Od L nov. dalj«
naročnina mesečno 80 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 00 din. za Inozemstvo 120 din.
Uredništvo: Kopitarjeva oL 6/TIL TeL «0-01 da 40-05
SLOVENEC
Izhaja vsak dn zjutraj urami ponedeljka ia dneva po praznftn.
Cefe. rafij LJubljana ftL 10.650 za naročnino ln Stev. 10349
ca inserata. Oprava: Kopitarjeva alica 6 TeL 40-01 do 40-05 Podruž.i Maribor, Celje, PtuJ.Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje
Hudi boji pri Tobruku in Soliumu
Italijansko vojno poročilo št. 329
V	noči na 29. aprila so sovražna letala priletela nad Benghasi.
V	Vzhodni Afriki so v raznih odsekih naše čete nadaljevale. 9 preprečevanjem sovražnega pritiska in sicer s topništvom in pehoto.
Nekje v Italiji, 30. aprila, s. Uradno poročilo štev. 829 glavnega Štaba italijanskih vojnih sil pravi:
Italijanski in nemški letalski oddelki so bombardirali sovražne mornarske edinice v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Letala nemškega letalskega zbora so bombardirala letalsko oporišče in zadela sovražne ladje v La Valette (Malta). V letalski bitki sta bili sestreljeni dve sovražni letali.
V Cirenajki se nadaljuje na bojišču Tobruka obleganje angleških sil. Na bojišču pri Soliumu so ofenzivni napadi italijanskih in nemških sil prizadejali občutne izgube sovražniku in so ga prisilili, da se je moral na več točkah umakniti. Italijanski in nemški letalski oddelki so nadaljevali z rušenjem pristanišča in obrambnih naprav v Tobruku. Zadete so bile baterije in postojanke. Prav tako so letala z ognjem iz strojnic obsipala angleška motorna vozila. Eno letalo vrste »Blenheim« je bilo sestreljeno.
Bombni napadi na Malto
Na bojišču, 30. aprila, s. Posebni dopisnik agencijo Štefani na letalski fronti poroča, da so bombniki nemškega letalskega zbora včeraj opoldne napadli letalska in pomorska oporišča na Malti. Močno streljanje sovražnega protiletalskega topništva in sovražna letala niso mogla ovirati nemških bombnikov, ki so z velikimi bombami napadali vse važne naprave v pristanišču. Razdejanja so ogromna. Požari so nastajali povsod in škoda je zelo pomembna.
Nemško vojno poročilo
Berlin, 30. aprila. Današnje poročilo nemškega vrhovnega poveljstva pravi:
V	vodah okoli Anglije so nemške podmornice potopile 35.000 ton sovražnega brodovja, nemški hitri čolni pa so ob angleški jugovzhodni obali napadli močno zavarovan prevoz ladij in potopili tri trgovske ladje s skupno 9500 tonami.
V	Grčiji so nemški motorizirani oddelki prodrli do južnih pristanišč Peloponeza in s tem zavrli nadaljnji beg Angležev čez morje. Pri tem so dosedaj zajeli 5000 Angležev, med temi enega angleškega generala in številne Srbe, med temi pa štiri generale in 300 častnikov.
Dne 28. aprila so nemška lovska letala v grških vodah pri otoku Hydra uničila štiri angleška vodna letala Walrus. Nemška bojna in strinoglavska letala so v večernih in nočnih urah dne 20. aprila napadla pristanišče La Valetta na otoku Malti. Pogodila so v polno lahko križarko, ki je bila v vojni pripravljenosti ob pomolu, prav tako pa so napravila letala veliko škodo na skladiščih petroleja in zažgala rušilec in še veliko trgovsko ladjo. Drugi napad so letala izvedla na letališče Lucca pri La Valetti. V letalskem boju nad otokom je sovražnik izgubil dve letali vrste Hurricane, lastnih izgub pa ni bilo.
V	Severni Afriki so nemška in italijanska strmoglavska letala napadla letališče Tobruk, topniške postojanke pri utrdbi Pilastro in utrjene naprave južno od Via Balbia. Letala so povsod metala bombe težke vrste.
V	zadnji noči so močne letalske sile bombardirale znova vojno pristanišče P 1 y m o u t h. Nastali so veliki požari, predvsem v Devonportu. Bilo je več močnih eksplozij, razdejane so naprave v ladjedelnicah in v skladiščih pogonskih sredstev. Ostali oddelki bojnih letal so napadli pristanišče Cardiff, Lovestoft, Ipsvich. Povsod so napadi bili uspešni.
Na morjih okoli Anglije so letala
proti jugovzhodni angleški obali in na Kanalsko obrežje sestrelila šest lovskih letal vrste Spitfire in dve bojni letali vrste Bristol-Blenheim. Lastnih izgub ni bilo.
Sovražnik je ponoči s slabšimi silami metal bombe v zahodni in jugozahodni Nemčiji. Napadal je razne kraje in zmetal le malo rušilnih in zažigalnih bomb, ki so napravile le malo škode. Med civilnim prebivalstvom je bilo le nekaj mrtvih in ranjenih.
Posadka nočnega lovskega letala , in sicer višji narednik Sommer, višji narednik Reingabe in narednik Glass, se je v zadnji noči zlasti odlikovala.
Sovražnik je v dneh 28. in 29. aprila izgubil 47 letal. Od teh je bilo 21 letal zbitih v letalskih bitkah in od nočnih lovcev, 9 od mornariškega topništva in lahkih mornariških sil, eno letalo pe je sestrelilo protiletalsko topništvo. Ostanek je bil razdejan na tleh. V istem času smo izgubili šest svojih letal.
Dover hudo bombardiral
Berlin, 30. aprila. Včerajšnje bombardiranje Doverja je bilo najhujše, kar so ca nemški topovi opravili od zadnje jeseni. V Londonu pa izjavljajo, da je bil to samo dvoboj med nemškim in angleškim topništvom. Toda v Berlinu izjavljajo, da so izstrelki angleškega topništva najbrž popadali v morje, kajti niti ena granata ni padla na francosko obrežja
Uradni razglasi
1. maj
delavni dan
Kraljevi Civilni Komisarijat za zasedeno slovensko ozemlje obvešča, da je jutri, 1. maja, normalen delavni dan za vse javne, privatne in strokovne urade, za vse industrijsko, trgovske in gospodarske ustanove.
Normalen delavni čas velja zato za vse brez razlike.
Opozorilo
V	krajih, ki so jih prvotno zasedli Nemci in pozneje evakuirali, je nemško vojaštvo plačevalo svoje nakupe s takozvanimi Reichsmarkkassen-scheine in kovanim drobižem pfenigov.
Ker sta na slovenskem ozemlju, zasedenem po Italijanski Oboroženi Sili kot pravnoveljavno plačilno sredstvo priznani samo dinar in lira, je smatrati Reichsmarkkas9enscheine in pfenige za tujo valuto, ki pri nas ni veljavna.
Po čl. 4 naredbe Kr. Civilnega Komisarijata o denarnih in valutnih zadevah i dne 25. aprila t. 1. št. 6. ki je izšla v SI. listu Kr. Civilnega Komisarijata za zasedeno slovensko ozemlje po nar. št. 283-34-1941 na strani 302, je tuje valute in plačilna sredstva prijaviti do 30. t. m. pri Hranilnici dravske banovine v Ljubljani.
Dosedaj je bila ta naredba podaljšana do 3. maja.
Prebivalstvo se zaradi tega opozarja, da takoj prijavi pri Hranilnici dravske banovine v Ljubljani v treh izvodih to valuto, ki ni pri nas zakonito plačilno sredstvo.
Naredba Kr. Civilnega Komisara o policijski uri tn gibanju prebivalstva
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje, na podlagi prejšnjih razglasov Povelj-ništva XI. armadnega zbora z dne 15. aprila 1941-XIX, Poveljništva divizije »Isonzo« z dne 12. aprila 1941-XIX, Poveljništva divizije »Re« z dne 16. aprila 1941-XIX, objavljenih v Službenem listu Kr. Civilnega KomisarSata za zasedeno ozemlje, štr. 31 z dne 16. aprila 1941-XIX. in po sporazumu s pristojnimi Vojaškimi Poveljstvi,
odreja s Člen 1.
Do nadaljnje odredbe se dovoljuje promet v mejah ljubljanske občine od 5 do 22.30 ure, na ostalem slovenskem ozemlju, zasedenem po Italijanski Vojski, pa od 5 do 21 ure.
člen 2.
V	ljubljanski občini mora od 22.30 do 5 ure, v ostalih slovenskih krajih, zasedenih po Italijanski vojski, p a od 21 do 5 ure vsakdo ostati na svojem domn.
Iz hiše sme samo, kdor ima posebno dovolilnico, izdano od poveljništva K- Karabinjer-jev.
Albanski predsednik o bojih v
Tuji časnikarji v Albaniji
Albaniji

škodovala večjo ladjo. Daljnostrelni topovi nemške vojske so uspešno obstreljevali vojaško važne naprave v območju Doverja.
Nemška lovska letala so pri vdoru
Nove angleške poraze napovedujejo
Carigrad, 30. aprila, rr. Turško časopisje obširno govori o dogodkih v Grčiji in se ne more ubraniti vtisa, da je Anglija zanemarila to bojišče in si zaradi svoje neuvidevnosti pripravila jjoraz in druge neprijetnosti, ki jih ne bo mogla kmalu popraviti. List »Džumhurijet« pravi, da je Grčija padla zato, ker je dobila premalo pomoči od svojih zaveznikov Anglije in Amerike. »Akšam« se sprašuje, kakšna je sploh bila pomoč, ki jo je predsednik Združenih držav Roosevelt obljubil Grčiji in Jugoslaviji. Pomoči, kakor se zdi, sploh ni bilo. Vendar je treba vedeti, da Roosevelt ni obljubil kakšne moralne pomoči, temveč zgolj gmotne, dejansko pomoč. O tej pa nii bilo ne duha ne sluha. V Ankari se tudi začudeno sprašujejo, zakaj Anglija ni zasedla važnih severnih grških otokov, ki leže v bližini Dardanel in zakaj niso preprečili zasedbe teh otokov po nemških četah. »Jeni Sabah« pravi, da so v Afriko prispeli novi oddelki italijanske in nemške vojske, ki se bodo pridružili tistim oddelkom, ki se že sedaj uspešno bore proti Angležem pri Soliumu. List postavlja vprašanje, kako se je to moglo zgoditi spričo premoči angleške mornarice v Sredozemskem morju m spričo tolikokrat poudarjane udarne sile angleškega voj: nega letalstva. Izkrcanje novih oddelkov držav osi v Afriki pomeni za Angleže nov poraz, posebej pa še za angleško vojno mornarico.	_
Newyork, 30. aprila, r. r. Bivši angleški ministrski predsednik Baldwin je napisal v »Newyork Times« poseben članek, v katerem razpravlja o sedanjem obdobju vojne in prihaja do zaključka, da se vojna ne da dobiti samo z neprestanimi umiki Baldvvin dalje piše, da Sredozemsko morje za Angleže sedaj ni več posebnega življenjskega pomena. Iz teh ugotovitev bi se dalo sklepati, da mislijo Angleži Sredozemsko morje sploh zapustiti in se omejiti le na obrambo svojih postojank pri ui-braltarju.
prišlo v glavno mesto Albanije Tirano več zastopnikov tujega tiska, ki so si ogledali albanska bojišča. Včeraj popoldne jih je sprejel predsednik albanske vlade g. Verlaci, ki jih je v svojem nagovoru opozoril, da bodo videli kraje, kjer se je italijanska vojska skupaj z albanskimi prostovoljci šest mesecev z največjo hrabrostjo bojevala proti veliki sovražni premoči. Dejal jim je, da se bodo prepričali, kako težavno je bilo bojevati se v ne-pristojmih gorah sredi zime, kakršne drugod na Balkanu ne poznajo. S pomočjo angleške tehnične pomoči so Grki svoje čete nagnali zoper malo-
številne italijanske oddelke, ki so bili meseca oktobra postavljeni v Albanijo. Te divizije so dolge mesece zadrževale sovražne napade, ne da bi bili v tem času Grki mogli zavzeti kako važnejšo postojanko, kakor na primer Tepeleni, odkoder bi bila prosta pot v Valono in Berat, s čimer bi Albanija bila razdeljena na dva dela.
Albanija se je bila že pred dvema letoma pridružila svoji zaščitnici Italiji, ki je z njeno pomočjo upala uresničiti svoje velike narodne ideale. Zdaj bo mnogo Albancev osvobojenih. H koncu se je predsednik Verlaci vnovič zahvalil Italiji in Nemčiji za vso pomoč albanskemu narodu, ki se jo vključil v njun politični in gospodarski sistem.
Člen 3.
Javni obrati se morajo zapirati v ljubljanski občini ob 22 uri, v ostalih slovenskih občinah, zasedenih po Italijanski Vojski pa ob 21.
V javnih obratih (kavarnah, barih, restavracijah itd.) je prepovedano točiti alkoholne pijače, izvzemši pivo.
člen 4.
Tudi podnevi ne sme nihče zapustiti kraja svojega stalnega bivališča, če niina posebnega dovolila, ki ga izda poveljništvo Kr. Kurabinjer-jev ali Krajevno vojaško poveljništvo.
Vendar pa zadostuje do 5. maja 1041-XIX za odhajanje iz kraja v kraj s lotografijo opremljena listina o istovetnosti, iz katere sta razvidna poklic prizadete osebe in vzrok, zaradi katerega mora hoditi iz svojega kraja v drugega.
Člen 5.
Promet z avtomobili in zasebnimi motornimi vozili je dovoljen samo s posebnim pooblastilom Kr. Civilnega Komisnriata za zasedeno slovensko ozemlje. Doslej od Vojaških Povclj-ništev izdana pooblastila ostanejo v veljavi. Vsi avtomobili in vsa motorna vozila, ki imajo prometno dovolilo, morajo imeti posebno spozna-valno tablico.
Člen 6.
Kršilci te naredbe se pripro in izroče pristojnemu vojaškemu sodišču, obratna dovolila se odvzamejo, motorna vozila pa zaplenijo.
Ta naredba stopi takoj v veljavo.
Ljubljana, dne 29. aprila 1941-XIX,-
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: EMILIO GRAZIOLI
Le artiglierie italianc ncl settore dell'Epiro. — Italijansko topništvo v Epiru.
Italijanska civilna uprava v Primožu in ob Kolpi
Reka-Fiume, 30. Prefekt je danes izdal tale razglas:
Po naročilu armadnega generala tkscelence Ambrosija, poveljnika II. armade od danes naprej sprejemam civilno upravo za Reško pokrajino in Kolpo. Tukaj so obseženi okraji SuSak, Kastav, Ba-kar, Crikvenica, Novi, Senj, Krk, Rab, Čabar, Delnice, Karlovac, Vrbov6ko in Ogulin.
Reka-Fiume, 30. aprila 1941—XIX. Prefekt Testa.
Črna gora za Fašistično Italijo
Cetinje, 30. aprila, ai: Ob prevzemu vodstva Civilnega Komisarijata za Črno goro, se je izvedelo, da je prevzem oblasti bil izveden tako, da so bile navzoče civilne in cerkvene oblasti, Poveljnik armadnega zbora pa je izrekel navdušen govor, kateremu je odgovoril Minister Mazzolini. Tudi metropolit ter bivši minister Popovič sta izrekla prisrčne besede na naslov Fašistične Italije, prav tako pa sta izrazila svoje največje občudovanje za italijansko slavno armado. Slovesnost se je začela in zaključila s pozdravom Kralju in Cesarju ter Duceju.
Italijansko odlikovanje nemških častnikov
Rim, 30. aprila. Na pfedlog Duceja je Nj. Vel. Kralj in Cesar blagovolil odlikovati s komander-skim redom križem Savojskega vojaškega reda generala Hansa Geislerja, poveljnika nemškega letalskega zbora v Sredozemlju in podpolkovnika Martina Harlinghausena načelnika generalnega štaba nemškega zbora z Viteškim križem Savojskega vojaškega reda. Italijanski državni podtajnik za letalstvo general Pricolo, ki je bil na inšpekcijskem potovanju na Siciliji, je osebno izročil visoko odlikovanje generalu Geislerju.
Hrabrost italifanskih čet v vzhodni Afriki
Rim, 30. aprila. Ves svet se čudi ujx>rnemu in hrabremu obnašanju italijanskih čet v vzhodni Afriki, kjer se morajo boriti z mnogo močnejšim sovražnikom. Čeprav italijanske čete nimajo na razj>olago dovolj sredstev, vendarle le korak za korakom prepuščajo v neprestanih bojih ozemlje sovražniku. Italijanske čete so se pač umaknile pred stroji, toda kjer gre boj moža proti možu, so vedno zmagovite. Treba je vedeti, da sovražna vojska šteje okrog 300 tisoč mož in da razpolaga s tisoč letali in tisoč oklepnimi vozmi. Wavell, ki je j>o Edenovem načrtu osredotočil tolikšne sile v Abesinijo, sedaj svoje armade ne more umakniti iz vzhodne Afrike, ako noče riskirati da se bo položaj takoj zavrnil, kakor se je to zgodilo tudi v Libiji.
