesar Josip, Kočevje; inf. Ma-
har Ivftn, Kočevje (ranjen); inf. Majhen Josip; rez. Mallner Josip,
Kočevje; inf. Mencej Rudolf, Ljubljana; inf. Ttf ittermajer Karel, Ljubljana; rez. Murn Josip, Nove
mesto; inf. Napošl Franc, Ptuj; tit. desetnik Novak Jakob, Ribnica; inf. Novak Josip, Krško; rez. Osterman Matija, Kočevje; inf. Pavlin Matija, Krško; inf. Pavlo-vič Jakob, Krško; inf. Petschauer Ludovik, Kočevje; desetnik Pože-nel Josip, Ljubljana; inf. Rakovec Fr., Kranj; inf. Rakovec Franc, Kamnik; inf. Rugelj Peter, Krško; inf. Šarabon Ferdinand; inf. Sečnik Martin, Sv. Jošt; inf. Škrinjar Ivan; inf. Stanovnik Alojzij, Pol-hoy Gradec; inf. Štefe Franc, Kranj; tit. poddesetnik Štih Jos., Krško; inf. Štimec Peter Kočevje; inf. Štirn Ivan, Kranj; inf. Strah Anton, Kočevje; inf. Stubler Marko, Črnomelj, (ranjen); inf. Sturm Josip, Kočevje; inf. Šusteršič Fr., Litija; inf. Šusteršič Franc, Ljubljana; inf. Tome Franc, Ljubljana; inf. Tominec Mihael, Sv. Jošt (ranjen); inf. Tratnik Kazimir, Ljubljani; inf. Verderber Ivan, Kočevje, inf. Vodenik Franc, Litija; inf. Železnik Rudolf, Ljubljana; tit. poddesetnik Zupan Ivan, Kamnik.
Mladenič, ki služi morda samQi po $8. — na teden in se poroči s k^kim dekletom, ki ne zna gospodinjiti, ter kuhati, ugrizne s tem
običajno v zelo kislo jabolko. • • •
Sodi moža po tem, o Čemu govori,. žensko pa po onem, o čemur ne govori.
38% VEČ DOBIČKA!
ieldvalue {


To je poročilo poljedelskega departments Zedinjenih držav o kmetijskih pridelkih na kmetijah zgornjega dela države Wisconsin. Za primereno ceno od vsacega akra koruze, ovsa, pšenice, ječmena, rži, in sena, se je vzelo primero od North Dakote, South Dakote, Nebraske, Kansas, Oklahoma, in Texas.
In povprečna vrednost šest kratnega pridelka na vsacem akru v šestih zadnje imenovanih držav je bila $76.28. Za Wisconsin je pa vrednost šest kratnih pridelkov $105.17 ali za 38% višja kakor imenovanih šest držav. Najvišja vrednost od kateresibodi države je 20% nižja kakor naša cena za aker zemlje ktero vam nudimo v
Gorenjem VVlsconsinu—Najboljši kraj za deteljo v Ameriki.
Upper Wisconsin
B *"The Cloverlandof America ~
Jo

Mi vam prodamo to zemljo po zelo nizki ceni ali veliko cenejfte, kakor bi plačali marši kje drugje, kjer bo pridelki veliko manjši, torej mi vam naredimo nizko ceno in oblujbimo nafto gostoljubno pomoč za dobro ustanovitev na tem novem zemljišču in vas postaviti na pravo pot do bogastva in svobode.
Pošljite nam ta kupon za pojasnilno knjigo
storite to takoj in boste dobili pojasnilo o kmetijah v zgornjem delu Wisconsina ter od "zadovoljnih domov in dobre zemlje" s popolno informacijo od posestev z zemljevidom in slikami od posestnikov i t. d. in ite-
M. CESAR, tkilcpsik
Edw. Hines Farm Land Co.
Tukaj je podnebje ugodno za vse pridelke, ktere bo-dete vi hoteli tukaj pridelovati tako da se vam ne bo f
potrebno na novo učiti kmetijstva. Sole, cerkve in Jp	___
dvorane i t. d. so tukaj blizu. Glavna ie>znica jgr	La*d Co.
pelje čez sredino te xemlje. Dobri trgi in dobre W I3Z4AA Otia Bldg„ ceste.	f	Chicago.
JT , Gosp.:—Poftl jite mi va-JT »o knjigo v pogledu zgor-JT njega dela Wisconsin zemlje f ta deteljo, nizkih cen, lahkih vilna pisma od zadovoljnih kupcev, kteri so J} odplačil i t. d. od nas kupili zemljo, ter pojasnilo od na- M iih nizkih cen in lahkih odplačil. Torej jF -
pošljite nam ta kupon takoj da bodete JT	c ..........................-
prejeli direktno informacijo ie danes. jgr
1324 AA Otis Building + Chicago, tUiaoia. ^
Država
PoŠta
Ulica in it.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne po-šiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je
le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
»
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
K100 velja sedaj samo $13.50, K 50 samo $6.90
s poštnino vred.
Frank Sakser
82 Cortlandt Street, 6104 St. Clair Av<

New York, N. Y. Cleveland, Ohio.
{ IMENIK KRAJEVNIH C DRUŠTEV K. S. K. J.
L Društvo sr. fttefana, Chicago, HL
—	Predsednik John 2efran, 2313 So. Lincoln 8t. Tajnik Math. Grill, 1847 W. 22nd St. Zastopnik Anton Grego-rich, 2027 W. 23rd St. Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu Slovenski cerkveni dvorani.