Proti Židom na Hrvatskem
Zagreb, 30. aprila. Tiskovni urad pri hrvaški vladi je imel v f>onedeljek prvo sejo. Na seji je podal državni tajnik dr. Lorkovič, ki namerava v kratkem odpotovati v inozemstvo, pregled o obnovitvenem delu v prvih dveh tednih nove hrvaške države. Oblasti so povsod zavarovale red in mir v čast Hrvatov je treba priznati, tako je rekel dr. Lorkovič, da ni bilo nikjer resnejših nastopov zo-f>er mir in red. Notranjepolitično nadaljujejo s čiščenjem državnega aparata, iz katerega izločujejo vse tujce. Stopnjema se ureja judovsko vprašanje. Danes je v Zagrebu okrog 30 do 40 tisoč Judov, ki so se že morali sjx>prijazniti z omejitvami svobodnega gibanja. Z vso silo se bo nadaljevalo delo. ki ima za cilj očistiti Hrvatsko židovstva.
Ameriške pomorske straže 2000 milj od obale
Washingtnn, 30. aprila. >Piccolo« poroča i/, ameriškega vira, da je admiral Stark, ki je šel operativnega oddelka ameriške mornarice, izjavil, dn ameriške pomorske straže operirajo že 2000 milj daleč od Atlantske obalo
Stran o
^SLOVENEC«, četrtek, 1. maja 1941'.
fltor. )0L
3Ttajnik - mesec JRarlje
kraljice Slot>encet>
Že češnje cveto, zeleni trava, kosi nam pojo jutranjice. Zemlja diha v polnih sokovih in se razgrinja pred nami v pomladanskem, svatovskem oblačilu. Vprav v ta čas kane najlepši mesec, mesec mladosti v letu, mesec majnik, ki nam pravi pesem o njem: »Ljubi maj, krasni maj...«. Vprav ta mesec je Cerkev določila češčenju Matere samega Boga, Stvarnika te lepe zemlje v času, ko se vse preraja in razcvita. S tem je hotela Cerkev tudi poudariti, kako Bog časti svojo Mater.
Kraljica majnika nam je Slovencem postala še posebej Kraljica. Izbrali smo si jo za najvišjo Gospo v zavesti, da nas Ona pač ne bo nikdar pozabila. Že naši dedje in babice so jo častili kot svojo Mater in ji sezidali cerkve in cerkvice po vsej lepi slovenski zemlji. Pojdi kamor koli po našem svetu in ozri se po gričih in gričkih, pa se ti bodo v pogled zasvetile cerkvice, ki so posvečene v čast Materi božji. Nešteto slovenskih duš ima gorečo ljubezen do majniške Kraljice, nešteto je bilo romarskih procesij na naše griče ▼ cerkve, ki so posvečene Mariji.
Da bi pogledali v te duše, kaj je bila vsebina njihovih prošenj?
Pokleknil je pred Marijo očanec z molkom v drhtečih prstih in se je priporočil Mariji za srečno zadnjo uro, za blagoslov svoje hiše, svojih njiv in dedičev.
Pokleknila je k Mariji ženica, sveča je trepetajočim plamenčkom spremljala njene prošnje za hišo in dom, in njeno zahvalo za vse, kar je v dolgih letih prejela od Nje.
Klečalo je ondi dekle cvetočih lic in je prosilo Marijo pomoči za bodočnost, za srečen zakon, za novi rod, ki ji bo določeno, da bo skrbela zanj v svojem novem domu.
Pokleknil je tjakaj iant in nič ga ni bilo sram, da je sklenil roke in sc zahvalil Mariji za milost, da mu je izbrala pridno družico, ki bo z njo skoraj stopil v zakon.
Klečali so ondi krepki možj'e, zavedajoč se hudih skrbi in težav v svojem domu, in prosili so najvišjo Mater in Kraljico, naj jim blagoslovi mlado družino, pa še živino in polje in svet.
In klečala je tudi mladina vsakršnih let in je po svoje zrla v Marijo in se čudila sijaju prelepih oltarjev in vencev in rož in lučk.
Tako je naš narod častil, ljubil Marijo, se zatekal k Njej vsak čas in zlasti v smrtnih težavah, ko je tako iskreno molil: »... prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smrtni ari. Amen.«
Zavedajmo se vsega tega danes ta dan, ko je prvi majnik, prvi dan posebnega meseca ▼ čast naši Kraljici, Kraljici mirul Z zaupanjem vanjo hodimo po potih, pa čeprav trnje-vih in skrbi polnih. Bodimo Njeni v viharju in soncu, v življenju in v smrti.
Organizacija poročevalske službe v Ljubljani
Da bi se na slovenskem ozemlju, zasedenem po Italijanski Vojski, preosnovala poročevalska služba za časnikarje, ki je prenehala z izginotjem agencije Avale, je Kr. Civilni Komisar že v prvih dneh svojega poslovanja zainteresiral za to Ministra za Ljudsko Kulturo in predsednika Agencije Štefani, da bi se mreža italijanske poročevalske službe raztegnila tudi na Ljubljano.
Senator Morgagni je takoj preselil v Ljubljano svojega vojnega poročevalca na Julijski fronti. Ta je takoj dal pobudo za poslovanje ljubljanskega Urada Agencije Štefani. S tem je torej zagotovljena politična, finančna in trgovska poročevalska služba iz Italije in iz tujine, da je zasedeno ozemlje zvezano tudi glede obvestil z ostalim svetom. Organizacija krajevnega Urada Agencije Štefani naglo izpopolnjuje svojo tehnično opravo, da bi čimprej dosegla stopnjo popolne učinkovitosti.
Novice it Spodnje Štajerske
Prvi majnik v Mariboru in drugod
Graška »Tagespost« prinaša spored jutrišnjih prireditev na Spodnještajerskem, kamor bodo prispeli člani nemških mladinskih organizacij iz Gradca ter iz drugih nemških krajev. Danes (v sredo) popoldne bodo pripeljali v Maribor okrašen mlaj in ga postavili na Glavnem trgu (sedaj Sophienplatz). Ob mlaju bodo prepevali pomladanske pesmi. Na dan prvega maja dopoldne ho sprevod, popoldne pa bo na Rapidovem igrišču veselica za staro in mlado. Iz Gradca pride ta dan na Spodnještajersko 320 članov Hitlerjeve mladine, med njimi tudi nekaj fanfaristov, ki bodo šli deloma v Maribor, deloma pa v Ptuj. V Celju bodo igrali fantje in dekleta iz Brucka. V Maribor pride tudi 20 voditeljic Zveze nemških deklet, 105 deklet iz Cinureka in Lipnice pa bo šlo na Sladko goro, v St. Ilj in v Ljutomer. Drugi bodo zopet obiskali Muto, Slovenji Gradec, Slovensko Bistrico in Konjice.
0 umiku angleških čet iz Grčije
Solun, 30. aprila, a. Zaradi uspeha nemškega bombardiranja proti angleškim pomorskim prevozom v Egejskem morju omenjajo, da so lani angleške čete, ki so bežale iz Francije skozi pristanišče v Dunkerqeu, imele beg olajšan po gosti megli, ki je onemogočala vidljivost, in pa zaradi tega, ker so angleške obale le nekaj desetin kilometrov od Francije. Beg angleških čet iz Grčije pa je potekal v izredno ugodnih okoliščinah glede vidljivosti za Nemce, razdalja, ki so jo ladje morale prevoziti pri begu, je bila pa več sto kilometrov. V teh pogojih je nemško letalstvo lahko razvilo vso svojo silo in je strmoglavo potapljalo številne parnike, polne čet, kakor to dokazuje veliko trupel angleških vojakov, ki jih je morje vdglo na grške obale.
Svarilo Švici
Berlin, 30. aprila. Bolgarska agencija: V Berlinu je povzročil veliko pozornost govor švicarskega polkovnika Freya, kateri je odkrito nastopil zoper Nemčijo in Italijo. S tem v zvezi je članek, ki ga je v »Berliner Borsen Zeitung« napisal dr. Kari Megerle, ki nanj opozarjajo nemški uradni krogi v tem smislu, naj bi Švica nauke tega članka upoštevala. Članek postavlja Švici za zgled usodo Jugoslavije ter naglaša, kam lahko privede kako državo njena napačna zunanja politika ter hujskajoče pisanje njenega časopisja. Člankar na koncu naglaša, da je švicarski tisk zadnje čase postal tako nestrpen, da njegovega pisanja nikakor ni več mogoče opravičevati, češ da v Švici vlada »demokratična svoboda« in pa »nevtralnost«.
Balkanski kapital beži iz Švice
Graška »Tagespost« piše: »Pod vtisom zmagovitega napredovanja nemških čet na Balkanu in popolnem zlomu vojaškega odjx>ra tudi na Grškem, je prevzela panika tiste kroge na jugovzhodu, ki so sicer ognjevito ščuvali na vojno, pa so iz previdnosti spravili svoj kapital v Švico. Ti krogi, večinoma f>olitiki propadlega jugovzhodnega sistema in Judje, smatrajo sedaj jx> begu Angležev iz Grčije, da tudi Švica ni več varno mesto za shranjevanje njihovega naropanega kapitala. Kakor je videti iz gibanja švicarskega deviznega trsa, so bile zadnje dni z vso naglico švicarske vrednotnice in vloge »za jugovzhodni račun« spremenjene v ameriške vrednostne papirje in v dolarje. Dolar, ki je bil doslej v Švici zelo slab, je zaradi teh transakcij poskočil. Ker je bila zadnja leta na jugovzhodu in v območju Sredozemlja velika množica švicarskih bankovcev, v katere so ti krogi varno nalagali svoje imetje, pričakujejo v švici močan dotok švicarskega denarja iz teh krajev.«
Turška politika' in angleški poraz
Sofija, 30. aprila. Poročila, ki prihajajo iz Ankare v Carigrad, pravijo, da so turški politični krogi pod silnim vtisom angleškega poraza na evropskem jugovzhodu. Angleški vpliv v tem delu Evrope se je začel majati, ko ie Italija 28. oktobra 1940 začela s svojim delovanjem proti angleškim of>oriščem v Grčiji. V Sofiji pa poudarjajo, da si žele razvoj političnega in gospodarskega sodelovanja med Turčijo in balkanskimi državami in taki načrti bi bili prav ugodno sprejeti v Bolgariji.
Carigrad, 30. aprila, ai. List »Igdam« piše, da se je vojna na Balkanu zaključila z angleškim porazom in obžaluje, da je Anglija poslala Grčiji tako malo podpore. Dnevnik »Jeni Sabah« piše o zadnjem Churchillovem govoru in pravi, da naj Churchill ne omejuje svoje pozornosti na angleško javno mnenje, ampak da jo naj raztegne tudi na svoje prijatelje in zaveznike. List piše, da je Anglija dala Grčiji svoje poroštvo dve leti poprej in bi zato lahko poskrbela za vse, kar je bilo potrebno, da bi rešila svojo čast. Če se pa to ni zgodilo, to samo dokazuje, da tako obnašanje ni vredno naroda, ki pravi, da je velik.
Turški minister ne gre v Nemčijo
Berlin, 29. aprila. V glavnem mestu Nemčije zanikajo govorice, češ da bi turški ministrski predsednik Ineni nameraval potovati v Nemčijo. Pač pa namerava potovati v Nemčijo neki drugI turški minister.
Napad na francosko Somalijo
Trst, 30. aprila, o. »Piccolo« poroča iz Vichyja, da je francoska vlada uradno sporočila, da so oddelki de Gaulleovih vojakov s pomočjo motoriziranih angleških oddelkov napadli ozemlje Francoske Somalije, in sicer v smeri proti postaji Dao-enle ob prog! Džibuti—Adis Abbeba. Drugi de Gaulleovi oddelki so se izkrcali v Zeili očitno z namenom, da bi izvedli akcijo v obliki klešč in se polastili Džibutija. De Oaulleova letala so metala oglase, v katerih vabijo irancoske kolonialne čete, naj se jim pridružijo in priireso s seboj strelivo. Oglasi nosijo podpis generala Oentilhomejo, ki tem operacijam poveljuje in ki je zadnje mesece bival v Adenu, da bi pripravil napad.
Francija protestira
Pariz, 30. aprila. DNB. Francoski pooblaščenec za zasedeno francosko ozemlje veleposlanik I)e Brinon ie ostro protestiral proti neprestanim angleškim Bombnim napadom na pristanišča v
francoski zahodni obali, katera označujejo An-
....____.... .	.	"I«
bardiranju Bresta zadetih le več civilnih hiš in bolnišnica, pa prav noben vojaški cilj ali pa za vojsko pomemben predmet. Podobno se je zgodilo tudi pri bombnem napadu na Lorient. Pri teh napadih trpi le francosko liudstvo, ne pa Nemci. De Brinon jc protestiral proti bombardiranju v imenu človečnosti.
L'omaggio delle Forze Armate italiane ai soldati italiani morti in prigionia dorante la diale 1914—1918 al Cimitero militare italiano a Lubiana. — Poklonitev italijanske Voj
lerra mon-ke italijan-
skim vojakom, umrlim v ujetništvu med svetovno vojno 1914—1918 na italijanskem vojaškem pokopališču v Ljubljani.
Ritorno dci granatieri di Sardegna dal Cimitero militare italiano dopo Pomaggio ai cadifti. — Povratek Sardinskih grenardirjev z italijanskega vojaškega pokopališča po pofckmitvi mrtvim tovarišem.
Nemški listi o posledicah angleškega poraza na Grškem
Berlin, 30. apr. s. Današnji »V61kiseher Beobachter« piše o angleškem porazu na Balkanu in pravi, da bo ta poraz zelo vplival na angleški ugled, kajti Anglija je izgubila nadoblast nad tem morjem. Vojna v Grčiji dokazuje, kako so nekatere angleške strateške točke slabe, dasi se je govorilo, da so izredno močne. Toda vse te postojanke so nemški vojaki zavzeli v naskoku.
»Westfalische Landeszeitung« piše, da je otok Lemnos izrednega pomena za promet skozi Dardanele, kajti otok leži tako rekoč ob vhodu v to ožino.
Berlin, 30. aprila, s. »VSlkischer Beobachter« piše o zadnjem govoru, ki ga je imel predsednik grške vlade Zuderos. V tem govoru je Zuderos dokazal, da bi bil zmožen žrtvovati še tisoče in tisoče življenj svojih rojakov. Govor dokazuje, da ima tisti, ki ga je izgovoril, domišljijo blazneža in Grki bi se morali otresti takega krvosesa.
»Borsen Zeitung« piše, da je Kreta za Zude-rosa srečni otok, ker še ni v obsegu strelov nemških divizij. Iz Aten je Zuderos rajši zbežal. Zuderos je izjavil, da se bo kmalu vrnil v Atene, toda tako mnenje ni nobena novost v zgodovini sedanjega spora, kajti drugi ljudje so tudi pričakovali, da se bodo lahko vrnili v Varšavo, Oslo, Haag, Bruselj, Pariz in Belgrad. Atene ne čakajo več na Anglijo, ampak na novo Evropo.
»Še en blaznež«
Rim, 30. aprila, s. Virginio Gayda, ravnatelj lista »Giornale d' Italia«, odgovarja danes majorju Elliotu, znanemu vojaškemu strokovnjaku ameriškega lista »American Herald Tribune«. Gayda objavlja svoj članek pod naslovom »še en blaznež«. V članku namreč major Elliot dokazuje, da je bil angleški poraz na Sredozemskem morju in na Balkanu prav za prav zmaga, ker je veliko veljala Nemčijo, ki je morala prepeljati svoje sile na jugovzhod, pri tem pa tudi izrabila svoje moči in svoja sredstva. Anglija je pri tem pridobila na času, da je lahko okrepila svoje obrambne postojanke, prav tako pa se je medtem v Ameriki nadaljevala pospešitev vojne proizvodnje. Major
V Belgradu je spet red
eBlgrad, 30. aprila, b. V štirinajstih dneh po vkorakanju nemških čet v Belgrad je tam zavladal spet mir in red. Načrtno so prve dni že odstranili razvaline s cest, poškodovane hiše, ki jih ni mogoče več popraviti, pa so pognali v zrak. Avtomobilski promet je zdaj živahnejši kot je bal kdajkoli prej. Ena sama nemška di; vizija ima več oklepnih vozil kot je imela prej vsa Jugoslavija. Najprej so nemški redarji uravnavali promet p>o belgrajskih ulicah, zdaj pa so prevzeli to delo belgrajski prometni stražniki. Tudi tramvaj spet vozi. Dalje je urejeuo tudi vprašanje o razdeljevanju živil.
Nemška vojska je povsod vpostavila red in mir ln tako omogočila meščanom, da ee posvečajo svojim rednim opravilom. Nemški delavci so začeli popravljati vse važne naprave, zlasti vodovod in električno centralo, da se zagotovi ljudstvu neovirano delo. Oblast je tudi odredila, da začne izhajati nov srbski dnevnik, ki bo prinašal poleg gradiva iz domačega in tujega sveta tudi vse odredbe, ki jih Izdaja nemška okupacijska oblast Nemška vojska le začela popravljati tudi vse ceste v bližini ' prestolnice, katere so bile med vojno pokvarjene.
Elliott dodaja v svojem članku, da je vojna na Balkanu Italijo še bolj približala propadu.
Gayda poudarja, da bi pri taki razlagi celo šolski otroci vpraševali majorja Elliota, kaj je z angleškimi silami in kako je treba računati z ogromnimi angleškimi izgubami v moštvu in v celem vojnem materialu. Kako je treba upoštevati dejstvo, da so Italijani in Nemci lahko zaplenili ogromne količine vojnega gradiva in kako je bilo mogoče, da sedaj sile osi neposredno ogražajo angleško plovbo na Sredozemskem morju in vhod v Sueški kanal. Člankar zaključuje, da je major Elliot zopet dokazal, da je popoln neved-než v presoji vojaških zadev in njegova nesramna zlobna vera je že smešna.
Grški general Colacoglu sestavil novo grško vlado
Budimpešta, 29. aprila. Grški radio sporoča, da je general Colacoglu v Atenah sestavil novo grško vlado ter izdal oklic grškemu prebivalstvu. Oklic so razglasili tudi po radiju. General v oklicu dolži grškega kralja in kraljevsko rodovino, ker so zbežali v času največje nesreče. Odreka kralju Juriju možnost vrnitve na Grško. — General je potem po radiju še posebej nagovoril Grke, naj se nehajo bojevati ter naj začno sodelovati pri obnovi Grčije. General je sklenil svoj govor s klicem: Nehajte se vojskovati za tuje koristil Danes moramo gledati zgolj na narodne koristil«
Oddelki grških čet v Aleksandriji
Ankara, 29. aprila. Nekaj oddelkov grških čet je prišlo v Aleksandrijo. Turški listi naglašajo, češ da je stanje teh čet v resnici zelo slabo.
Angleški vohuni v Bolgariji
Sofija, 30. apr. b. Bolgarsko časopisje se še vedno bavi ter posveča veliko pozornost odkritjem britansko-jugoslovanskega vohunstva v Bolgariji. Z debelimi črkami prinaša ugotovitve šefa sofijske policije, Draganova, ki navaja ogromne vsote denarja, ki so jih imeli na razpolago angleški in jugoslovanski vohuni za sabotažna dejanja in za propagando. Po vseh bolgarskih mestih so bile izvedene hišne preiskave, kjer so našli mnogo tisoč levov denarja, ki je bil namenjen britanski propagandi.
Egipt ne mara v v on o
Ankara, 30. aprila. Predsednik skupščine Nahas paša je močno kritiziral delo angleškega poveljstva, ki je s svojo balkansko politiko razmetala britanske sile, ne da bi mogla preprečiti poraz balkanskih dTŽav. Angleška vlada bi pač rada, da bi Egipt stopil na mesto balkanskih sil. Toda Egipt noče f>ostati orodje v rokah britanskega generalnega štaba in bo storil vse, da se vzdrži vojske.
Nemiri v Indiji
šanghaj, 30. aprila. V Indiji se širijo nemiri. Neredi v mestih so vedno večji in policija mora streljati na prebivalstvo. Pri spopadu med policijo in demonstranti v Bombayju in Champooru jo bilo ubitih 220 ljudi. Policija je morala poklicati na jiomoč čete iz ATbata. Več sto Indijcev je zaprtih. Da bi se prebivalstvo ne vznemirjalo le bolj, je policija prepovedala objavljati številke o žrtvah. Položaj v Kalkuti je silno napet. Policijski ravnatelj je objavil nov poziv prebivalstvu, da naj ustaiie mirno in je razglasil nove hude kazni.
Beli in idravi zobje
SARGOV K A LOD ON T
proti zobnemu kamnu ,
Koledar
Četrtek, 1. maja; Filip in Jakob, apostola; Grata, vdova; Jeremija, prerok.
Petek, 2. maja: Atanazij, škof in cerkveni učenik; Evgen, škof in mučenec; prvi petek.
Osebne novice
— Promoviran je bil v soboto za doktorja prava na univerzi v Ljubljani g. S k e t Stanko iz Gorice, sin dr. Ivana Sketa, odvetnika iz Celja. Čestitamo!
= Poročila sta se g. Franc S e 1 a n, višji uradnik, z uradnico gdč. Stanko Bajda. Novo-ročencema želimo veliko sreče in božjega agoslova.
K
—	Letošnji majnik je po želji sv. očeta določen molitvi za mir. To molitev pa naj spremljajo krasna premišljevanja, kd jih je napisal za letošnjo šmarnično pobožnost župnik Seigerschmied z naslovom: »Marija, kraljica miru«. Dobite jih v Jugoslov. knjigarni in stanejo samo 25 din.
—	Tečaji italijanščine, nemščine in nemške stenografije. Pojasnila: Trgovsko učilišče Robida, Ljubljana, Trnovska ul. 15.
—	Zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano razpuščen. Škofijska gimnazija v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, ki so ca zasedle nemške čete, je bila razpuščena. Dijaki so 2e v ponedeljek, deloma pa v torek odšli na svoje domove. Tudi profesorji in prefekti so zapustili zavod. Do nadaljnega je v zavodu ostalo Ramo upraviteljstvo in nekaj služinčadi.
Kino Sloga, tel. 27-30 ■
Danes ob 16, 18. in 20. uri
Prva ljubezen
lise Werner, Johannes Riemann. 1 Ljubka ljubezenska zgodba.
Madžarski film briljantne situacijske komike
Mož podi copato
Film je opremljen s hrvatskimi teksti' KINO UNION. tel. 22-21 Predstave ob 16. 18 i n 20
rKINO MATICA, tel. 22-41-
Zabavna orientalska opereta s krasno cigansko glasbo — Predstave ob 16 18 in 20
Rola iz harema
V gl. vi. priljubljeni .lavor Pal, (znan iz filmov Umirajoča pomlad in Danko Pišta) ter lepa Kita Szeleszky
Spre em zastopnikov Dei. zbornice pri Kr. Gvimem Kom sariu
Ljubljana, 29. aprila.
Danes je blagovoli! sprejeti Njegova Eksce-lenca Civilni Kr. Komisar Grazioli zastopnike Delavske zbornice v Ljubljani za Slovenijo.
Delegacijo so tvorili g. predsednik DZ Jonke Jože, tajnik g. Hainer Andrej in član uprave g. ' Križman Andrej in Smersu Rudolf.
Zastopniki DZ so izrazili visokemu dostojanstveniku v imenu zbornice, kakor tudi v imenu slovenskega delavstva, ki ga zbornica zastopa, izraze vdanosti in zagotovilo lojalnega sodelovanja z novimi oblastmi.
Delegacija je izročila g. Komisarju spomenico, kjer je na kratko obrazložila delo in cilje Delavske zbornice.
G. Komisar je z velikim zanimanjem sledil izvajanjem delegatov ter se zahvalil za udanostne izjave. Izjavil je, da bo prav posebno oažnto posvečal delavskemu stanu, ker so mu delavci in problemi, ki nastajajo v zvezi s tem, zelo pri srcu, kakor tudi fašistični Italiji, katero ima čast na zasedenem ozemlju zastopati.
Poudaril je, da je delavstvo za blagostanje države zelo vaien činitelj. Z velikim razumevanjem je zagotovil, da bo rešil težki problem nezaposlenosti ter vsakemu, ki je voljan delati, pre-skrbel delo. Cim bo imel priliko in mu bo dopuščal čas, bo sam osebno obiskal delavstvo v podjetjih in tovarnah.
Na drugi strani pa je visoki dostojanstvenik izrazil iskreno željo, naj tudi Delavska zbornica kot socialna ustanova in zastopnica delavstva v čim večji meri sodeluje z oblastjo ter ♦« tiačin pomaga reševati težke socialne probleme, ker je ena od osnovnih nalog fašistične Italije.
—	Vsem železniškim upokojencem na teritoriju, okupiranem po italijanski vojski. Pokojnine bodo zgoraj navedenim upokojencem za mesec maj izplačane v redu. Z izplačevanjem se bo pričelo v prvih dneh majnika. Zato naj ne nadlegujejo v tem pogledu uradov direkcije.
—	Nov iupan na Bledu. Znani jeseniški hotelir g. Paar je bil imenovan za novega župan'1 na Bledu.
—	Obveščanje Rdečega križa o pogrešancih.
Poizvedovalna in obveščevalna pisarna Rdečega krila v Ljubljani, sedaj v poslopju Delavske zbornice na Miklošičevi cesti št. 22 b ima preobilo posla s poizvedovanjem o pogrešancih. Žato ne more sprejemati strank, ki prihajajo z raznovrst-
nimi drugimi vprašanji, ki niso v zvezi s pogreša nimi osebami. Zaradi tega se občinstvo prosi, di pisarne ne nadleguje s takimi vprašanji. Došli po-
datki o pogrešancih se bodo redno objavljali v dnevnikih ali pa dostavljali na naslov poizvedu-jočih strank.
— Strojepisni tečafi — novi (dnevni in večerni) prično 2. maja. Pouk po desetprstnem si-
stemu. Šolnina nizka Na razpolago prospekt. Prijave sprejema in daje informacije: Trgov lišče »Christofov učni zavod« v Ljubljani.
—	Avtobusni promet Trst, Gorica, Ljubljana. Že nekajdnevni promet z avtobusi ined voljen uspeh ter so vozovi v obeh smereh pre-Trstom, Gorico in Ljubljano je pokazal po-cej zasedeni Opozarjamo občinstvo, da ie postajališče za avtobusno linijo Trst—Ljubljana preloženo iz Gajeve ulice na Aleksandrovo cesto pred pasažo. Končna ureditev j>ostajališč bo določena v prihodnjih dneh. Avtobus za Go-rioo odhaja ob 14.30 izpred hotela Miklič ozir. Gajeve ulice, v Trst pa ob 17 izj>rod pasaže na Aleksandrovi cesti. Cena je 28 Lit za Trst; 30 Lit za Gorico. - Informacije v biljetarnici Putnika, Tyrševa 11.
—	Doma se lahko naučiš italijanščine. Vpišite se v trimesečni dopisni tečaj za italijanščino, ki ga priredi v začetku maja Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 16-11. Pišite ali pridite jx> pojasnila.
—	Arch. Jože Mesar, pooblaščeni inženir za arhitekturo, Ljubljana, Tyrševa cesta 15/1, od 9—11 in od 15—17.
—	Nevihta v kamniški okolici. V torek dopoldne je bilo lepo in sončno vreme, i»o-]>oldne pa se je zoblačilo. Gosti oblaki so se grmadili jx>sebno nad Kamnikom in okolico tja proti Kranju. Okoli 17 se je pojavila hujša nevihta z grmenjem in treskanjem. Močni nalivi so bili jjosebno okoli Vodic, Cerkelj, Komende in Kamnika. Nekaj dežja je padlo v Št. Vidu nad Ljubljano in na Črnučah. Na jngo-zapadu so se ob času nevihte na Gorenjskem hribi, tako Kurešček, Sv. Ahac in drugi, bleščali v sončnih žarkih. Sedaj nastopa v naših krajih doba krajevnih neviht, ko se ozračje naglo segreje in nastajajo tokovi za nevihte.
—	Z lestve je padla šestletna posestnikova hčerka Valentina Kokalj iz Kresnic pri Litiji in si zlomila levo roko. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico.
—	Pripadniki nemške narodne skupnosti iz Hrvatske, ki so se pred mesecem dni izselili, se sedaj spet smejo vrniti na Hrvatsko. Vodstvo nemške narodne skupnosti je poskrbelo, da bodo Nemci, ki se vrnejo, deležni gospodarske podpore. V ta namen sta ustanovljena dva urada in sicer eden v Runi za pokrajino. Vzhodni Srem, drugi pa v Osjeku za pokrajino Slavonijo.
—	Usodna nesreča. Sinček trnove.« Ernesta Štivana v Murski Soboti je v grajskem parku našel v travi malo ročno bombo, po kateri je začel nabijati s kamnom, dokler ni eksplodirala. Ubogi otrok je bil hudo poškodovan in je na mestu obležal mrtev. Nesreča, ki je ostala v teh časih osamljena, je vzbudila splošno sočutje s hudo prizadeto družino.
—	Pogreša se redov Ignac Blatnik, ki je bil poklican v Niš — aerodrom. Kdor kaj ve o njem, se naproša, da proti povračilu stroškov javi na naslov: Štefka Blatnik, Št. Jernej na Dolenjskem.
—	Iščemo Francita Sešek, ki se je nahajal še na cvetno nedeljo v Pančevu pri 31. vazdu-hoplovni bazi, avtočeta, potem je šel v Užice. Naprocša se vsak, kdor bi o njem kaj vedel, ozir. je bil z njim skupaj, da javi takoj proti nagradi in povračilu stroškov Rudolfu Sešek, Vevče 7, p. D. M. v Pol ju.
—	Oče Drago Bižal išče sina Božidarja, gojenca,-kaplarja, dipl. pilota III. ki. vazdulio-plovne akademije. Za veliko noč je bil še v Sarajevu, aerodrom Rajlovac.
—	Ako kdo kaj ve o Šolarju Tomažu, na-redniku-godbeniku, služečemu v Karlovcu, in o Dorniku Jožetu, ki je bil poklican na mobilizacijsko mesto Topčidfersko Brdo (borna kola), se prav lei»o prosi, naj sporoči na naslov: Ivan šolar, Rečica 122, Bled II.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluie proti boleznim *rca, ledvic, želodca, jeter, žolča, raznim katarom. normalizira notranje žleze in živce ter čisti kri in organizem raznih strujx>v.
Ljubljana
I Podaljšanje tramvajskega prometa. Ker
je Kr. Civilni Komisar dovolil podaljšanje prometa v območju ljubljanske občine do 22.30, lio že danes podaljjun tudi tramvajski promet. Že drevi bodo oh 21.30 šli zadnji vozovi z Ajdovščine na vse strani, nato se pa s skrajnih jK>staj skozi mesto spet vrnili na Ajdovščino, odtod pa vsi v renuzo v Zg. šiško.
1 Tramvajski dijaški mesečni vozni listki, ki so jih dijaki kupili za mesec april, a niso od 2. do 22. aprila izkoristili nobene vožnje, veljajo do 22. maja I. Od 22. do 31. maja pa se bodo ti dijaki lahko vozili izjemno znižani ceni 1 din za vožnjo, čc se bodo izka zali z mesečnim voznim listkom za april. Seveda se bodo pa smeli po znižani coni voziti samo po progi, ki je naznačena na dijaških izkaznicah. S to olajšavo je mestna električna cestna železnica upoštevala dolge počitnice in ustregla posebno staršem v teh težkih razmerah
1 V Ijubljankih premiernih kinematografih bodo do nadaljnjega predstave ob delavnikih ob 16, 18 in 20; ol> nedeljah in praznikih pa ob 10.10. 15. 17 in 19.
I Ljubljana je že zelena. Deževje v zadnji polovici aprila je povzročilo, da v Ljubljani skoraj nismo opazili, kako je polagoma med dežjem začelo zeleneti drevje. Prvi sončni dnevi, ki so dovolili Ljubljančanom, da zopet gredo malo na sj>rehod po mestu in po Tivoliju, so razkrili vsem že popolnoma drugačno svežo in pomladansko Ljubljano. Po vrtovih cvete že zgodnje sadno drevje, kostanji in lipe v drevoredih so že oze-leneli, Tivoli sam pa se je tudi že ves prebudil in jiozdravlja obiskovalce s prvim cvetjem. To ludi ni nič čudnega, saj se danes poslavljamo od aprila.
1 »Naša Zvezda«, št. 14 in 15 je izšla na 32 straneh. Uprava prosi vse, ki je ne bi dobili po pošti, da se oglase osebno v Streliški ulici 12-11. Poravnajte naročnino.
I Dr. Rodoschegg zoper redno ordinira.
1 Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani sporoča: V že objavljenem sporedu gledaliških predstav se včasih zaradi obolelosti kakega sodelujočega člana izvrši sprememba, ki je v dnevnem časopisju ni mogoče več objaviti. Zato uprava naproša vse p. n. gledališke obiskovalce, naj se v vrsn zanašajo na plakate, ki so za vse predstave dnevno nalepljeni po vseh vidnih mestih v mestu in okolici.
1 P. n. gledališke obiskovalce opozarjamo, da se bodo odslej od 1. maja vršile večerne gledališke predstave ob 19. izvzemši Gounodove opere »Faust« katerega pričetek bo v soboto ob pol 19.
1 Združenje mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani javlja cenjenemu občinstvu, da zaradi {»manjkanja živine vseh vrst tudi v poletnem času ne bodo mesnice in stojnice odprte niti v nedeljah in niti o praznikih. Toliko v vednost, da se bo lahko vsakdo preskrbel z mesom pred praznikom odnosno pred nedeljo.