2.	Društvo sv. Jotefa, Joliet, HL — Predsednik Anton Golobich, 211 Jack •on 8t. Tajnik John Vidmar, 1112 N Broadway 8t. Zastopnik John A. Težak, 1012 N. Chicago St. Redna aeja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v stari šoli.
3.	Društvo sv. Jurja, Joliet, ni. — Predsednik John N. Pezdirtz, Cora Hutchinson Ste. Tajnik Anton Nema nich, ml., 1000 N. Chicago St. Zastopnik Anton Nemanich, star., 10Q0 N. Chicago St. — Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v šolski dvorani.
A Društvo sv. Cirila In Metoda,
Tower, Minn. — Predsednik Frank Schweiger, box 835, Soudan, Minn Tajnik Joseph Erčull, box 1202 Soudan Minn. Zastopnik George Nemanich, box 741, Soudan, Minn. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Tower Minn.
5. Društvo sv. Družine, La Salle, 111 Predsednik John Tomše, 118—4th St Tajnik John Pražen, 1121—3rd St. Za stopnik Joseph Gende, 70—2nd St. Redna 'seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Math. Kumpovi dvorani.
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo
—	Predsednik John Germ 316 Palm St Tajnik Peter Culig, 1245 So. 8anta Fe Ave. Zastopnik Math. Novak, 539 8tanton Ave. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v društveni dvorani.
8.	Društvo sv. Cirila In Metoda, Joliet, m. — Predsednik Frank Trlep 1407 N. Hickory 8t. Tajnik Mat. Bu dar, 70« N. Brodaway St. Zastopnik Štefan Stukel, 1200 Elizabeth St. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v stari šoli.
10.	Društvo sv. Roka, Clinton, Iowa.
—	Predsednik John Stefanič, 608 Pearl St., Lyons, Iowa. Tajnik John Tancik 609 Pearl St., Lyons, Iowa. Zastopnik John Tancik, 609 Pearl 8t., Lyons, la. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu.
11.	Društvo sv. Janeza Krstnlka, Aurora, DL — Predsednik Frank Gorenc, R. F. D. 5, box 180. Tajnik Anton Kra njec, 500 N. Broadway St. Zastopnik Ivan Jerina, 586 N. Broadway 8t. — Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Weild Rose dvorani.
12.	Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. — Predsednik Joseph Kamin, Forest City, Pa. Tajnik Karl Zalar, box 547. Zastopnik John Telban, Forest City, Pa. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v mestni dvo rani.
13.	Društvo sv. Janeza Krst nik a, Bi wabik, Mlini, — Predsednik Joseph Ta hija, box 292. Tajnik Frank Pezderc, Biwabik, Minn. Zastopnik Anton Urih, box 106. — Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu.
14.	Društvo sv. Janeza Krst., Butts, Mont. — Predsednik Frank Balkovetz, 94 Pine 8t. Tajnik Frank Baučar, 2206 Silver Bow St. Zastopnik Karl Preles nik, 511 Watson Ave. Redna seja se vrši vsako 2. in 4. sredo v German dvorani, 215 N. Main St.
15.	Društvo sv. Boka, Allegheny, Pa. — Predsednik George Flajnik, 3329 Penn Ave. Tajnik George Vovk, 1244 High 8t., N. 8. Zastopnik Math. Klarič, 1146 E. Ohio 8t. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v K. S. Domu.
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia,
Predsednik Math. Kostainšek, 302 Wyoming Ave. Tajnik John 8um-rada, box 349. Zastopnik Math. Prija novič, 115 Chestnut 8t. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Duluth Brew dvorani.
17.	.Društvo Marije Pomagaj, Jenny Lind, Ark. — Predsednik Martin čož, box 75. Tajnik John Eržen, box 47. Zastopnik Mihael Paučnik, box 82. — Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v društveni dvorani.
20.	Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich.—Predsednik Fr. Schmaltz, Kennedy 8t. Tajnik John Bamuta, 418 Bonne St. Zastopnik Paul Mukavetz, Boundry.St. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani.
21.	Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik Frank Beg, box 31 P. O. Presto, Pa. Tajnik John Krek, box 205, P. O. Burdine, Pa. Zastopnik Ignac Krek, box 74, P. O. Burdine, Pa Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v slovenski dvorani.
23.	Društvo sv. Barbare, Bridgeport, 'Ohio. — Predsednik Anton Kočevar, R.
F. D. 2, box 11%. Tajnik Frank Hočevar, R. F. D. 2, box 11%. Zastopnik Frank Gregorčič, R. F. P. 2, box 11%. Bedna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenski dvorani v Boydsville, Ohio.
24.	Društvo sv. Barbare, Blockton, Ala. — Predsednik Lovrenc Burek, box 158. Tajnik Frank Kržič, P. O. West Blockton, Ala. Zastopnik John Maček, Box 361. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v katoliški šoli.
25.	Društvo sv. Vida, Cleveland, O.
—	Predsednik Mihael Setnikar, 6305 Glass Ave. N. E. Tajnik Joseph Russ, 6712 Bonna Ave. N. E. Zastopnik Jernej Knaus, 6129 St. Clair Ave. N. E. Bedna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Knausovi dvorani.
29.	Društvo sv. Frančiška Sal., Joliet, DL — Predsednik Martin Težak, 1201 Hickory St. Tajnik John Lekan, 406 Marble St. Zastopnik Joseph Legan, 209 Indiana St. Bedna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v stari šolski dvorani.
30.	Društvo sv. Petra, Calumet, Mich.
—	Predsednik Mihael Majerle, 7. Chestnut St., Tam loc. Tajnik John R. Ster-bentz, 2008 Calumet Ave. Zastopnik John R. Sterbentz, 2008 Calumet Ave. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerkveni dvorani.