1 Tramvajsko postajališče pred glavnini kolodvorom urejeno. Danes so dokončno uredili tramvajsko čakalnico na jiostajališču pred glavnim kolodvorom. Čakalnica sama je že dolgo časa nudila streho potnikom, manjkal ji je le asfaltni tlak na betonskem hodniku. Prav zaradi tega se je ob dežiu na betonskem hodniku, obrobljenem z granitnimi robniki, stalno napravila ogromna luža, tako da ljudje skoraj niso mogli stati pod streho. Sedaj so hodnik zalili z asfaltom in so te preglavice odpravljene. Prav bi bilo, če bi še čim bolj pohiteli z ureditvijo podzemskih stranišč, ki so prav pred glavnim kolodvorom nujno potrebna. _
I Dražba praznih zabojčkov masti in jajc bo danes, v četrtek, 1. maja ob 16 v Mestni tržnici na Pogačarjevem trgu.
1 Dovoz krompirja na trg. Na krompirjev trg na Sv. Petra nasip je bilo včeraj prijie-Ijanih do 85 velikih in malih voz krompirja.
Največ krompirja so kmetje pripeljali z do lonjsko strani, tako iz okolice Clrosuplja, št Vidu, Stične in od Krke. Nakup krompirja je bil živahen in je bilo zanj veliko zanimanje. Cena dobremu in zdravemu krompirju po kakovosti je bila od 2 do 2.50 din in ni prekoračila cen, ki so bile /.a krompir določene od Mestnega tržnega nadzorstva v zadnjem, pred dnevi objavljenem obvestilu. Ve« krompir, z izjemo 1 voza, je bil pokupljen do opoldne.
1 18 letna deklica, ki zna perfektno stenografijo, strojepisje, knjigovodstvo itd. in ki je bila že pet mesecev v odvetniški pisarni, j>rosi kakršne koli zujjoslitve. Gre tudi k otrokom uli kot pomoč v gosjjodinjstvu S sestro, šiviljsko pomočnico, sta vzdrževali vso družino: očeta (bivši orožnik brez jx>kojnine). mater in 7 otrok. Sedaj sta obe sestri ostali brez službe in je vsa družina v največjem pomanjkanju. Deklico prav toplo i>rijx>ročamo. Naslov v uredništvu.
Gledališče
Drama: Začetek ob 19. Četrtek, 1. maja: »Trideset sekund ljubezni«. Red Četrtek. — Petek,
2.	maja, ob 15: »Othello«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. — Sobota,
3.	maja: »Šesto nadstropje«. Izven, Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera: Začetek ob 19. Četrtek, 1. maja, ob 15: »Princeska in zmaj«. Mladinska opereta. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Petek, 2. maja: Zaprto. — Sobota, 3. maja, ob pol 19: »Faust«. Red B.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska cesta 62; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste - Zaloška cesta 47.
Novice iz Beograda
Potniki, ki se vračajo iz Belgrada, nam o usodi tega mesta prijx>vedujejo naslednje. Mesto samo je zelo poškodovano. Vso oblast izvršuje v njem nemška armada, ki f»vsod skrbi tudi za red in mir ter vanj uvaja novo življenje. Policijska ura je določena na sedmo uro ter po tej uri nihče več ne sme biti na ulici.
Ponekod je že vpostavljena električna razsvetljava. Vodo pa dobivajo ljudje na ulici. Nemške oblasti se trudijo, da čimprej popravijo vodovod. Večina lokalov je še zaprtih. Vendar se pa nekateri že odj>irajo. Med njimi tudi gostilne.
Vsi trije mostovi, ki so vezali Belgrad z Ze-mu no m in Pančevom, so porušeni. Promet med temi mesti in Belgradoin vzdržujejo ladje. Oblasti na eni strani forsirano čistijo mesto in j>od razvalinami razrušenih hiš iščejo žrtve, ki jih sproti Izkopljejo, na drugi strani pa popravljajo tramvajske proge.
V Belgradu računajo, da so do sedaj pokopali j že okoli 20.000 mrličev. Ker sedaj po zasedbi v mestu vlada jx>polen red in mir, se prebivalstvo v vedno večjem številu vrača na svoje domove.
O tragični smrti pok. dr. Kulovca, nam potnik i pripovedujejo, da je našega velikega in neustrašenega borca za mir zadela smrt že pri prvem bombardiranju. Njegovo truplo je bilo j>opoInoma razmesarjeno, le pol obraza, šop las in roke, stis-t njene krepko k prsom, so ostale toliko nepoškodovane, da ga je bilo mogoče spoznati. Med najhujšim bombardiranjem so pobrali vse to in položili v navadno korito, nakar je vojaški duhovnik gosp. Kotnik v naglici opravil molitve za pokoj njegove duše. Vse posmrtne ostanke pok. dr. Kulovca so nato položili v čisto navadno, še neizdelano rakev ler jih v največji naglici prepeljali na pokopališče in položili na oder v mrtvašnici, kjer so na rakev kar s svinčnikom napisali še njegovo ime. Zaradi stalnega bombardiranja, sta ga nato mogla pokopati šele čez tri dni gg prof. Ulaga in Jenko.
Bivši senator g. Smodej je pa živ v Belgradu.
EIiYHIIM krema
se uspešno uporabila zoper spuščaje rone, praske, opekline, hraste, lišaje in vse nečistosti kože pn otrocih in ooraslih. Naglo suši od potu ali seči vneto in odrgnjeno kožo. Dobiva ie v vseh lekarnah in drogerijah po ceni din 12-— za Škatlico
fcr i n j*.'i
Pereat Rochus
Ant. Fogazzaro.
»Gledate me, Don Rocco, ker se spoznam v vaši hiši,« pravi s ponosnim obrazom Moro. »Pojdite zdaj in pišite, drugo zveste jx>zncje. Ogenj ne srne ugasniti,« še doda, ko je polagoma prišel duhovnik k sebi in odšel v sobo.
Kaj v vragu ima neki? Zdaj je jedel in požiral slastno kose, potem je gledal sanjavo predse; nato je letal jx> kuhinji sem ter tja in se zadeval v stole. Podoben je bil zaprti zverini, ki od časa do časa obrne gobec od kosti, pozorno gleda, zopet zgrabi kost, vrže proč, leta v kletki jezno sem tn tja in končno dalje gloda.
Medtem ie sedel Don Rocco pri pisalniku in premišljeval, kar je videl. V svoji preprostosti ni mogel najti ključa do rešitve in poslušal korake v sosedni sobi s temno nemirnostjo. »Drugo boste zvedeli pozneje,« je rekel sam pri sebi; »kaj naj pa zvem? Naj li i»verni kje imam denar?« Zaklenjen je bil v spalnici v omari, pa sta bila samo dva bankovca po deset lir. Dobro se mu je zdelo, da letošnjega vina še ni prodal, da je torej izkupiček zanj varen pred Morovitni kremplji.
»Nasilja, kot se vidi, ne namerava. V najslabšem primeru je zgubljenih dvajset lir,« premišljuje Don Rocco s filozofskim mirom in krščanskim pre-ziranjem zlata. V duhu je dal že tem dvajsetim liram slovo in j»skuša obrniti vso pozornost na sveto besedilo, »nemo potest duobus dominis ser-vire.« V istem trenutku se mu zdi, da shši med urnimi Morovimi koraki iz daljave močen udarec, kot bi kdo zaloputnil vrata, nato ropot, kot bi padel stol na tla, potem zopet udarec. Moro stopi v sobo in zaloputne vrata za seboj.
»Don Rocco, tukaj sem!« pravi. »Ste gotovi?«
»Tu ga imaš,« s-' mvsli duhovnik, ki je vse drago pozabil in strmi v moža.
»Gotovo, ne,« odvrne. »Ce pa odidete, bom končal. Kaj hočete?«
Moro vzame stol, se usede nasproti njemu in prekriža roke na mizi.
»Slabo živim, gospod,« pravi, »živim kot pes, ne kot kristjan!«
Don Roccu, ki je bil pripravljen na najhujše, je postalo lažje krog srca. Z resnim glasom in sklonjeno glavo odvrne:
»Spreobrni se, moj sin, spreobrni se!«
»Zato sem pa prišel, Don Rocco!« odgovori. »Spiovedal bi se rad. Takoj sedaj,« dostavi, ko duhovnik molči.
Don Rocco začne utripata s trepalnicami in majati z glavo. »Dobro,« pravi, ne cla bi dvignil oči. »Zdaj lahko govoriva, glede spovedi je pa še čas. Jutri se lahko zoj>et pridete spovedat. Za to se je treba malo pripraviti. Prepričati se moram, če ste dovolj poučeni!«
Moro čisto mirno trikrat ali štirikrat zakolne zakrament in zmoli hkratii več zdravamarij, zatrjujoč, da ne ve noben klerik več kot on,
»Oho, glejte, glejte!« pravi Don Rocco, ko se vedno bolj nemirno premika na stolu. »To je slab začetek, sin moj! Spovedati se hočete in koinete!«
»Take malenkosti morale prezreti,« povzame zopet besedo Moro. »V Gospodovem Imenu vain lahko zatrdiim, da se za take igračke ne meni. To so navade jezika, drugega nič.«
»Slabe, grde navade,« začne zopet drugi, in ogleduje žepni robec, ki si ga drži z obema rokama pred nos.
»Kaj bi to, spovedati se hočem,« pravi Moro. »Kar tiho. ne recite: ne! Lej>e reči boste slišati.«
»Ne, zdaj ne, absolutno ne,« ugovana Don Rocco in vstane. »Zdaj niste pripravljeni. Gospodu in sveti Devici se hočeva zahvaliti, da sta ganila vaše srce, in ko se to zgodi, greste domov. Jutri zgodaj pridite k maši in po maši se zopiet dobiva.«
»Tudi prav,« pravi Moro. »Storile, kakor nočete.«
Don Rocco poklekne na tla pred stol in po strani gledajoč čakal, bo li drugi tudi tako storil.
»Kar začnite, kar začnite!« pravi Moro. »Mene bolijo kolena, zato bom molil sede.«
»Tudii dobro, usedite se tu se*i na zofo, kjer boste bolj udobno sedeli in s srcem poslušali moje besede, oči pa obrnite na križ na steni. Zdaj pa hočeva prav zbrano moliti k Bogu in sveti Devici, da vas ohranita v dobrem razpoloženju, ki je potrebno za dobro spoved. Molite prav j»božno z menoj !«
Ko je to rekel, začne Don Rocco moliti celo vrsto očenašev in zdravamarij, ko je pobožno gledal navzgor. Moro je sedel na zofi in odgovarjal. Zdelo se je, da je on spovednik, drugi pa skesan grešnik.
Slednjič Don Rocco vstane in se prekriža.
»Zdaj se usedite in čujte mojo sj»vcd!« pravi Moro, kot da se ni nič zgodilo.
Don" Rocco tnu seže v besedo. Ali se nista domenila, da se bo sj»vedal drugo jutro? Moro se pa dela, kot bi nenadno oglušel, in se je prišel s trdovratno mirnostjo zopet na začetek. »Rončaj-va!« pravi naglo, »zdaj začnem.«
»Rečem vam, da nočem, ne more biti,« začne zopet Don Rocco. »Vi greste zdaj domov, jaz pa
v	posteljo.«
Pripravlja se, da odide, toda Moro ga prehiti, steče k vratom, jih zaklene in vtakne ključ v žep.
»Ne, vaša milost,« pravi. »Ne boste odšli. Ali ne umrein lahko še danes? Ali ni dovolj, da Go-sjiod name samo pihne, tako?« nakar vzame petrolejko in jo upi line. »In če me vzame hudič,, govori dalje v temi z votlim glasom, »boste šli tudi
vi	z menoj!«
Ker se je ubogi duhovnik zbal trdega glasu in teme, je zgubil ravnotežje, ni več dobro vedel, kaj dela, mahal iščoč zolo po zraku z rokami in neprestano ponavljal: »Pojdiva, j»jdiva!< Moro je (»drgnil vžigalico j» rokavu in Don Rocco vidi kot v prikazni mizo, stole, čudaškega spovedenca, dokler se ni vrnila šc hujša tema
»Ste videli?« pravi. »Zdaj začnem, in sicer takoj z največjim grehom. Že pelaajst let niseni bil pri spovedi, še hujše je pa, da sem začel z vašo grdo služkinjo ljubezensko razmerje.«
»Corj» di baccol« zakliče nehote Don Rocco.
»Ce se tako dobro spoznam v vaši kuhinji ima to vzrok v tem, da sem prišel že najmanj jjetdeset-krat zvečer sem, ko ste odšli zdoma, da bi z Lucijo jgdel in pii. Najbrž ste tudi opazili, da vam je zmanjkalo nekaj lir ...«
»Ne, ne, nc vem nič, ne, ne,« mrmra Don Rocco.
»Nekaj liric v vaši omari, v prvem predalu levo, spodaj.«
Don Rocco si je dovolil zadržan vzklik bolestnega začudenja.
»Jaz s svojimi tatvinami sem končal, ta čarovnica vam bo pa še hišo. Grda baba, Don Rocco, grda! Te se morava rešiti. Spomnite se srajce, ki vam ie izginila lani! Jaz jo nosim in dala mi jo je ona. Vrniti je nc morem, ker...
»Kaj to, naprej, kaj to!- ga prekine Don Rocco. »Podarim jo.«
»Potem jc bilo šc nekaj kozarcev vina, vseh pa nisem izpil jaz. Potem srebrna tobačnica s sliko Pija IX.«
»Corpo di bacco!« vzklikne Don Rocco, ki je od starega prijatelja podarjeno dragotino spravil v omaro. »Tudi to?«
»Zapil sem jo, vaša milost! V štirinajstih dnevih zapii. Ne razburjajte se, ker sva v sf»vednici!«
Kaj početi?
Trkanje na glavna vrata Udarec ali kamen.
»Zlobna sodrga,« pravi Moro, »postopači, ponočnjaki. Ali mogoče bolnik? Bom [»gledal, Kaj
»Prav prav,« pravi hitro Don Rocco.
'Grem in jutri se vrnem,« nadaljuje drugi. »Saj vidim, da se vam ne ljubi nocoj poslušati mojo spoved.«
Zopet vzame žveplenke in reče, ko naiiga luč:
mem. ML
KULTURNI OBZORNIK
Dantejeva Božanska komedija v slovenskih prevodih
Pogled v zapuščino pokojnega msgr. dr. J. Debevca
1 prevoda noben pesnik; zato ne preostaja — če nočemo še čakati — drugega, kakor da vzame nase to ogromno delo kak suhoparen filolog. Bodo vsaj /.anamci imeli kaj za nami popravljali.« »Sicer pa je največ kriv — ali pa nekriv — da se je bas sedanji prevajalec lotil dela, njegov dragii gospod kolega v Kranju, profesor dr. Fr. Perne, sam odličen poznavalcc in ljubitelj Dantejev, ki podpisanega že deset let naganja k temu delu in mu daje pogum.« To je pripisal v opombi, dočim je uvod zaključil z željo, naj ga bralci bero z izvirnikom . o roki ter bodo tako »v treh letih prečitali eno ; najslavnejših del svetovnega slovesa.<
Toda dr. Debevčev prevod ni izšel nikdar v j knjižni obliki, kar je velika krivda slovenskega | katoliškega knjižnega založništva v preteklosti. Po I tem načrtu pa bi imeli celoten knjižni prevod že v letu 1913. ali 1914., vsekakor še pred svetovno vojsko. Tako pa se je samo prevajanje zakasnilo še dobrih deset, knjižne oblike pa prevajalec sam ni doživel in je še doslej nimamo.
Toda prav v zadnjih letih svojega življenja je bilo kazno, da bo žc sam dr. Debevec priredil novo izdajo Dantejeve Božansko komedijo v slovenskem prevodu. Zanimale so se razne založbe (med njimi Jugoslovanska knjigarna), da izdajo celotni prevod v luksuzni izdaji, kot se spodobi, za katero je bil pokojni prevajalec pripravljen sam popraviti celotno prepesnitev. Toda do tega ni prišlo. Zato je dr. Debevec nekako v 1. 1930. ponudil zbirki klasičnih del za slovensko šolo »Cvetju iz domačih in tujih logov«, ki jih izdaja Mohorjeva družba, ureja pa spretno in uspešno profesor Jakob Šolar z znamenite šentviške gimnazije, da priredi izbor iz Dantejeve Komedijo, toda tako, da bi povezal in prikazal celotno delo najprej z literarno zgodovinskim uvodom, potem pa deloma v prozi, deloma v pesniških odlomkih. Tako bi dobil slovenski dijak in seveda tudi razumnik za prvo silo celotno podobo velike pesnitve, dokler bi ne prišel čas do popolno pesniške izdaje v knjigi, za kar bi seveda moral tudi Debevčev prevod šele dozoreti. 19. aprila 1936 pa je dobil od urednika odgovor, da je založništvo sklenilo dati na prvo mesto Dantejevo Divino commedio v Vaši priredbi. Lepo prosim, da delo prevzamete in priredite ta zvezek Cvetja. Popolnoma se strinjam z Vašimi ostalimi predlogi. 3000 verzov pomeni pri Cvetju 80 strani; 3'2 strani uvoda, ki naj predstavi pesnitev po zgradbi, celotni zamisli, oblikovni in miselni vsebini, oznaki pisatelja in dobo, pomen pesnitve za svetovno slovstvo, je rajši malo kakor preveč, a bo treba pač omejitve; če računamo še 32 strani povzetja v prozi (kar je zopet malo!), pridemo na 150 strani. 3000 verzov po obsegu predstavlja nekako 20 spevov; vendar pa boste morda uredili in razdelili te verze tako, da bodo obsegali posamezne važne in značilne odlomke iz spevov, dočim bi drugo povzeli v prozo (na kratko, če še petit natisnemo te povzetke, potem bo že celo natančno zajeta vsebina celotne pesnitve). Tako bi imeli v odlomkih skoraj 40—50 spevov v verzih. Ker bi komentar moral predvsem razlagati imena, je najlaže, če se stvari urede v obliki slovarčka na koncu knjige. Zakaj tako skoparim s prostorom? Zato, ker ne bi rad, da bi bila knjižica preobširna, sicer se je bodo bali in bo predraga. Še zmeraj pa mislimo, da bi morali dobiti Slovenci celoten prevod in da bi ga Mohorjeva družba morala sprejeti med svoje publikacije Mohorjevih knjig (v treh delih).« Tako je pisal dr. Debevcu urednik prof. Šolar, ki je še dodal: »V vsem miru delajte, kadar koli boste pripravili, bom poskusil čimprej spraviti na svetlo. Okrog božiča 1936 bi pa začel želeti, da bi rokopis že imeli pripravljen za tisk.«
Tako je bila dana osnova za novo izdajo Dantejeve Divine commedie v Debevčevem prevodu in priredbi v zbirki klasičnih del »Cvetja« pri Mohorjevi družbi.
Kako pa je to pripravljal, se v njegovi zapuščini jasno vidi, ter bomo skušali v dveh nadaljnjih feljtonih razodeti javnosti, kajti prav knjižna izdaja Dantejeve Božanske komedije, ki jo imamo sicer prevedeno v celoti, bi bila danes, da jo imamo v rokah, največji dokument medsebojnih kulturnih stikov, pa tudi dokument ljubezni, s katero smo se Slovenci vedno približevali velikim delom italijanskega duha, duha kulturnosti, vernosti in ljubezni, kot ga je izražal prav Dante, največji genij italijanstva, svetel steber in kažipot tudi njegovim dedičem in potomcem.	td.
t Msgr. dr. Joie Debeve^
prevajalee Dantejeve Divine eominedie.
Pokojjni msgr. dr. Joie Debevec (umrl 4. oktobra 1938) ima slavo, da je prvi med Slovenci prevedel v pesniški obliki najmogočnejšo italijansko umetnino in eno največjih svetovnih besednih velo-deJ sploh Dantejevo Božansko komedijo. Petnajst let napornega dela in študija je posvetil tej največji pesnitvi italijanskega duha ter ga od časa do časa priobčeval v Domu in svetu, od leta 1910. do 1915., v katoliški literarni reviji, kateri je stal ob zibelki, pa ji je bil ob svoji smrti tudi urednik. Sicer ni bil on prvi, ki je v slovenščino prevajal Dantejeve tercine, kajti pred njim sta se 7. Božansko komedijo preizkusila že Stauko l'rr/z (Pot v pekel leta 1835. oz. 1837., kar je ostalo v rokopisu in je bilo priobčeno šele leta 1921. v Nastavnom Vjesniku v Zagrebu) in Jo van Vesel Koseski pet spevov Pakla leta 1877. Pa tudi zadnji ni bil, kajti leta 1912. je prepesnil I. spev Pekla Župančič v Slovanu, v letu 1914. pa zadnji spev Raja dr. Aleš Ušeničnik (Čas). Za Dantejev zbornik (1921) pa je Župančič prepesnil tudi 5. spev Pekla. To bi bili doslej vsi poskusi, prepesniti Božansko komedijo v odlomkih v slovenski jezik. Toda le dr. Debevec je leta 1025. uspel prevesti celotno delo ter s tem uvrstil slovenski jezik med tiste jezike, ki SO-.Dantejeve tercine zmogli v svojem izražanju ter lako podali nov dokaz svoje kulturnosti in izrazne dovršenosti.
Ko je dr. Debevec leta 1910. (Dom in svet, str. 36) začel priobčevati svoj prevod, je napisal tudi kratek uvod (poldrugo stran) o postanku in smiislu dela, kar naj bi bilo samo »najpotrebniši uvod v veličastno zgradijo. Ko izide po treh letih, če Bog da, ves prevod v obliki knjige, se bo tudi uvod razširil in poglobil.« Nato pa je dodal tudi nekaj pro domo sua, zakaj prav za prav prevaja Danteja: »Utegnil bi kdo reči: Ali nam ni Dante pretuj, predaleč od nas? Kdo ga bo umel v naših modernih časih? Na to odgovarjam: Isti duh, čigar dela vidimo po gričih in gorah naše domovine, isti duh veje v Dantejevem umotvoru; ako se je zdela našim dedom v srednjem veku lepa zelena gora, zeleni grič, a še lepši, če je imel na vrhu cerkev, posvečeno Bogu, tako je bilo tudi svetovno naziranje srednjega veka (in Danteja, kot njega največjega zastopnika v pesništvu); lepo je naravno modroslovje, človeška veda, pridobljena z naravnim razumom, vendar ji še nekaj manjka — razodete vede; ta je njena krona. Zato vidimo da skozi pekel in vice vodi Vergil, kot zastopnik čisto človeške modrosti, a dovrši potovanje Beatrika, ki pomenja razodetje, bogoslovje. Tako se torej lepo ujemata preprosto versko čustvo naših prednikov v naši slovenski domovini in globoka špekulacija pesnikov in teologov ob Tiberi in Arnu.« In še na skrb ga je mučila: »A pesnika naj prevaja snik! ,Smo dolgo upali in se bali', a ni se lotil
Kulturno delovanje italijanskih oblasti v Afriki
Skoraj ga ni naroda na svetu, ki bi se znal lako vživeli v dušo drugih narodov, kakor se znajo vživeti Italijani. Kamor koli pridejo, se skušajo najprej vživeti v navade dotičnega naroda, ki mu gredo v vseh področjih na roko, kolikor je to sploh mogoče. Pri vsem tem upoštevajo prejšnje navade in šege narodov, zlasti glede na verske, šolske in zdravstvene naprave.
Dokaz za to njihovo vprav odlično vživetje v duha tujega naroda so italijanske kolonije na afriškem ozemlju. Taiko imamo v Libiji dokaze visokega kulturnega delovanja ita-1 ianskega duha.' Koliko je novih verskih šolskih in zdravstvenemu namenu posvečenih stavb, ki so jih z lastnimi žrtvami italijanske koloniza-cijske oblasti sezidale v Tripolitaniji, v Libiji, v Abesiniji in drugod. Tako so leta 1937. sezidali v Tripolisu veliko število mošej, kar je bilo pn starih, so jih popravili na lastne stroške. Zlasti lepa je nova mošeja v Sukelgiiumi. V mestu Tripolisu so prenovili krasno Ahmedovo mo-šejo. Prav tako so pospeševali versko življenje domačinov z zgradbami novih mošej in popravili stare v Benghaziju, v Derni in v vseh drugih krajih italijanskih kolonij v Afriki. Pa ne samo na verskem področju so italijanske oblasti pospeševale kulturo, marveč tudi na šolskem, kjer so ustanavljali ljudske šole, posebne strokovne šole za ženska ročna dela, za moška ročna dela in so vse te stavbe zgrajene v krasnem slogu, ki ustreza stavbarstvu ondotnih krajev. Šole so opremljene z vsemi potrebnimi predmeti, tako da je ondotna mladina naravnost vzljubila uk. Kakšnega velikega pomena pa ie delovanje italijanskih oblasti v afriških kolonijah no poljedelskem področju, ko je bilo treba vse od kraja začeti in prenoviti in je ljudstvo zares zaživelo v veselju nad sadovi svojih rok ob plodnosti svoje zemlje. Znano je, da vprav zdravstvene razmere v tistih pokrajinah nj(| rnalo oskrbovane, flnlijanske ko-ionialne oblasti so v vseh teh pokrajinah sezidale krasne modeme bolnišnice, zdravstvene
Gospodarstvo	1
m— i m i iTniriirrTU—^—	'
(kiljesije moratorija
Ljubljana, 30. aprila. Še preden je imenovan v ; Ljubljani Kr. Civilni Komisar za zasedeno slo- j vensko ozemlje po italijanski vojski, so krajevna oblastva odredila splošen moratorij za plačila z nekaterimi omenjenimi izjemami, kar je sevfeda zelo omrtvičilo gospodarsko življenje v zasedenih pokrajinah.
Kr. Civilni Komisar je zaradi namena spraviti gospodarsko življenje zasedenih pokrajin v normalni tir in z namenom, da se vpostavi zaupan|e v novi red in njegov obstoj, imel več sej z zastopniki finančnih industrijskih, trgovskih in kmetijskih krogov, Na teh sejah je proučil sedanji položaj m pogoje za obnovo gospodarskega življenja. Na osnovi tega je izdal naredbo, ki temelji na naslednjih načelih:
1.	Splošni moratorij preneha veljati pocenil z dnem 5. maja, vendar traja še nadalje do 15. maja omejen moratorij za banke in zavarovalnice, kar tiče dviganje hranilnih vlog pri kreditnih ustanovah, v kolikor so nastale pred 15. aprilom 1941, nadalje kar tiče plačilo kapitalov na osnovi zavarovalnih pogodb za življenje, odkup polic in posojil na police.
2.	Izvzeta so iz splošnega moratorija: _ plačila mezd in plač, alimentacijskih in vzdrževanih stroškov, stanovanjske najemnine in najemnine lokalov, kar pomeni plačila, ki imajo socialni _ značaj, kadar koli zapadejo in dvigi vlog, ki so bile vložene v banke po italijanski zasedbi.
3.	Tudi moratorij za denarne zavode je omejen z ozirom na potrebe vlagateljev, ki bodo lah-1,0 razpolagali z vsotami, ki jih potrebujejo za najnujnejše potrebe. Nadalje je vlagateljem možno dvigati del svojih vlog do izrecno določene vsote in one vsote, ki so jim potrebne za izvrševanje plačil, ki niso pod moratorijem.
Taka ureditev je bila pozdravljena s splošnim zadovoljstvom prebivalstva ir zainteresiranih ustanov, katerih zastopniki so bili sprejeti pri Kr. Civilnem Komisarju, kateremu so izrazili svojo zahvalo za tako ureditev, ki je vodila računa o najnujnejših gospodarskih potrebah zasedenega ozemlja.
Ftalsjanske
mdusfr sfce pro.zvodnje
Za povečanje kmetijske proizvodnje, katero hoče izvesti Italija na vseh sektorjih, je bilo potrebno misliti tudi na povečanje rudarske industrijske proizvodnje.
Tu je stremljenje za avtarkijo naletelo na večje težave, ker sama italijanska zemlja ne more dajati dovolj važnih surovin za industrijo. Te surovine so predvsem premog, železna ruda, petrolej, ks in bombaž ter volna. Toda tudi na področju proizvodnje teh surovin je bil dosežen velik na-]>redek.
Leta 1934 je znašala proizvodnja črnega premoga 2, rjavega pa 1 milijon ton. Dosedaj je uspelo to proizvodnjo zvišati na trikratno višino, t. j. na 6 in 3 milijone ton. Računati pa je, da se bo proizvodnja še nadalje dvignila. Nadalje je bi izdelan načrt, da se proizvodnja jekla, ki je znašala pred leti okoli 3 milijona ton, podvoji. Na razpolago so namreč znatna ležišča železne rude, ki bo gotovo izkoriščana v največji meri, odn. v večji meri kot doslej.
Številni so bili ukrepi za povečanje domače proizvodnje surovin za tekstilno industrijo. Tako je bil uveden poseben dodatek pri cenah konoplje, ki se izvaža v inozemstvu, katerega donos naj služi za'pospeševanje domače gojitve konoplje.^ Povečana je bila nadalje odkupna cena bombaža in volne domačega izvora. Posledice tega so razvidne v velikem povečanju n. pr. zlasti domače proizvodnje bombaža, ki je dosegla že leta 1938 okoli 100.000 met. -stotov in je danes proizvodnja gotovo višja kot je bila tedaj. Za primer, kakšna je bila prejšnja proizvodnja, navajamo, da je znašala pro-
Mainiški dihi
Najvišja gora je gora ljubezni.
Od vsej>ovsod vodijo nanjo steze; ali te steze so strme in ozke; in le malo romarjev hodi po njih.
Večkrat srečaš ženo, ki je pobožna; srečaš moža, ki je pravičen. Ali le malokdaj se srečata dva, ki se res ljubeznivo pozdravita.
Apostol narodov je glasno zapel: visoko pesem na gori ljubezni. Pa le malokdo je to pesem slišal; imajo ušesa, ki ne slišijo.
Podobo vidim, resnobno podobo: angela, ki drži tehtnico v rokah ... Podobo vidim drugo: krotko, milo: kraljico z žezlom usmiljenja v roki.
Večja kakor pobožnost in pravičnost, težja kakor težki greh na tehtnici, silnejša kakor angelska resnoba: si ti visoka kraljica, ljubezen!
Nagnjenje, ki se oklene le enega čeprav najljubšega in najdražjega: razodeva zemeljsko in človeško bit. Le brezmejnost je božja. Bog ljubi vse.
Fidelis.
izvodnja bombaža leta 1932 samo 13.600 met. stotov.
Na polju proizvodnje umetne svile in volne je Italija ena izmed vodilnih držav. Velika podjetja izdelujejo tolike količine, da je bila Italija že pred leti eden najvažnejših izvoznikov umetne svile v razne evropske države. V zadnjih letih pa je ta proizvodnja izredno narasla in skoro lahko rečemo, da bo avtarkija na polju tekstilnih izdelkov kmalu dosežena.
Ima pa Italija tudi znatno proizvodnjo naravne svile, ki je v zadnjih desetletjih znatno nazadovala, sedaj pa se začenja v največji meri obnavljati. Računajo, da se bo v kratkem zaradi smotrenih ukrepov proizvodnja naravne svile dvignila na 5—6 milijoov kg, s čimer bo lahko krita proizvodnja vse Evrope.
V zvezi s tem je zanimivo gledati, kakšne industrije se sedaj ustanavljajo v Italiji. Meseca avgusta lani n. pr. je zasedal ministrski odibor za avtarkijo pod predsedništvom samega Mussolinija, s čimer je bila dovolj jx>udarjena važnost avtar-kičnih stremljenj. Na tej seji so obravnavali razširjanja že obstoječih podjetij in ustanovitve novih podjetij. Dana so bila dovoljenja za nove železar-
trajalo nekaj časa, dokler te naprave pridejo v tek.
Mnogostranska so stremljenja za povečanje domače proizvodnje pogonskih sredstev. Tu prihaja predvsem v jx>štev Albanija, ki ima znatna najdišča nafte in katere produkcija izredno hitro narašča. Vendar zaenkrat Albanija še ne more kriti vseh potreb. Zaradi tega se v veliki meri pospešuje proizvodnja zemeljskega plina, ki je postal važno pogonsko sredstvo.
^^H^jflR^k Posebno pojjttCi kaj
^HHB Pijača ni le sa sdiaveg* <3or«ka Ml4
važna, temveč tudi »a ^^^ gokrat važnejša od brane 1
Zato pijte Vi tn Vaš bolnik 8hn i	. ...
mineralno vodo. ki Je obenem twB idravtisa
ono z rdečimi srdi
Prospekte ta vsa potrebo* navodila ae domBi
zdnwfy»j« Vam pošlje gratis ta radevoljo Uprav* adMfrtaega kopofiSa SLATINA MDENCi
Kako bilo bombardirano Skoplje
zavode, posebne zdravstvene postojanke, tako da so ponehale ondotne kužne bolezni in druge nalezljive bolezni in se narod veseli zdravja. Po vsem tem ni čudno, da je ljudstvo v afriških kolonijah hvaležno italijanskim oblastem, ker se zaveda s kakšnimi velikanskimi žrtvami in stroški je vlada prenovila njihovo zemljo.