32.	Društvo sv. Jezus Dobri Pastir, Enumclaw, Wash. — Predsednik Joseph Pašich, R. R. 21, Enumclaw, Wash. Tajnik Joseph Malneritch, R. R. No. 1, box 70. Zastopnik Joseph Malneritch, R. R. No. 1, box 70. Redna seja se vrši vsako četrto nedeljo v društveni dvorani.
33.	Društvo sv. Marije Device, Pittsburgh, Pa. Predsednik Peter Balkovee, 5206 Dresden Alley. Tajnik John Fi-lipčič, 5161 Natrona Alley. Zastopnik Josip Pavlakovič, 54 Low Road, Sharps-burg, Pa. Redna seja ee vrši vsako prvo nedeljo v K. 8. domu.
38. Društvo sv. Petra In Pavla, sas City, Kans. — Predsednik Mat. Ms-jer, 426 N. 6th St. Tajnik Peter Majerle, 322 Ann Ave. Zastopnik John Bi-žal, 416 N. 5th St. Redna meeeč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Slovenski dvorani, 515 Ohio Ave.
40.	Društvo sv. Barbare, Hibblng, Minn. — Predsednik Mihael BiŽal, 419 Iron 8t. Tajnik John Povsha, 311-^3rd St. Zastopnik Alois Ancelj, 102—5th St. Redna raeseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Model dvorani.
41.	Društvo sv. Joftefa Pittsburgh, Pa. — Predsednik Ignac Podvaanik, 4734 Hathfield 8t. Tajnik John Bojane, 207 — 57th St. Zastopnik Frank Bopar, 5631 Carnegie St. Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v K. 8. Domu.
42.	Društvo sv. Alojzija, Steelton,
Pa. — Predsednik John Belčič, 254 Frederick St. Tajnik Anton Hren, 252 Main St. Zastopnik Marko Kofalt, 844 So. 2nd St. Bedna meseč. seja se vrši vsaki tretji četrtek v društveni dvorani
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. — Predsednik Frank Petelin, 622 —3rd 8t. Tajnik Michael J. Kraker 614 E. 3rd St. Zastopnik Michael J Kraker, 614 E. 3rd St. -- Redna meseč seja se vrši vsaki 1. in 3. torek v S. S Petra in Paula dvorani.
44.	Društvo sv. Florjana, So. Chicago 111. — Predsednik Martin Golobič, 9631 Ave. L. Tajnik Jacob 8mrekar, 9520 Ave. L. Zastopnik R. F. Kompare, 9206 Commercial ave. Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo.
45.	Društvo sv. Cirila in Metoda, E Helena, Mont. — Predsednik John Smith, box 86. Tajnik Joseph Lesar box 313. Zastopnik Joseph Lozar, box 36. — Redna meseč. seja se vrši vsa ko 14 in 18 dne v mesecu.
46.	Društvo sv. Frančiška Beraf., New York. — Predsednik Joseph Rems, 2327 Putnam ave., Ridgewood, N. Y. Tajnik Anton Pavli, 410 E. 5th St. Zastopnik Jernej Habjan, 410 E. 5th St. Redna meseč. seja se vrši vsako drugo soboto v G. Koenig dvorani.
47.	Društvo sv. Alojzija, Chicago, DL
—	Predsednik Anton Petric, 11035 So Michigan ave. Tajnik John Wukshinich 2432 So. Hamlin Ave. Zastopnik Martin Nemanich, 1900 W. 22nd St. Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerkveni dvorani.
49.	Društvo Jezus Dobri Pastir, Pittsburgh, Pa. — Predsednik Mihael Mar kovič, 160 Iten St., N. 8. Tajnik Joseph L. Bahorich, 5148 Presden Alley Zastopnik Frank Rogina. 36—48th St
—	Redna meseč. seja se vrrši vsako tre tjo nedeljo v K. S. domu.
50.	Društvo Marije Sedem žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik John Mravintz, 1107 Haslage St. Tajnik Fr Trempuš, 4628 Hatfield 8t. Zastopnik Nikolaj Prokšelj, 572 Butler 8t. Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo.
51.	Društvo sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich. — Predsednik Joseph Groznik, 206—4th St. Tajnik Nicholas Paljuk, 1106 Vulcan St. Zastopnik A lois Berce, 508 E. Smith 8t. — Redna meseč. seja se vrši vsa * orvo nedeljo.
52.	Društvo sv. Alojzi Indianapolis, Ind. — Predsednik John Hribemik, 719 N. Warman Ave. Tajnik Frank 8obo tin, 946 Ketcham St. Zastopnik J. S. Zore, 726 Hough St. — Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Gač-nikovi dvorani.
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan, DL — Predsednik Frank Jerina, 1017 Wadsworth Ave., N. Chicago, 111. Taj nik John Petkovsek, 1020 Sheridan Rd., N. Chicago, 111. Zastopnik Frank Opeka, 26 Lenox Ave., N. Chicago, 111. Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slanatovi dvorani.
54.	Društvo sv. Srca Jezusovega, Chisholm, Minn. Predsednik Joseph Ule, 106 E. Poplar St. Tajnik Frank First ml., 124 W. Hemlock 8t. Zastopnik John Klun, box 668. — Redna me sečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v L. Kovač dvorani.
55.	Društvo sv. Jožefa, Crested Butte, Colo. — Predsednik Mihael Perko, box 10. Tajnik Math. Skala, Lock Box 41. Zastopnik Math. Skala, L. Box 41. — Redna mesečna seja se vrši vsako četrto soboto v Hrvatski dvorani.