Še k Gradnikov! Antologiji italijanske lirike
A' Gradnikovi Italijanski liriki v slovenskem prevodu pripominjamo, da je o italijanski književnosti napisal publicist Božidar Borit o uvod, v katerem ni podal samo razvoja celotne književnosti, temveč je tudi na osnovi najnovejših literarnih razprav skušal podati smisel in bistvo italijanskega pesništva, ki da je plod stare kulture in mesta, ne pa rusticizma, kakor so slovanske književnosti. Na koncu knjige so dodane opombe k posameznim manj razumljivim mestom, kjer je označen priobčeni Tassov sonet kot vzet iz cikla pesmi, posvečenih Cvijeti Zuzorič (pri tej priliki opozarjam na nova odkritja prof. Tokbarina o tem ciklu v zadnjem Hrvatskem kolu, izišlem letos pri Hrvatski Matioi, s čimer dopolnjujem tu v opombah omenjeni članek). Za informacijo so dragocene beležke o pesnikih po časovnem redu, kjer so biografski in bibliografski podatki o predstavljenih pesnikih. Tako je tudi v tem pogledu antologija nad vse informativna. td.
»Prosim vas,« pravi profesor kemije lekarnarju, »dajte mi dve tableti dimentylami-nophenylaimetiyluprnzolanuma.«
»Gospod profesor, mislite dve tableti aspirina?«
»Da. da,« odgovori hitro profesor, »oprostite, to je aspirin. Nikdar si ne morem za-' pomniti te zapletene besede aspirin.'
Luoijan Orel, član narodnega gledališča v Skoplju, se je vrnil v Ljubljano in se oglasil v našem uredništvu. O svojih doživetjih v Skoplju in na poti proti domovini nam je pripovedoval:
Na cvetno nedeljo smo imeli v Skoplju prav lej>o vreme. Že zjutraj ob 5 smo začuli močne detonacije. Nemški letalci so bombardirali Lisičje, ki je oddaljeno od Skoplja približno štiri kilometre, in vse okoliške železniške postaje. Ob 10.20 min.
pa so se nad Skopljem pojavili številni nemški bombniki, ki so takoj začeli bombardirati središče mesta in vojaške objekte. Bombe so zadevale zelo dobro. Popolnoma je porušen oficirski dom, poveljstvo armije, veliko poslopje Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, šola Njegoš itd. Kralja Petna ulica je popolnoma razrušena. Škofijsko poslopje je čisto razbito, zelo je jx>škodovana škofijska cerkev. Zanimivo je, da na skopljanaki kolodvor in bližnjo okolico ni padla nobena bomba. Po mestu so vse večje stavbe razbite. Nastali so številni požari, ki so trajali še v jsonedeljek, ker ni bilo nikogar, ki bi gasil. Vsi ljudje z gasilci in vojaštvom vred so se razbežali. Največ se jih je zateklo v park Islahana, kjer so spali in kuhali. Z bombami so Nemci napadli Skoplje samo enkrat, pa so temeljito opravili svoje delo. Pozneje so prihaja« nad mesto skoraj vsakih deset minut, pa niso več metali bomb. Na vojašnico na gradu carja Dušana niso metali bomb, pač pa so se letala spustila či: sto nizko in s strojnicami streljala na vojaštvo, ki se je razbežalo. V vsem Skoplju ni ostalo celo skoro nobeno okno, vse šipe so popokale od sitnih detonacij. Tudi hišo, v kateri sem stanoval, je zadela bomba in jo čisto razrušila. K sreči sem zapustil stanovanje dvajset minut pred bombardiranjem. Od vsega imetja mi je ostalo samo to, kar sem imel na sebi.
so me
u Hit UUUIIV" -.............------..------A
povedali, da so Nemci okrog petih j>opoldne s tanki prišli v Skoj>lje. Častniki so izjavili, da se raso mogli braniti, ker sploh še rfiso dobili orožja. Iz Kačanika smo se peljali par postaj z vlakom in nato šli peš do Kosovske Mitrovice. Tam smo spet dobili vlak in se peljali do Raške. V Raški smo morali vsi civilisti zapustiti vlak. Odpeljali so nas v najhujšem dežju v Novi Pazar (20 km) na poveljstvo rezervnega polka. Tam so nas preobleki! v vojaško obleko in nas vodili sem pa tja. Ko je bilo sklenjeno premirje, so nas zajeli Nemci in odpeljali v ujetniški tabor v Kraljevo. Tam je bilo zelo veliko Slovencev in precej letalcev, med njami tudi letalski general. Posrečilo se mi je, da sem dobil civilno obleko, nakar sem se peš podal v Cačak. Od tam sem se peljal z ozkotirno železnico v Bel-; grad. Z ladjo sem se prepeljal v Zijmun, tam spet | sedel na vlak in se odpeljal v Zagreb in datlje v 1 Ljubljano.
Ko smo blodili po Srbiji, so nas silno agra-žali Arnavti, ki so prežali na plen. Za kos obleke ali čepico, so bili pripravljeni ubiti človeka. Ščitili so nas nemški vojaki, ki so kmalu napravili red. Kmetje so nam j>rodajali vodo po 50 par kozarec. Za majhen hlebček koruznega kruha smo morali plačati 60 din. Nemški vojaki so nam šli povsod na roko in so nam dajali cigarete, kruh, surovo maslo in druga jedila. Ce bi nam ti ne pomagali, bi morali na poti ]X>giniiti.
V srbski vojski je vladal silen kaos. Glavna srbska poveljstva sploh niso vedela, kje imajo svoje edinice. Največ srbskih vojakov je padlo na Ka-čaniku, kjer so se držali dva dni, in pa pri Ku-manovem, kjer so Nemci takoj predrli srbsko fronto. Po vsej Srbiji so železničarji sami pognali v zrak vse železniške mostove, tako da je železniški promet onemogočen in se zato iz tistih krajev Slovenci morejo le počasi vračati.
2e faraoni so radi jedli šparglje
Eden od prvih nemških botanikov, Hiero-nim Tragus, je leta 1551 izdal knjigo o rastlinstvu, kjer so bili prvikrat v Nemčiji omenjeni tudi b e 1 u š i. Omenjeni botanik pravi, da je »to solata Italijanov in Špancev, ki je kot slaščica prišla tudi v te kraie.«
Kot divja rastlina, ki je v južni Nemčiji rastla po hribih in travnikih, je moral biti be
luiš že v predkrščanski dobi znan po naših krajih. Rimski zgodovinar Plinij je že pisal o njem. Nemara pa bi ga ne bil niti opazil, če bi mu ne bil že iz Rima znan. Rimski državnik Katon starejši pa je v svoji knjigi o poljedelstvu najjisal, da je beluš kot vrtna rastlino rastel v Italiji že v predkrščanski dobL — Dozdeva se po, da tudi davni Rimljani bržkone niso prvi »odkrili« beluše. Brez dvoma je bila ta rastlina znana v Egiptu že takrat, ko je vladala dinastija Ramzesa. V grobnici piramide v Sakari so našli risbo, kjer je narisan zveženj belušev. Risba je iz časa 5. dinastije.
Še bolj nazaj v zgodovino pa ni moči zasledovati podatkov o beluši. Le to je znano, da so ga imeli tudi v davni Grčiji in bržkone je prišel beluš iz Egipta čez Grčijo v Rim io nato dalje v severne dežele.
Prve gredice z beluši so v Nemčiji imeli v Stuttgartu, nato so ga začeli saditi po vseh drugih pokrajinah.
Dandanes je beluš pomladanska zelenjadna slaščica znan prav povsod po svetu. Glede na pripravljanje belušev pa se razlikuje okus raznih narodov. Ponekod ga skuhajo in zabelijo s presnim maslom in z drobtinicami; drugod ga dušijo v omaki; ali ga skuhajo in zabelijo z jesihoan in oljem — kakor je pač komu všeč.
■
Vprašanje borovniškega viadukta
Borovniški viadukt pred razstrelitvijo.
10. aprila zveSer okrog sedmih Je Borovnica doživela prav gotovo najbolj neprijetne in razburljive ure. Bivša jugoslov. vojska, ki se je tedaj že umikala, je pripravila vse potrebno za razstre-litev veličastnega železniškega viadukta, ki je bil na nekdanji južni železnici na slovenskem ozemlju brez dvoma največje gradbeno delo. Vojaško poveljstvo, ki je tedaj vodilo priprave za razstrelitev mostu, je dalo pripraviti za razstrelitev srednji del mostu. Miniranih je bilo vsega skupaj 7 podpornih stebrov. Za miniranje so porabili ogromno količino 16.000 kg ekrazita ali poldrug vagon. Že samo ta, res velika številka razstreliva je po pravici razburjala vse Borovničane in jih navdajala s strahom, kaj bo. Ko je most zletel v zrak, so zelo težki kameniti kvadri iz stebrov podpornikov leteli daleč naokrog. Manjše kamenje pa je frčalo daleč čez hiše. Na srečo ni razstrelitev zahtevala nobenih žrtev, Čeprav je na zasebni imovini napravila dokaj škode, saj so trpele šipe v hišah daleč naokrog, tresk sam pa je odmeval kakor grom daleč po Barju.
Pri razstrelitvi se je sesulo 8 osrednjih obokov in je bil most pretrgan v dolžino 172 metrov. S tem je bila prekinjena za nas tako važna železniška zveza s Trstom. Na žalost so bili razdrti še drugi mostovi na železniški progi naprej od Borovnice. Razstreljen je bil tako imenovani Šent-peterski most in Španov most na Dolu. Tako imenovani Jelebnov most takoj za borovniško postajo pa je ostal. Poleg razstrelitve mostov je umikajoča se bivše jugoslov. vojska uničila tudi progo na globokem zaseku med Logatcem in Planino. Tam gre železniška proga, kakor se vsakdo spominja, ki se je kdaj tam vozil, globoko zarezana skozi Kras. Strme stene obdajajo na obeh straneh progo in te so bile tudi razstreljene. Skladi kamenja so se sesuli iz skoraj navpičnih sten in na debelo zasuli široko dvotirno progo. Italijanske okupacijske oblasti so že takoj v prvih dneh po zasedbi poskrbele, da so se začela takoj vsa dela, potrebna za čiščenje proge in za popravilo mostov. Pri teh delih je doslej zaposlenih že nad 1000 delavcev.
Največja prometna ovira pa ostane seveda raz-streljeni viadukt čigar vprašanje proučujejo ital. okup. oblasti, da bi mesto porušenega zidanega mostu zgradile začasno železno in jekleno konstrukcijo Znani italijanski strokovnjaki, graditelji mostov in železnic, že preiskujejo ostanke borovniškega viadukta, ki je trpel seveda mnogo več, kakor pa pokaže samo pogled na razstreljeni most. Pri silni eksploziji se je vsa veličastna zgradba zelo močno pretresla in so mnogi oboki, ki so stali v bližini teh, ki so se podrli, hudo načeti, tako da je veliko vprašanje, če bodo obstali. Tako se je prav v sredo dopoldne ob 11 sam od sebe sesul še deveti obok, ki je stal kot zadnji na kraju mostu, ki sega v borovniško postaja Poleg pretresa, ki je razrahljal sicer solidno stavbo, se pojavljajo sedaj tudi neprijetne posledice zaradi pritiska, ki je izgubil ravnotežje s tem, da se je sesula sredina mostu. Zato je nevarnost, da se bodo krajni, še stoječi oboki z obeh strani podirali še naprej v smeri proti sredini mostu. Italijanske okupacijske oblasti so ljubeznivo dovolile domačinom, da smejo iz velikanskih ruševin mostu odvažati opeko brezplačno. Borovničani in okoličani prihajajo v velikem številu in se poslušujejo danega dovoljenja in odvažajo sicer staro, a še vedno prav dobro opeko, ki je bila vzidana v mogočne oboke viadukta.
Res je škoda, da je lepi most, ki je stal nad 80 let in ki je bil že zaradi tega, ker je bil zgrajen
v loku, velika gradbena svojevrstnost in dokaz odličnih stavbarskih sposobnosti prejšnjega stoletja, propadel. Borovniški viadukt je imel vsega skupaj 25 obokov in je bil dolg 500 m. Večina obokov je bila dvojna, nosilni stebri med oboki pa so bili grajeni iz rezanega kamna. Nekateri od kamnitih kvadrov so izredno veliki in so jih takrat, ko so gradili most, vozili kmetje posamič z dvojnimi vpregami. Most sam so gradili 4 leta. Začeli so kmalu potem, ko je južna železnica leta 1849 stekla do Ljubljane. Tedaj so bili zlati časi za Borovnico in okolico. Uprava južne železnice je kar ob mostu samem zgradila posebno opekarno, ki je sproti žgala velike množine opeke, ki so jo potrebovali pri graditvi obokov. Zanimivo je tudi, da so stebri oporniki, na katere, se naslanjajo oboki, bili skoraj vsi postavljeni na lesene pilote, ki so jih zabili v blatno in močvirno dno. Kako premišljeno so že tedaj gradili, dokazuje dejstvo, da so vedeli, da talna voda ljubljanskega Barja niha in da so to tudi vračunali pri graditvi. Ker leseni piloti, če so na zraku, ne vzdrže dolgo, so pri graditvi poskrbeli, da je tekoča voda stalno zamakala pilote, tako da nikdar gornji del pilotov ni prišel do zraka. To je dolgo vrsto desetletij šlo v redu. V zadnjih letih pa so naši železniški strokovnjaki opazili, da se nekateri stebri podporniki malenkostno posedajo. Ugotovili so tudi, da je voda, ki naj bi zamakala pilote pri nekaterih stebrih, sama od sebe našla drugo pot, tako da so zaradi tega piloti ostali na suhem. Prav zato so začeli tudi piloti popuščati. Železniški strokovnjaki so dali skopati ob treh najbolj ogroženih stebrih poskusne Jaške, kjer so potem stalno, vsak dan nadzorovali stanje talne vode, tako da so mogli ugotoviti, če so kdaj piloti na suhem. Zadnji dve leti so borovniški viadukt tudi temeljito popravili. Voda, ki je odtekala s proge na mostu, je namreč zamakala oboke iz opeke. Ko so most zgradili pred 80 leti, niso še poznali tako imenovanih izolacijskih sredstev, na primer asfalta, s katerim danes premažemo zidove, da postanejo za vodo nepropustni. Mesto tega so tedaj opečene oboke prekrili z debelo plastjo ilovice, ki je prav tako varovala opejto pred vodo, ki zlasti pozimi hudo razkraja opeko že zaradi zmrzovanja. V dolgih letih je ilovnata
obloga začola propuščati vodo, kl je načela opeko. Zato so marsikje morali opeke v oboku izmenjati
in je obok ponekod dobil nekakšne plombe. Od zgoraj pa so postopoma odkrili vso vrsto obokov in jo zavarovali z izolačno plastjo. Tako Je bil most prav v zadnjem času odlično zavarovan pred zobom časa, a na žalost mu usoda ni prizanesla. Kljub temu pa je naše železniško ravnateljstvo računalo z možnostjo, da most kdaj ne bi bil več
sposoben za promet in je zato skrbno pripravilo načrto za preložitev železniške proge, ki bi se sicer s tem podaljšala za precejšnjo število kilometrov, za vedno pa Be izognila borovniškemu mostu. Prepričani smo vsekakor, da bodo italijansko okujiacijske oblasti Htorile vse, kar jo lo mogoče, da bo Ljubljana čimprej zopet dobila starodavno in gospodarsko tako pomembno železniško zvezo s Trstom.
Kako potujejo pfsma
Ko vržemo v poštni nabiralnik pismo, fran-kiTaaio z znamkami za toliko in toliko dinarjev, so niti prav ne zavedamo, da se pri tem poslužujemo organizacije, ki jo v resnici lahko smatramo za eno najvažnejših pridobitev moderne civilizacije. Ustanovil jo je Nemec Ileiu-rich v. Štefan.
Nekako sredi prejšnjega stoletja jc bilo zelo težko določiti višino pisemskih in drugih pristojbin za pošiljke v inozemstvo. Če si hotel poslati na primer pismo iz New Yorku v Berlin, si moral plačati OO centov, ako je potovalo pismo z nemško ladjo, če je nosila pismo angleška ladja, pa je bila pristojbina višja, in sicer 1 dolar 25 centov za vsako pismo. Mehikanec, ki je hotel v svoji državi dvigniti pismo, dospelo iz Rima ali Berlina, je moral na mehi-kanskem poštnem uradu plačati 1 dolar in centov. Pristojbina za pisemsko pošiljko iz Rima v Berlim preko Švice ali obratno je znašala v naši veljavi kakih 27 do 30 din. Če. je šlo pismo preko Francije, je bila pristojbina mnogo višja, namreč okoli 50 din. Za pisma iz severoameriških držav v Rusijo je bilo 13 različnih poti in 10 različnih pristojbin, za pošiljke iz Amerike v Avstralijo šest poti, pristojbina pa se je gibala med 10 do 60 din.
Svetovna poštna iveza
Tako je bil urejen, ali bolje, neurejen pisemski promet, ko se je začel baviti z mislijo na boljšo organizacijo poštnega prometa Hein-rich von Štefan. Po daljšem premišljanju je sestavil več predlogov za zboljšanje mednarodnega poštnega prometa in je sklical mednarodni kongres, kjer naj bi razpravljali o teh njegovih predlogih. Kongres se jo sestal leta 1874 v Bernu in je po 24 dnevnem zasedanju sprejel vse Štefanove predloge. Tako je nastala Svetovna poštna zveza kot posledica najčudovitejšega im najpopolnejšega mednarodnega sporazuma, ki ga je kdaj koli dosegel kok človek. Ta temeljni sporazum, ki ga je Štefan izdelal za Evropo in Združene države, služi danes vsem državam na svetu.
Temu dejstvu se moramo zahvaliti, da lahko danes pošlješ pismo od koder koli in v katero koli tujo državo na svetu in si lahko mirno prepričan, da bodo postopali z njim hitro in pazljivo, tako kakor so nekdaj postopali samo s cesarskimi poslanicami. Danes si iahko v Tokiu ali Nankingu ali v Ameriki ali v Evropi, povsod bo isti postopek, f>ovsod boh-na pismo prilepil znamko v vrednosti nekaj dinarjev in ga vrgel v poštni nabiralnik. Kdo dobi tisti denar, ki ga daš za kupljene znamke? Vedno pošta tiste oržave, kjer kupiš znamko.
:a pošiljke v tuje ika je bila vrednost pisemskih im drugih pošt-
lika .
nih pošiljk v to ali ono določeno državo? Odgovor je zelo priprost: nihče. Vsaka država brezplačno pošilja na določene naslove vsa pisma, ki jih dobi iz kaitere druge države.
Razstreljeni borovniški viadukt.
Recimo, da je na nekem pismu naslov v kako zakotno jjokrnjino neke daljne kolonije. Zavoljo tega pošta ne bo nič huda. Vsaka po-^ta ima velik seznam vseh poštnih uradov nn svetu ter še drugo debelo knjigo, kjer so zaznamovane vse železniške in |>omorske proge, ki vodijo do teh pošt. Neko pismo lahko potuje skozi pol ducata držav, pa ga bo vendar vsaka [x>štu brez zamere sprejelo in f>oslala tja, kamor je namenjeno.
Obračunavanj«
Samo enkrat na vsaka tri leta obravnavajo pri tem delu mednarodnega sodelovanja denarno vprašanje. Nekatere poštne pošiljke morajo namreč na svojem potu iz ene v drugo državo iti preko kake tretje države. Tu torej ni govora o izključni medsebojni uslugi. Da pa Di bila odškodovana tretja država za od-pošiljatev teh tranzitnih pošiljk, bi moral iti denar iz enega žepa v drugega. Zato si pomagajo takole: vsaka tri leta skozi štiri tedne štejejo po vseh državah pisemske pošiljke, tako one, ki gredo naravnost iz države v državo, kakor tudi tranzitne. Zbrane podatke pošljejo nato centrali Svetovne poštne zveze v Bernu. Ko pridejo vsi podatki v Bern, zračunajo pristojbine za leto dni tako, da dobljene podatke za štiri tedne pomnože s trinajst in iz teh [K>-datkov potem določijo, koliko mora vsaka država plačati drugi državi za odpravo tranzitnih pisem za dobo naslednjih treh let.
Poštni promet posameznih držav
Najnovejših podatkov glede tega vprašanja nimamo, lahko pa postrežemo cenjenim čita-teljem s podatki pred tremi leti. Takrat jc bilo stanje naslcdmje: V Bernu so zračunali, da jo bil največja dolžnik v tem mednarodnem obračunavanju za tranzitni promet Nemčija. Njena inozemska pošta je potovala preko mnogo držav in po mnogih pomorskih f>oteh. Z opravljanjem tranzitnega postnega prometa je največ zaslužila Francija, ki je dobila skoiraj dva milijona zlatih frankov. Z a njo so bile Združene države, ki pa so notranje v tej stroki pasivne. Zunanja poštna služba je veljala Združene države 45 milij. dolarjev, domači poši-ljalci pa so plačali za pošiljke v tuje države samo }5 milij. dolarjev.
Posledica enotne poštne pristojbine za pisma v tuje države je_v tem, da je šlo v mirnem času pred sedanjo vojno letno okoli pol-dirugo milijardo pisem iz raznih držav v druge države. Na prvem mestu so bile USA, nato An-
flija z imperijem, takoj z,a njo Nemčija, nato rancija, Japonska, Italija, nato pa razne manjše države. Iz mesta Singapurja gre letno v tujino ravno toliko pisem kakor iz vse Sovjetske zveze, namreč pol milijona. Belgija je pošiljala v druge države trikrat toliko pisom, kakor Brazilija. Če vračunamo med pisemske pošiljke tudi tiskovine, potem vidimo, da industrijsko države mnogo več pisem odpošljejo kakor jih sprejmejo. Industrijsko nerazvite države pa obratno mnogo več pisem dobe, kakor jih odpošljejo.
Že na« 50 iet je preteklo, odkar obstaja Svetovna poštna zveza. V okviru te zveze je sklenjenih med posameznimi državami še več manj važnih poštnih dogovorov, ki urejajo poštni promet med dotičnimi državami. Važna panoga mednarodnega poštnega prometa je zračna pošta. Tudi za zračno pošto je že v glavnem urejeno. Na koncu je povedati eno: mednairod.no ureditev poštnega prometa zbližuje narode. Odnošaji med narodi bi bili še bolj zapleteni, če bi ne bilo teh vezi, ki mnogo do-prmašajo k medsebojnemu sporazumevanju.
Anekdota
Giuseppe Verdi je nekega večera prisostvoval v opernem gledališču operi nekega svojega tovariša. Po tedanji navadi je bil pokrit s cilindrom, ki ga je od časa do časa privzdignil, nato pa se zopet jvokril. Skladatelj, ki je sedel v sosednji loži, je nazadnje vznemirjen in vzradoščen vprašal slavnega Verdija: »Maestro, kaj naj to pomeni?«
»Nič posebnega,« je odgovoril Verdi, »pozdravljam samo svoje stare znance, s katerimi ee srečujem v vaši operi.«
Green:	3
Luč in tema
Detektivska povest.
Luknja kakor tudi smer, v kateri je šla krogla, izključujeta vsako misel na samomor, lasje okrog rane dokazujejo, da je bil strel prav od blizu, največ tri do štiri korake od umorjenega. Ako se še ozira na kot, pod katerim je prestrelila krogla možgansko votlino, potem je jasno, da je pokojnik moral sedeti na svojem stolu pri delu, pri katerem je bila glava spuščena naprej. Če bi namreč krogla prevotlila človekovo glavo, ki mirno sedi, pod kotom 45 stopinj, kakor je tu primer, bi moral morilec meriti prav nizko. Ker pa je pokojnik pisal in spustil glavo naprej, je šel strel čisto lahko v omenjeni smeri.
Ko so zdravnika vprašali o zdravstvenem stanju gospoda Leavenvvortha, je odvrnil ta, da je bil pokojnik po njegovem mnenju ob času smrti v najboljšem zdravju, a ker ni hišni zdravnik, ne more tega ugotoviti brez daljše preiskave. Morilnega orožja ni bilo moči nikjer najti, ne v sobi, v kateri je bil pokojnik ustreljen. Iz nadaljnjih zdravnikovih besed se je razumelo kot nedvomljivo še to: Po razvrstitvi mize in stola napram vratom za stolom se sklepa, da je moral ubijalec stati ali pred pragom, ali za pragom vrat hodnika, ki vodi _ v sobo. Ker pa jo krogla bila mala in ustreljena naravnost v glavo, je mogla lahko prebiti kost ne obrnivši se ne na desno ne na levo, in to prepričuje zdravnika, da je žrtev mirovala in ni obrnila glave, da bi videla svojega napadalca. Iz tega izvaja, da je ubijalec poznal vse hiSne navade, ker se je približal ne da bi bil vzbudil najmanjši šum ali kaj nenavadnega.
Ko ie zdravnik končal svoje poročilo, je vzel Hamrnood kroglo, kl je ležala pred njim na mizi,
jo zavil, vzel iz žepa svinčnik in napisal nekoliko vrstic na košček papirja ter poklical tajnega policista, kateremu Je nekaj natihem naročil.
Policist je dal z pogledom razumeti, da umeje naročilo, pogledal je naslov in odšel iz sobe. Za hip je bilo čuti iz ulice vzklik »Hural«, bilo je znamenje, da je policist že prišel na ulico.
S svojega sedeža 6em mogel pogledati tudi na cesto. Zapazil sem, da se je policist vsedel v kočijo in hitro se odpeljal proti Broadvaju.
IIL Zasliševanje.
Ko sem zopet svojo pozornost obrnil na zasliševanje ostalih, sem opazil, kako Hammond gleda skozi zlate naočnike v notes.
>Ali je hišnik tu?« ie vprašal.
Takoj je nastalo gibanje med slugami. Nek samozavesten Irec je stopil iz sredine pred gospode.
Koroner, na katerega je sluga napravil dober vtis, kakor tudi na vse druge, ga je pričel izpra-
ševati:
»Ime vam je Tom Dougherty?«
»Da, gosj>odl«
»Kako dolgo ste tu v službi?«
»Skoro dve leti.«
»Vi ste prvi našli truplo gospoda Leaven-worta?«
»Da, jaz in gospod Harwell.<
»Kdo je ta gospod IIarwell?<
»Prisotni tajnik gospoda Leavenworta.<
»Ali ste podnevi ali ponoči našli truplo?«
»Okoli osme ure zjutraj.«
»Kje?«
»V knjižnici, ki se nahaja kraj spalnice. Čudno se nam je zdelo, da gosj>od ni prišel po 6vojl navadi k zajutrku, in morali smo vlomiti vrata.«
»Bila so torej zaklenjena?'
»Da.«
>Odznolrai?<
»Tega vam ne morem povedati, ker ključa ni bilo v vratih.«
»Kje je ležal gospod Leavenvort, ko ste ga našli?«
»On ni ležal, temveč sedel pri mizi sredi sobe, obrnjen z hrbtom proti spalnici. Gornje telo je bilo nagnjeno naprej, glava je visela na roki.«
»Kako je bil obiečen?«
»V obleko, katero je imel prejšnji dan.«
»Ali je bilo v sobi opaziti, da bi se moral s kom boriti?«
»Ne, gosj>od.<
»Ali je ležal revolver na mizi ali na tleh?«
»Ne, gospod.«
»Ali menite, da bi to moglo biti roparski umor?«
»Ne. Gospodova ura in denarnica sta bili še v žepu.<
Na vprašanje: kdo vse je bil v hiši ob času, ko ste našli mrtveca, je odgovoril:
»Obe gospodični Mary in Leonora Leaven-wort, gospod Harwell, kuharica Katarina, sobarica Fanny in jaz.«
»Ali je to vsa družina te hiše?«
,Da, gospod.«
»Čegava naloga je vsak večer zapirati vrata?«
»Moja.«
»Ali ste tudi sinoči izpolnili to dolžnost?«
»Da, kakor vedno.«
»Kdo je zjutraj odprl vrata?«
»Jaz sam, gospod.«
»Kako ste Jih našli?«
»Ravnotako. kakor sem jih sinoči pustil.«
»Ali je bilo odprto kakšno okno ali kakšna vrata? Premislite dobro, predno odgovorite.«
»Ne, gospodi«
V tem času bi se čula igla, če bi padla na tla, tako tiho je bilo v sobi. Vsi »o bili prepričani, da morilec nI šel iz hiše do zjutraj, dokler niso bila vrata odprta, in to je težilo vse. Čeprav sem ie od preje to vedel, vendar me je ta dokaz mak} vsaemirii, a opazuje ostro hišnikovo obličje,
sem iskal na njem znak, po katerem M se moglo odkriti, da je zanemaril svojo dolžnost. A njegov izraz je bil čvrst in ravnodušen, vse poglede jo srečaval mirno kot stena.
Na vprašanje, kdaj Je videl gospoda Leaven-worta zadnjikrat živega, je odgovoril:
»Snoči pri večerji.«	,
»Ali ga je vidol kdo kasneje?«
»Da. Gospod Hanvell pravi, da je bil pri njem še ob polenajstih.«
»V kateri sobi stanujete?«
»V pritličju.«
»Kje spe drugi stanovalci?«
»Večinoma v tretjem nadstropju; dame v velikih sobah zadaj, gos[xxl Hanvell v manjši spredaj, a služkinje spijo zgoraj.«
»Torej se ni nihče nahajal z gospodom Lea-vemvortom v istem nadstropju?«
»Ne.«
»Kdaj sto legli spat?«
»Okrog enajstih.«
»Ali se spominjate, da bi bili preje ali kasneje čuli kak ropot v hiši?«
»Niti najmanj ne. «je odgovoril odločno.
Pozvan, da podrobno opiše, kako je našel umorjenega, je Tom opisal vse podrobnosti z največjo točnostjo, no da bi so bil najmanj zapletel v protislovje.«
»Kako je vplivalo na Vami, ko sta zvedeli?«
»Šle sta z menoj v sobo, kjer se je bil izvršil umor. Gospodična Eleonora se je onesvestila, ko jo zagledala truplo.«
»A ona druga dama? Gospodična Mary se mi zdi — — —«.
»Ne morem so več spominjati, ker sem hitel po vodo za gospodična Eleonoro.«
»Kdaj so gospoda Leaven\vorta odnesli v spalnico?«
»Takoj, ko se je gospodična Eleonora zavedla.«
»In to se jo zgodilo?«
»Takoj, ko 6em jo poškropil z hladno vodo.«
»Kdo ie ukazal prenesti truplo?«
Stran G
./SLOVENEC«, Četrtek, I. maja IWT.
Stev. 10*.
P. S. Finžgar t
Pod
svobodnim soncem
Povest davnih dedov
148.
149.
Justinijan si jc naslonil glavo na roke in je vprašal Epafro-dita. ali je to res. Ta je odvrnil: »On je iz rodu Slovenov, ki so uničili Hilbudija.c
150.
151.
148.
Tedaj je Azbad pokleknil, rekoč: »Despot morja in zemlje! Devet glav bi še rad žrtvoval, da otmem tebe. Resnico sem govoril!«
149.
Epafrodit pa odgovori: »Ta Sloven mi je rešil življenje, ko so me napadli ostanki Svarunove vojske. Iztokov nož me je iztrgal smrti.«
150.
Po dolgem molku je dvignil Justinijan glavo: »Iztok je in ostane centurio. Azbad je in ostane poveljnik in od danes moj tajni zaupnik! Iztok stopi v njegovo legijo.«
151.
Irena stopi iz vrst dvorjanic, rekoč: »Junak si, stotniče carske vojske! Tvoja pot se vije kvišku. Naj te spremlja sreča!«
Iztok: »Ali si Vila iz naših logov, ali si živa — oj, govori ...«
Iščem konja
»Sokola« b kompletno jezdno opremo. Je pram, precej visok in močan, z malo glavo. — 11. aprila zjutraj Je bil Se v Novem mestu. Pojasnila proti nagradi na Zvonimlr Bohte, Ljubljana, Sv. Petra cesta 2S-IV.
Občina Rakitna,
okraj LJubljana-okollca, prosi vse obClne, gg. župane ln tajnike, da nam sporočijo, Ce se na njih ozemlju nahajajo voli In konji. Voli imajo St. žiga od 459 do 491. Potem 1 kobila »Slmla«, zelo bela. Zadnji nogi otekli, ter ima obseg 162/177, St. žig 16. Potem 1. kobila »fuksa« mala, že bolj stara. Obseg 135/146. Oddana Je bila v 2. plan. bat. 1. pla-ninsk. polka Boh. Bela.
Iščem vola,
Črnega, žig 141, na repu z belo liso, velike roge, podkovan. SporoCiti prott nagradi. — Jeršin Janez, Gradišče 12, Ig.
Konj »Pram«
dolgo ozko lisko na glavi, zadnje noge malo bele, bolj kratek ln malo Črno porto po vrhu. žig St. 1868. —Nagrada 1000 dinarjev. Lastnik Kan-dare Anton, Klance 38, p. Stari trg, Rakek.


Mali oglasi
V malih oglasih velja voako beseda 1 din; tonltovanjskl Oglasi I din Debelo tUkane naslovne besede se rainnajo dvojno. Najmanjši nosek sa mali oglas U din. • Mali pglaal se plaiojejo UkoJ prt oaroMla. • Pri OKlasIh reklamnega inačaja se raAans snokolonska. I mm visoka potita* vrstica po I dla. • Za pismene odgovore glede malti) oglasov treba prllotlti soamko.
B Službi j
Dobe:
Kuharica
se sprejme v bližino Ljubljane na veCje pose- ; stvo. Mora bili poštena, zanesljiva in pridna, plača po dogovoru. Naslov ' v upravi pod St. 6097. b
IPouk
Iščem dobro šiviljo
perfektno v izdelavi o-blek, plaščev ln kostimov. Zglasttl se 0(1 8.—10. ure v Dvorakova 10 pritličje.
anovama
Italijanski tečaj
ln nadaljevalni tečaj priredi v veCernth urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva ul. 27., pritličje, med 8. ln 14. uro.