56.	Društvo sv. Jožefa, Lead vlile, Colo. — Predsednik John Vidmar, 502 Chestnut 8t. Tajnik Frank Cerjak, 509 Elm St. Zastopnik Anton Novk, 630— 2nd St.—Redna meseč. seja se vrši vsakega 14. v mesecu na 517 Elm St.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. — Predsednik Josip Felicijan, 128 Beadell St. Tajnik G. Tassotti, 423 Throop Ave. Zastopnik Frank Stariha, 57 Bremen St. — Redna mneč. seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu na 211 Graham Ave.
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. — Predsednik Boštijan Dolenc, R. F. D. 2, Box 125, Irwin, Pa. Tajnik Thomas Oblak, R. F. D. 2, Box 140, Irwin, Pa. Zastopnik John Bohinc, R. F. D. 2, Box 107, Irwin, Pa.— Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v društveni dvorani.
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda, E-veleth, Minn.—Predsednik Ivan Kuzma, 202 Grant Ave. Tajnik Frank Peterlin,
O. Box 802. Zastopnik Martin Shu-kle, P. O. Box 533. — Bedna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v M. Stipetičevi dvorani.
60.	Društvo sv. Janeza Krst., Weno-na, HI. — Predsednik Jakob Pirman, Wenona, 111. Tajnik Frank Bezovšek, box 76. Zastopnik Martin Pirman, box 62. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu.
61.	Društvo Vit. sv. Mihaela, Youngs-town, Ohio. — Predsednik Joseph Volk, 803 W. Rayen Ave. Tajnik John Jerman, box 241. Zastopnik John Jerman, Box 241. Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v st. hrvatski cerkveni dvorani.
62.	Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. — Predsednik Frank Drašler, 268 Wabash Ave. Tajnik Louis Schiltz, box 167. Zastopnik Anton Križan, box 22. — Bedna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Geo. Staudohar dvorani.
63.	Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio. Predsednik Anton Globokar, 3612
82 St. S. E. Tajnik John Sustaršič, 7718 Issler Ct. 8. E. Zastopnik Frank Jernejčič, 3550 E. 81. 8t. S. E. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v M. Pluth dvorani.
64.	Društvo sv. Jurja, Etna, Pa. — Predsednik Josip Kolakovič, 47 Ches-man Ave. Tajnik John Skoff, 13 Gan-ster St. Zastopnik Frank Skrlin, 312 Butler 8t. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo št. 28 Bridge St.
65.	Društvo sv. Janesa Ev, Milwaukee, IHs. — Predsednik Anton Goličnik,1
238 Florida 8t. Tajnik John Kegel, 243 —1st ave. Zastopnik Frank Frančieh, 318 So. Pieree St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani, 4th Ave.	^^^^^
66.	Društi J sv. Frančiška, Cleveland, Ohio. — Predsednik Joseph Mehle, 7505 Woodland Ave. S. E. Tajnik Egidy Vrhove, 2777—120th 8t. S. E. Zastopnik Anton Suštaršič, 8116 Otter Ave. S. E. — Bedna meseč. seja se vrši vsa ko prvo nedeljo.
67.	Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. — Predsednik M. Matjasich, 556 So 3rd St. Tajnik M. Matjasich, 556 So 3rd 8t. Zastopnik John Simonich, 167 Main St. — Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v društ. dvorani sv. Al.
68.	Društvo sv. Barbare, Manor, Pa,
—	Predsednik Jos. Boltič, box 8, Madi son, Pa. Tajnik John Terbots, box 276 Manor, Pa. Zastopnik John Trbots, box 276, Manor, Pa. — Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Westmoreland City, Pa.
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. — Predsednik Ignac Frankelj 2217 N. 8th Ave. Tajnik Math Urich 3409 N. 5th Ave. Zastopnik Jakob Sta riha, 1711 N. 6th Ave. — Redna meseč seja se vrši vsalto tretjo soboto v Steel Bik. Bldg.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. — Predsednik John Lukežič 2217 So. 2nd St. Tajnik John Mihelčič 2842 So. 7th St. Zastopnik Anton Bu kovec, 3400 Kosciusko St. — Redna me sečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo
71.	Društvo sv. Anton Pad. Crab-tree, Pa. — Predsednik Anton Barko-vič, box 464. Tajnik Ferdinand Varba nič, box 464. Zastopnik Anton Barko-vič, box 464.—Redna meseč seja se vrši vsako prvo nedeljo v A. Jereb dvorani
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely Minn. — Predsednik George Peternel box 925. Tajnik Louis Perušek, box 441 Zastopnik John ščurek, box 571.—Red ia mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Fr. Virant dvorani.
73.	Društvo sv. Jurja, Tolucca, HI.
—	Predsednik Josip Rosich, box 101 Tajnik Matija Pavletich, box 238. Za stopnik St. Polich, box 550. — Redna seja se vrši vsakega 18. v mesecu v prostorih St. Policha.
74.	Društvo sv. Barbare Springfield, HI.—Predsednik Anton Kužnik, Spring field, 111. Tajnik John Kulavic, 1916 E. Stuart St. Zastopnik Jos. Grubel-nik, 1831 So. 15th St. — Bedna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenski dvorani.
75.	Društvo sv. Martina, LaSalle,
HI. — Predsednik Anton Meznarič, 1101 First St. Tajnik John Novak, box 173. Zastopnik Josip Barborič, 1202 First St. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Woodshankovi dvorani.
77.	Društvo Marije Vnebovsete, Forest City, Pa. — Predsednik Lovrenc Kotar, box 246. Tajnik John Osolin, box 492. Zastopnik Anton Bokal, box 552.
—	Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Mestni dvorani.
78.	Društvo Marije Pomagaj, Chicago, Illinois. — Predsednica Matilda Duller, 1856 W. 23. St. Tajnica Mary Kobal, 2040 W. 22. Place. Zastopnica Anna Schneller, 2028 W. 22. Place. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani.
79.	Društvo Marije Pom., Waukegan, 111. — Predsednik John Zalar, 1031 McAllister St. N. Chicago. Tajnik Math Jereb, 1416 So. Sheridan Rd. Za stopnik Frank Grom, 1363 So. Sheridan Rd. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slanatovi dvorani
80.	Društvo Marije čist Spoč., So. Chicago, DL — Predsednica Uršula Ku-čič, 9441 Ewing Ave. Tajnica Angela Gorenc, 9517 Ewing Ave. Zastopnica Katarina Jakovčič, 9621 Ave. M.—Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo ne deljo v Medoševi dvorani.
81.	Društvo Marije Sedem žalosti, Pittsburgh, Pa. — Predsednica Maria Lokar, 4823 Hatfield St. Tajnica Jo sephina Fortun, 4822 Plum Alley. Zastopnica Ana Golovič, 6 Martha St., Etna, Pa. — Redna meseč. seja se vrši vsako četrto nedeljo v K. S. Domu.
83.	Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans. — Predsednik Frank Garyiar, R. R. 2, Cherokee, Kans. Tajnik Anton Skubitz, R. R. 2, box 67, Pittsburgh, Kans. Zastopnik Frank Spehar, R. R. 2, Pittsburgh, Kans. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Spe-harjevi dvorani.
84.	Društvo Marije Sedem žalosti, Trimountain, Mich. — Predsednik Ju-raj Pintar, box 458, Painesdale, Mich. Tajnik Victor Radoševič, box 56. Zastopnik Josip Pintar, box 458, Painesdale, Mich. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v finski dvorani.
85.	Društvo M. čist. Spoč., Lorain, O. Predsednica Barbara Jakopin, 1682 E. 33. St. Tajnica Vida Kumše, 1735 E. 33rd St. Zastopnica Johana Svete, 1780 E. 28th St. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v A. Virantovi dvorani.
86.	Društvo sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo. — Predsednica Terezia Potočnik, 674 Ahsay Ave. Tajnica Apo-lonia Mrak, 420—6th St. Zastopnica Frančiška Mrak, box 253. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenskem Domu.
87.	Društvo sv. Antona Padov. Joliet, HL — Predsednik Math Judnich, 1307 N. Broadway. Tajnik Math Vidmar 205 Moran St. Zastopnik John Grabri-jan, 1613 Elizabeth St. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v stari šolski dvorani.
88.	Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. — Predsednik George Hribljan, Box 104 Ahmeek, Mich. Tajnik Steve Panijan, P. O. Copper City, Mich. Zastopnik Steve Panijan, P. O. Copper City, Mich. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo na Ahmeek, Mich.
89.	Društvo sv. Petra ln Pavla, Etna, Pa. — Predsednik Mihael Belavič, 46 Bridge St. Tajnik Ivan Kulišič, 34 Sycamore St. .Zastopnik Nick Erde-ljac, 376 Butler St. — Rodna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Bennett, Pa.
90.	Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Neb. — Predsednik Martin Der-gane, 5116 So. 22 St., Tajnik Frank Kompare, 2201 Madison St. Zastopnik Joseph Gerdun, 4218 So. 27th St. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Schlitz dvorani.
9L Društvo sv, Petra ln Pavla, Rankin, Pa. — Predsednik Math Kozan, 332—3rd 8t. Tajnik L. Blažina, box 203, Bankin, Pa. Zastopnik Frank Habič, 327—4th St., Rankin, Pa. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Hrv. Cerkv. dvorani.
Društvo sv. Barbare, Pittsburgh,
92.
Pa.—Predsednica Ljuba železnak, 4915
Butler St. Tajnica Maria Novogradae, 4820 Harrison St. Zastopnica Maria Ko-stelae, 4917 Plum Alley. — Redna meseč. seja se vrši jrsako drugo nedeljo
na Benet, Pa.
93.	Društvo Friderik Baraga, Chisholm, Minn. — Predsednik John Kočevar, box 422. Tajnik Peter Staudohar, 203 Central Ave. Zastopnik Math Knaus, 216 W. Oak St. — Bedna meseč seja se vrši vsako drugo nedeljo v L. Kovačevi dvorani.
94.	Društvo Marije Zdravje Bolnikov, Sublet, Wyo. — P.edsednik John Krumpačnik, box 61. Tajnik Jerne; Gradišnik, box 189. Zastopnik Alois O-rešnik, box 192. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v F. Čire;
95.	Društvo sv. Alojslja, Broughton
Pa. — Predsednik Anton Ipavec, Broug-
ton, Pa. Tajnik An'on Kozleučar, box 174, Zastopnik Jacob Brule, box 197. Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v društv. dvorani.
96.	Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Predsednik Nick Zvonarič, Seminole, Pa. Tajnik Anton Hren, Seminole, Pa. Zastopnik Anton Hren, Seminole, Pa. Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkv. dvorani.
97.	Društvo sv. barbare, Mt. Olive, HI. — Predsednik Frank Vukelič, box 724. Tajnik Anton Muič, box 723, Za stopnik John M. Knes, P. O. Mt. Olive, 111. — Redna meseč. seja se vrši vsako p,rvo nedeljo.
98.	Društvo sv. Treh Kraljev, Rockdale, HL — Predsednik Anton Oberstar, 120 Moen Ave. Tajnik Joseph Snedec 115 Davis Ave. Zastopnik Joseph Bošt jančič, 143 Moen Ave. — Redna meseč seja se vrši ysako prVo nedeljo v A. Ma-vričevi dvorani.
100.	Društvo sv. Jurija, Sunny Side, Utah. — Predsednik Anton Težak, box 35. Tajnik Jacob Lončarič, box 195 Zastopnik Anton Nemanich, box 148 Redna meseč. seja se vrši vsako zadnjo nedeljo v P. Barbolio dvorani.
101.	Društvo sv. Cirila ln Metoda, Eorain, Ohio. — Predsednik John Piškur, 2937 Elyria Ave. Tajnik Henrik Kompare, 1709 E. 29th 8t. Zastopnik John Juha, 1794 E. 29th St. — Redna meseč. seja Be vrši vsako prvo nedeljo v A. Virantovi dvorani.
102.	Društvo "Novi Dom", New ark, N. J. — Predsednik Joseph Stem-bal, 23 Norfolk St. Tajnik Joseph Stembal, 23 Norfolk St. Zastopnik John Intihar, 21 Webster St. — B«dna meseč seja se vrši vsako tretjo nedeljo v J. Stembala prostorih.
103.	Društvo sv. Jošefa, Milwaukee, Wis. Predsednik Math Sekula, 48th Ave. in Hadley Place. Tajnik Louis Sekula, 465—52. Ave., West Allis, Wis. Zastopnik Frank Anzelc, 203 Lake St.
—	Redna meseč. seja se vrši vsako dru go nedeljo v cerkv. dvorani.
104.	Društvo Mar. čist. Spoč., Pueblo, Colo. — Predsednica Anna Princ, 1222 Taylor Ave. 'Tajnica Julija Kraševec, 1237 Eiler Ave. Zastopnica Mary Kra-šovec, 207 Northern Ave. — Redna meseč. seja se vrši vsakega 15. dne v me secu v M. Luksetič dvorani.
105.	Društvo sv. Ane, New York, N. Y. — Predsednica Fanny Keršmanc, 418% E. 9th St., New York. Tsjnica Mary Kompare, 32 Stagg St., Brooklyn, N. Y. Zastopnica Josephine KerČ, 424 E. 9th 8t., New York — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v navadni dvorani.
108.	Društvo sv. Genovefe, Joliet, HL — Predsednica Maria šetina, 1011 N. Chicago St. Tajnica Maria Flajnik, 105 Indiana St. Zastopnica Elizabeth Grayhack, 1012 N. Broadway St.—Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v šolski dvorani.
109.	Društvo sv. Družine Alliqulppe, Pa. — Predsednik Jurij Smrekar, box 71. Tajnik John Jager, box 137. Zastopnik Jacob Grželj, box 71. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo.
110.	Društvo sv. Jožefa, Barberton, Ohio.' — Predsednik Frank Bertoncel, 147 Center St. Tajnik Joseph Lekšan, 149 Center 8t. Zastopnik Joseph Pod-pečnik, box 225. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v N. Dor-miša prostorih.
111.	Društvo sv. Srca Marije, Barberton, Ohio. — Predsednica Frances Bertoncel, 147 Center St. Tajnica Maria Vidergar, 112 Sterling ave. Zastopnica Jera Podpečnik, box 225. — Redna meseč seja se vrši vsako drugo nedeljo v J. Lekšan dvorani.
112.	Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn.
—	Predsednik Paul Bukovich, box 462. Tajnik Joseph Agnich, box 266. Zastopnik Joseph Pešel, box 165. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v stari cerkvi.
113.	Društvo sv. Roka, Denver, Colo. Predsednik Joseph Starešinič, 4763
Washington St. Tajnik Alojz Andolšek, 5173 Clarkson St. Zastopnik John Turk, 4920 Pearl St. — Redna meseč. seja se vrši vsakega 13. dne v mesecu na 4881 Washington St.
114.	Društvo Marije Milost. Pol., Steelton, Pa. — Predsednica Ana Petric, box 10 Bressle*, Pa. Tajnica Mary Butala, 768 So. 2nd St., Steelton, Pa. Zastopnica Mary Starašinič, 764 So. 2nd St., Steeltpn, Pa. — Redna meseč seja se vrši vsake tretjo nedeljo v dr. Sv. Alojzija dvorani.
115.	Društvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. — Predsednica Terezia Cvi-tkovič, 518 Dugaro St. Tajnica Mary Maurin, 449 Ferry St. Zastopnica Ana šajnič, 422 Ann Ave. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenski dvorani.
118.	Društvo sv. Pavla, Little Falls, N. Y. — Predsednik Charles Leskovec, 541 Jefferson St. Tajnik James Ter-šek, 2 Court St. Zastopnik Frank Gre-gorka, 2 E. Cassler St. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo na 18 Seeley St.
119.	Društvo Marije Pom., Rockdale, HI. — Predsednica Frances Lozar, 115 Davis Ave. Tajnica Mary Kostelec, 509 Moen Ave. Zastopnica Lucija Rib-nikar, 120 Moen ave. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v šolski dvorani.
120.	Društvo sv. Ane, Forest City, Pa. — Predsednica Fanny Susman, box 611. Tajnica Mary Spec, box 611. Zastopnica Paulina Osolin, box 492. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Mestni dvorani.
121.	Društvo Marije Pom., Little Falls, N. Y. — Predsednica Katie Kavčič, 1 Danube Lane. Tajnica Jenny škof, 39 Danube St. Zastopnica Mary Susman, 4 William St. — Redna meseč.' seja se vrši vsako drugo nedeljo 18 Seeley St.
122.	Društvo sv. Jožefa Rock Springs, Wyo. — Predsednik Matevž Ferlič, 211 Sherman St. Tajnik Matevž
Leskovec, box 547. Zastopnik Frank
Plemel, P. O. Rock Springs, Wyo. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slovenskem Domu.
123, Društvo sv. Ane, Bridgeport, Ohio. — Predsednica Maria Hoge, R. F. D. 2, box 11%. Tajnica Josephine Hočevar, R. F. D. 2, box 11%. Zastopnica Johana Rutar, box 482. — Redna meseč seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Boydsville, Ohio.
126.	Društvo sv. Martina, Mineral, Kans, — Predsednik Msrtin Dolenc box 24. Tajnik Peter Dolenc, box 163 Zastopnik Peter Benda, box 328.—Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v P. Bussel dvorani.
127.	Društvo sv. Ane, Waukegan, HL
—	Predsednica Mary Turk, 1016 Lenox Ave., N. Chicago, 111. Tajnica Mary Bar tel, 1016 Lennox Ave. N. Chicago, 111 Zastopnica Mary Lukančič, 830—10th St. — Redna meseč. seja se vrši vsako četrto nedeljo v šolski dvorani.
128.	Društvo sv. Barbare, Etna, Pa.
—	Predsednica Ana Novak, 37 8yca more St. Tajnica Johana škoff, 13 Gan ster St. Zastopnica Johsnna škoff 13 Ganster St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako zadnjo nedeljo n.i 37 Sycamore 8t.
129.	Društvo Marije Pool, South Omaha, Neb. — Predsednica Katarina Schweigar, 5637 So. 23rd St. Tajnica Maria Kompare, 2201 Madison St. Zastopnica Antonia Jakšič, 1427 N. 23rd St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo na 5637 So. 23rd 8t.
130.	Društvo sv. Pavla, DeKalb, HL
—	Predsednik Paul KaBher, 1409 State St. Tajnik Math Kasher, 1112 State St Zastopnik Frank Mrlak, box 203. — Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo na 1409 State St.
131.	Društvo Marije Rož. Venca, Aurora, HL — Predsednik Math Koste-lich, box 155. Tajnik John Roblek box 14. Zastopnik Frank Miklič, box 27R.
—	Redna meseč. seja vVši vsako četrto nedeljo v S. D. D. dvorani.
132.	Društvo sv. Roka, Frontenac, Kans. — Predsednik Frank Zrzovi, R. 8, box 45, Pittsburgh, Kans. Tajnik Frank Kerne, box 283. Zastopnik Anton Katzman, box 514. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Av strijski dvorani.
133.	Društvo sv. Ime Marije, Iron-wood, Mich. — Predsednica Ana Kac marčik, 314 E. Thomas 8t. Tajnica Helena Marinčič, 215 So. West St. Zastopnica Maria Mukavec, 207 Baundry St.
—	Bedna mesec, seja se vrši vsako drugo nedeljo v Paula Muka vie dvorani.
134.	Društvo sv. Ane Indianapolis, Ind. — Predsednica Maria Gačnik, 702 Holmes Ave. Tajnica Antonia Kos, 702 Holmes ave. Zastopnica Karolina Sto-nich, 765 Holmes Ave. — Redna meseč seja se vrši vsako drugo nedeljo v šolski dvorani.
135.	Društvo sv. Clr. in Met, Gilbert, Minn. — Predsednik Leo Kukar, box 246. Tajnik Frank Koshar, box 553 Zastopnik Anton Erchul, box 214. — Redna meseč. seja se vrši vsake četrto nedeljo v A. Indihar dvorani.
136.	Društvo sv. Družine Wllllard, Wis. — Predsednik Alouis Koščak, box 16. Tajnik Frank Perovšek, box 10. Zastopnik Joseph Pekolj, box 12. — Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v šolski dvorani.
137.	Društvo sv. Ant. Pad. Aurora, Minn. —.Predsednik Anton Jelnikar, box 361, Tajnik Anton Zaletelj, box 468 Zastopnik Mihael Štrucel, box 387. — Redna meseč. seja se vrši vnako prvo nedeljo v 8. D. D. dvorani.
139.	Društvo sv. Ane, LaSalle, HL— Predsednica Johana Brudar, 154—3rd St. Tajnica Maria Stušek, 1043—2nd 8t. Zastopnica Maria Pražen, 1121—3rd St. Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v šolski dvorani.
140.	Društvo sv. Rozalije, Springfield, HI. — Predsednica Ivana Bučar, 1009 So. 15. St. Tajnica Alojzia Kužnik, 1201 So. 19th St. Zastopnica Roza Ku-lovič, 1916 E. Stuart 8t. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slov. šoli.
143.	Društvo sv. Janeza Krst., Joliet, Dl. — Predsednik Joseph Grill, 1208 N. Broadway. Tajnik Steve G. Vertin, 1004 N. Chicago, St. Zastopnik Jos. J. Pleše, 911 N. Scott 8t. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slov. stari šoli.
144.	Društvo sv. Clr. In Met., Sheboygan, Wis. — Predsednik Math June 609 N. Water St. Tajnik Frank Miko-lič, 2433 N. 8th St. Zastopnik Mihael Progar, 1413 N. 8th St. — Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani.
145.	Društvo sv. Valentina, Beaver Falls, Pa. — Predsednik Karol Lovše, Beaver Falls, Pa. Tajnik Ignac Krklec, 1832—3rd Ave. Zastopnik Frank Bro-zich, 1527—2nd Ave. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerk. dvorani.
146.	Društvo sv. Jožefa, Cleveland, O.
—Predsednik John Lekan, 3514 E. 80th St. Tajnik Math Zakrajšek, 3528 E. 82nd St. Zastopnik Jos. Lekan, 3556 E. 80. St. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Plutovi dvorani.
147.	Društvo Marije Pom., Rankin, Pa. — Predsednica Katarina Blažina, box 203. Tajnica Ivana Halovanič, 230 3rd St. Zastopnica Dorothy Slobodnjak, 314 Hawkins Ave. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkv. dvorani.
148.	Društvo sv. Jožefa, Bridgeport, Conn. — Predsednik Janos Dominko, 184 Spruce St. Tajnik Rev. M. J. Golob, 44 Butler Ave. Zastopnik Rev. M. J. Golob, 44 Butler Ave — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkv. dvorani.
150.	Društvo sv. Ane, Cleveland, O.
—Predsednica Marija Sustaršič, 7718 Issler Crt. S. E. Tajnica Mary Sadar, 3529 E. 81st St. S. E. Zastopnica Mary Peskar, 8001 Aetna Rd. S. E. — Redna meseč. seja se vrši vsako tr»tjo nedeljo mesecu v šolski dvorani
151.	Društvo sv. Družine, Indianapolis, Ind. — Predsednik Jernej Stanfelj, 744 Hough St. Tajnik Frank Luzar, 760 Hough St. Zastopnik Jos. Rolih, 755 Warman Ave. Redna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Hribarjevi dvora-
152.	Društvo sv. Mihaela, So. Deer-ing, DL—Predsednik Ivin Kralj, 10751 Calhoun Ave. Tajnik Luka Matanič, 10840 Torrenee Ave. Zastopnik Ivan Tomical, 10812 Torrenee Ave. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo.
153.	Društvo sv. Jeronima, Canons-burg, Pa. —• Predsednik Frank Kirn, box 111. Tajnik John Pelhan, box 174. Zastopnik. John Pelhan, box 174. —
Redna meseč. seja se vrši vsako
nedeljo.
154. Društvo Marije Majnlks HL - Predsednik Jos. Koc^n ^Sft So. Adams St. Tajnik Jacob
vee, 2721 So. Washington 8t Z^ nik Math Papich, 314 Eastoa Av?^ Redna meseč. seja se vrši vsako H™Z nedeljo pri M. Klarieh.	arnf°
156.	Društvo sv. Ane, oms«j-. Mlnn. - Predsednica Mwy Barko^ box 586. Tajnica Kath Stiudohar Birch St. Zastopniea Mary Cvar' u. Spruce St. - Bedna meseč. .eja £ vr« vf Jj? P^nedeljo v Ljud. Čitalnici
157.	Društvo Kraljice Majnlka. boygan, Wis. — Predsedniea Kronovšek, 816 So. 13th St. Ta^nS! Mary Prisland, 723 Georgia Ave S stopnica Ivana Susha, 933 Indiana Avl Bedna meeeč. seja se vrši vsako dn£ sredo v mesecu v cerkv. dvorani
Ker nam na opetovano prošnfo štva št. 39, 124 in 142 še di danes n£ doposlala poroči'a o novoizvoljenih^, radnikih, jih nismo mogli na tem mmtn priobčiti	wm
OPOMBA*
Gg. društveni tajniki so naproš*. ni, da poročajo takoj vsako preme*be naslova in sicer glavnemu tajniku Jed-note, ter upravništvu 4' Glasila K. a r Jednote".	K
ko
BLAGOHOTNO UVAŽEVA-NJE!
Ravno pred zaključkom lista in > je bila 7 tiran že ti«yaT1ft ^ prejeli od bančne tvrdke Prank Sak»er v New Yorkn brxojavno naznanilo, da te je cena kronam dvignila. K 100.00 velja tedaj $14.00; K 50.00 pa $7.20.
Upravniltvo.
Dr. Martin J. Ivec
Slovenski zdravnik
largssa Vrhovni zdravnik K. S. K. J.
900 N. Chicago St
Cornar Clay St., JOLIET, ILL.
Ura« zraven atov. cerkva.
Uradne ure: 10—12; 2—4; 7—6. Chicago telefea: 4296. Dom 2192 L.
S2

Frank Pelkovšek
WA
Zastopnik rasnih Pošilja denarje v pravlja
iT"
kegan
la v Vts
TEL.: CANAL «017.
PRVA SLOVENSKO-HRVATSM
MLEKARNA j
F. GRILL'S DAIRY
IS iS W. 22nd St.. Chicago. III.
Poxor gospodinje! Ako rabite pri gospodinjstvu sveže mleko, dobra sladko, ali klalo smetano, (Cream) ali okuano, doma narefeno maela*
(Butter) oglasite v moji mlekarni.
Jas prodajem mleko, ki je pasterii-zirano; dobivam ga naravnost od fa^ merjev. Mleko je preje natančno pre* skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) p redno gre iz mlekarne; torej iprantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom refeneem.
Mleko razvaiam po hišah točno vsak dan • pravem času.
Za obilna naročila se toplo priporočam:
r^AAJC CHILL.
■Im— Au hiHiM
Važen nasvet
Ake st« v zadregi, da morda potrebujete
ODVETNIKA ALI ZAGOVORNIKA
obrnite se za zaupne na:
August W. Kerr-a
ki Vam bode stal na strsni ia pripomogel do Vsših prsvic. Ta odvetnik ie prijatelj delaveev, ker je vrhovni svetovslec in odvetnik velike unije
United Mine Worker* of America.
"District 12.
Osobito se priporoča delavcesi v odškodninskih tožbah. Njegov naslov je«
A. W. KERR,
ROOM SlO-Sll FERGUSON BUIUMNC