Tečaji nemščine
| v Beethovnovi 9/1 se po mesečnem presledku ob nove 1. maja. — Nov za-Cetniški tečaj. Kdor že kaj zna, vstopi lahko v kak višji tečaj. Vplsova
Parcele
prodam: v Šiški, pri Sv. Petm, plačljivo tudi s knjižico Mestno hranilnice, v S t. Vidu, na Kodeljevem, v neposredni bližini Javnih skladlSC, v Mcduem Itd.
Kupim in prodam
hišo: visokopritliCne, eno-nadstropne in večnadstropno, ter p06»3tva.
Prevzamem
upraviteljstvo hiS in pose. »lev. Nudim zanosljivo jamstvo. Z a J e e Andrej, posredovalnica nepremičnin, Ljubljana, Tavčarjeva al. 10, telefon lačJisno 35-64, stanovanje: telefon St. Vid 768.

Kobila »Prama«, I Išče se:
spredaj ima platfug, žig kobila fuksa, nizka, Slro-
St. 51 se nahaja pri Anton Hafner, BlnkelJ St. 5, p. škofja Loka.
nje tudi za Italijanščino.
Oddalo:
Trisobno stanovanje
s kopalnico in prltikll-namt se takoj odda za 750 din: Moste, Petrlče-va ul. 7.	(C
Enosobno stanovanje
lepo, oddam za maj. Cl-glerjeva 26, Moste. (C
— Privatni učni tečaji, Beethovnova 9/1,
Enosobno stanovanje
pritlično, oddam takoj 1 ali 2 osebam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6109.
Enosobno stanovanje
se odda 1—2 osebam takoj za mesce maj. — Pojasnila : Kolodvorska 32, dvorišče.
Prosim vse,
l<i bi kaj vedeli o Silvestru Rcamanu, ki je bil vpoklican k 1. teli. bat.. 2. četa plornlr. želez, polk v Slav. Brodu ln se še ni vrnil na svoj dom, da sporoče proti povračilu stroškov njegovi ženi Nežiki Rcsman, Zgor. Otok 1, pri Radovljici ali na naslov: Koselj, Ljubljana, Ilirska ulica 21.
Prosim
Ktcio:
Prazno sobo
p prostim vhodom. Iščem. 1'onudbc na upravo »Slovenca« pod »Soba« 6107.
tistega gospoda, ki ml je Izročil na kolodvoru v Ljubljani pozdrav od mojega sina Valentina Bat-tellno Iz Sarajeva, da se javi na naslov: Rožna dolina, Cesta XV-8. Tel. št. 33-35. Valentin Eatte-lino star.
Kupinio
Vsakovrstno
m-Z-:-HT	v sakovrstno
zlatO kupuie
Ranobran
za mazanje večjih ran na drevju. — Ing. Prezelj, Ljubljana, VVolfova ulica 3-1, tel. 34-73.
Iščem konja >
»Fuksa«, visokega, z veliko Crnoslvo liso na glavi, najbrže brez žiga. Kdor ve zanj, naj sporoCI proti nagradi na naslov : Marija Kepic, Moste 33, p. Komenda.	(e
Iščem konja
pram »Mali«, srednji, žig 1672, desetleten, od 1. batalj. 16. art. polka, LJubljana. Dam nagrado. župnišče Moravče e
ka, z liso na glavi. Zadnje noge bele z dolgo dlako, na nogi žig 3066. — Kobila, modra fuksa s podolgovato llvo na glavi. Široka, nizka stara 3 leta z žigom St. 4532. DotlCnl, kateri ju Izsledi in sporoči, dobi nagrado 1000 dinarjev za vsako. Karel žnldaršlč, trgovec, Dane-Starl trg, Rakek.
Iščem konja
prama, močnega, majhno belo liso na glavi, vel. 161/185, žig št. 18. Sporočiti proti nagradi 1000 din Copu Blažu, Koroška Bela 58, p. Javornik. (e
Iščem konja št 669
rjave barvo, tolarast, visok 160 cm, sliši na Ime »Tulpan«. Kdor ml sporoCI, kje se nahaja, dobi nagrado 500 din. — Jože Martine, Ljubljana, Voš-njakova 8.	(e
Zglasi naj se
lastnik volat žig 303, Je-žlca 15.
Iščem kobilo št 84
temno zelene barve, zvezdo na glavi, stara 6 let. Vis. 165, obseg 200. Prosim občine ln občinstvo, naj javijo proti nagradi na ime Marija Mavec — Tomlšelj št. 8, p. Ig.
Kdor mi najde kobilo
»Lisko«, 6 let staro, temno pramo, St. 874, z malo zvezdo na glavi, nad bln-celjnom na zadnjih nogah med redko dlako ima rane. Sporočiti proti nagradi na Feliks Lenče, KleCe St. 10, pošta Ježlca.
Konja
fuksa, St. 210 ln kobilo fukso št. 162, dobite proti dokazilom in vrnitvi stroškov pri Caserman Antonu, Cerknica St. 58, Notranjska.
Kobilo
popolnoma črno, vis. 169, obseg 185 cm, žig št. 276 — lSCem. Osebi, katera ml pove ali Jo pripelje na dom, dam dobro nagrado. Jakob Dežman, Zadvor St. 22, p. Dobrunje.
Iščem konja
z žigom St. 6. Silil na Ime Fuk«. Visok 171 cm. Star 6 let. Kdor kaj ve o nJem naj sporoči na naslov. Alojz. NoC, poka-rlja, SI. Javornik — proti dobri nagradi.
Vsem občinam
ln privatnikom, ki kaj ve o kobili fuksl z belo liso, mera 180/180 — 1930. Številka žiga 119. Naj sporoči proti lepi nagradi na naslov ValCiC Jožetu, StražlSCe 64, p Kranju.
Iščem dva konja
1.	vranec — Puto 161/182 — 1932, žig St. 1308. —
2.	prama kobila, vis. 158 obseg 179 — 1935, žig St. 1307. Kdor kaj ve o njih, naj sporoči proti nagradi na naslov: Ivanka Flegar, grad Tivoli — Ljubljana.
Iščemo konje:
Konj, CrnoslraBt, na glavi bela lisa, kratek rep, Ime Rlžan, St. 597. - Konj,; temnordeč, na glavi belo, ime Puli, št. 598. - Kobila, črna, stara 11 let, vis. 140, obseg 154, Ime Turka, št. 586. — Vsi trije oddani 1. mltralj. četi na Brezovici. — Konj, črn, star 7 let, 145/156 cm, Ime Muri, oddan na Boh. Bell. - Konj fuks, 150/162, št. 4010, oddan z vozom vred voj. komori v Drav-ljah, razpušC. v Mokrem polju pri Novem mestu. -Pojasnila proti nagradi na Frane Kolenc, Hlnje pri žužemberku.
»Oče, prosim te, povej mi, kaj je prav za prav kenguruj?«
»Krap? To je neka neumna riba,« pravi oče v zadregi.
»Toda tu piše, da skače z velikimi skoki z repom in zadnjimi nogami.«
»No, saj pravim, da je to neka neumna riba.«
Oddalo:
Gostilno z vrtom
In tujskimi sobami se zaradi odpotovanja odda v zdravilišču. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kavcija« 6054
Moško kolo
še popolnoma novo, za-riidl odpotovanja takoj zelo poceni prodam. — lvovačlč, Clualetova 11.
po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana VVolfova ulica št 8
Kupim več vagonov bukovih drv
za takojšnjo dobavo. — I. Togačnlk, Bohoričeva ul. 5, Ljubljana.	(k
Vsakovrstno zlato
ti r i 11 n n t e in are tiru
.uiiiiIp no na|v 16)|n cennl
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 8
Mravlje
100% uničujoče sredstvo sestavi: Inž. Prezelj, — Ljubljana, \Volfova 3-1, tel. 34-73.
j Pftlmic |
Svarilo!
Opozarjam vsakogar, ki prenaša lažnjlve govorice, da sem lz vojaškega oskrbovališča odnesel ali dal odnesti razna živila, da bom proti razširjeval-cem teh lažnivih vesti uvedel sodno postopanje. Josip Bergman, Ljubljana, Poljanska cesta 87.
iflvto-motorB
Iščemo tovorni avto
znamko »MAN«, evid. št. 2-1585. B-tonski, sivo barve, z novo platneno streho. Kdor kaj ve o njem, naj javi Kranjski industrijski družbi na Jesenicah.	o
Motorno kolo št. 4835
se dobi pri Musarju, Dol-i nI Logatec 36.
Poizvedbe j
500 din nagrade
dobi, kdor ml preskrbi kobilo, staro 6 do 6 let, slrasta šlmla. Kobila je bila oddana v. Novi vasi pri Rakeku, 14 dni pred splošnim vpoklicem. — Ivan Ogrln, Laverca. e
vči
velik, gorenjske pasme, rudeč, na hrbtu čez rep bela lisa, se dobi pri Ivanu Ogrlnu, Laverca.
500 din nagrade
dobi, kdor ml preskrbi konja, starega 6—6 let, sirasti šimel. Konj je bil oddan v Novi vasi pri Rakeku, 14 dni pred splošnim vpoklicem. — Ivan Ogrin, Laverca. e
Pozor!
Oskrbujem konja št. 174, »šimelj«, lep, tolarast, visok 153 cm, za težko vožnjo slab, star okrog deset let. Lastnik naj se takoj zglasi pri meni: Alojz Omahen, Stranje 3, St. Vid pri Stični.
Iščem kobilo »Pramo«
z žigom St. 1065, stara 11 let, velikost 165/186, srednje težka, na čelu Ima majhno belo zvezdico, zadnji nogi debelejši in na prvih nogah bolj velika kopita. Sporočiti proti dobri nagradi na naslov Pele Stane, Ribnica 34, Dolenjsko. (e
Italijanščina brez učitelja
za živali
Iščem konja »Dori«,
bosanec, visok 135, čoka-
Iščem »Fuksa«
z obema ribjima očesoma, bela dolga lisa na glavi in bela zadnja desna noga. žig 80, oddan Bitnje pri Zabnlcl. Črna kobila v levem ušesu bradavica, žig 16. Proti nagradi na naslov: A. Rojina, Ljubljana, Kolodvorska 8.	(e
Kobilo
rujavko, z belo liso, žig
št. 4515 — Iščem. Dam
. , nagrade 500 din. Fr. Pet-te postave rujav z belo kovS Hotederšlca
liso na Celu. Na kopitu ______
Ima vžgano številko 1935. I
Kdor Javi, kje se lfonj na-1
haja ali ga pripelje, dobi lisastega, slmendolca, tež.
dobro nagrado. — Rado ca 700 kg, žig 140, pod-
Hrlbar, Ljubljana, Gra- kovan, Iščem proti na-
cllšče 9. ali Stermol, Cer- gradi. Sporočiti: Bukovec
kije pri Kranju.	| Janez, obC. žellmlje, Ig.
Vola
PRVA LEKCIJA*
Naučili se boste italijansko prao izgovarjati in brati.
Vse druge misli v kraj! Celo skrbi preženite. Da, kako lepo — za eno urico boste brez skrbil In še italijansko prav izgovarjati in brati se boste naučilil Kako bi z veseljem ne sedli k učenju?
Pripravite si, prosim: navaden zvezek, manjšo beležnico, svinčnik in radirko. Potem pa začniva.
Buona sera!
Ste prebrali? Berite, kakor bi brali dve slovenski besedi. Budna — pomeni dober (prav za prav: dobra), sžra — pomeni večer (v italijanščini ženskega spola!). Dober večer!
Pozdravili smo se. In dve italijanski besedi že znate!
Dve stvari smo spoznali iz teh dveh kratkih besedi: prva ni nikakšno posebno odkritje — italijanščina se piše z latinico; druga pa nam pove, da se v italijanščini kakor v slovenščini samostalniki pišejo z malo začetnico.
Pisave se torej posebej ne bo treba učiti in sitnosti zaradi velikih začetnic tudi ne bo. Zato pa pogumno naprej!
Seznanimo se najprej z italijansko abecedo:
abcdeighilmnopq r s t u v z.
Razen q so Vam seveda vse črke znane. Samo imenuje jih Italijan drugače kakor Slovenec: b je »bi«, c je »či« (pisano: ci), d je »di«, f je »eie« (pisano: efie), g je »dži« (pisano: gi), h je »žika« (pisano: acca), 1 je »ele« (pisano: elle), m je »čme« (pisano: emme), n je »ene« (pisano: enne), p je »pi«, q je »ku« (pisano: cu), r je »ere« (pisano: erre), s je »ese« (pisano: esse), t je »ti«, v je »vu«, z je »zeta« (izgovori: dzeta).
Pri pregledovanju italijanske abecede pogrešate nemara slovenske črke č, š, ž ter k in j.
Glasova č in š pozna tudi italijanščina, samo da nima zanju posebnih znakov ali črk. Kako se ta dva glasova zapišeta, bomo zvedeli pozneje. — Glasu ž italijanščina ne pozna.
Pač pa pozna Italijan črki k in j, poleg teh pa tudi črke x, y, w. Uporablja jih v besedah, ki si jih izposoja iz tujih jezikov. — Črka x je zna-meje za glas »ks« in jo imenujejo kakor mi »iks« (pisano: ics). Črka y oznamenjuje glas i ali j in se imenuje »ipsilon«. Črka w je znamenje za glas v (»dvojni v«, ki ga tudi Italijan imenuje »vu doppio«).
Naredite zdaj prvo vajo: spišite si v zvezek italijansko abecedo!
*
Gotovo Vam je ztiano, da ločimo pri glasovih samoglasnike in -oglasnike.
Samoglasniki so: a e i o u. Italijanščina in slovenščina imata iste samoglasnike: a, i, u, žiroki in ozki e, široki in ozki o, vsega torej sedem glasov. Polglasnika italijanščina ne pozna.
Glede »širokih« in »ozkih« samoglasnikov ste si menda na ja6n«m? Široki »ž« imamo na primer v besedah: žena, teta; ozki »ž« v besedah: stena, mreža. Široki »6« je, postavim, v besedah: kosa, roka; ozki »6« pa v besedah: nos, pot. Na te razlike pazimo tudi v italijanščini.
Berite zdaj nekaj primerov italijanskih samoglasnikov:
a: ama (= ljubi), palla (= žoga).
Široki festa (= praznik), perdere (= izgubiti).
Ozki t: pera (— hruška), fede (= vera).
i: inno (=; himna).
Široki o: forte (=: močan), buona (= dobra).
Ozki 6: ora (=: ura), amore (=: ljubezen).
u: tu (= ti), su (= na).
Zanaprej bomo označevali široki o ali e s strešico ('), ozki o ali e pa z naglasom ostrivcem (').
Vaša nadaljnja vaja bodi, da spišete v beležnico italijanske besede, s katerimi ste se dozdaj seznanili. Beležnico preganite navpično čez pol in pišite italijanske besede na levo, slovenski pomen pa na desno stran. Iz te beležnice se boste učili besed tako, da boste izmenoma zakrivali s pivnikom desno ali levo plati *
Nadaljujmo zdaj s soglasniki.
Da si pregled olajšamo, povem takoj, da o izreki soglasnikov: b, d, i, p, r ni kaj posebnega povedati. Izgovarjajo se namreč popolnoma tako kakor v slovenščini.
Drugačna pa je stvar z nekaterimi drugimi soglasniki. Seznanimo se z njimi po vrsti.
Ta črka je znak za dva soglasnika: za naš k in
za naš č.
K: Pred a, o, u in pred soglasniki se bere kot k: caro (izg. karo, drag), corso (izg. korso, sprehajališče), cura (izg. kura, skrb), classe (izg. klase, razred), čredo (izg. kredo, verjamem).
Č: Pred e in i ga beremo kot č: cena (izg. čena, večerja), cibo (izg. čibo, jed).
Ker pa ni pravila brez izjeme, povejmo brž, da se c lahko tudi pred a, o, u izgovarja kot č — in tudi pred e in i izgovarja kot k. Kako to? Stvar je primeroma preprosta: Kadar naj se c pred e in i izgovarja kot k, vtaknemo medenj in med e ali i kratko in malo h: chiaro (izg. kjaro, svetal), perche (izg. perkfc, zakaj). — Kadar pa se naj c pred a, o, u izgovarja kot č, vtaknemo i medenj in med samoglasnik a, o ali u: ciaol (izg. čao, sluga!), ciuffo (izg. čiifo, čop).
G in c sta v bližnjem sorodstvu. Oba imata podobne posebnosti.
S črko g označujemo lahko dva glasova: g in dž.
G: Pred a, o, u in pred soglasniki se bere g kot g: gallo (izg. galo, petelin), gjla (izg. gola, grlo, vrat), gusto (izg, gusto, okus), grande (izg. grande, velik).
Dž: Pred e in i beremo g kot dž: genitori (izg: dženitčri, starši), giro (izg. džiro, krožna pot).
Podobno posebnost kakor zgoraj dobimo tudi tu: včasih beremo g tudi pred e ali i kot g. Da to opravičimo, vtaknemo tudi tu tisti Je znani h med g in med e ali i: ghette (izg gete, gamaše), ghiro (izg. giro, svizec).
Nadaljevali bomo lekcijo v jutrišnji številki.
Za tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčii