brosupue icentraia) sP 908 KLASJE 5 2000 _ 1 352(497.4 Ivančna Bor i c:K lili III11IIIIIIIIIIIII11IIII MIHIH I lili 11 III 5 120000103,1 Številka 1 letnike januar2000 LaM RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Cesta M. grupe odredov 17,1295 Ivančna Gorica TEL: 061/769-040. GSMI: 041/661-972 FAX: 061/769-045. GSM2: 041/612-923 POPOLNA PONUDBA Računalniki, tiskalniki, komponente,... Programi za podjetja in sam.podjetnike,... ... za računovodstvo in trgovino http://www.lamas.si e-mail: lamas§lamas.si Prispevke za naslednjo številko Klasja, ki bo izšla koncem februarja, sprejemamo le do 21. februarja. —>nv— 30% Ugoden nakup športne obutve 30'H GROSUPLJE 30% gotovinskega popusta - na vse lanske modele športne obutve . do razprodaje zalog - modeli so desortiranih po številkah trgovina OLIMPIC - ŠPORT l Kolodvorska 2 / Grosuplje / 061 772 336 V prihodnjih letih bomo v ivanski občini postali prav gotovo slovenska velesila v teku na smučeh. Občina je namreč nabavila motorne sani za pripravo tekaških prog. Letošnja snežena in mrzla zima je temu športu, oziroma tovrstni rekreaciji zelo naklonjena. Da bi vsaj še dolgo trajala. Kilometrom že napravljenih prog se bodo pridružili še novi. Če imate tekaške smuči in <~\-r bi radi tekli, samo telefonirajte mmmm_^_mmmm^ jL' na občino in naredili vam Akcija "Moj zdravnik" 2000 £ str bod<"^šk— Projekt: Zložbe kmetijskih zemljišč Pridobitev pravice do državne pokojnine Podelitev Jurčičevih priznanj 7. februarja 2000 ob 18. uri v Kulturnem domu Ivančna Gorica. 200-LETNICA ROJSTVA FRANCETA PREŠERNA IN 5. OBLETNICA IZHAJANJA KLASJA N;ipis;iti kaj novega o Prešernovem življenju, je težko. Vseeno nas dvcstota obletnica njegovega rojstva opominja, kako se lahko spomin na življenje posameznika odmika v obletnicah, veličina njegovega ustvarjanja pa ostaja. Krivični bi bili, če se ob tej priložnosti ne bi s ponosom spomnili tudi drugih velikih slovenskih ustvarjalcev. Še bolj bi ravnali narobe, če se tudi sami ne bi trudili, vsaj na nek način biti nosilci kulture. Seveda ne da bi vsi pisali pesmi, slikali, peli ali bili igralci, saj vendar nosimo v sebi različna nagnjenja, vendar pa bi lahko vsak pri sebi razmislil tudi o kulturnem obnašanju doma, v službi, družbi, na cesti. Se posebej na cesti, če lahko pripomnimo, saj tam dandanes celo preživetje postaja stvar kulturnega obnašanja. Tudi v našem uredništvu bi si iskreno želeli pisati le o kulturnem obnašanju pravzaprav na vseh, ne samo na kulturnih straneh. Ko smo namreč rezali torto ob petem rojstnem dnevu Klasja, smo "malčku" uredniki in župan v popotnico nasuli tudi nekaj tovrstnih želja, (km) V krogu najzvestejših sodelavcev Klasja smo pred dnevi zabeležili peto obletnico izhajanja našega občinskega časopisa. ?.upan Jernej Lamprct je tistim, z najdaljšim "stažem", razdelil priložnostna darila, in obljubil svojo pomoč, pri izdajanju časopisa tudi v prihodnje. Podžupanja Milena Vrhovec, tudi članica uredniškega odbora, pa je pripravila veliko torto, da bi nam vsaj malo posladkala napore pri pripravljanju časopisa. 120000103,1 STRAN Iz Jernejeve malhe Novoletni praznični blišč se je umaknil iz našega vsakdana. Ostanki razuzdanega sveta so bili naša stvarnost. Največ dela so imeli komunalci in urejevalci bivalnega okolja. Menda se Slovenci kažemo tudi izven svojih meja, kar nam zatrjujejo številne turistične agencije, kot ljudje, ki ne znamo poiskati prave mere, ko gre za svojevrstno praznovanje. V naši občini je bil prehod tisočletij pričakan umirjeno, vendar primerno slovesno in zelo praznično. Tudi pirotehnična sredstva so uporabljali dokaj razumno in brez večjih nesreč, za kar gre pohvala preventivnim akcijam policije, vzgojnim akcijam po šolah ter razumevanju zakona in nenazadnje budnemu očesu staršev. Silvestrovanja in dogajanja v praznični noči so bila po večjih krajih naše občine, povsod tam, kjer krajevne skupnosti delajo v sožitju krajanov in njihovih kulturno-turističnih društev. Ponekod je ta tradicija že obveljala, ponekod pa ne najdejo skupnih besed. Prednjačijo prireditve na Gradišču in v Krški jami. Letne analize so pokazale, da so delovni uspehi z realizacijo zastavljenih načrtov zadovoljili večji del občanov. V zadnjih mesecih leta 1999 so se opravila zaključna dela na naših lokalnih in krajevnih cestah, kjer je asfalt prekril več kilometrov cest. Lažji dostop in ustreznejše vzdrževanje bosta upravičila zbrana sredstva tako od občanov kot iz občinskega proračuna. Do vodovoda so prišli prebivalci Planine v krajevni skupnosti Metnaj in še predel Kala v KS Šentvid, Sadu v KS Dob pa se je voda iz pip že zelo približala. Brez vodovoda je še del Stične in polževske planote s šestimi zaselki in vikend cono. Odpadne vode in neustrezno vodovodno omrežje s salonitnimi cevmi so eno izmed glavnih bremen naše občine in države, saj Evropska skupnost v tem vidi veliko potencialno ekološko nevarnost in je pripravljena finančno podpreti projekt ureditve. Del sredstev je država že namenila deponiji v Spaji dolini, vendar prav v tem letu občino čaka največji finančni zalogaj. Shranjevanje odpadkov postaja vedno dražje. Dragi večletni projekt šentviške kanalizacije se bo nadaljeval tudi v tem letu. Kulturne dvorane, gasilski domovi, mrliške vežice, avtobusne čakalnice in podobni, vsem potrebni objekti, nudijo kvalitetnejšo raven v bivalnem okolju. Nekaj objektov bo najverjetneje že kmalu danih v uporabo - Kulturni dom Ambrus, Gasilski dom Zagradec, mrliška vežica Krka, Zagradec... Sakralni objekti in objekti naravne in kulturne dediščine dajejo celovito podobo našim krajem, zato mora biti zanje skrb države, občine in občanov velika. Prometna neurejenost v okviru avtoceste nas še naprej razburja, številne hude prometne nesreče na našem delu odseka avtoceste pa nam dokazujejo, da je gradnja sodobne ceste več kot nujna. Številni sestanki z izvajalci in investitorji avtoceste, na krajevnih skupnostih, občini in ministrstvih, ne privedejo vedno do spodbudnih zaključkov. Vztrajnost ljudi, ki vedo, kaj hočejo, in primemo razumevanje ljudi, ki odločajo, mora privesti do dobre končne rešitve. Proračun, ki je v pripravi, mora po velikem uspehu z otvoritvijo šole v Višnji Gori predvidevati že začetek gradnje šole v Ivančni Gorici, z dokončnim nakupom zemljišča za vrtec pa zaključiti pripravljalna dela tudi za dokončno rešitev problema vzgojno-varsfrene dejavnosti. Vstop v devetletni program se mnogim šolarjem, kljub dobremu delu in naklonjenosti investicijske politike občine, odmika, saj država, kot kaže, ne bo izpolnjevala preoptimistično začrtane vizije. Velike potrebe bo težko zapolnil prelahek proračun občine Ivančna Gorica, zato morata biti realnost in smotrnost temelj načrtovanja in odločanja. Poti so zapletene, za nas, vajene vsega hudega, pa bo pohod po Jurčičevi poti in praznovanje slovenskega kulturnega praznika prava sprostitev. Lepo vas pozdravlja župan Jernej poročilo z 9.seje občinskega sveta občine ivančna gorica Občinski svet je na 9. seji obravnaval in sprejel sklep o izvajanju programa pomoči na domu v letu 2000. V okviru grosupeljskega Centra za socialno delo je od začetka tega leta zaposlena delavka, ki skrbi za ljudi, potrebne pomoči, na njihovih domovih na območju občine Ivančna Gorica. Doslej je to delo opravljala v okviru javnih del; občina je plačevala 25 odstotkov njene plače, preostalo pa država. Po novem je delavka zaposlena za določen čas, za eno leto, kajti po zakonu ji niso več mogli podaljšati zaposlitve v okviru javnih del. V razpravi je Nikolaj Erjavec predlagal, da se prouči možnost za ustanovitev lastne socialne službe, Pavel Groznik pa, da se v bodoče predvideva tudi postavitev doma za ostarele občane. V nadaljevanju je Občinski svet sprejel Informacijo o začasnem financiranju javne porabe Občine Ivančna Gorica za leto 2000, potrdil sklep o izhodiščni ceni za izračun sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča izven območja urejanja stavbnega zemljišča za Občino Ivančna Gorica na dan 31.12.1999, ki znaša 760.000,00 SIT. Občinski svet je sprejel tudi odlok o razveljavitvi odloka o davku od premoženja v Občini Ivančna Gorica, ki je začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Objavljen je v Uradnem listu št. 109/99. Obravnavan je bil tudi osnutek programa dela Občinskega sveta za leto 2000, na katerega lahko člani občinskega sveta podajo le pisne pripombe do 15. januarja 2000. Občinski svet Občine Ivančna Gorica je potrdil tudi sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Ivančna Gorica za leto 2000, ki znaša za poslovne prostore 0,1582 SIT/m2, za stanovanjske pa 0,2415 SIT/m2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije št. 109/99. Zupan je svetnike seznanil s tem, daje stara šola v Višnji Gori ocenjena na 32 milijonov tolarjev ter da je v postopku priprava javnega razpisa za prodajo. V razpravi je Franc Godcša opozoril na sklep, ki ga je sprejel Občinski svet na 7. seji dne 15.10.1999, da se po ocenitvi opravi razgovor s svetom krajevne skupnosti Višnja Gora ter da svet predstavi svoje mnenje pred javnim razpisom za prodajo stare stavbe osnovne šole v Višnji Gori. Občinski svet je razpravljal tudi o problematiki delovanja Sveta Krajevne skupnosti Stična. Po razpravi je sprejel sklep, da nadzorni odbor občine pregleda finančno poslovanje krajevnih skupnosti, začenši v Krajevni skupnosti Stična. Vprašanja in predlogi Francka Vidmar je predlagala, da je treba izvajalca - Komunalne gradnje d.d. Grosuplje opomniti zaradi slabega pluženja in posipanja na lokalnih cestah Primča vas - Višnje -Brezovi Dol in Korinj Pavel Groznik je Občinski svet Občine Ivančna Gorica seznanil s težavami predšolskih otrok, ki obiskujejo malo šolo v Višnji Gori. Mala šola je organizirana dvakrat tedensko v popoldanskem času, od 15. do 18. ure. Težave so predvsem pri prevozih. Predlagal je, da se mala šola organizira v dopoldanskem času, ko so prevozi v šolo in iz šole zagotovljeni. Andrej Mirtič je izpostavil težave pri vračanju nacionaliziranega premoženja Agrarni skupnosti Ambrus v postopku denacionalizacije ter vprašal, zakaj občina, ki je vpisana kol lastnica teh zemljišč, nasprotuje vračilu v naravi. Francka Vidmar je izpostavila podobno vprašanje kot g. Mirtič za Agrarno skupnost Kal. Danijela Pirman FOTOKRONIKA Pred novim letom je župan občine Ivančna Gorica med drugimi sprejemi pripravil tudi srečanje s predsedniki krajevnih skupnosti v občini, predstavniki javnih zavodov in zvez ter predstavniki verske skupnosti. Sprejem predsednikov zvez, javnih zavodov, osnovnih šol §..= '=■'2—: NEKADILCI Sprejem predsednikov KS Sprejem - verske skupnosti Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolska 8, telefon 778-384, 778-385, 777-697. Izdajateljski svet: Mihael Glavan-predscdnik, Jurij Gorišek, Jernej Lamprct, Gregor Ficko. Fani Sever. Uredniški odbor: Andrej Agnič, glavni in odgovorni urednik, Ksenija Medved, pomočnica glavnega in odgovornega urednika (kultura), Vesna Kralj, Leopold Sever (zadnja stran). Maja Kicko, Marjeta Glavan (lektor). Simon Brcgar (šport). Milena Vrhovcc (kmetijstvo), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET Maccdoni, Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Ncnaročcnih rokopisov in fotografij ne vračamo. STRAN 1. OBVESTILO PRIDOBITEV PRAVICE DO DRŽAVNE POKOJNINE Na podlagi 59. člena I. odstavka 419. člena Zakona 0 1'IZ (Uradni list KS, 106/99) pridobi pravico do državne pokojnine oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki nima pravice do pokojnine po tem zakonu in tudi ne prejema dajatev oziroma pokojnine iz tujega javnega pokojninskega sistema oziroma po drugih predpisih in kateri lastni dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do državne pokojnine, če: - je dopolnila 65 let starosti - je med 15. in 65. letom starosti najmanj 3(1 let prebivala na območju Republike Slovenije. Državna pokojnina po prejšnjem odstavku znaša 33.3 % najnižje pokojninske osnove (od 1.1.200(1 znaša 24.445.80 SIT na mesec in jc enaka za vse upravičence). Po pridobitvi I. odsl. 419. člena v prehodnem obdobju v letu 2000 do 2005 uveljavljajo pravico do državne pokojnine osebe, ki so dopolnile najmanj 65 let starosti, če izpolnjujejo (udi drugi pogoj, določen za pridobitev denarne pomoči kot edini vir preživljanja po predpisih o socialnem varstvu. V prehodnem obdobju je starostni pogoj za pridobitev pravice do državne pokojnine v letu 2001 70 let, ta starost pa se vsako prihodnje leto zniža za eno leto, tako da je v letu 2005 zahtevana starost 65 let. V letu 2000 so torej upravičene do pridobitve pravice do družinske pokojnine le osebe, ki so dopolnile 65 let starosti in imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji od 15. leta starosti dalje ter prejemajo denarno pomoč kot edini vir preživljanja pri Centru za socialno delo. Osebe, ki niso uživalci denarne pomoči kot edinega vira preživljanja, morajo zahtevku za družinsko pokojnino predložiti ustrezno potrdilo Centra za socialno delo o upravičenosti (oz. izpolnjevanju pogojev) do denarne pomoči kot edinega vira preživljanja. Dokazila, ki so potrebna za priložitev k zahtevku za družinsko pokojnino, so razvidna iz priložene vloge. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije OBMOČNA ENOTA ZAHTEVA ZA DRŽAVNO POKOJNINO PO 1. ODSTAVKU 419. ČLENA ZPIZ Na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur list RS, St. 106/99) PODPISANI/A: _ (Ime in priimek) ROJEN/A: DAVČNA ŠTEVILKA: NASLOV BIVALIŠČA: EMŠO: (datum rojstva) (enotna matična Številka) (pošta s postno številko) (kraj, ulica, številka) (občina) (krajevna skupnost) VLAGAM ZAHTEVO ZA PRIZNANJE DRŽAVNE POKOJNINE Izjavljam, da ne prejemam pokojnine oziroma druge dajatve iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, iz tujega javnega pokojninskega sistema oziroma po drugih predpisih. Tekoči račun ali hranilno knjižico imam pri banki (naslov banke) številka hranilne knjižice številka tekočega računa ali kamor mi po izdaji odločbe nakazujte moje pokojninske prejemke. 2. OBVESTILO Uživalcem pokojnin, ki poleg pokojnine uživajo tudi varstveni dodatek, v letu 2000 ni potrebno vlagati potrdil o premoženjskem slanju in drugih dokazil za ponovno preverjanje upravičenosti do varstvenega dodatka pri ZPIZu. Preverjanje upravičenosti do varstvenega dodatka se po določbi 450. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS št. 106/9) prvič izvede v letu 2001. X« občane Občine Ivančna Gorica pripravila Danijela Pirman v sodelovanju s strokovno sodelavko ZPIZ-a Marto Smole Datum: Priloge: OPOMBA: Zahtevane podatke vpišite v celoti, točno in čitljivol Zavarovanec, ki so nima hranilne knjižic« ali tekočega računa, naj se zglasi na banki, da mu odprejo tekoči račun ali hranilno knjižico, na katero bo prejel dajatev. S podpisom potrjujem resničnost navedb, podanih v Izjavi. Podpis: 1. Potrdilo o stalnem prebivališču v Republiki Sloveniji od dopolnjenega 15 leta starosti oziroma dovoljenje za začasno ali stalno prebivanje na območju Republike Slovenije 2. Izpisek iz rojstne matične knjige 3. Dokazilo o izpolnjevanju pogojev, določenih za pridobitev denarne pomoči kot *rtin„„. vira preživljanja po predpisih o socialnem varstvu (potrdilo ali odločba pristojnega Centra za socialno delo) _ od fusarja do obrtnika klasična telesna masaža Vprašanje: Želela bi odpreti masaini salon, pa nimam ustrezne izobrazbe za izvajanje telesne masaže. Masirati sem se naučila rta enomesečnem tečaju, ki ga je vodila strokovna oseba, in prejela sem tudi potrdilo o uspešno zaključenem tečaju masaže. Seznanjena sem bila s tem, da moram, ne glede na uspešno zaključen tečaj, opraviti na vaši zbornici še preizkus znanja, pa me zanima, kako to izgleda in kaj bodo od mene na tem preizkusu zahtevali. Odgovor: Preizkus znanja, ki ga boste opravljali pred strokovno komisijo obrtne zbornice, je kar zahteven, saj se dejavnost, za katero do nadaljnjega lahko še opravljate preizkus znanja, smatra za življenju in zdravju nevarno. Strokovno usposobljenost boste morali pred komisijo predstaviti na živem modelu. Praktični del masaže se ocenjuje iz: priprave delovnega prostora, sprejema in priprave stranke, pregleda in ugotovitve stanja kože, nanašanja masažnega sredstva, začetka masaže, pravilnega zaporedja masažnih gibov, trajanja telesne masaže in zaključka klasične telesne masaže. Teoretična znanja o delovanju človeškega telesa, ki jih bo od vas zahtevala komisija, pa obsegajo področja: osnovne mišične skupine, delovanje masaže na mišično tkivo, vpliv masaže na krvni obtok in kožo, pomen masaže stopal, vloga masaže pri redukciji telesne teže, pomen masaže hrbta, pogostost masaže, področje limfnih vozlov in posebnosti, nezaželeni učinki telesne masaže. Poleg navedenega boste morali obvladati tudi področje varstva pri delu: sanitarne predpise, osebno zaščito in zaščito strank ter prvo pomoč. Strokovna literatura, ki obravnava zahtevana znanja s posameznega področja, pa je navedena v knjigi MASAŽA avtorice Clare Maxwel Mudson, ANATOMIJA IN FILOZOFIJA avtorice dr. Širca-Pocajt in KOŽA, avtorice dr. Darinke Fajdiga. Če vaše znanje, pridobljeno na tečaju, obsega in obvladuje zahtevana področja za izvajanje klasične masaže, ima smisel, da se prijavite na tak preizkus znanja, ki ga boste tudi brez dvoma uspešno opravili in s tem zadostili izobrazbenim pogojem za opravljanje obrti podobne dejavnosti kot s.p. I'ripruvilu: Jelku božič moja poklicna odločitev "Ce se ne boš učil, boš šel pa delat' In spel smo skupaj. Čc je v lanskem letu kateri izmed sedmošolcev rekel, da se ga odločitev za poklic še ne ličc. je prav gotovo zdaj skrajni čas za tO, Letošnji osmošolci se morajo odločiti, kam. prav tako. kot smo se morali vsi mi. V današnjih časih je možnosti za poklicno odločitev veliko več, kol jih je bilo še pred nekaj leti. Vendar kljub široki paleti poklicnih ponudb, mlade veliko bolj včasih pesti večno vprašanje: kam v šolo, da jo bom ne glede na obremenitve ludi uspešno končal, in še več, ali je moja poklicna usmeritev res pravilna, tako pravilna, da bom s to odločitvijo dobil zaposlitev, ali bo zaslužek zadosten, ali imam tudi možnosti nadaljevati šolanje itd. Tako kot so rekli včasih, nam-rcč:"Če se ne boš učil, boš šel pa delat," ne drži več, ali pa v neki meri tudi Se. Delati je treba povsod, tudi česi v šoli priden, vendar je pri vsem tem pomembno, da to, kar delaš, delaš z veseljem, da ti delo ni muka in da ti pri njem ni dolgčas, tla v delu najdeš smisel svojega življenja. Tudi letošnja jesen bo nekaj osnovnošolcev pretopila gimnazijski prag, nekaj jih bo odšlo v srednje strokovne in srednje tehniške šole v mislih, da se bo njihova učna pot nadaljevala na fakulteti. Nekateri bodo odšli na srednje poklicne šole, da si čim hitreje pridobijo poklic ali pa da nadaljujejo šolanje na tehniških šolah. Vsi tisti, ki si bodo izbrali za svojo življenjsko pot obrtniške poklice, sc lahko odločijo za : avlornc-hanika, avloklcparja, mesarja, mizai-ja, tesarja, zidarja, usnjarskega galanterista. izdelovalca usnjenih in krznenih oblačil, natakarja, kuharja, cvetličarja, frizerja, tapetnika, kleparja - krovca, finomehanika, zlatarja, urarja, stavbnega steklarja, instalaterja strojnih instalacij, peka, slaščičarja - konditorja. šiviljo, krojača, sliko-plcskarja, črkoslikarja, vrtnarja, kamnoseka, clektrikarja - energetika, strojnega tehnika. Za te poklice poteka izobraževanje tudi po t.i. dualnem sistemu. To pomeni, da šolanje poteka pri delodajalcu v obratovalnici in v poklicni šoli. Kdor se odloči za takšno izobraževanje, mora z delodajalcem skleniti učno pogodbo. S podpisom pogodbe učenec postane vajenec. Vajencu pripada za ves čas šolanja vsak mesec nagrada, leto in pol zavarovalne dobe za tri leta šolanja, lahko vloži vlogo za republiško štipendijo in dobi lastno delovno knjižico. Pri tem načinu šolanja je pomembno, da si vajenec pridobiva poklicno znanje v razmerah, v katerih bo potem opravljal svoj poklic. Večji poudarek jc na pridobivanju praktičnega znanja, delovnih sposobnosti in delovnih navad, spoznavanju delovnega okolja in sodelavcev. Vse to pa povečuje možnosti za OBVESTILO Obveščamo vas, da bo Janez Janša, poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije za Vaša vprašanja in pobude na voljo v poslanski pisarili v Ivančni Gorici v ponedeljek, 14. februarja 2000 ponedeljek, 13. marca 2000 ponedeljek, 10. aprila 2000 ponedeljek, 8. maja 2000 ponedeljek, 5. junija 2000 Njegova poslanska pisarna je v prostorih občine Ivančna Gorica, Sokolska 8, kjer ga lahko obiščete od 14.30 do 16.30. Vljudno vabljeni! f zaposlitev. Po treh letih samostojnega dela v obratovalnici bo lahko opravljal mojstrski izpit in tako postal sam svoj gospodar, si ustanovil lastno obratovalnico in tudi sam vzel v uk mladega vajenca, svojega bodočega pomočnika. Lahko pa se odloči, da po pridobitvi naziva mojster nadaljuje šolanje na višji strokovni šoli. Na primer: vajenec zidar po treh letih šolanja postane pomočnik zidar z opravljenim zaključnim izpitom, čez tri leta lahko opravlja mojstrski izpit, si pridobi naziv mojster zidar, odpre svojo zidarsko obratovalnico ali pa na višji strokovni šoli za gradbeništvo postane ing. gradbeništva. Ob koncu naj tudi letošnje osmošolce opozorim, naj bodo pozorni na naslednje termine, pomembne za vpis: - 3. 2. 2000 bo objavljen uradni razpis ministrstva za šolstvo in šport za vpis v srednje šole - med 24. 1. in 3. 2. 2000 bodo potekali regijski posveti o novostih v izobraževanju v sodelovanju ministrstva za šolstvo in šport Zavoda RS za šolstvo in šport. Zavoda RS za zaposlovanje. Gospodarsko in Obrtno zbornico Slovenije in Centrom KS za poklicno izobraževanje. - 11.2. in 12. 2. 2000 bodo potekali informativni dnevi za osmošolce na srednjih šolah - med 9. 2. in 3. 3. 2000 bodo informativni obiski učencev pri delodajalcih, ki so razpisali prosta delovna mesta - med 14. 2. in 24. 2. 2(XK) bodo potekali regijski posveti o dualnem sistemu poklicnega izobraževanja za delodajalce - do 6. 3. 2000 bodo srednje šole sprejemale prijave za vpis v šolsko leto 2000/2001 - do 23. 3. 2(K)0 bodo srednje šole sprejemale registrirane učne pogodbe (dobite jih na območnih obrtnih in gospodarskih zbornicah, registrirate pa jih na Obrtni ali Gospodarski zbornici Slovenije). Vsem osmošolcem želim, da bi imeli "srečno roko" pri izbiri svojega poklica in da bi bila pravilna tudi izbira njihove življenjske poklicne poti. Pripravila: Majda Može STRAN PROJEKT: ZLOZBE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Občina Ivančna Gorica jc skladno s pobudami Odbora za kmetijstvo v mesecu decembru na sestankih, na katere je bila vabljena večina lastnikov kmetijskih zemljišč v Krajevni skupnosti Dob, seznanila lastnike zemljišč s projektom zložb kmetijskih zemljišč na tem območju. Lastniki so bili seznanjeni z osnovnimi nameni in nalogami projekta: - v projekt združevanja - zložbe kmetijskih zemljišč - bodo vključena vsa zemljišča, katerih lastniki bodo dali pobudo, da se njihova zemljišča združijo z zamenjavo ali nakupom sosednjih zemljišč, - projekt bo upošteval vse rešitve, ki bodo skladne s pogoji vseh strank v postopkih združevanja - zložbe zemljišč - ter veljavnimi predpisi, ki urejajo vprašanje zložb in prometa s kmetijskimi zemljišči, - na podlagi načrta zložbe, ki bo temeljil na vsestranskih dogovorih lastnikov zemljišč, bo izdelan tudi načrt izvedbe ureditve zemljišč, - ureditev zemljišč bo poleg pravne ureditve zložbe zemljišč in spre- (opis dosedanjih aktivnosti) memb v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi obsegala tudi vse potrebne fizične ureditve zemljišč, kot so: odmera zemljišč, zemeljska dela (odstranitev skalnih samic, planiranje mej, ki so nastale zaradi različne obdelave, ureditev poti, odstranitev zarasti). Lastnikom zemljišč so bili oddani posebni anketni listi, ki jih je vrnilo 31 lastnikov; od tega jih 28 želi pristopiti k projektu, nekateri od teh so dali že konkretne predloge zamenjav svojih zemljišč za zemljišča lastnikov sosednjih parcel. Izvajalec projekta GI Stare d.o.o., Mestni trg 13, Ljubljana, bo do konca februarja na podlagi sestankov s posameznimi lastniki zemljišč, ki so dali izjave, da želijo sodelovati v projektu, opravil sestanke ter na podlagi razgovorov in ogledov na terenu izdelal predloge posameznih zložb. Predlogi bodo vsebovali tudi finančno konstrukcijo izvedbe načrta, ki bo dana skupaj s poročilom in analizo Občini Ivančna Gorica v nadaljnje odločanje o projektu. Izdelovalec projekta želi prvo fazo zaključili do konca februarja, zato opozarjamo, da vsi tisti, ki anketnega lista niste vrnili Kmetijski svetovalni službi v Ivančni Gorici, pa želite sodelovati v projektu, to storite najpozneje do 1. 2. 2000. Z natančno analizo primerov, ki bodo obravnavani v prvi fazi projekta, naj bi se ugotovili: - interes posameznih lastnikov za vključevanje v projekt in upravičenost nadaljevanja projekta, - stroški posameznih primerov zložb ter finančna konstrukcija financiranja naslednjih faz projekta oziroma višine udeležbe lastnikov zemljišč, Občine Ivančna Gorica in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, - potreba po sprejemu dolgoročnega programa zložb kmetijskih zemljišč za celotno Občino Ivančna Gorica. obračun trosari Zakon o trošarinah omogoča 50 % vračanje trošarine za mineralna olja, porabljena za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije. Povrnitev je mogoča na osnovi dejanske porabe, vendar največ do normirane porabe glede na katastrsko kulturo, in sicer le na osnovi računov za porabljeno gorivo. Računov za gorivo se vlogi ne prilaga, potrebno pa jih je hraniti 10 let. Trošarina za plinsko olje je v letu 1999 znašala 56,75 SIT, pripadajočih 50 % pa je 28,37 SIT. Fizične osebe vlagajo zahtevek le enkrat letno, od 1. januarja 2000 (najkasneje do 31. marca 2000) na predpisanem obrazcu, ki gaje moč dobiti na krajevno pristojnem carinskem organu in v KZ Stična. Izpolnjeno vlogo pošljite na naslov: Carinarnica Ljubljana CI Jarše (za trošarine) Šmartinska 152a, Ljubljana K vlogi je treba priložiti: - potrdilo o površini zemljišč po katastrskih kulturah, ki ga dobite na pristojnem davčnem organu - za najemna zemljišča je treba priložiti pogodbo iz katere je prav tako razvidno stanje po kulturah (ni potrebna overitev pri notarju) - podpisano pooblastilo vseh polnoletnih članov gospodinjstva, če je v skupnem gospodinjstvu več upravičencev do vračila in vloži zahtevek za celotno gospodinjstvo en upravičenec. Vlogo je treba kolkovati z upravnim kolekom za 219 SIT. Primer obračuna: Kmetija, ki obdeluje 10 ha kmetijskih površin (njiva, travnik, pašnik, ekstenzivni sadovnjak) in ima še 7 ha gozda, pripravi naslednji izračun: - njiva, travnik, pašnik 10 ha x 150 l/leto=1500 l/leto - gozd 7 ha x 60 l/leto = 420 l/leto SKUPAJ 1920 I/leto Za leto 1999 velja POLOVIČNA PORABA = 960 l/leto Pripadajoče vračilo trošarine: 960 I x 28,37 SIT = 27.240 SIT. Kmetijska svetovalna služba Darja Janežič, ing. kmet. OPOZORILO VSEM KMETIJSKIM PROIZVAJALCEM! Vsi kmetijski proizvajalci, ki imate odločbo o pavšalnem nadomestilu za kmetijske produkte, morate po končanem letu poslati na Davčno upravo seznam vseh računov, kjer je obračunano pavšalno nadomestilo (4 %). Zato vas ponovno obveščamo, da ste v skladu z Zakonom o DDV dolžni hraniti vse računu o prodaji najmanj 10 let. UREDITE SI EVIDENCO IN SHRANJUJTE VSE DOKUMENTE! KZ STIČNA POSLANSKA PISARNA g. FRANCIJA ROKAVCA BO ODPRTA VSAK 1. PONEDELJEK V MESECU V SEJNI SOBI KZ STIČNA OD 11.30 DO 13.30. Poslanec odgovarja občanom na vprašanja v zvezi z delom državnega zbora, na vprašanja s področja kmetijstva, pokojninske reforme, trošarine, mleka, mesa itd. SLS Ivančna Gorica in Kmetijska zadruga Stična KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA Spomladi 1999 so v parlamentu sprejeli Zakon o kmetijsko-gozdarski zbornici, kar je bil začetni korak, za katerega so si nekateri posamezniki in organizacije prizadevali že precej časa. Kmetje, lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov, ter kmetijski podjetniki, podjetja in zadruge so s tem dobili svojo interesno in stanovsko organizacijo, preko katere bodo lahko uveljavljali svoje skupne interese do lokalnih skupnosti, države in nenazadnje do Evropske unije, ki smo ji vsak dan bliže. Po zakonu je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dolžno opraviti priprave na prve volitve, sproti obveščati bodoče člane in zagotoviti začetek delovanja zbornice. V pripravah na volitve, za katere je že določen iniciativni odbor, ki ga je imenovala Vlada RS, le-ta pripravi predlog akta o razpisu prvih volitev v svet zbornice. Z dnem razpisa prvih volitev iniciativni odbor prevzame funkcijo volilne komisije Zbornice. Volitve so predvidene v marcu 2000. KGZ JE PRAVNA OSEBA JAVNEGA PRAVA, ZA KAR JE ZNAČILNO: - obvezno članstvo, ki zagotavlja dolgoročnost in samostojnost zbornici; - je reprezentančni partner vlagi; to ji zagotavlja dovolj široko volilno bazo in večinsko zastopanost kmetijstva, gozdarstva in ribištva; - lahko izvaja javna pooblastila; - pri izvrševanju javnih pooblastil izdaja javne listine; - daje pripombe in predloge na zakone, podzakonske akte, proračun, delitev proračuna, izobraževalne programe in druge javne dokumente s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva. GLAVNE NALOGE KGZ: - zastopanje interesov svojih članov - svetovanje, izobraževanje, pospeševanje - izvajanje javnih pooblastil KAJ BODO PRIDOBILI KMETJE, kmetijske organizacije ter lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov z ustanovitvijo KGZ? - zastopala in usklajevala bo njihove interese - pospeševala razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribištva - ponudila bo strokovni servis svojim članom POVEČAL SE BO VPLIV NA PODROČJU: - izboljšanja ekonomskih pogojev kmetovanja, gozdarstva in ribištva - izboljšanje socialnih pogojev v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu - izboljšanje zakonodaje, ki zadeva kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo POVEČAL SE BO NJIHOV VPLIV NA DELOVANJE STROKOVNIH SLUŽB: - kmetijsko-gozdarske svetovalne službe - selekcije in kontrole proizvodnje v živinoreji - introdukcije v kmetijstvu ter delovanju sadjarskih in vinogradniških centrov ČLANARINA OZ. LETNI PRISPEVEK ZNAŠA: -za zavezance za plačilo zborničnega prispevka A (tisti, ki imajo najmanj 20.000 SIT katastrskega dohodka in so lastniki, zakupniki, uživalci, imetniki lastninske pravice uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov na območju RS) 3 %, vendar ne manj od 2.000 SIT; - Za zavezance za plačilo zborničnega prispevka B (osebe, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko in ribiško dejavnost in so se priglasile kot samostojni podjetnik) 1,53 % od osnove; - za zavezanec za plačilo zborničnega prispevka C (pravne osebe, ki so registrirane kot kmetijske organizacije) 0,2 % od osnove. PRVA VOLILNA SKUPINA SO FIZIČNE OSEBE Volitve v prvi volilni skupini se opravijo po volilnih enotah. V posamezni enoti se v Svet zbornice volijo štirje člani. Volilna enota obsega območje območne enote. V Sloveniji je trenutno predvidenih 13 območnih enot. Volitve se opravijo na podlagi list kandidatov, ki jih predlagajo posamezne skupine članov zbornice in organizacije kmetov. Listo kandidatov v volilni enoti, ki jo predlaga skupina članov zbornice, mora s podpisi podpreti najmanj 20 članov zbornice. Listo kandidatov v volilni enoti, ki jo predlaga organizacija kmetov, mora s podpisi podpreti 10 članov zbornice, ki imajo sedež v volilni enoti. Smiselno seje predlagatelji kandidatnih list dogovoriti in skupaj določiti oz. predlagati ustrezne kandidate. DRUGA VOLILNA SKUPINA SO PRAVNE OSEBE Volitve v drugi volilni skupini se opravijo po volilnem telesu v katerega izvoli organ upravljanja pravne osebe. - članice zbornice - enega ali več predstavnikov v svet zbornice. KGZ Slovenije bo imela sedež v Ljubljani, njene enole bodo na območnih kmetijskih zavodih po Sloveniji. Po seznamu je članov KGZ 177.637. INFORMACIJE v zvezi z nastajanjem in organizacijo prvih volitev v KGZ lahko dobite: - na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, g. Ervin Kuhar, tel.: 061/1789136 - na Kmetijskem zavodu Ljubljana, g. Jože Benec, tel.: 061/219387 - na Kmetijskem zavodu Ljubljana, enota Ivančna Gorica, Grosuplje, ga. Irma Lckan, tel.: 061/769310 in 061/762.318 - na Kmetijski zadrugi Stična, ga. Milena Vrhovec, tel.: 061/777045 Kmetijski zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna služba Enota Ivančna (lonca - Irma Lekan STRAN TRADICIONALNO SREČANJE ZBIRALCEV MLEKA NOVPRA VILNIK O POGOJIH USTREZNOSTI MLEKA sedaj V I. kakovostnem razredu. Večji problem bo nastopil pri zdravstvenem stanju živali, ko lastniki bolezenskih sprememb še ne boste opazili. Sicer pa nov Pravilnik še ni v veljavi in je v fazi prilagoditve. O novostih pa vas bomo redno obveščali preko zbiralnic mleka. Naše srečanje smo nadaljevali ob bolj prijetni temi, in sicer s podelitvijo nagrad in priznanj najboljšim zbi-ralkam in najboljši družinski kmetiji- Nagrajene zbiralnice je izbrala posebna komisija, ki je upoštevala kvaliteto mleka, število proizvajalcev, red, disciplino in čistočo na /hiralnici. Priznanje za najboljšo zbiralnico je prejela naša dolgoletna, vestna in natančna zbiralka Marija Jevnikar iz zbiralnice Sp. Brezovo, druga je bila zbiralnica Dobrava nad Stično z zbiralko Mileno Urbas. tretja pa zbiralnica Dob z zbiralko Terezijo Čebular. Priznanje za najboljšo družinsko kmetijo pri oddaji mleka je prejela kmetija Vinka Škufca iz Spodnjega Brezovega. Nagrajencem iskreno čestitamo! Vsem zbiralcem in proizvajalcem mleka pa želimo, da bi še naprej uspešno proizvajali mleko, to čudovito belo tekočino, in bili kos vsem pravilnikom. Prepričana sem, tla to /.nate in zmorete. Milena Vijtovec, KZ Slična Nagrajenci od leve proti desni: Terezija d Spodnje Brezovo, 1. mesto; Vinko Škufca, kmetija; Milena Urbas, Dobrava nad Stično, V Kmetijski zadrugi Stična smo tudi letos organizirali že tradicionalno srečanje zbiralk in zbiralcev mleka. Poleg zbiralcev so se ga udeležili Kmetijska svetovalna služba, enota Ivančna Gorica, veterinar Urban LIdovič, ki na terenu izvaja nadzor nad mlekom, mag. Koprivnikar, specialist - svetovalec iz Kmetijskega zavoda Ljubljana, ter Jožica Škoda iz obrata I.M iz Stične. Zbiralce mleka smo prisotni seznanili z novim Pravilnikom o pogojih ustreznosti mleka. Sicer so bili vsi proizvajalci mleka že obširno seznanjeni z novim pravilnikom na posebnem predavanju v začetku decembra 1999, Pravilnik je prinesel veliko strahu in bojazni, kako bo z oddajo mleka naših proizvajalcev v bodoče. Izplačilo denarja za mleko še vedno pomeni redni mesečni hular. Dob, 3. mesto; Marija Jevnikar, Spodnje Brezovo, najboljša družinska 2. mesto. dohodek na marsikateri kmetiji. Uradni veterinarji bodo v bodoče še bolj nadzirali hleve in seveda tudi mleko. Surovo mleko, namenjeno toplotno obdelanega pitnega mleka in izdelkov, bo v bodoče moralo imeti med drugim tudi naslednje standarde: - geometrijsko povprečje skupnega števila mikroorganizmov v obdobju dveh mesecev z vsaj dvema vzorcema ne sme preseči 100.000 (do sedaj je bilo v veljavi aritmetično povprečje, ki je bilo slabše za kmeta), - geometrijsko povprečje števila somatskih celic/ml v obdobju treh mesecev z enim vzorcem ne sme preseči 400.000. Menimo, da naši rejci znajo pridelovati čisto mleko, SO % mleka je ZAKAJ POKLIČEMO REVIRNEGA GOZDARJA? Po Zakonu o gozdovih i/ leta 1993 je lastnik gozda v celoti odgovoren za gospodarjenje s svojim gozdom. Država mu pri tem preko ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE in REVIRNIH GOZDARJEV zagotavlja potrebno sttokovno, v nekaterih primerih pa tudi finančno in materialno pomoč. In zakaj pokličemo revirnega gozdarja? Najpogostejši razlog Je skupna izbira drevja za posek Tu gre predvsem za usklajevanje interesov lastnikov in javnih interesov. Tako se lastnik gozda (s svojimi željami, potrebami in problemi) in revirni gozdar (načrtovalec in usmerjevalec razvoja gozdov, lastnikov svetovalec ter strokovnjak) srečata neposredno v gozdu. Revirni gozdar maksimalno upošteva lastnikove želje ter v skladu z zakonskimi in ekosistemskimi omejitvami označi drevesa za posek. Po strokovnem odkazilu in kakovostni sečnji bi moral biti gozd v "boljšem" stanju kot prej. lJosek je namreč osnovni gojitveni ukrep, s katerim prenesemo prirastek na kvalitetnejša drevesa, povečujemo stojnost v gozdu, uravnavamo drevesno sestavo in naravno pomlajevanje ter drugo. Revirni gozdar nalo izda lastniku gozda odločbo 0 upravnem postopku. Potreba po negi mladega gozda Glede na razvojno stopnjo mladovja (mladje, gošča, letvcnjak) ter drogovnjak, se z lastnikom dogovorimo, katere najnujnejše ukrepe naj izvaja, da omogoči optimalni nadaljnji razvoj gozda. Revirni gozdar izda tudi odločbo o upravnem postopku, ki je podlaga za pridobitev subvencij. Po opravljenem delu skupaj z lastnikom gozda opravimo ogled nege in ob pravilno izvedenih ukrepih lastniku obračunamo subvencije za opravljena dela. Obnova gozda Kadar ni možna naravna obnova gozda, ki je najboljša tako cenovno kol tudi ekološko, je potrebno razmisliti o umetni obnovi oziroma sadnji. Revirni gozdar svetuje lastniku, katera drevesna vrsta jc najprimernejša za sadnjo v njegovem gozdu, kakšna naj bo tehnika sadnje, razmak med sadikami in čas sadnje. Po dogovoru z revirnim gozdarjem dobi lastnik gozda sadike zastonj, do subvencije pa v tem primeru ni upravičen. Gradnja gozdnih prometnic Lastnikom gozdov svetujemo optimalno vzdrževanje, rekonstrukcijo in novogradnjo gozdnih prometnic (gozdnih cest, vlak). V letu 2000 60 % sofinancira izgradnjo vlake občina Ivančna Gorica. Kakovostno grajene in vzdrževane vlake pomenijo za izvajalca OZ. lastnika gozda cenejše in kvalitetnejše gospodarjenje z gozdom, predvsem pa varnejše delo pri spravilu lesa. Izobraževanje lastnikov gozdov Lastniki gozdov niso vsi enako usposobljeni za delo v gozdovih, zaradi tega organiziramo različne tečaje (varno delo z motorno žago. varno delo z traktorjem, krojenje gozdnih sortimentov, nega mladega gozda, vzdrževanje motorne žage). Organiziramo pa tudi strokovne ekskurzije za lastnike gozdov ter predstavitve gozdnega prostora za vrtce in osnovne šole. Zavod za gozdove Slovenije je za lastnike gozdov pripravil tudi nekaj zloženk na te teme, ki jih dobite pri svojih revirnih gozdarjih. Izvajanje del v gozdu Ce lastnik gozda ne izvaja gozdnih del sam, mu lahko revirni gozdar posreduje informacijo 0 različnih izvajalcih del v gozdu ter njihove naslove, pa tudi o odkupovalcih gozdnih lesnih sortimentov. Odločitev vsakega lastnika pa je, za katerega izvajalca oziroma odkupo-valca se odloči. Svetovanje revirnega gozdarja tako obsega zavestno uporabo znanja za pomoč gozdnemu posestniku, da si pridobi novo znanje in je sposoben sprejemali pravilne odločitve. Lastnike gozda vabimo, da se bolj aktivno vključujejo v delo v lastnem gozdu in pri tem poiščejo v revirneni gozdarju prijatelja in svetovalca v skupni skrbi za gozdove. Kajti le dobro in strokovno negovan gozd uspešno kljubuje naravnim ujmam, jc bolj zdrav in lep, lastniku pa prinaša tudi večji dobiček. Revirni gozdar Roman ČRNIČ, ing. gozd. RAZPORED TEHNIČNIH PREGLEDOV TRAKTORJEV IN MOTORNIH KOLES NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE V LETU 2000 VIDEM DOBREPOLJE torek. 7. 3. 2000 od S. do 16. ure torek. 5. 9. 2000 od 8. do 11.30 MULJAVA torek, 14. 3. 2000 ZAGRADEC torek, 14. 3. 2000 torek. 5. 9. 2000 od 8. do 11.30 od 13. do 17. ure od 13. do 16. ure RADOHOVA VAS (Pri gostilni Johan) torek. 21. 3. 2000 od 8. do 16. ure torek, 12. u. 2000 od 8. do 11.30 GROSUPLJE (gasilski center) sreda. 29. 3. 2000 od 8. do 16. ure sreda, 13. 9. 2000 od 13. do 16. ure OPOZORILO: Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98) določa, da morajo motorna in priklopna vozila, starejša od 12 let, na tehnični pregled vsakih 6 mesecev. Ta obveza velja za vsa motorna in priklopna vozila, razen za motokultivatorje. delovne stroje, počitniške priklopnike in lahke priklopnike. Iz tega izhaja, da morajo vsi lastniki traktorjev in motornih koles, ki so starejši od 12 let, opraviti tehnični pregled vozil vsakih 6 mesecev. UPRA VNA ENOTA GROSUPLJE IZ DEJAVNOSTI DRUŠTVA REJCEV MALIH PASEMSKIH ŽIVALI IVANČNA GORICA Januar je čas obračunov in načrtov. Obračun svojega dela v preteklem letu in načrte za v prihodnje so opravili tudi člani društva gojiteljev malih pasem-skih živali Ivančna Gorica na svojem 3. občnem zboru v soboto, 14. 1. 2000. Osnovni namen društva je združevanje ljubiteljev - rejcev malih živali, od malih okrasnih in pojočih ptičkov, velikega števila pasem kuncev, golobov in drobnice do pernatih prijateljev /. naših dvorišč, kot so: perutnina, fazani, gosi. race... Vse te so nekoč že krasile naša dvorišča ali imele svoje mesto v kmečkem hlevu, vse bolj pa postaja vzgoja teh živali ena od možnosti za dopolnilno dejavnost kmečkih gospodarstev. ()bdobje treh let. kolikor časa društ vo deluje, časovno ni dolga doba, vendar društvo združuje že 40 članov, razdeljenih v sekcije: kuncev, golobov, perutnine in sekcije ptičev, in razpolaga z 72 vrstami in pasmami razplodnih živali. V času delovanja društva so bile organizirane dve promocijski in dve društveni razstavi malih pasemskih živali, člani so se vključili v delo sekcij pri Zvezi rejcev malih pasemskih živali ter si ogledali več razstav drugih društev v domovini in tujini. Obe društveni razstavi, ki sla bili tudi ocenjevalni, sta polekali v Kulturnem domu v Ivančni Gorici z velikim številom obiskovalcev. Uspešen začetek dela je zasluga jedra članov društva, ki so ljubitelji -gojitelji malih pasemskih živali že vrsto let, včlanjeni pa so bili v društva v različnih krajih. Kot prednostno nalogo v prihodnjem letu načrtujejo izboljšanje kvalitete živali, s katerimi bi sodelovali tudi na razstavah državnega nivoja, m zagotavljanje zdravstvenega varstva živali. Predvsem skrb za zdravje živali bo zahtevala kar nekaj naporov, tako na področju izobraževanja kot zdravstvene oskrbe. Prav tako bo naloga članov v letu 2000 nabaviti manjkajoče razstavne kletke, tako da bi tretjo razstavo pripravili t lastnimi razstavnimi kletkami ter da bi imeli možnost razstaviti čim več različnih pasem živali. K obračunu preteklega obdobja pa spada tudi podelitev priznanj in pokalov, ki so jih dobili gojitelji na drugi ocenjevalni razstavi novembra lani. Vsi, ki bi želeli spoznati dejavnost društva ali pa se že ukvarjajo z vzgojo malih živali, lahko več izveste pri predsedniku društva Rafaelu Radiju, tel. št. 778-485. Tekst m foto: Marjan Mamil Kunec med sodnikovim ocenjevanjem. 6 STRAN NOČNI POHOD NA LISEC Koje vsa Dolenjska bolj ali manj Že spala, so se zagrizeni pohodniki odpravili na 34 km dolgo pot z najvišjo točko na Liscu. Že deset let se ljubitelji hoje na Štefanovo napotijo na Lisec, vendar vsakič po drugi poti. Deseti pohod je bil nekaj posebnega, saj se je odvijal v noči s sobote na nedeljo (25. 12. na 26. 12 1999). Vreme jim ni bilo ravno naklonjeno, ker je deževalo. Kljub temu se je v Biču ob enajsti uri zvečer zbralo okoli 50 pohodnikov, ki so bili ..oboroženi" od glave do peta. Na ramenih nahrbtnik, dežni plašč, v eni roki dežnik, v drugi bakla ali petrolejka, nekateri so si lahko privoSčtli še pohodniško palico. Pot je vodila po krajevnih poteh preko Zagorice. Malih Dol, Loga, Repcij in Volčjih Jam na vinsko goro Lisec. Ceste so bile ponekod poledenele, zato se je kaj hitro lahko zgodilo, da je kdo pristal na tleh v ležečem položaju. V zidanicah so se okrepili s hrano, pogreli s čajem in kuhanim vinom ter se ob pol četrti uri zjutraj odpravili po drugi poti v dolino. Pot nazaj je bila daljša in zahtevnejša, saj so se Ob metili svetlobi bakel prebijali skozi gozd mimo Železnega, skozi Knežjo vas na Krušni vrh, preko Štc-hanje vasi. Velikega Gabra in Ceste v Radohovo vas, kjer jih je čakal sveže pečeni odojek in jagenjček. Prijetno utrujeni in siti so se odpravili domov na zasluženi počitek, nekateri pa kljub utrujenosti niso hoteli zamuditi blagoslovitve konj v Šentvidu. Vesna Kralj V PRIČAKOVANJU PRAZNIKA Začelo se je že mračiti in rahlo je naletaval sneg, ko smo se starši in naši otroci zbrali v zagraškem vrtcu Sonček. Bilo je začetku decembra, tik pred prazniki. Otroci so bili veseli in srečni, da smo si starši vzeli čas za skupno krasitev njihovega vrtca. Izdelovali smo okraske in za zaključek postavili še novoletno jelko. Vsi smo v prijetnem klepetu sijali od zadovoljstva, ko smo prižgali še lučke, ki so jelko naredile še lepšo. Otroci so v naslednjih dneh nadaljevali z risanjem, lepljenjem, izrezovanjem itd. Prisluhnili so vzgojiteljici, ki jim je pripovedovala o decembru, praznikih in čudovitih stvareh v tem času. Za nameček so obiskali še lutkovno predstavt) o Sapramiški v Ljubljani. Seveda pa tudi zagraških Sončkov in prvošolarčkov ni pozabil obiskati Dedek Mraz, ki jih je prijetno presenetil z velikim košem daril. Martina Vidrih Adler "Povožene kozolce" bodo ponovno postavili VIŠNJA GORA - MULJAVA - Civilno gibanje za predstavljanje in ohranjanje slovenske naravne in kulturne dediščine Naša Slovenija iz Žirovnice jc 21. januarja začelo s projektom Reševanje kozolcev na trasi dolenjske avtoceste. Pri tem pa sodelujejo tudi DARS, DDC, SCT Ljubljana, Ljubljanski regionalni zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine ter Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti, območna izpostava Ivančna Gorica. Namen projekta je, prestaviti tri stoletne kozolce in en skedenj, ki ležijo na trasi nove avtoceste in bi jih gradnja sicer "povozila". Pobudnik akcije jc avtor in koordinator projekta Slovenski kozolec Slavko Mežek, dela pa bo opravil mojster Anton Prosen iz Cagošč pri Šentvidu. Prvi je "padel" Marinčičev toplar v Višnji Gori, ki bo našel novo mesto na Jurčičevim na Muljavi. Nova "stoletna pridobitev" bo namenjena shranjevanju kulis letnega gledališča in bo služila kot dodaten prostor za prireditve na pisateljevi domačiji. Pri "papirnatih" delih in obnovi kozolca pa bo pomagala tudi občina Ivančna Gorica. Štepičev toplar iz Zgornje Drage bo prestavljen na počivališče Podsmreka ob avtocesti in bo služil kot prostor za počitek in kot razstavni prostor, toplar Kepa in Štepičev skedenj pa bosta prestavljena na bioposestvo Aleša Kersnika ob Cerkniškem jezeru. Andreja Podlogar akcija moj zdravnik 2000' Vsakdo izmed nas se v življenju kdaj pa kdaj znajde v okoliščinah, ko si sam ne more več pomagati. Takrat mora pomoč poiskati pri drugem človeku. Meti nami so ljudje, ki so za življenjsko poslanstvo izbrali pomoč ljudem v stiski. Prepričani smo, daje v Sloveniji veliko dobrih splošnih in družinskih zdravnikov in seveda zato tudi veliko zadovoljnih pacientov. Zato smo se pri reviji Viva odločili za akcijo 'Moj zdravnik 2000'. ki nudi priložnost, usmeriti pozornost na medicino in ljudi, ki v njej požrtvovalno opravljajo svoj poklic. Z akcijo MOJ ZDRAVNIK se tem plemenitim ljudem lahko vsaj simbolično zahvalimo za njihovo delo. Za korekten potek akcije bo skrbela strokovna komisija, v kateri so: predsednik prim. dr. Marko Demšar, prof. dr. Pavle Porctloš, doc. dr. Marjan Premik, dr. Ivan Cibie in dr. Dejan Klančič. Akcija 'Moj zdravnik 2000' se je začela z izidom januarske Vive, končala pa se bo z razglasitvijo najbolj cenjenega zdravnika za leto 2000, 6. aprila, na predvečer Svetovnega dneva zdravja. Vabimo vas, da glasujete za svojega splošnega zdravnika. Tako boste najbolj neposredno vplivali, da bo priznanje prišlo v prave roke. VIVA revija za zdravo življenje Ime in priimek_ Naslov MOJ ZDRAVNIK (napišite ime in priimek zdravnika/ce, ki ga/jo predlagate, zdravstveni dom) Ce želite, napišite tudi. kaj vas pri njegovem/njenem delu še posebej navdušuje: KO POCI VODOVODNA CEV Mnogokrat se zgodi, da začne votla odtekati že pred uporabnikovo pipo. Puščati začne vodovodna cev. Vzrokov za poškodbe cevi je kar več. Največkrat je to dotrajana ali slaba cev. Pa morda tudi nestrokovno položena. Saj mnogokrat cevi polagajo vašcani sami. Je pač takt) ceneje. In kakt) najti poškodbo? Nt), komunalci imajo p r i s I u š k o v a 1 n t) napravo, ki na već metrov sliši odtekanje votle. Na Lučarjevem Kalu so preti dnevi s to napravico, ki je v bistvu mikrofon in močan ojačevalec, našli kar nekaj lukenj v ceveh in jih tudi "zamašili". Res pa je. tla voda zato nima nič večjega pritiska, včasih sploh nobenega. So pač dotrajale vodovodne črpalke, ki jih bo trcliti čim prej zamenjati. BOŽIČNI ODMEV 1999 bile smo na obisku 26. december si bomo mnogi še posebej zapomnili. Nekateri po prijetnem prazničnem dnevu, preživetem v krogu družine, drugi po nepozabnem dogodku, ki se nam je zgodil ta dan, tretji po prazničnem koncertu V Krški jami. Organizatorju Božičnega odmeva si bodo ta dan zapomnili po vremenskih neprilikah, ki so močno preizkušale njihovo odločenost, izpeljati prired ilev v vsakem vremenu. Niti mraz, dež in poledica niso mogli zadržati več kot sto sodelujočih pri pripravi in izvedbi prireditve, še manj pa številnih obiskovalcev, ki so kljub izredno slabim vremenskim razmeram prispeli v Krško jamo, da bi se skupaj z organizatorjem in nastopajočimi kot ena družina v tihoti narave podali na pot prazničnega upanja, pričakovanja, medsebojnega zbliževanja. V zavetju Krške jame, daleč od vsakdanjega vrveža in skrbi, smo si ob soju sveč in nežnih glasovih Otroškega cerkvenega pevskega zbora ob spremljavi Davida Jarma /apeli in se predali valovanju prazničnih želja in sreče. Ob številnih nastopajočih (Stiski kvartet, družina Zaje, kvartet Podlipški fantje, ansambel Nežni zvoki, citrarki Mateja Jamnik in Mateja Podr/.aj, člana Društva harmonikarjev Krka) je čas prehitro mineval. Svoje so k praznovanju dodali še: Ubald Trnkoczv s svojimi čudovitimi posnetki in člani KUD gledališče Krka z govornimi vložki, ki so potrkali na prenekatero srce. Za osvetlitev na prireditvi je poskrbel Ubald Trnkoczv, za ozvočenje pa Igor Podlogar s sodelavci. Trud obiskovalcev in organizatorjev je ob koncu programa nagradil Dedek Mraz, ki jc vsem prisotnim podelil darila in i/ra/il zahvalo za obisk. V prihajajočem letu je vsem zaželel veliko pravega pristnega prijateljstva, sreče in medsebojnega spoštovanja, kajti le tako bomo imeli vse tisto, kar smo si v teh prazničnih dneh najpogosteje zaželeli. Luč upanja, ljubezni, spoštovanja in miru, ki smo jo prižgali med prepevanjem v jami. nas je spremljala tudi na poti do naših domov. V imenu organizatorjev prireditve želim vsem Vam, da ta luč zasveti in sveti tudi v Vašem domu. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem obiskovalcem, nastopajočim in sodelavcem, ki so kakorkoli sodelovali pri prireditvi. NOVA PRIDOBITEV ZA NASO OBČINO V pozni jeseni so začeli na Marofu postavljati skupino rastlinjakov. Marsikdo od mimoidočih se je spraševal, če se ni morda farma Stična odločila za bolj okolju prijazno delovanje, kot je reja farmskih prašičev. Na žalost pa ni tako. Rastlinjake postavlja namreč podjetje SITIK - VRTNARSTVO, ki želi nadaljevati žlahtno samostansko tradicijo. Evropski samostani so že od začetka imeli vrtnarstvo, sadjarstvo in zdravilstvo za svoje osnovne dejavnosti. Gojenje potaknjencev in preprostih lončnic, ki so jih prodajali okoličanom, je pomagalo stiski samostanski družini preživeti samostanu nenaklonjena povojna leta. Ko je samostan v juliju 1999 dokončno dobil v naravi vrnjena zemljišča med Marofom in Ivančno Gorico ter pripadajoča I. 1907 /gra- jena poslopja (imenovana stari hlevi), se je podjetje Sitik odločilo, da razširi svojo dejavnost. Kot je poudaril ing. Darko Ilar, direktor, so imeli ves čas veliko moralno podporo občine. Novo podjetje je 100 % naložba podjetja Sitik, ki je v 100 % lasti samostana Stična. Projekt je velikopotezen. Zamisel, načrti in izvedba so sad domačih strokovnjakov. Program za leto 2000 bo obsegal vzgojo in prodajo balkonskega in sezonskega cvetja ter lončnic. Kasneje bodo zastavili tudi program grmovnic in sadnega drevja. Rastlinjaki, vsa oprema, ogrevanje in zahvalni sistemi so sad domačega znanja in domiselnosti. Zaposlenih bo le malo fizičnih delavcev, saj bo obratovanje računalniško vodeno in nadzorovano. Da so se lastniki opirali na domače znanje, pove seznam izvajal- cev, ki sodelujejo pri projektu: zemeljska dela je izvedlo podjetje Rekon z Vira pri Stični, rastlinjake jc izdelalo in postavilo podjetje Schwarzmann iz Ljubljane, električno napeljavo podjetje Elkom s Škrjanč, vodni zbiralnik in cisterne za kurilno olje Marko Popit, s.p. z Brezovice pri Ljubljani, zahvalne sisteme Miha Gašparič, s.p. iz Voklega na Gorenjskem, prve potaknjence in substrate pa bo preskrbelo podjetje Gena d.o.o. iz Ljubljane. Novo podjetje bo imelo prodajalno in upravne prostore v vrnjenih "starih hlevih". Blagoslovitev in otvoritev bo 18. februarja 2000 ob 16h. Kmalu po otvoritvi bomo že lahko kupovali prve potaknjenec in cvetje. Po zagotovilih ing. Ilarja namreč že od 20. januarja 2000 v novih rastlinjakih poganjajo semena. M. A. Ficko BLAGOSLOVITEV KONJ NA ŠTEFANOVO Naše turistično društvo je pripravljeno sodelovati z ostalimi društvi v krajevni skupnosti. Želimo bili pri vseh prireditvah kot soorga-nizatorji ali prireditve sponzorirati po svojih močeh. Precej sodelujemo s pevskim društvom, in sicer s pevci in člani folklorne skupine Vidovo. V decembru smo že drugič sodelovali z novoustanovljenim Klubom konjerejeev pri v pripravi blagoslovitve konj na Štefanovo. Prevzeli smo propagando in pripravo povorke, za katero smo potrebovali kar nekaj dovoljenj, ki sta nam jih izdali Upravna enota in Postaja policije Grosuplje. Za finančna sredstva smo zaprosili podjetja in posameznike. Odziv je bil bolj slab. Na našo prošnjo so se odzvali le Pekarna Vrhnika, Pekarna Grosuplje, Mizarstvo Vencelj Šentvid, Zlatarna Tadina, Mesarstvo Klcmenčič, TOMO d.o.o. in soboslikarstvo Štefan Bregar. Za administracijo jc poskrbel g. Jože Kasielic. Naše društvo je sponzoriralo folklorno skupino Vidovo, ki je s svojim nastopom popestrila prireditev. Gospod župnik Jože Koželj je z lepim nagovorom pozdravil udeležence in nato opravil blagoslovitveni obred. Prikazan je hil tudi star običaj "barantanja" s konji. Za okrepčilo je poskrbelo Planinsko društvo s svojimi sodelav- ci. Izkazale so se tudi članice Društva kmečkih žena, ki so za ta dan pripravile obilo okusnega peciva. V imenu vseh sodelujočih se iz srca zahvaljujemo darovalcem in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k lepo izpeljani prireditvi. Zadovoljstva nad lepo prireditvijo nam ni moglo preprečiti niti hladno in deževno vreme. V letu 2000 si želimo še več povabil k sodelovanju pri pripravi prireditev. Povabite nas in radi se bomo odzvali. Turistična društvo Šentvid -Janez Kasle/ic Decembra 99 smo članice UORK Ivančna Gorica obiskale vse naše člane, stare nad 80 let, zelo bolne krajane, bolne otroke in vse, ki domujejo v Domu starejših občanov Grosuplje. Naša srečanja so žalostna in hkrati vesela, saj tako obiskani vedo, da jih nismo pozabili z naše strani. Članice UORK Ivančna Gorica smo si vzele čas. da smo z vsakim obiskanim pokramljale in tako nekatere raznašale darila v svojem rajonu kar ves dan. V naši UORK že dalj časa razmišljamo, da bi za naše starejše občane (nad 80 let) organizirali kakšno predstavo z manjšo zakusko. To bi bilo za marsikoga tudi srečanje s tistimi prijatelji, s katerimi so se nekoč družili Žal se nam vsako leto pojavlja isti problem, saj v Ivančni Gorici za to nimamo primernega prostora. Le-ta bi moral biti prijeten, zelo topel, imeti pa bi moral tudi poseben prostor za nastopajoče, ki bi izvajali kulturni program. Problem predstavlja tudi prehrana, saj je težko pripraviti tako, ki bi ustrezala vsem starejšim in bolnim. Zato se iz leta v leto raje odločamo za obiskovanje z darili. Vsem krajanom, ki z veseljem darujete članarino in kak prostovoljni prispevek, se v imenu vseh obiskanih in za trenutek osrečenih občanov iskreno zahvaljujemo. Vabimo vse, ki bi želeli sodelovati v naši organizaciji, da se nam pridružite. Videli boste, da je delo pestro, predvsem pa humano. Morda vam bo skrb in stik s starejšimi dajal moči in občutek, da ste storili nekaj dobrega za sočloveka, ki je tovrstne pomoči in naše skrbi zelo potreben. Javite se lahko tudi tisti, ki bi bili pripravljeni skrbeti za pomoči potrebne na domu (kakšno urico dnevno). Torej, če je kdo med vami pripravljen darovati svoj prosti čas za nekoga, ki je osamljen in potreben tople besede, naj se nam pridruži. Med krajani v Ivančni Gorici so tudi taki, ki jih zanima naše blagajniško poslovanje, čeprav niso člani RK. Vsem, ki jih to zanima, naj povem, da pobiramo članarino, ki jo predpiše Republiški odbor RK. Vso članarino, ki jo lahko zadržimo za krajevne potrebe, v celoti porabimo in namenimo za novoletna darila in prehrambene artikle, ki jih namenimo pomoči najbolj potrebnim. Tako je naša blagajna spet prazna do naslednjega pobiranja članarine. Vse krajane, ki ste naši člani, in tiste, ki bi to želeli biti, obveščamo, da vas bomo članice obiskale v letnem času. Glede vprašanja, zakaj nimamo članskih izkaznic, pa naj povem, da je praksa, da se članarina pobira izključno na potrjenih polah s podpisom člana, najlažja. Ob pobiranju članarin mnogi svojih članskih izkaznic, ki smo jih izdali pred leti. niso našli, zato ni bilo mogoče vpisati zneska. Na podlagi pole je tudi natančno razvidno, kdo je član in koliko članarine zberemo. Na željo članov pa ob pobiranju izdamo tudi potrdilo o vplačilu, katerega lahko predložite kot davčno olajšavo. Izrabila bi priliko in se v imenu celotnega odbora RK Ivančan Gorica iskreno zahvalila Občini -Županstvu Ivančna Gorica, za njihovo razumevanje in pomoč, saj le v sodelovanju z njimi to humano poslanstvo sploh lahko izpeljemo. Predsednica KO RK Ivančna (Jorica Lojzka Sever PREDNOVOLETNO SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV KS ŠENTVID PRI STIČNI Odbor Rdečega križa Šentvid pri Stični se je konec lanskega leta odločil, da povabi vse starejše krajane na prednovoletno srečanje. Prireditev je bila 10. 12. 1090 ob 17. uri v avli osnovne šole Ferda Vesela. Udeležilo se je je okrog 50 starejših. V uvodnem govoru je župan občine Ivančna Gorica oz. ravnatelj šole poudaril, da se izteka mednarodno leto starejših in da je prav, da se jih spomnimo tudi v naši KS. Učenci OŠ Ferda Vesela, šentviški Slavčki in učenci glasbene šole Ivančna Gorica so poskrbeli za kulturni program s petjem, plesom, igranjem na Orffove instrumente in recitalom. Kulturnem programu je sledilo družabno srečanje s skromno pogostitvijo. Za denarni prispevek se Krajevna organizacija RK Šentvid pri Stični zahvaljuje Centru za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični, Mesarstvu Klcmenčič, trgovini KOMES SAAN, KS Šentvid pri Stični in OŠ Ferda Vesela za odstop prostorov in prijetno prireditev. Naslednje leto nasvidenje! V STAREJŠIH JE MOČ MLADIH, A V MLADIH JE MOČ STAREJŠIH! Odbor RK Šentvid pri Stični 8 STRAN KRATKE KULTURNE ŠENTVID PRI STIČNI Kot vsi vemo, bo letos minilo že 200 let, odkar se je rodil naš največji pesnik in literat dr. France Prešeren. Da nam je zapustil zelo bogato literarno zgodovino, tega se tudi v Šentvidu zelo dobro zavedamo. Zato se vsi kulturni delavci že nekaj časa pripravljamo na kulturni dogodek, ki bo 4. februarja ob 18h v domu kulture v Šentvidu pri Stični. Pripravili bomo bogat kulturni program, v katerem bo veliko prepevanja in igranja, za popestritev pa bodo, kot smo vajeni, zaplesali tudi člani folklorne skupine Vidovo. Letos bo proslava potekala še posebej slovesno, kar se za tako pomemben jubilej tudi spodobi. Pevsko društvo Šentvid ************************** TEMENICA Počastitev ob slovenskem kulturnem prazniku bo v KS Temenica na predvečer praznika, in sicer 7. 2. 2000 ob 19. uri. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci podružnične osnovne šole Temenica, otroški pevski zbor, recitatorji ter dramska skupina, ki bodo peli, recitirali in prikazali posamezne sklope odlomkov iz Prešernovega življenja. Za veselo razpoloženje in utrip kulture bo poskrbel harmonikar Simon Tomažič. Marta Smole ************************** AMBRUS V Ambrusu bomo kulturni praznik obeležili 6. 2. 2000 ob 16. uri v Kulturnem domu. Glavni nastopajoči bodo pevci moškega pevskega zbora. Program bomo popestrili z deklamacijami in lepo kulturno besedo. Vljudno vabljeni! Martina Hrovat ************************** IZZIVI V NOVI ŠOLI V VIŠNJI GORI V novi šoli v Višnji Gori. ki deluje pod okriljem matične OŠ Stična, je pomembna pridobitev sodobno opremljena, prostorna in svetla knjižnica. Na številnih policah so se knjige, ki smo jih prinesli iz stare šole, skoraj porazgubile, zato si prizadevamo, da bi knjižnico posodobili z novimi, tako strokovnimi kot leposlovnimi deli. V sodelovanju s knjižnico v Ivančni Gorici smo osnovno knjižničarsko dejavnost popestrili z njihovimi knjižnimi kvizi in ugankami na internetu. Pokazalo seje, da so učenci nad tovrstnimi dejavnostmi navdušeni, zato smo zaprosili nekaj večjih založb, da nam s podaritvijo primernih knjig omogočijo tudi izpeljavo lastnih knjižnih ugank. S čudovitimi slikanicami, pravljicami in podobnimi knjigami sta se našemu pozivu odzvali založbi Didakta in Slovenska knjiga. Veseli smo bili njunih daril, hkrati pa vabimo še druge založbe in posameznike, da posnemajo njihov zgled in našo knjižnico popestrijo z različnimi deli. Vse knjige bodo zelo dobrodošle, tako za bralce kot za nagrajence knjižnih ugank. Cilj vsake knjižnice je, da v svoje prostore privabi čim več mladih bralcev in da med njimi širi bralno kulturo. S prijetnim in ustvarjalnim vzdušjem želimo v knjižnico privabiti in za branje motivirati tudi učence, ki še niso odkrili vznemirljivega sveta knjig. Branka Emeršič ************************** PRIBLIŽAJMO KNJIGO IN NARAVO OTROKOM Počitnice v knjižnici v Ivančni Gorici V času šolskih počitnic bo v knjižnici v Ivančni Gorici potekalo prijetno druženje s knjigo in naravo. Za to bosta poskrbela bibliotekarka Ana Pulko in ing. gozdarstva Roman Črnič. Otroci bodo lahko spoznali veliko poučnih knjig, gozdar pa bo poskrbel za to. da jim bo približal gozd, gozdne prebivalce in poklic gozdarja. V torek in sredo od 10. do 11. ure pričakujeta počitnikar-jc. ostale dni pa podarjata prijetno druženje vrtčcvim skupinam. ************************** KOMUR JE SREČE DAR BILA KLOFUTA... (Predstava recitatorjev s srednje šole) Ob slovenskem kulturnem prazniku se bodo mladi s srednje šole v Ivančni Gorici spomnili dvestoletnice rojstva Franceta Prešerna s predstavitvijo nekaterih prizorov iz njegovega življenja in recitacijami njegovih pesmi v režiji prof. Marjete Glavan. Na prireditvi v Stični bo nastopil tudi mešani pevski zbor srednje šole pod vodstvom profesorja Milana Jevnikarja. Kraj in čas predstav jc objavljen v tej številki Klasja. Prisrčno vabljeni. PREMIERA IN PRVE PONOVITVE ZVEZDICE ZASPANKE IGRA KOT DARILO V zadnjih decembrskih dneh so se v avli šentviške osnovne šole z uprizoritvijo igrice Zvezdica Zaspanka predstavili domači učenci. To pa ni bila le premiera, ampak tudi darilo krajanom v božično-novoletnih dneh. Kot se za vsako gledališko igro spodobi, je tudi ta takoj doživela nekaj ponovitev in na svoj račun so prišli predvsem otroci iz vrtcev v občini, ki jim je ogled predstave omogočil Sklad za ljubiteljsko in kulturno dejavnost Ivančna Gorica. Nove ponovitve bodo v času revije gledaliških skupin. KDO NE POZNA ZVEZDICE ZASPANKE Pravljico o Zvezdici Zaspanki je napisal naš priljubljeni pisatelj Frane Milčinski in za tiste, ki ne poznajo njene vsebine, naj jo povzamemo, tako kot je zapisano v gledališkem listu:"Zvečer, ko se ljudje odpravljamo spat, se na nebu zbudijo zvezde in nam svetijo. Boter Mesec jih prešteva. Ena zvezdica večkrat zamudi službo in zato dobi kazen; Zvezdica Zaspanka mora na Zemljo, k ljudem. Ljudje pa niso vedno prijazni. Razbojnik Ceferin že ni, dokler ima kamen namesto srca. Rad bi dobil zlate lase Zvezdice Zaspanke. Toda namesto bogastva spozna nekaj več - v prsih začuti srce." ŠKODA JO JE BILO ZAMUDITI Kakorkoli že, vsi, ki so zamudili to igrico, so zamudili mali spektakcl, ki je prinašal dve uri najčistejše pravljičnosti, ki soji botrovali: profesionalna scena, izdelani kostumi, izbrana glasba, čarobnost luči in seveda prisrčna in dobra igra mladih nadebudnežev. Lahko zapišemo, da že dlje časa tudi v ljubljanskih profesionalnih gledališčih za otroke ni bilo tako zanimivo izvedene gledališke igre. KDO JE MARTA STEKLASA? Za novo gledališko predstavo na šentviški šoli že nekaj let zapored skrbi profesorica glasbene vzgoje Marta Steklasa. Zdi se ji, da jim je prav Zvezdica Zaspanka doslej najbolj uspela. Sicer pa je Marta lanska dobitnica Jurčičevega priznanja in s to uprizoritvijo dokazuje, da ne spi na lovorikah, ampak še bolj zavzeto skrbi za kulturo v svojem okolju. Igrico je zrežirala, poleg tega pa tudi glasbeno opremila in poskrbela za kostume. Z njo smo spregovorili o tej njeni ljubezni. Poleg glasbe obvlada namreč tudi različna ročna dela in zato, pravi, ji ni problem poskrbeti za izgled igralcev. In zares je sešila veliko prečudovitih kostumov v katerih so se košatih: svilene, prosojne zvezde, dostojanstveni mesec, komet repatec, sladoledarja, zvezdogleda, zamorce itd. To je znanje za življenje, pravi. In še:"Tudi doma sem veliko sešila ali naredila sama pri hiši zato veliko prihranila. Menim, da bi morali otroci danes dobiti to znanje tudi v šoli ali na tečajih. Jaz pa sem imela srečo, da so me tako vzgajali doma." Čeprav ima v sebi ncizmerrno energijo, pravi, da bi se rada po Zvezdici Zaspanki za nekaj (asa umaknila, v isti sapi pa se z družino že glasno veselijo srečanja ustvarjalnih družin v Trebnjem v mesecu februarju, in načrtujejo točko. VSI NASTOPAJOČI Nastopili seveda niso samo šolarji, ampak se Marta zahvaljuje tudi Lovru Lampretu, ki je domiselno poskrbel za več prizorišč oz. scen. Prav tako lučkarju Stojami Dremlju, kolegom iz zbornice, ki so ji pomagali in jo podpirali, predvsem Mileni Podobnik, za podporo tudi ravnatelju Jerneju Lampretu in Skladu za ljubiteljsko in kulturno dejavnost Ivančna Gorica. Še posebej je ponosna na otroke in pohvali vsakega posebej in vse skupaj, Bili pa so to: Zvezdica Zaspanka - Maša Ivanjko, boter Mesec - Tjaša Kralj, komet Repatec - Andreja Fortuna, zvezde - Freja Kladnik, Sara Novak, Špela Linec. razbojnik Ceferin - Maja Golf, sladoledar Luka Rus, zvezdogled -Sabina Kastelic, Pepe Lučka - An/e Rovanšek, opica - Bine Rovanšek, trobenta - Dominik Steklasa, vila pravljičarka - Jasmina Kolesa. In še: Anja Kastelic, Barbara Kolesa, Anita Kolar, Mateja Adrinek, Manuela Gorišek, Darja Krašovec, Tjaša Fortuna, Silva Piškur, Anja Trnovšek, Vida Fajdiga. Iris Pekolj, Vesna llar in Maja Barle. Ksenija Medved ORGANIZACIJA JURČIČEVEGA POHODA JE STEKLA Organizacijski odbor za Jurčičev pohod se je zbral 17.januarja na prvem sestanku. Odločil je, da bo 7.pohod po Jurčičevi poti v soboto, 4.marca 2000. Start pohoda bo, tako kot vedno, pred gostilno Šerek v Višnji Gori, cilj pa na Jurčičevi domačiji na Muljavi. Čeprav je bil to prvi sestanek, pa so že razmišljali o tem kako privabiti čimveč pohodnikov. Organizator seje zahtevnih nalog lotil nekoliko prej v upanju, da bodo letos odpravljene tudi tiste drobne pomanjkljivosti, iz prejšnjih let. Organizator se bo potrudil in pomembnejše točke posebej označil s priložnostnimi tablami in tekstualno predstavitvijo. Organizacijski odbor tudi ugotavlja potrebo in nujnost, da bi moral pripravljalni odbor delovati celo leto, saj je pohodnikov kar precej, in kot kaže, seje pohod po Jurčičevi poti kar dobro ukorcninil v našo športno, kulturno in turistično ponudbo. Iz razprave na prvem sestanku je bilo zaznati, da si organizator prizadeva razširiti in izboljšati turistično ponudbo na posameznih lokacijah poti, hkrati pa si prizadeva povečati propagandno aktivnost. Obveščeni smo tudi, da bodo letošnja vabila pravočasno poslana vsem planinskim društvom in drugim. Za javnost bodo objave poslane tudi časopisnim hišam in ostalim medijem. Vse pohodnike ter ljubitelje rekreacije in narave vabimo v našo občino na 7.pohod po Jurčičevi poti. VIŠNJA^ GOSTILNA ŠEREK GORA * START stari grad V L pristaua \ zavrtače P0LŽEU0 i + Sl».0UHX x roje malevrheV^-*-----Ju kravjek , ti. kr5nik LEŠĆEUJC i oslica MUUAUA^CIU potok/ trebnja gorica / krška jama IZVIR KRKE \ i znojile graoičekv KRKA^ gmajna Pripravil: Vinko Blatnik STRAN i is 0Snovno. 1 Oticnc KULTURNO POPOLDNE V KNJIŽNICI Srečanje z glasbenim pedagogom, skladateljem in publicistom Janezom Bitencem MOJA PRVA KNJIGA Mladi novinarji smo sc v petek, 10. decembra 1999, srečali v knjižnici Ivančna Gorica /. mladinskim skladateljem in avtorjem glasbenih pravljic Janezom Bitencem. Pripovedoval nam je, da poleg pesmi zelo rad piše pravljice in dela, namenjena samo otrokom. Do njih čuti pravo ljubezen. Med drugim nam je pripovedoval: "Že v osnovni šoli sem bil naročen na otroško revijo Naš rod. Revija jc zvestim naročnikom podarila štiri knjižice. Ko sem jih dobil, sem bil sila ponosen. To so bile moje prve knjige. Dolgo sem razmišljal, kam bi jih spravil. Odšel sem v trgovino, da bi dobil primerno škatlico. Trgovka nikakor ni mogla dobiti prave. Nazadnje jc iz majhne škatle stresla lizike na pult in mi jo dala. Doma sem knjižice komaj stlačil v škatlo. Zaskrbljen sem vprašal očeta, če knjige kaj boli, ker so tako na tesnem. Oče mi je odgovoril, da ne. Ponoči sem se velikokrat zbudil jn pogledal svoje knjižice. Zjutraj pa so bile le te vse zvite. Smilile so sc mi. Oče pa mi je pomagal. Poravnal jih jc tako, da jih je položil pod svoje velike knjige." Tako smo izvedeli, kaj je otrokom včasih pomenila knjiga. Mulcja Zcleznik, 5.b KULTURNO DOGAJANJE OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Osrednja svečanost: PODELITEV JURČIČEVIH PRIZNANJ 7. februarja 2000 ob 18. uri v Kulturnem domu Ivančna Gorica. Kulturni program: - SONETI NESREČE za kljunasto flavto in recitatorja, kijih bosta izvedla Klemen Ramovš in Simona Zore Ramovš. - Komorna trobilna skupina FANFARE s prof. Karlom Bradačem. Slavnostni govornik bo dr. Boris Kuhar. ********************** H*************************************** Prireditve v Prešernovem letu v mesecu februarju: - 3. 2. 2000 od 9. do 13. ure na Kopanju - MEDOBČINSKO SREČANJE MLADIH NOVINARJEV IN L1TERATOV - učencev OŠ občin Dobrepoljc, Grosuplje in Ivančna Gorica. - 4. 2. 2000 ob 19. uri v Račni - KOMUR JE SREČE DAR BILA KLOFUTA - nastop recitacijske skupine Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica ter MLADINSKEGA PEVSKEiGA ZBORA RAČNA. - 4. 2. 2000 ob 16. uri v Kulturnem domu v Ivančni Gorici - OŠ Stična prireja svečanost ob slovenskem kulturnem prazniku s predstavitvijo pevskih zborov matične in podružničnih šol. - 5. 2. 2000 ob 19. uri v Kinu Grosuplje - slovenski film - uspešnica V LERU. - 5. 2. 2000 ob 19. uri v Kulturni dvorani Stična - KOMUR JE SREČE DAR BILA KLOFUTA - nastop recitacijske skupine Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. - 8. 2. 2000 ob 17. uri v kinu Ivančna Gorica - slovenski film - uspešnica V LERU. - 8. 2. 2000 ob 18. uri v Kulturnem domu Grosuplje - KOMUR JE SREČE DAR BILA KLOFUTA - nastop recitacijske skupine Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. - 14. 2. 2000 v avli šole Dobrepolje - lutkovna predstavil Jane Stržinar VILINČEK. ************************************************************** Svečanosti ob slovenskem kulturnem prazniku pripravljajo tudi posamezna kulturna društva v svojih kulturnih domovih. Vodja SLKD ()l Ivančna Gorica Tatjana Lampret, dipl. org. UČENJE KLAVIRJA "Že v osnovni šoli me je oče prijavil h klavirju. Nisem bil preveč resen učenec, učiteljica pa tudi ne stroga. Koje oče ugotovil, da dela ne jemljem dovolj resno, mi jc obljubil, da me bo izpisal. Mislil sem, da se šali. Potem pa se je zgodilo. Kot navadno sem prišel k uri klavirja. Toda joj! Ko sem vstopil, sem ob klavirju zagledal drugega učenca. Vprašal sem, kaj se je zgodilo. Učiteljica pa mi je povedala, da me je oče izpisal. Kasneje, čez nekaj let, ko sem bil v nižji gimnaziji, sem se zopet vpisal. Tokrat pa je učitelj delal malo bolj na trdo in na koncu sem imel več uspeha." Alja Barbič, 6.a POGOVOR S SAMOSTOJNO KULTURNO DELAVKO IN SLIKARKO MOJCO CERJAK Ena izmed ilustracij Mojce Cerjak je tudi pravljica Zlatorog. V knjižnici nam jo je prebrala gospa Marjana. Ker pa smo mladi novinarji radovoedni, smo si ogledali ilustracije pravljice in se pogovorili z njihovo avtorico. Gospa Mojca Cerjak se je rodila 11. novembra 1959 v Mariboru. Na šoli za oblikovanje v Ljubljani je maturirala na oddelku za grafiko. Nato je študij nadaljevala na Visoki šoli za uporabno umetnost in 1983 diplomirala. Do sedaj je ilustrirala 16 otroških knjig in slikanic. Ilustrira tudi za revije Ciciban, Cicido, Kekec ter izdeluje razglednice, voščilnice, naslovnice knjig, plakate... Spraševali smo jo: Kako ste prišli do nas? Ste nas težko našli? Pri vas še nisem bila, vendar vas nisem težko našla, saj so mi pomagali prijatelji iz Ljubljane. Tudi peljala sem se že mimo, vendar se nisem nikoli ustavila. Verjetno ste poleg risanja počeli še marsikaj. Ali radi zahajale v knjižnice, kupujete knjige, radi berete? Knjige zelo rada berem. Tudi kupujem jih. Včasih smo se s prijatelji zmenili in vsi odšli v knjigarno. V srednji šoli sem spet pričela brati pravljice. Takrat sem si kupila dve pravljici. To je bilo največ, kar sem si lahko privoščila, in bila sem zelo vesela. Ali vam je bila pri knjigah pomembna ilustracija? Kateri ilustratorji so vam ostali v spominu iz otroštva? V otroštvu so mi bile všeč knjige, kot je Martin Krpan. Tudi ilustracije so bile lepe, čeprav ne vem, kdo je knjigo ilustriral. V srednji šoli pa so mi bile všeč ilustracije Marjana Mančka. Nam se zdi, da slikarji ves čas svojega dela samo uživajo. Ali si samo mi mislimo tako? Vsak je zadovoljen z delom, ki ga rad opravlja, ne glede na okoliščine. Mislim, da slikarji nismo izjeme. Moja mama je imela doma trgovino in je vedno znala združiti delo z zabavo. Mislim, da so vsi poklici zahtevni. Ali veste, da vaše ilustracije otroci prepoznamo med drugimi? Jaz tega ne opazim, saj vsak mesec rišem nove in drugačne ilustracije. Ljudje se včasih za to ne zanimajo, a so mi nekateri to omenili. Ali razmišljate o bralcu, ko ilustrirate? Seveda. Vedno in najprej je v ospredju bralec, ker so tudi ilustracije namenjene bralcem. Ko opazujemo vaše ilustracije, se nam zdi, da so barve tako nežne. Katera vam je najljubša? Nimam stalne barve. Pri zgodbi o Zlatorogu nastopata predvsem rožnata, vijolična. Vse barve so lepe, zato ne vem, katera mi je najljubša. Pogovarjale so se "novinarke": Tanja Vučinovič, Maja Radoš, Alja Barbič, Natalija M iglic, Tjaša Blatnik, Urša Vidrih in Laura Miklič - učenke OŠ Stična. MOJ VALENTIN Ti/to je pomladno jutro, narava prebuja se iz sna, meni pa misel sladka spati ne da. Roka me privije k tebi, začutim še poljub na sebi. Vena trene za trenutek in spet pogled mi popestri: pomlad je lepša, saj z mano si ti. Novo jutro, a drugačen je dan, tU Valentin je - dan spoznanj. Takrat, se spomnim, sva se spoznala, takrat prvič od sreče sem zate zajokala. VALENTIN Obraz utaplja se v blazini. Noč za nočjo je solza je zbudila, vsak dan za srečo je molila. Prišla pomlad je v dolino in takrat se vse je spremenilo. Zbudi/ jo jc nasmeh vabljivi, razblinili so se spomini. Spoznala je ljubezen pravo, saj obiskal jo je Valentin, topel sladek in mamljiv. Andreja MIŠE, ml. SLOVENIJA, DOBRA MATI Slovenija, li milu moju domovina, si kakor dobra roka materinu. Imamo te kot vilo Dobrolino. Vsakdo bi ljubil tuko domovin. Z vseh struni so roke stegovali, da bi te trgali in pokončali. Spel in spet hiteli na tvojo so sedmino Vsakdo bi branil tako domovino! Ostani še naprej nuni dobru mati. Dokler si ti, se ni nuni bati. A če kduj bo spel prišel pohlcpnik mimo, bomo vsi, kot eden, za našo domovino. Slepi pesnik Rudivoj Mikluvčič - /tujski NOVO TISOČLETJE Novi dnevi in noči, nove misli in skrbi, novi upi in želje, NOVO ti nasproti gre... Pa vendar dun in noč sta kakor včeraj, upi in želje so že od zmeraj... Postoj in poglej/ Se ti ne zdi, da enako je kot prej? Se ti ne zdi, da Novo in Staro je Eno, skupaj v istem trenutku rojeno'.' Jelka P. 10 STRAN ZAKLJUČEN PRVI NOVOLETNI TURNIR V KOŠARKI NA VOZIČKIH Prvo mesto je osvojila ekipa DP Ljubljana iz Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine je 8. januarja 2000 priredilo prvi novoletni turnir v košarki na vozičkih, v telovadnici osnovne šole Šentvid pri Stični. Omenjeno tekmovanje je bilo prvo v tem tisočletju na področju invalidskega športa v Sloveniji. Nastopile so štiri najboljše slovenske ekipe v košarki na vozičkih, kar dokazujejo tudi tesni rezultati tekem. Rezultati tekem: DP Ljubljana : DP Maribor - Reha 53 : 49 DP Maribor II : DP Gorenjske 48 : 49 za 3. mesto DP Maribor - Reha : DP Mariborll 39:41 za 1. mesto DP Ljubljana : DP Gorenjske 38 : 35 Končne uvrstitve ekip: 1. mesto DP Ljubljana 2. mesto DP Gorenjske 3. mesto DP Maribor II 4. mesto DP Maribor - Reha Tekmovanje si je ogledal tudi župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen ukvarjanja s športom nasploh, posebej invalidov. Omenil je, da toliko vrhunskih tekmovalcev, ki zastopajo tudi barve slovenske reprezentance v košarki na vozičkih, športna dvorana Osnovne šole Šentvid pri Stični še ni gostila. Vesel je bil. da se je novoletni turnir v košarki na vozičkih začel prav v Šentvidu pri Stični, ki je znan po taboru slovenskih pevskih zborov, organizatorju pa zagotovil tudi nadaljnjo podporo pri izvedbi podobnih tekmovanj. Nato je vsem sodelujočim ekipam podelil pokale za osvojene uvrstitve. Osebno si bom prizadeval, da naslednje leto izpeljemo podoben turnir v januarju 2001, vendar bi želel, da izvedbo turnirja omogočijo in podprejo z donacijo obrtniki in podjetniki iz občine Ivančna Gorica. Zato vas že zdaj vabim k sodelovanju- V imenu društva paraplegikov ljubljanske pokrajine bi se posebej zahvalil soorganizatorju novoletnega turnirja Milanu Lukanu - selektorju državne reprezentance v košarki na vozičkih. S pridobivanjem pokroviteljev jc zagotovil praktične nagrade za najboljše tekmovalec in pridobil velik del denarnih prispevkov. Uspešno izvedbo turnirja so poleg Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine omogočili še: Osnovna šola Ferdo Vesel Šentvid pri Stični, Pizzerija Kegcljček iz Radohovc vasi, Fitness center Ložar Domžale, Trgovina HA-NI in kava bar LILI iz Mengša, mizarstvo MAV Lukovica, Termocenter Ljubljana, gostišče Potrbin Trojane, Trgovina LILA Dob, tenis klub TAUBI Trzin in cvetličarna Frczija iz Kamnika. Posebna zahvala gre radiu Zeleni val, športnemu časopisu EKIPA ter uredništvu Dnevnika in Naše kronike. Omenjeni mediji so sc odzvali našemu povabilu in poročali o turnirju širši slovenski javnosti. Dane Kastelic TAROK, TAROK, TAROK... Slovensko prvenstvo se je prevesilo v drugo polovico. Na Muljavi je bil v soboto. S. 1. 2000 največji turnir do sedaj, ki je štel kot odprto prvenstvo občine Ivančna Gorica. Kar 102 sta se ga udeležila, tekmovalci pa so pomerili svoje znanje in kajpak upali tudi na kanček sreče. Uvodne pozdrave župana in izrečene želje so tekmovalci sprejeli z navdušenjem. Nad nami so visela vprašanja: - Koliko igralcev lahko doseže maksimalno število točk (teoretično trije)? - Ali bo zmagovalec eden izmed zmagovalcev dosedanjih turnirjev ali pa bo zasijala nova zvezda? - Za koliko tekmovalcev se bo v skupnem seštevku povečal tako imenovani Klub 100? Prvi krog brez zapletov - in v igri za zmago jc ostala le še tretjina, to je 34 igralcev. Tudi tisti z drugimi mesti še niso vrgli pušk v koruzo. Po drugem krogu je bilo kosilo in čas za pripravo taktike. Na vrh se je vrstilo 12 najboljših s 4 točkami, odigrana je bila že najmočnejša igra VALAT, zmaga nežnejšemu spolu in čestitke Manji. Po tretjem krogu so še 4 igralci s 6 točkami. Kdo izmed njih bo najboljši: Grosupeljčan Marko, Stičan France, Ljubljančan Rajko ali Hrastničan Miran? Vsi želijo gledati zadnjih nekaj partij najboljših štirih igralcev, ki se srečajo na prvih dveh mizah. Kdo bo koga? Ura je že 17. Vsi gledajo mizo, na kateri so se srečali trije s po 6 točkami. Nihče ne gleda druge mize, kjer bi lahko bil tudi skupni zmagovalec. No, Miran popusti že po 9. igri, po 14. pa mu v celoti popusti koncentracija in konča turnir šele na 11. mestu. Kakšna smola! Prva miza je pred zadnjo igro. Polno gledalcev, velika napetost... Tišina kot v grobu. V prednosti je France, licitira Rajko in dobi talon kot po želji. Še nekaj minut, nekaj kombinacij in - KONEC... Ne, veselje, ki jc trajalo še nekaj ur. Čestitamo vsem za dobre in borbene igre, posebno pa sc zahvaljujemo vsem sponzorjem, ki so nam turnir še posebej polepšali. Tudi prihodnje leto se srečamo na Muljavi. Figura Društvo za družabne igre Občine Ivančna Gorica 1. Rajko Klavžer Ljubljana 8 točk 100 2. Mavricij Zupančič Novo mesto 7 točk 80 3. France Skubic Stična 7 točk 60 4. Uroš Zakrajšek Mirna 7 točk 50 5. Bojan Koporcc Gaber 7 točk 40 Trenutni vrstni red za državno prvenstvo (od skupno 289 igralcev) - KLUB 100 Vrstni red Ime in priimek Kraj Razlika Točke 1. Rajko Kimovec Radomlje 6431 240 2. Zvonko Marcius Celje 4301 221 3. Jože Verbič Figura Iv. Gorica 2551 167 4. Rajko Klavžer Ljubljana 5252 167 5. Jože Jeraj Figura Iv. Gorica 3473 166 6. Ivan Hriberski Figura Iv. Gorica 1641 160 7. Franc Skubic Figura Iv. Gorica 7277 134 8. Uroš Zakrajšek Mirna 1121 133 9. Sonja Voljavec Ljubljana 3959 132 10. Matjaž Voljavec Ljubljana 4098 126 GRČE SO IZ PRAVEGA TESTA Konec lanskega leta je bil uspešen za odbojkarje naše občine v medobčinski ligi. Navdušile so še posebej ženske, saj imamo na vrhu dve ekipi iz naše občine. Prvo mesto je osvojila ekipa Športnega društva Grča, drugo pa ekipa Šolskega športnega društva Josipa Jurčiča. Za sabo so pustile vse ekipe iz Grosuplja in Dobrepolja. Dobro pa so se odrezali tudi moški predstavniki Športnega društva Grča, saj so v hudi konkurenci osvojili častno peto mesto. Končna lestvica v medobčinski odbojkarski ligi za ženske : 1. ŠD Grča Ivančna Gorica 18 točk 2. ŠŠO Josipa Jurčiča Iv. Gorica 18 3. Žabe 14 4. ŠD Dobrepolje 14 5. Mravljice 12 6. Čebele 8 7. Flip flop 0 Končna lestvica v medobčinski odbojkarski ligi za moške : 1. ŠD Dobrepolje 2. ŠŠD Šmarje-Sap 3. ŠD Grosuplje 4. Ali baba 5. ŠD Grča 6. Banane 7. Big fun 22 točk 20 16 12 8 4 2 Za žensko ekipo ŠD Grča so igrale: Alojzija Sadar, Helena Čampa, Boža Zavodnik, Polona Jerlah, Blanka Jakoš, Jana Kepa, Nuša Lavrih, Saša Resnik in Marija Rus. Za žensko ekipo ŠŠD Josipa Jurčiča iz Ivančnc Gorice so igrale : Marina Štritof, Bernarda Pire, Barbara Mirtič, Tamara Djukovič. Petra Štepec, Mateja Skubic, Blanka Perpar, Urša Rus, Petra Jurglič, Anita Kahne, Tanja Zelko in Urša Podobnik. Za moško ekipo ŠD Grča pa so nastopili : Miha Pangerc, Jan Podobnik, Primož Jakoš, Tomaž Lcsjak, Roman Verbič, Matjaž Čampa, Tomaž Hočevar, Janez Rus, Matija Škafar, Damjan Resnik in Ivan Janežič. Simon Bregar Lep uspeh nogometašev OŠ Stična Učenci OŠ Stična so 15. 12. 1999 nastopili v Ribnici na področnem prvenstvu v malem nogometu za osnovne šole, potem ko so na medobčinskem tekmovanju zasedli 2. mesto. Ker na področno tekmovanje neposredno vodi le 1. mesto z medobčinskega prvenstva, so morali v dodatne kvalifikacije, ki so jih opravili še z ekipama z OŠ Ribnica in Brezovica. Le zmagovalec teh kvalifikacij pa je nato v sklepnem delu področnega tekmovanja sodeloval skupaj z medobčinskimi prvaki iz Grosuplja, Kočevja in Iga. Igralci z OŠ Stična so suvereno opravili s tekmecema v kvalifikacijah in se uvrstili na glavno področno tekmovanje, ki se je odigralo isti dan v Ribnici. Rezultata naše ekipe v kvalifikacijah : OŠ Stična : OŠ F. Prešerna Ribnica 9 : 0 OŠ Stična : OŠ Brezovica X : 0 Nato je sledil sistem tekmovanja vsak z vsakim med ekipami z Grosuplja, Iga, iz Kočevja in Stične, tako da se je že upošteval rezultat Stične in Grosuplja z medobčinskega prvenstva (taka so pravila). Igralci iz Stične so se tudi tu izkazali, saj so premagali tako vrstnike iz OŠ Zbora odposlancev iz Kočevja kot tudi vrstnike z OŠ Ig. Rezultata : OŠ Stična : OŠ Zbora odposlancev Kočevje 7 : 3 OŠ Stična : OŠ Ig 9 : 3 Kljub vsem tem zmagam pa so osvojili le 2. mesto za ekipo Grosuplja, ki je tudi premagala zgoraj omenjena nasprotnika, na medobčinskem tekmovanju pa še Stično. Škoda je tudi, da le I. mesto pelje v četrtfinale državnega prvenstva. Vsekakor bi veljalo premisliti o spremembi sistema tekmovanja, da bi tudi drugouvrščeni z medobčinskega prvenstva imel možnost zmagati na področnem tekmovanju, kar mu je sedaj praktično onemogočeno. Kljub vsemu pa osnovnošolcem iz Stične vse čestitke. Za OŠ Stična so igrali : Andraž Blatnik, Miha Pušljar, Sebastjan Šinkovec, Sašo Vozel, Darijo Biščan, Tomaž Todorovski, Luka Sadar, Alen Ugarak, Matej Hribar, Ludvik Koščak, Franci Kadunc, Franci Perko, Jernej Novak. Ekipo je vodil Silvo Podobnik. Simon Bregar STRAN 11 NA SREDNJI ŠOLI SMO GOSTILI ČETRTFINALNI DRŽAVNI TURNIR V ODBOJKI Žc v prejšnji številki Klasja sem poročal o lepemu uspehu odbojkaric s Srednje šole Josipa Jurčiča iz Iv. Gorice, ki so osvojile 2. mesto na področnem prvenstvu in s tem dosegle uvrstitev med lč> najboljših srednješolskih ekip v Sloveniji. Takoj zatem smo začeli akcijo, da bi dobili organizacijo enega od štirih četrfinalnih turnirjev, in jo tudi dobili. V torek, IS. I. 2000, smo tako organizirali čctrlfinalni turnir v odbojki za dekleta, ki so se ga poleg domače ekipe udeležile še Gimnazija Šiška iz Ljubljane, Gimnazija Poljane iz. Ljubljane in Gimnazija Črnomelj. Pravila velevajo, da se na turnirju take ravni opravi poseben uvodni ceremonial, v katerega sodi državna himna, predstavitev ekip, ki jo opravi uradni napovedovalec, nato se vse šole še same predstavijo s kratkim kulturnim ali športnim programom, sledi govor ravnatelja domače šole, fotografiranje .... Vse to se je dogajalo tudi pri nas. Ekipe so bile vnaprej obveščene o sistemu igranja. Ta pravi, da se najprej izžrebata dva para, ki sta bila: Gimnazija Črnomelj : Gimnazija Poljane ter Gimnazija Šiška : Srednja šola J.J. Iv. Gorica. Poraženec prvega para igra nato z zmagovalcem drugega in zmagovalec prvega para s poražencem drugega. Zmagovalca obeh drugih tekem pa se nato uvrstita v nadaljnje tekmovanje, med 8 najboljših ekip v državi. Rezultati : Gimnazija Črnomelj : Gimnazija Poljane_2_lU Gimnazija Šiška : Srednja šola J.J. Iv. Gorica 2: l Tako smo dobili para drugih dveh tekem, ki sta bili odločilni za napredovanje v pollinale : Gimnazija Črnomelj : Srednja šola J.J. Iv. Gorica Gimnazija Šiška : (iinina/ija Poljane 2:0 V nadaljnje tekmovanje sta se tako uvrstili ekipi Gimnazije Črnomelj in Gimnazije Šiška. Ob tem velja povedati, da so se domače igralke kljub porazoma predstavile v lepi luči, saj so bile na obeh tekmah enakovredne tekmice. Igrale so v postavi : Barbara Mirtič ( posebna komisija jo je na koncu tekme proglasila celo za najboljšo igralko turnirja ), Bernarda Pire, Marina Štritof- kapetanka, Tamara Djukovič, Mateja Skubic, Petra Ste-pec, Blanka Perpar, Tanja Zelko, Anita Kahne, Petra Jurglič, Urša Rus in Urša Podobnik. Organizatorji so se lepo izkazali, saj so na koncu lepo obdarili vse ekipe in tekmovalke s praktičnimi nagradami in informativno-promoci-jskim gradivom, ki so jih prispevali: Srednja šola Josipa Jurčiča, občina Ivančna Gorica, Odbor za šolska športna tekmovanja ter sponzorji iz naših krajev, ki se jim za sodelovanje toplo zahvaljujemo: Avtoprodaja Zelko, Cvetličarna Jana Zurga, Bomax Muljava, Avtoservis Blatnik Jože, Eurotek- mednarodni transport, Olimpic- športna trgovina, Fotostudio Markclj, Trgovina Janez-Šentvid, Trgovina Kašča, Avtopralnica in trgovina Šipca, Trgovina Tango, Tabor-supermarket Iv. Gorica, Trgovina Aspic, Papirnica Pegam-Fortun, Mesarija Maver Stična. Simon Brcgur 7. ROKOMETNI DA Rokometni klub SVIŠ je v soboto, 22. I. 2000, organiziral prireditev pod naslovom Dan rokometa RK SVIŠ. Letošnja je bila že kar sedma po vrsti. Kot vse do sedaj, so tudi to uspešno izvedli, v športnem kot zabavnem duhu, zato ni nikomur nič manjkalo, še najmanj pa igre, druženja in ponovnega srečanja prijateljev - igralcev rokometa. Omenjena prireditev je tudi uvod v prireditve, ki jih bo RK SVIŠ ob dvojnem jubileju organiziral v tem letu. Prvi jubilej je vsekakor 40 let igranja rokometa v naših krajih. Drugi pa je 10 let delovanja RK SVIŠ, kije nastal z združitvijo rokometnih klubov iz Stične, Višnje Gore in Šentvida pri Stični. Kot že vsa leta poprej je bil namen te prireditve, pritegniti vse tiste, ki so bili ali pa so še na kakršen koli način povezani z rokometom v naši okolici. Torej na področju, ki ga sedaj pokriva SVIŠ (Stična - Višnja Gora -Ivančna Gorica - Šentvid pri Stični). Prireditev je bila zamišljena tako, da so bile nastopajoče ekipe razdeljene v dve skupini (ekip je bilo kar 32). V skupini A so igrali vsi igralci, ki igrajo ali so kdaj igrali pri RK SVIŠ, v skupini B pa vsi ljubitelji rokometa, ki so prišli iz drugih krajev (Izole, Kamnika, Trebnjega, Dobrepolja, Grosuplja). Tako seje na tem tradicionalnem turnirju zbralo kar 250 nastopajočih. Tekmovanje se je začelo ob 8. uri zjutraj. Najprej so na igrišče stopile mlajše selekcije, ki nam vzbujajo upe, da rokomet tudi v prihodnosti nikakor ne bo zamrl, saj je veliko mladih talentov, ki so se zelo izkazali. Pravo vzdušje pa se je začelo, ko so na igrišče stopile veteranke iz Stične, ki so odigrale tekmo proti Srednji šoli Josipa Jurčiča. To so si z velikim zanimanjem ogledali številni ljubitelji rokometa. Kljub porazu veterank je bila tekma vredna ogleda. Odigranih je bilo 16 tekem. Torej 17 ur rokometa. Tekme so bile zelo izenačene. V zmagah je bil rezultat 8 proti 8. Vseeno pa je na koncu zmagala skupina A z rezultatom 274 : 272. Prireditev se je končala ob 24. uri, ne pa tudi slavje posameznih ekip, ki so se še dolgo v noč veselile. Vsi po vrsti so izrekali priznanja organizatorju RK SVIŠ. Obenem so si želeli, da bi do podobnih srečanj še prihajalo. Pri organizaciji in pripravi te prireditve so pomagali tudi sponzorji, ki jih je treba pohvaliti: Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Avtoprodaja Zelko Ljubljana, Rampek d.o.o. Ljubljana, Liniateks d.o.o. Šentvid pri Stični, Zlatarstvo Tadina Ivančna Gorica. Tanja Zelko Grosuplje • Šmarje Sap - Višnja Gora - Ivančna Gorica - Stična ■ Šentvid SMUČARSKO OBVESTILO! Ambrosia d.o.o. Jakhlova 9, Grosuplje, tudi letos vabi vso šolsko mladino in odrasle na: GROSUPLJE SMUČARSKI TEČAJ V ČASU ŠOLSKIH POČITNIC in PROSTO SMUČANJE za že izurjene in samostojne smučarje od PONEDELJKA 21.2. do PETKA 25.2.2000 - 5 dni na ČRNEM VRHU nad CERKNEM Prospekt s cenami in prijavnico dobite v trgovini OLIMPIC - ŠPORT, Kolodvorska 2, GROSUPLJE, Vse dodatne informacije na telefonu: 061 772 336 Prijave sprejemamo do srede, 16.FEB, 200 ZVEZA ŠPORTNIH ORGANIZACIJ IVANČNA GORICA RAZPISUJE Občinska in medobčinska rekreativna prvenstva v obliki ligaških tekmovanj in turnirjev za leto 2000 za občane občine Ivančna Gorica v naslednjih športnih panogah : LIGAŠKA TEKMOVANJA ZA EKIPE Zap. št. ŠPORTNA PANOGA 1. MALI NOGOMET 2. MALI NOGOMET - VETERANI 3. ODBOJKA - ŽENSKI 4. ODBOJKA - MOŠKI 5. KOŠARKA - TROJKE 6. BALINANJI. 7. NAMIZNI TENIS INDIVIDUALNA TEKMOVANJA H. NAMIZ. TENIS - DVOJICE M + Ž 9. NAMIZ. TENIS - POSAMEZ. M + Ž 10. TENIS - MOŠKI + ŽENSKE II TENIS DVOJICE - M + Ž 12. BALINANJE DVOJK I 13. BALINANJE POSAMI:/.NO ČAS TEKMOVANJA april, maj, junij, september, oktober maj. junij, september, oktober januar, novembra januar, novembra marec, oktober, november maj, junij, september, oktober februar, marec, november, december februar cecember prvi vikend v septembru drugi vikend v septembru zadnja sobota v septembru druga sobota v juniju PRELIMINARNA PRIJAVNICA PRIJAVLJAM ( Obkrožite ali je to ekipa ali posameznik, ter vpišite zap. št. tekmovanja, za katerega se prijavljate ) : EKIPO POSAMEZNIKA TEKMOVANJE POD ZAP. ST. Navedite ime, priimek in naslov, kamor želite, da vam pošiljamo pošto oz. obvestila o tekmovanju : Telefon doma : Telefon v službi : Preliminarna prijava je namenjena predvsem tistim ekipam in posameznikom, ki v letu 1999 niso sodelovali na rekreativnih tekmovanjih, saj bomo tistim, ki so sodelovali, po pošti poslali tudi dodatna obvestila o prijavi. Preliminarna prijava mora prispeti na naslov : ZSO Ivančna Gorica, Sokolska K, 1295 Ivančna Gorica, do petka, 1 L februarja 2000. KINOLOŠKO DRUŠTVO GROSUPLJE ZAČETNI TEČAJ ŠOLANJA PSOV Kinološko društvo Grosuplje organizira začetni tečaj šolanja psov. Začetek tečaja in vpis bo v petek, 1 1. februarja 2000, ob 19. uri, v prostorih Gasilskega centra. Gasilska 6 v Grosupiju /za Pekarno Grosuplje/. V tečaj bomo vpisovali vse pse. ki bodo starejši od 8 mesecev, ne glede na pasmo in poreklo (s poreklom ali brez njega). PASJA MALA ŠOLA Za lastnike, ki imajo pse, starejše od treh mesecev, pa bomo organizirali pasjo malo šolo, ki se bo začela predvidoma 2. marca 2000. Zainteresirani lahko dobijo potrebne informacije vsak četrtek od 18.30 do 19.30 na vadbenem prostoru društva pri Gasilskem centru v Grosupiju ali po telefonu 061 773-255, od 21. do 22. ure (Brane). STROKOVNO PREDAVANJE Vse lastnike psov, ki se imajo namen udeležiti enega izmed zgoraj omenjenih tečajev, in bodoče lastnike psov vabimo k poslušanju strokovnega predavanja Kakšnega psa naj kupimo in prvi koraki vzgoje in socializacije. Predavanje bo v petek. 11. februarja 2000, ob 19. uri, v Gasilskem centru in bo uvodno strokovno predavanje v oba tečaja. Predaval bo kinološki strokovnjak Anton Es. Ljubitelji živuli - vabljeni/ 12 STRAN ///. nadaljevanje ANTON VEROVŠEK, ZADNJI LASTNIK PODSMREKE je dobil podsmre.ško posest v dur oz. so mu jo kupili bratje kot dedni delež po I. 1934 umrlem očetu, ki je bil znan veletrgovec z železnimi in stroji. Trgovsko podjetje so namreč prevzeli trije otroci, od ostalih šestih so bili štirje še nepreskrbljeni, še posebej Anton, ki je bil invalid. Kot otrok je namreč /bolel za neozdravljivo distrofijo mišic. Kot mi je pripovedovala njegova le 18 mesecev mlajša sestra Betka. je Tone. dokler je živel v Ljubljani, zelo trpel, SAJ LJUDJE TAKRAT INVALIDOV NISO BILI VAJENI Navadno so jih skrivali. Bratje bil pogosto deležen surovih opazk mimoidočih, in ker še ni bilo toliko invalidskih vozičkov, so ga v šolo nosili na ramenih oz. vozili kasneje na kolesu. Kljub vsemu je Anton dokončal klasično gimnazijo, opravil maturo in abiturientski tečaj. Vedno pa si je želel, da bi živel na deželi. Maki pred vojno se je razvedelo, da je Podsmreka naprodaj. Tonetu so se uresničile njegove sanje. Podsmreka je postala zbirališče mladih ljudi. Iz tistih časov izvira tudi zvesto prijateljstvo med Verovškovimi dekleti in gospo Mihaelo Jarc. Mnogi prijatelji, znanci in sorodniki so prihajali v Podsmreko. Tone je vedno dal zapreci zapravljivčka, da se je sam odpeljal po goste na višnjegorsko železniško postajo. Graščina je bila takrat še prava lepotica... Gospa Faganelova se tistih časov spominja z rahlo otožnostjo. Tam je preživela del svoje mladosti, tam se je tudi I. 1940 poročila v grajski kapeli in tja je prihajala s svojimi otroki in možem. Vsaka od mladih družin je imela v dvoriščnem traktu eno sobo, kjer so imeli svoj "vikend". Pred poroko je za Toneta skrbela Betka, saj je bil popolnoma nepokreten, nato pa jo je nadomestila mlajša sestra Berta (1922 - 1993), kasneje je prišla sem tudi mama, ki je bila srčni bolnik. Prav nobenega luksuza ni bilo na graščini. Vsi so delali, saj SO bili dela vajeni že od doma. Njihov oče, brat znanega slovenskega igralca Antona Verovška (1866 - 1914), ki velja poleg Borštnika za ustanovitelja slovenskega gledališča, si je podjetje prigaral. Kot vajenec je delal pri trgovcu z železnino Kavšku, ki je njemu in kolegu Schneiderju prepustil trgovino. Kasneje je oče Schneiderja izplačal in postal 100 % lastnik podjetja. Danes na nekdaj Verovškovih zemljiščih stojijo Metalka, Dom svobodnih sindikatov, Kraigerjeva ploščad... Tudi trgovina in dom ne obstajata več; podrli so ju, ko so preurejali Ajdovščino... Gospa Betka se po pripovedovanju spominja očeta in njegovih razbrazdanih ramen, na katerih so se še videle brazgotine od ran, ki jih je dobival, ko je kot vajenec in kasneje pomočnik prenašal kovinski material. Prav nič ni padlo z neba in svojih garaških korenin so se vse življenje zavedali. S kupljeno graščino so prevzeli tudi vse obveznosti, tudi uslužbenec, naj so jih rabili ali nc. Pa so kuharici kar povedali, da jim ni treba streči kot prejšnjemu lastniku Klarvvillu, da niso nikakršni "graščaki". Kuharica si je namreč nadela temno klotasto haljo, bel predpasnik, bele rokavice in poštirkan bel naglavni trak, da bi jim servirala kosilo. Verovškova dekleta so bila vajena poprijeti za vsako delo, v Podsmreki so prevzela gospodinjstvo in delala tudi na vrtu, njivi in v hlevu. Posestvo se ni samo vzdrževalo; delavci SO gledali večkrat tudi na to, kje bodo potegnili boljši konec zase, gospodar pa je bil invalid in nezmožen posestvo tako upravljati, kot bi bilo treba. Podsmreko so ves čas finančno podpirali bratje iz Ljubljane, sicer posestva in gradu ne bi mogli vzdrževati. Gospa Betka s prstom drsi preko fotografije gradu in mi razlaga razporeditev prostorov in njihovo opremo... "Peter Karvvill je v graščini pustil vse dragoceno pohištvo. Že takoj pri vhodu je stal starinski top, v orožarni je bilo nekaj starinskega orožja... po opečnatem hodniku si prišel v jedilnico s starinskim pohištvom in v knjižnico z veliko marmornato ploščo s fosilom Nautilusa. Tam je bila tudi stilna sedežna garnitura in čudovita starinska omara, sckrclcr oz. Tabernakelkasten imenovana, salon pa je bil opremljen v empirskem slogu. Vsaj za opremo salona in za top ter sliko Mojzesovo najdenje neznanega avtorja vemo. tla so na blejskem gradu, vsa ostala oprema pa je "dobila noge". Nekaterih kosov "noge niso nesle prav daleč..." Kdor danes obišče grad, vidi, da je prazen in zanemarjen do nerazpoz-navnosti. Takega je videla tudi gospa Belka, ko sta ga s hčerko obiskali pred nekaj leti. Slikali sta se ob grajskem vodnjaku, kjer se je še prvo leto po vojni igrala s svojimi otroki. Grad je vojno srečno preživel. V njem je našel zavetje, kdorkoli ga je potreboval. Na začetku mobilizirani starojugoslovanski vojaki, ki so se po kupitulaciji kraljevine skrivali v gradu, dokler se niso preoblekli v civilno obleko in se skušali prebiti vsak do svojega doma. Na koncu okoliške družine, ki so pribežale v grad, ko so bombardirali Višnjo Goro. Za božič leta 1946 je Anton Verovšek zbolel in januarja 1947 umrl. Odpovedalo mu je srce. Grad je izgubil svojega lastnika. Kdo bo novi lastnik 1'otlsinreke? (se nadaljnje) Mehika Indijanci - svet barv in grenkih smehljajev Oglje za absorbeijo strupov, antibiotiki z milijonom stranskih učinkov, vendar smrtonosno sposobnostjo uničiti vse. kar mi je znano iz sveta bakterij, vitamin C za dvig odpornosti, še nekaj prepečencev za energijo in voda z obogateno ionsko sestavi) proti dehidraciji... Z vsem tem prepojim svoje telo in samo upam. da bom zdržala 12-urno vožnjo brez zvijanja v črevesju. Postaja Acapulco ni prav nič posebnega v primerjavi s slovesom, ki ga to mesto uživa po zaslugi cmeravih mehiških nadaljevank ali pa mogotcev, ki so si ga zgradili za družabno središče. Pa kaj sem sploh videla v Acapulcu? WC - postelja je bila najpogosteje obiskana relacija. Zbolele smo vse tri, na srečo v zamikih, tako da je bila ena vedno dovolj pri močeh, da je preskrbela prepečenec in gospoda v recepciji, ki se je z vsakim obiskom bolj široko smejal, poprosila za še eno rolo toaletnega papirja. Povsem jasno mu je, kaj je z nami, saj je zadnjič pripomnil, da so enake težave odvrnile prvi val španskih osvajalcev in daje že skrajni čas. da se navadimo na čili. ki je odlično razkužilo. Ti se že lahko smejiš, brkati gospod, jaz pa sem vsak dan bolj izčrpana od pomanjkanja hrane, ki z neverjetno naglico zapušča telo, in nenehne borbe za WC. "Daj hitro, tudi mene je zgrabilo! Nobena naj senc tušira, saj veste, kako je! Pa kdaj bo že tega konec!" Tako vse do onemoglosti. Krivo bi bilo lahko karkoli: slabo prevreta kava. kapljica vode. ki ti med tuširanjem neopazno spolzi v usta... Domnevnega krivca sploh rte iščemo več. Hotelsko džunglo, ki bi jo sicer obiskale v stilu: prideš, vidiš, greš, smo prenašale dva dni dlje, kot je bilo načrtovano. in sedaj se čutimo približno dovolj močne, da nadaljujemo pot. Namenjene smo v središče države, na območje Indijancev. Misel rta dolgo vožnjo po pokrajini, ki jo je zaradi Zapatistov baje nevarno prečkati ponoči, me nc navdušuje. Seveda je že temno, a upam, da ne napadajo avtobusov drugega razreda. Zapatisti so uporniki, ki se borijo za pravice Indijancev. Njihovo gibanje se je začelo leta 1994, ko je univerzitetni profesor, znan kot Komandant Marcos, zbral privržence, jih oborožil in organiziral protestni shod v San Cristobalu, mestu, kateremu se, upam, počasi približujemo. Želeli so opozoriti na nepravične zakone, saj Indijanci trpijo zaradi pomanjkljive izobrazbe, neustrezne zdravstvene oskrbe, v javnem življenju ne smejo uporabljati svojega jezika, skratka, v uradnih seznamih ne obstajajo. Prav oni, potomci mogočnih ljudstev, ki so prvi naselili to ozemlje, so izbrisani iz birokratskih dokumentov. Oblast je upor krvavo zadušila, vendar je Markos pobegnil in se še danes skriva nekje v neprehodnih gozdovih džungle. Za njegovo kultno podobo se skriva več zgodb, vendar je legendarni junak našega časa. Indijancem je dal novo upanje, svetovno javnost pa seznanil s situacijo v Chiapasu, najbolj indijanski državi v Mehiki. Dani se. Niti za trenutek nisem potonila v spanec. Na vsaki postaji skozi okno nadzorujem, ali bo naša prtljaga nadaljevala potovanje z nami. Vsa okna v avtobusu so široko odprta, tako da mi hladen in občutno bolj suh zrak ježi kožo. Izčrpana sem in samo vegetiram; kaj drugega mi tudi ne preostane, saj si je debeli sen-jor poleg mene izboril dobršen del sedeža. Cesta se serpentinasto vzpenja, zelena hribovita pokrajina pa mi daje občutek, da sc vozimo med riževimi polji nekje v Aziji. "San Cristobal! 12 ur brez sranja, to je pa že pravi podvig!" Še dobro, da poleg mojih sopotnic, ki so tako ali tako vajene vsega hudega, nihče ne razume slovensko, ampak vzklik je res od srca. Tuširanje, prepečenec s tuno, nekaj ur spanja - magična kombinacija, ki nam da občutek, kot da bi se ponovno rodile. Hladno je, zato pač oblečemo vse, kar imamo, in gremo na prvi obhod. Prijetno mestece je, nizke stavbe in ulice se stekajo na Zokalu, ki kar žubori od življenja. Na sredi trga je ekran, okrog katerega se drenja staro in mlado, bogato in revno, stiska pesti, se živčno prestopa in zmagoslavno zatuli v trenutku, ko žoga zatrese mrežo. Ujamemo ravno konec nogometne tekme Mehika : Brazilija z izidom 4 : 3. Prvič v zgodovini je Mehika premagala brazilske prvake. Evforija prevzame tudi nas. Veselimo sc, kot da bi bile že od nekdaj zveste navijačice. Vse mesto je na trgu. Kot da bi bil uspeh pričakovan: v trenutku razobesijo zastave, barvajo se z nacionalnimi barvami - množica postane eno, vsi so zmagovalci! Tudi stare gospe ne zamudijo priložnosti. Pripeljejo se s taksiji in, verjetno zaradi opešanega glasu, opozarjajo na svojo prisotnost kar s piščalkami. Pobegnemo v zatišje hotela. Moramo si nabrati moči za jutrišnji dan, od katerega si veliko obetamo. Zagledamo jo že od daleč. Stoji sredi trga s pisanim dežnikom v roki, dolge črne lase ima spete v kito, ki ji sega do pasu, izžareva nekaj posebnega. Marcedes je Indijanka, poteze obraza pa kažejo, da je tudi potomka afriških sužnjev, ki so jih pripeljali Španci. Odločila sc je, da bo indijansko življenje približala svetu, zato vodi turiste po vasicah okrog mesta. Veliko se nas je zbralo, veliko tistih, ki bi radi odstranili vsaj delček skrivnosti. Zbašemo se v kombije in po vijugasti cesti zapustimo mesto. Že po poti srečujemo Indijanke. Čudovite so: dolgi črni lasje, poudarjene ličnice, sive obleke imajo s pisanimi šali zavezane tesno ob telesu, okrog ramen pa jim visijo kosi blaga, iz katerih kukajo smrkavi dojenčki ali pa roba za prodajo. Ustavimo se v vasi Čcmula in takoj nas obkrožijo otroci. Marcedes nam pripoveduje 0 svojem ljudstvu. Indijanci na tem področju pripadajo devetim jezikovnim skupinam, vendar so si njihovi jeziki lako podobni, da med seboj lahko komunicirajo. Živijo revno življenje, imajo samo toliko, da preživijo. Ženske tkejo obleko, obdelujejo polja in gojijo perutnino. Niso pozabili stoletnih modrosti; tradicionalno zdravilstvo -šamanizem - še vedno živi. Vstopimo v cerkev. Zlitje tradicionalnega in vsiljenega me presune. S stropa visijo pisani trakovi, tla so prekrita s senom, figure svetnikov pa pisano oblečene. Ljudje sedijo na tleh, pisane sveče pa so dokaz, da gre za zdravilni obred. V krogu sedi šaman, ki z otipom preveri bolnikovo slanje, saj kri govori. Pole;: bolnika so svojci, ki ga podpirajo. Šaman mu predpiše barve sveč glede na to, katerih barv primanjkuje njegovemu lelesu; ponekod pa opazim tudi jajca in kokoši, ki prevzamejo zlo. Bolnik se glasno spoveduje, joka in prosi za ozdravljenje. Mislim, da nc obstaja bog, ki ne bi uslišal tako goreče želje. To je tudi bolnikovo edino upanje, saj državne zdravstvene ustanove nc razumejo njegovega |cz.i-ka, pa tudi zdravila so nedosegljivo draga. Vas Zinankatan, kije naša naslednja postaja, danes slavi svojega zaveznika, svetega Lovrenca. Ljudje so pisano oblečeni. Barve imajo zdravilni pomen in množica deluje kol pomirjujoči val rdeče, modre in vijolične, ki se v ritmu glasbe giba proti cerkvi, kjer svečeniki plešejo tradicionalne plese. Vesel dan je. Pijejo, pojejo in plešejo, da bi počastili in zadovoljili svetnika in se tako ognili nesreči. Čutim sc počaščena, da spremljam dogodek, ki bo kmalu izrinjen s tega sveta. Njihovi pogledi jasno kažejo, da nisem dobrodošla, Z grenkobo se zavem, da s svojo prisotnostjo tudi sama nosim del odgovornosti za izginotje teh zanimivih tradicij, Vanja Kovačič Barvitost, ki pritegne. STRAN 13 ZRSZ OBMOČNA ENOTA LJUBLJANA URAD ZA DELO GROSUPLJE PRAVNE PODLAGE, KI UREJAJO DEJAVNOST IN DELO ZAVODA Temeljni okvir in pravne podlage, ki urejajo dejavnost in delo zavoda, opredeljujejo Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ter drugi zakoni, pravilniki, organizacijski predpisi in navodila. ORGANIZIRANOST Zavod RS za zaposlovanje je samostojna pravna oseba s statusom javnega zavoda, ki deluje enotno na območju Republike Slovenije. Zavod deluje organizacijsko in funkcionalno na treh ravneh, in sicer vodstvo in centralna služba, ter v območnih službah in uradih za delo po vsej Sloveniji. Tako je na območju Republike Slovenije K) območnih služb in 59 uradov za delo. Območna služba Ljubljana je največja regijska organizacijska enota zavoda. Za teritorialno pokritost ljubljanske območne službe pa skrbi 14 uradov za delo. TEMELJNA DEJAVNOST ZAVODA Temeljna dejavnost zavoda je z zakonom predpisano posredovanje zaposlitve in zaposlitveno svetovanje, zagotavljanje socialne varnosti, ukrepi aktivne politike zaposlovanja, poklicno usmerjanje in štipendiranje ter izdajanje delovnih dovoljenj. URAD ZA DELO GROSUPLJE je ena od 14 osnovnih celic delovanja zavoda v Območni službi Ljubljana. Teritorialno pokriva tri občine, in sicer Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Število registriranih brezposelnih oseb, stanje 31. 12. 1998 in 31. 10. i 999. L Občina Grosuplje Število nezaposlenih Dele po stopnji izobrazbe (za vse nezaposlene) v % vsi enske 1. in II. III. in IV. v. VI. VII. in VIII. .11.12. 1998 826 m 41,(1 32,1 23,1 1.8 1,9 31. 10. 1999 814 385 42.3 33.0 19,9 2,0 2.8 - pomoč Zavoda pri iskanju zaposlitve, - pogoj za uveljavitev pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, - priložnost za vključevanje v programe aktivne politike zaposlovanja. Že ob prijavi na Zavod pa je vsaka brezposelna oseba seznanjena s svojimi obveznostmi in pravicami z informativnim gradivom in preko posebnega programa - seminarja informiranja in motiviranja. Za brezposelno osebo se po Zakonu o zavarovanju in zaposlovanju za primer brezposelnosti šteje oseba, ki je zmožna za delo, prijavljena na Zavodu, je na razpolago za zaposlitev in je aktivni iskalec zaposlitve. Določene obveznosti brezposelne osebe se opredelijo že v zaposlitvenem načrtu, ki ga pripravi skupaj s svojim svetovalcem zaposlitve. Brezposelna oseba pa se mora odzivati na vse napotitve na prosta delovna mesta, ki jih posreduje Zavod. V zadnjem desetletju so se v Sloveniji razmere na trgu dela močno spremenile. Za obdobjem ekonomske krize, ki ga je zaznamovalo močno upadanje gospodarske dejavnosti in zaposlenosti, je bila značilna rast brezposelnosti, ki je dosegla vrh v letu 1993. Zvečanjem števila registriranih brezposelnih oseb seje spreminjala tudi struktura le-teh. Zaradi procesov gospodarskega prestrukturiranja, pogosto drugačnih zahtev delodajalcev po kadrih, ki se razlikujejo od aktualne ponudbe, pa tudi zmanjševanja zaposlitvenih možnosti, se povečuje neskladje na trgu tlela. Posledica teh gibanj je zaostrovanje problema dolgotrajne brezposelnosti in naraščanje števila starejših oseb in oseb brez izobrazbe. Zavod za zaposlovanje je institucija, ki objavlja delovna mesta in je zato pomemben vir informacij pri iskanju zaposlitve. S svojo prednostno nalogo - posredovanje zaposlitve - in z ukrepi izvajanja aktivne politike zaposlovanja pripomore pri iskanju zaposlitve in k izboljšanju strukturnega neskladja na trgu dela, vendar je kljub temu izjemnega pomena lastna aktivnost in motiviranost brezposelne osebe pri iskanju zaposlitve in pripravljenost na novo poklicno pot. Obveščamo vas, da se s 1. 2. 2000 nahajamo na novem naslovu: ZRSZ, Urad za delo Grosuplje, Kadunčeva 2A, Grosuplje. za Urad za delo Grosuplje Danica Hlebanja REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE PRAVICE IN DOLŽNOSTI DAVČNIH ZAVEZANCEV PRAVICA DO INFORMIRANJA IN POMOČI Davčni zavezanci imate pravico do sprotnega informiranja in pomoči pri izpolnjevanju obveznosti in uveljavljanju pravic, ki izhajajo iz davčnih predpisov, da boste lahko pravilno in pravočasno napovedali, obračunali in plačali davek. PRAVICA DO GOTOVOSTI Davčni zavezanci imate pravico vnaprej poznati svoje davčne obveznosti. Te ne morejo biti predpisane za nazaj s spremembo predpisov ali tolmačenj predpisov. PRAVICA DO NEPRISTRANSKOSTI Davčni zavezanci ste upravičeni do nepristranske in pravične uporabe davčnih predpisov. Imate pravico plačati le toliko davka, kot je določeno z zakonom. Možnost zmanjševanja glede na vaš osebni položaj ter dohodke je dovoljena le v skladu s predpisi. PRAVICA DO ZASEBNOSTI Davčni zavezanci lahko upravičeno pričakujete, da vas davčni organ v primeru pravilnega in pravočasnega napovedovanja, obračunavanja in plačevanja davka ne bo posebej vznemirjal. PRAVICA DO ZAUPNOSTI IN TAJNOSTI Davčni zavezanci imate pravico do zaupnosti in tajnosti podatkov, ki jih posredujete davčnemu organu v davčnem postopku, ter drugih podatkov, ki jih davčni organ pridobi v zvezi z vašo davčno obveznostjo, razen v primerih, ki jih določa zakon. PRAVICA DO PRITOŽBE Davčni zavezanci imate z zakonom zagotovljeno pravico do pritožbe ali ugovora, če se ne strinjate z odločitvijo davčnega organa. PRAVICA SO ZASTOPANJA Davčni zavezanci imate v davčnem postopku pravico določiti svojega zastopnika ali pooblaščenca. PRAVICA DO VLJUDNOSTI Davčni organ je v postopkih zoper davčne zavezance dolžan ravnati v skladu z načeli etike davčnih delavcev. DOLŽNOST DAJANJA PODATKOV Dajanje podatkov v zvezi z odmero in izterjavo davčne obveznosti je ena od osnovnih dolžnosti davčnih zavezancev. Dolžnost dajanja podatkov se nanaša tako na davčne zavezance same kot na tretje osebe, ki razpolagajo s podatki davčnih zavezancev. DOLŽNOST IZPOLNJEVANJA PREDPISANIH OBRAZCEV Davčni zavezanci ste dolžni izpolnjevati predpisane obrazec, na podlagi katerih sami obračunate davke ali na podlagi katerih davčni organ ugotovi vašo davčno obveznost. DOLŽNOST UPORABE IDENTIFIKACIJSKE ŠTEVILKE ZA DAVČNE NAMF;NE Davčni zavezanci ste zaradi pravilnega ugotavljanja davčnih obveznosti dolžni uporabljati davčno številko, ki vam jo dodeli davčni organ, v vseh razmerjih, ki so povezana z ugotavljanjem davčne obveznosti. DOLŽNOST PRAVOČASNEGA PLAČEVANJA DAVKA Davčni zavezanci ste dolžni plačati odmerjeni znesek davka v predpisanem roku. V nasprotnem primeru davčni organ z ukrepi, določenimi v zakonu, davčni dolg prisilno izterja. Davčni zavezanci imate glede na okoliščine pravico do odloga, obročnega plačila, delnega odpisa ali odpisa davčne obveznosti. NAŠE POSLANSTVO je učinkovito pobiranje davkov v dobro države in njenih državljanov s korektnim odnosom do davčnih zavezancev. Davčna uprava Republike Slovenije DAVČNI ZAVEZANCI, SPOZNAJTE SVOJE PRAVICE IN DOLŽNOSTI. ISKRA BATERIJE ZMAJ d.d. Šentvid pri Stični 108 i29(> Šentvid pri Stični Objavlja prosto delovno mesto KOMERCIALISTA II. Stalno zaposlitev, dinamično delo in stimulativno plačilo nudimo dinamični in v komerciali izkušeni osebi. Od kandidata pričakujemo: - da ima V. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske, komercialne smeri, - da ima delovne izkušnje na področju komerciale. - da pasivno obvlada nemški in angleški jezik, - da obvlada delo na računalniku; - poskusno delo 3 mesece. Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: ISKRA BATERIJE ZMAJ, d.d., Šentvid pri Stični 108, 1296 Šentvid pri Stični. Informacije lahko dobite na telefon 061/780 08 12. O izidu objave bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. DELOVANJE BREZPLAČNE TELEFONSKE LINIJE 080 20 20 MINISTRA ZA PROMET IN ZVEZE Zahvaljujemo se vam za objavo sporočila v vasem občinskem glasilu. Kar nekaj klicev smo že prejeli in upamo, da smo razrešili kakšen problem in odgovorili na vprašanja. Tokrat vas obveščamo, da naša odprta linija od 9. 8. do 1. 9. zaradi letnih dopustov ne bo obratovala, začela pa bo delovati spet od 2. septembra naprej, ob torkih od 10. do 11. ure in ob četrtkih od 15. do 16. ure. Natalija triki Vodja kabineta ministra OBVESTILO Zakon o javnih cestah (Uradni list RS. št. 29/97) jasno govori, da je trebana vseh cestah, kjer se odvija promet, le-te tekoče vzdrževati, kar pomeni tudi, da je treba zagotoviti preglednost in varnost. Stanje na cestiščih pa je vse prevečkrat drugačno. K temu v mnogočem pripomorejo neurejene žive meje, neobrezana drevesa, ograje in podobno. Odločili smo se, da se začnejo stvari na tem področju urejati, zato opozarjamo lastnike zemljišč ob cestah (lokalnih in krajevnih), da so dolžni do 15.marca 2000 žive meje in drugo drevje ob cestah primerno obžagati do te mere, da vejevje ne sega na cestišče in ne ovira prometa. Če lastniki tega ne bodo napravili bo to storila pooblaščena organizacija brez vnaprejšnjega opozorila. Ker je spomladanska vegetacija pred nami, pričakujemo, da boste to storili do 15.marca. Za vse dodatne informacije kličite tel: 778 384 -referat za ceste in komunalo - Janez Radoš. ŽUPANSTVO OBČINE IVANČNA GORICA zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje grosuplje, d.o.o. Taborska u). 13 1290 Grosuplje POSREDUJEMO PRI PROMETU Z NEPREMIČNINAMI - Zagotavljanje varnega nakupa, prodaje in oddaje nepremičnin - Celovita ponudba nepremičnin za nakup, prodaje in najem - Sklepanje kupoprodajnih pogodb in zemljiškoknjižni prepis - Cenitev nepremičnin - Pomoč pri pridobivanju dokumentacije za gradbeno dovoljenje - Projektiramo stanovanjske, poslovne in gospodarske objekte telefon: (061) 763-078, 762-246 gsm: (041)683-532 14 STRAN Samo odmikaš ve. samo lih postajaš, samo sam postajaš, sam in neviden. Padaš, padaš i prepad neskončne modrine. (S. Kosovel) ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, dedija in brala JOŽETA HRIBARJA iz Grosuplja, Taborska 7 se iskreno zahvaljujemo dr. Dolinarju. dr. Golobu in medicinski sestri Francki iz ZD Grosuplje, ki so sc neizmerno trudili, da bi ga ohranili pri življenju. Zahvala vsem za izrečena pisna in ustna sožalja, za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga spoštovali, se poklonili njegovemu spominu in prisostvovali slovesu od njega. Zahvala gre tudi sorodnikom in prijateljem za tolažbo in pomoč. Posebna hvala družini Stcrlc in njihovim sosedom iz Ponove vasi. Zahvaljujemo se g. Bivicu in članom ZŠAM Ivančna Gorica za organizacijo pogreba, za častno stražo in besede slovesa. Iskrena hvala bivšim sodelavcem Univcrsala Ivančna Gorica in sodelavcem Pcskokopa Podsmreka. posebej g. Nosanu in g. Kastelicu. Nenazadnje se zahvaljujemo župniku g. Šuštarju za lepo opravljen pogrebni obred in sv. mašo, pevcem Stiškcga kvarteta in g. Zupančiču za odigrano Tišino. Neizmerno ga bomo pogrešali. Vsi njegovi ZAHVALA V 76 letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče in dedi MIHAEL BRČAN po domače Matišev Miha iz Zgornje Drage 24 pri Višnji Gori. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sovaščanom za izrečeno sožalje. podarjeno cvetje in sveče. Posebno zahvalo g. župniku Simonu Onušiču za lepo opravljen obred, Stiškcmu kvartetu ter cerkvenemu pevskemu zboru Višnja Gora za zapete pesmi, gasilskemu društvu Hudo ter Davorinu za zaigrano Tišino. Zahvaljujemo pa se tudi vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti Žalujoči: vsi njegovi Polje, kdo bo tebe ljubil, ker jaz zdaj v grobu spim... ? ZAHVALA V 92. letu starosti je odšel k večnemu počitku naš dragi oče, ded in praded ANTON LOKAR po domače Svetinov ata iz Polja pri Višnji Gori Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin, darovali cvetje, sveče, darove za svete maše in za cerkev ter nam izrazili ustno ali pisno sožalje. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Travmatološke klinike v Ljubljani, Inštitutu RS za rehabilitacijo, ZD Ivančna Gorica, zlasti dr. Janezu Zupančiču in patronažni sestri Marici Kastclic, za vso pomoč ob njegovi bolezni. Lepa hvala župniku mag. Simonu Onušiču za obiske in posredovanje zakramentov, za lep pogrebni obred in poslovilne besede. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru Višnja Gora za čudovito petje pri sv. maši. Prisrčna hvala tudi sosedom za pokop in molitve ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in nam kakorkoli pomagali. Hvala! Vsi njegovi Kakor mirno in tiho si živela, tako mimo in tiho si od nas odšla, izstopila iz tega si življenja, in odšla si tja, kjer je večni mir in ni trpljenja. JOŽEFA ADAMIJE iz Radohove vas Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje. Hvala za podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo cerkvenemu pevskemu zboru, župniku g. Jožetu Koželju za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala dr. Davorinu Kastelicu in osebju ZD Ivančna Gorica, ter pogrebnemu zavodu Perpar. Vsem še enkrat lepa hvala ! Vsi njeni Ni te več. Odšel si tiho, brez besed, a spomin na te z nami bo živel. ZAHVALA Prehitro je odšel od nas dragi mož, oče, dedi in brat JANEZ KASTELIC po domače Ščitnikov Janez, iz Velikega Crnela 3 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sovaščanom in vaščanom vasi Polje pri Višnji Gori za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, za dobrodelne darove, lepe poslovilne besede in veliko spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom Kumljevim in Kavškovim, ki so nam v teh trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Prisrčna hvala gospodu župniku Jožetu Kastelicu iz Ivančne Gorice za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem iskrena hvala. Vsi njegovi In kadar spet njive vzcvelo, in kadar spet škrjunčki zapojo, bodo iz mene peli. S. M. ZAHVALA V 48. letu starosti nas je zapustil naš dragi brat ALOJZ STRMOLE Vir l Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste mu poklonili toliko cvetja in sveč, prispevali v dobrodelni namen in za svete maše, se prišli od njega poslovit in ga pospremili na zadnji poti. Posebna hvala gospodu župniku J. Novaku za lepo opravljen obred in GD Stična za vso pomoč in organizacijo pogreba, govornikoma g. Vrbovcu in g. Ljubiču, Stiškcmu kvartetu, trobentaču za zaigrano Tišino in družini Perpar. Iskrena hvala tudi kolektivu Mesnine dežele Kranjske za vso pozornost, ki ste mu jo izkazali. Vsi njegovi POLICIJSKA KRONIKA JAVNI RED IN MIR V decembru 1999 je PP Grosuplje na območju občine Ivančna Gorica obravnavala 11 kršitev zoper javni red in mir, od tega štiri na javnem kraju, sedem pa v zasebnih prostorih. Pri kršenju omenjenega zakona gre predvsem za prepire in nesporazume med znanci oziroma v ožjem družinskem krogu, manj pa se jih zgodi na javnem kraju oziroma v lokalih, kjer se prepirajo predvsem vinjene osebe. KAZNIVA DEJANJA Obravnavali smo 18 kaznivih dejanj. Najpogostejše so tatvine, vlomi in poškodovanje tuje stvari. Obravnavali smo tudi en primer protipravnega vstopa v stanovanje. Še vedno se največ tatvin in vlomov zgodi ob trasi bodoče avtoceste. Vsi občani, ki bi karkoli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali prometni nesreči, naj informacije posredujejo na PP Grosuplje. PROMETNA VARNOST Obravnavali smo tudi 15 prometnih nesreč z manjšo materialno škodo; večjih telesnih poškodb k sreči ni bilo. Najpogostejše so nesreče zaradi neprilagojene hitrosti in ko vozniki vozijo po nasprotnem smernem vozišču, pa tudi zaradi prekratke varnostne razdalje. Pogosto se zgodijo na parkirnih prostorih, ko vozniki niso dovolj pozorni pri vzvratni vožnji oziroma premiku vozila. Največ prometnih nesreč se zgodi na hitri cesti H/l Višnja Gora -Ivančna Gorica, predvsem zaradi nepravilnega prehitevanja, nekaj pa jih je tudi v samem naselju ter na regionalni cesti št. 216, Ivančna Gorica - Žužemberk. Nesreče se dogajajo tudi v križiščih, predvsem zaradi izsiljevanja prednosti. V decembru 1999 se je zgodilo veliko prometnih nesreč zaradi zimskih razmer, ker vozniki niso prilagodili hitrosti vremenskim razmeram in stanju ceste. Pogosto se dogaja, da povzročitelji s kraja prometne nesreče odpeljejo in ne posredujejo podatkov oškodovancu oziroma o tem ne obvestijo policije, zato zoper vse takšne voznike podamo predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Vse udeležence v cestnem prometu opozarjamo, naj upoštevajo ces-tnoprometne predpise, prav tako pa morajo imeti svoja vozila opremljena z zimsko opremo. PP Grosuplje izvaja poostreni nadzor prometa na celotnem območju občine Ivančna Gorica in zoper vse kršitelje represivno ukrepa. V decembru 1999 smo izvajali kontrolo hitrosti z radarjem, tako bo tudi januarja 2000, predvsem na kritičnih točkah. Vozniki naj vozijo v skladu s cestnoprometnimi predpisi in prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram in ostalim trenutnim dejavnikom, ki kakorkoli vplivajo na vožnjo ter tako pripomorejo k boljši prometni varnosti in manjšemu številu prometnih nesreč. POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE CENIK OGLASOV v občinskem glasilu KLASJE Naklada 4.500 izvodov, najmanj 14.000 bralcev. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Izdatek za oglas se šteje med materialne stroške. KOMERCIALNI OGLAS cela stran 96.000, polovica strani 60.200, četrtina strani 30.600, osmina strani 23.100, šestnajstina strani 13.300 Oglas na prvi strani je za polovico dražji, v več barvah za 100%. Na zadnji strani je dražji za eno četrtino, v več barvah za 50%. Vsaka naslednja objava oglasa je cenejša za 5 %, do največ 30 %. ZAHVALE Velikost cca 50 cm2 3.000 SIT. Cene veljajo še v januarju 2000. V cene ni vračunano oblikovanje in 19% prometni davek RS. Za enkratno objavo oglasa ali zahvale plačate ob naročilu, za serijsko objavo pa sklenemo pogodbo. SIVA STRAN i I_ -y&03-1 ■S,908--~--1 Na veliko vrat sem že potrkal in z veliko ljudmi dolgega življenja sem že govoril, vendar med njimi doslej ni bilo stanovskega tovariša. Mar učiteljski poklic res ne pušča moči za pozna leta. Jožefa Erjavčeva iz Višnje Gore je ena izmed redkih iz naših vrst, ki je dočakala devet križcv in si pogumno nadeva še desetega. Življenje sc ji je začelo Ki. marca, devetega leta, v mežnar-ijski hiši blizu cerkve svetega Tilna v Višnji Gori. Tam je njcim družina opravljala cerkovniško službo. Bila je edinka in oče France ji je zategadelj marsikaj dovolil. Smela je pomagati pri zvonjenju, pri prižiganju sveč, kuriti velikonočni ogenj in pobirati bero. Pa je prišlo nekaj vmes, kar je v trenutku prekinilo brezskrbno otroštvo - začela seje prva svetovna vojna. Bilo je štirinajstega leta, ravno na žegnanjsko nedeljo, in vse se je veselilo v gostilni Pri Kraljici -tudi Mohorelova družina s petletno Jožefo je bila tam - pa plane nekdo v krčmo in ERJAVEC pove:"Ljudje, vojska bo, prvi pozivi so že na občini." Veselja je bilo kajpak pri priči konec in velika skrb jc legla na ljudi. Potem so odhajali kar po vrsti, fantje in možje, in mnogi sc niso nikoli več vrnili. Tudi očetu Francetu je "cesar pošto dal", da mora jit branit dom in vladarja. Oče so tam veliko dali skozi. Štiri leta so sc vojskovali, že prej pa so tri leta služili cesarja. Tačas. ko sta bili z. materjo sami, je doma zelo trda predla, pa sla sc le nekako prebili do konca. Vsak krajcar je bilo treba trdo zaslužiti; nekaj je prišlo od zemljice, nekaj pa od mežnarije. Vojska je huda stvar, vendar je Mohoretovim prinesla tudi kanček koristnega. Oče so sc namreč pri vojakih priučili sedlarske obrti, kar jc v hudih povojskinih časih zelo prav prišlo. Tudi Jožefa je pri tem delu večkrat pomagala. Medtem je končala višnjan-sko redno in ponavljalno šolo. Učitelji so tedaj materi večkrat priporočali:"Le dajte punco naprej v šole, ko jc tako brihtna in manirlih." Pa jc šla. Najprej v kočevsko meščansko šolo, od tam pa na ljubljansko učiteljišče. Prvi dekret jo je poslal v "daljne" kraje - k Svetemu Bolfenku v Slovenskih Goricah. Mlad človek se vsemu laže privadi, tudi Jožefa se je. Pa vendar jo je vleklo bliže domu in k staršem. Dobri dve leti jc vztrajala na Štajerskem, potem pa so šolske oblasti ustregle njeni prošnji in jo pre- mestile na Polico. Tam je bila osem let, vse do italijanske kapitulacije, koje šola prenehala delati. Po polletnem premoru so jo poslali v rodno Višnjo Goro, kjer jc službovala celi dve desetletji. V Višnji Gori je bila krajši čas tudi šolska upravitelji- Na Polici in v Višnji Gori je poleg izobraževalnega opravljala še kulturno delo. Tiste čase so bile pri ljudeh še hudo cenjene ljudske igre. Veliko so jih naštudirali in jih po domači premieri pokazali še drugod. Na eni od kulturnih prireditev seje Jožeta nekoliko bolj spoznala s Podsmrcčanom Srcčkom iz znane fotografske družine Erjavčevih. Bilo jc obema prav, pa sta sc vzela. Zdaj pa poglejte naključje: ona edinka, on pa iz najštevilnejše družine v okolici -enajst otrok je bilo pri hiši. Videl sem jih na sliki, lepo postavljene v vrsti, da bi lahko narisal pravokotni trikotnik. Sami fantje in le en deklic. Srečko je bil sedmi po vrsti. Rodili so se jima trije otroci: sin Marjan, ta je že pokojni, za njim pa hčerki Vida in Majda. Mati Jožefa sedaj živi pri hčeri Vidi v mirnem okolju na Vrhu pri Višnji Gori in jc zadovoljna, da se je tako primerilo. Tam jo redno obiskujejo trije vnuki in štirje pravnuki. Zdravje ji še kar služi, tu in tam pa sc pojavljajo starostne tegobe. Rada bere in med papirnatimi prijatelji jc vedno tudi Klasje. Želimo ji. da bi bilo še dolgo tako. Leopold Sever IZVOR NAŠIH LOKALNIH IMEN Imena naših naselij, vrhov, dolin, bregov in različno velikih ledin lahko v grobem razdelimo v pet skupin: 1. imena, ki izvirajo iz rastlinskih imen, 2. imena, ki izvirajo iz živalskih imen, 3. imena, ki so povezana s prebivalci in njihovo dejavnostjo, 4. imena, ki izhajajo iz krajinskih značilnosti in 5. ostala imena. Danes sc bomo seznanili z imeni, ki so tako ali drugače povezana z rastlinami. Naštel jih bom kar tako, brez posebnega kriterija: Brezovi Dol, Glogovica, Smrckavec, Smolevec, Trnovica, Zaboršt, Višnje, Dob, Grm, Brezovce, Bukovica, Hrastov Dol, Brezovica, Gaberje, Brezovo, Lesc. Štorovje. Brezje, Podbukovje, Brinje, Leskovec, Leščevje, Hruščevca in Višnja Gora. Največ imen je potemtakem dala breza, kar pomeni, da je bila nekdaj pri nas bolj razširjena. Nekatera imena, na primer Brezovi Dol. Hrastov Dol, Višnja Gora, bi lahko šteli tudi v skupino imen z geografsko podlago. Pripis k sliki: 570 m visoki Brezovce. Breza je dala veliko miših lokalnih imen. LS POPOTOVANJE OD IVANCNE DO BREZOVEGA DOLA Sredi decembra sem vzel v roke popotno palico - to se pravi volan - in odšel na pot. Namenil sem sc obiskati in nagraditi zveste reševalce zagonetk, ki jih zastavljam v kotičku z naslovom Iz zakladnice naših domov. Za nagrado je bilo lepo posušeno sadje iz sušilnice Marije Erjavec iz Gorenje vasi, peharje pa je kupila d.o.o. Siva stran, to se pravi moja malenkost. Ker je bil čas okoli Miklavževega, sem sc nekoliko bal, da bi me kdo zamenjal za kakšnega parkeljna, pa ni bilo hudega. Nasprotno, povsod so me prijazno sprejeli, me povabili noter, da smo skupaj doživljali predpraznično pričakovanje. Pri tem smo prenekatero rekli o dobrih in slabih trenutkih v iztekajočem se letu. Seveda sem povsod posredoval praznično voščilo gospe Erjavčeve in nas vseh, ki delamo v uredništvu Klasja. Mariji, Cilki, Ivani, Vesni, Mariji. Niki. še eni Mariji, Jožetu in vsem drugim lepa hvala za sodelovanje. Oglašajte se tudi v letošnjem letu. Tudi letos bodo nagrade iz domačih logov in simbolične, to se pravi take, da nc bo zaradi njih nihče naredil špeha. Lepo vas pozdravlja Leopold Sever s Sive strani PRIJETNO PRESENEČENJE Bilo jc decembra. Zunaj se je že mračilo, ko je zazvonil hišni zvonec. Kdo neki bi bil ob tem času.' Odprem in pred vrati zagledam samega gospoda Severja z lepo okrašenim peharjem suhega sadja v rokah. "Bili ste izžrebani", mi je pojasnil. Ker nisem navajena pozornosti, kljub trdemu delu vse življenje, sem bila tako vesela, da so mi solze napolnile oči. Z gospodom Sevcrjcm sva se potem še malo pogovarjala, nakar mi je zaželel veliko zdravja in trdnosti v novem letu. Potem je odšel. Tisti večer dolgo nisem mogla zaspati. Vznemirila sta me pozornost in lepa nagrada. Prijazen pozdrav in vsem veliko dobrega v novem letu. Cilka Zoreč Ob potoku 2 Ivančna Goricu IZ ZAKLADNICE NAŠIH DOMOV Gospa Mari Erjavec iz Gorenje vasi jc lepo aranžirala nagrade za reševalce etnoloških ugank s Sive strani. Hvala ji za vse! ANEKDOTA Že pred desetletji, ko so prvič gradili našo avtomobilsko cesto in pri tem opazno spremenili krajino, so sc ljudje upirali. Pokojna Fernandljeva mati z Vrhpolja so gradbeni komisiji odločno povedali:"Preko naše hiše ne morete graditi nobene ceste!" "Zakaj ne?" so bili radovedni načrtovalci. "Zato ne, ker ima naša hiša globok kevder!" LS OLAJŠANJE Za novo leto smo vsi s strahom pričakovali računalniškega hrošča, pa je prišel le čisto navaden silvcstrski maček. (LS) GOVORI SE... Govori se, daje Višnja Gora eden redkih krajev v Sloveniji, kjer je na razvalinah izobešena zastava. Prizor močno spominja na trenutek po težki bitki, ko zmagovalna vojska zmagovito izobesi svojo zastavo. 16 STRAN N + *Hcbil ffč zemlji /f \\ s&m nasi ... "SEVERNA" Kf\ STRAN L j /NARAVA IN LJUDJE NARAVA IIM LJUDJE NARAVA IN NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN N + Kako je Jože strah na hrbtu nosil Naš junak je bil doma s Hrvaškega, iz okolice Sušaka. V naše kraje je zašel, ko je po dolenjskih gozdovih gradil apnenice. Dokler je bil sam, je s skromnim zaslužkom kar shajal. Po ženitvi in ko so prišli otroci pa si je moral pomagati še s potujočo trgovinico: pri nas je nakupil domačo robo, naprimer zobotrebce, jih nosil na Sušak, nazaj grede pa je prinašal blago, ki se je ondi ceneje kupovalo. Nekoč, ko mu je posel malo bolj "ratal", je hotel razveseliti dobro ženo Jožefo in ji je kupil budilko na dva zvonca. Trgovec mu jo je skrbno "narihtal", da doma ne bi bilo težav s spravljanjem v tek. Jože je bil dober hodeč in vajen samote, pa vendar ga je vsakič stisnilo, koje koračil po samotnih bližnjicah notranjskih gozdov. Tudi tistikrat ga je noč zalotila daleč od doma, nekje pod Snežnikom. Vsak živec mu je bil napet od tesnobe -slišal je bil že vse sorte zgodb s teh poti. Tedaj pa nenadoma - bilo je okoli polnoči - drin, drin, drin... kot bi ga napadalo tristo hudobcev. Jože je divje poskočil, odvrgel nahrbtnik in stekel naprej. Pri tem se je spotaknil ob korenino in na široko telebnil v goščo. V škatli sredi nahrbtnika pa je še vedno neustavljivo divjala ura. Kar pustil jo je, "da seje vrag malo zdrdral", potem pa s tresočimi hlačnicami nadaljeval pot. Jožefa je bila ure vesela, vendar ni bilo sreče z njo. Kadar se je ponoči oglasila, je Jože planil pokonci in težko ga je bilo pomiriti. Končno sta jo dala svakinji za poročno darilo. Vidite, tako se zgodi, če človek strah s seboj na hrbtu nosi. LS XXIV. REKORD -ZBIRKA RAZGLEDNIC IN FOTOGRAFIJ Vsak človek kaj zbira, če drugega ne, pa leta. Slednje zbira tudi Jože Burnar iz Šentvida, vendar ta zbirka še zdaleč ne bo rekordna. Rekordna pa utegne biti njegova kolekcija krajevnih razglednic in starih fotografij. Jože ima sicer še veliko drugih zbirateljskih konjičkov, da bi bili že ti sami po sebi svojevrsten rekord. Vendar se bomo danes omejili le na njegove razglednice in fotografije. Na hitro sem v njegovih albumih naštel kakih 1500 izvirnih krajevnih razglednic in približno pol toliko starih fotografij. Med prvimi je največ krajevnih razglednic iz Šentvida, Žužemberka, Višnje Gore, Novega mesta in Kočevja, med fotografijami pa prevladujejo izdelki znanih mojstrov Erjavcev iz Višnje Gore in Ivančnc Gorice. Jože te stvari zbira že kakih deset let. Ker je še sorazmerno mlad, je pred njim še dolga zbirateljska pot. Tudi jaz imam nekaj zbirateljskih izkušenj, zato gospodu Jožetu dobrohotno svetujem, naj o vsem zbranem vodi natančno evidenco. Še posebej o vsebini starih slik in razglednic in o njihovem času. Tedaj bo njegov konjiček še bolj koristen in njegovo delo še bolj hvalevredno. Čestitke k rekordu in želja, naj zbirateljska vnema še dolgo traja. LS Jože z delom svojega zaklada. Nekatere posebej redke primerke iz svojih zbirk bi najrajši hranil kar pod zglavjem, da mu ne bi kam prešle. Malčka in velikan. Motiv z gradbišča nove avtomobilske ceste. PoDltSTfk JCRAJI itniooum RIMSKI VODOVODI IN KOPALIŠČA v V prvih stoletjih prvega tisočletja našega štetja so Rimljani doživeli višek svojega obsežnega imperija. Skladno z razvojem in širjenjem države se je dvignila tudi življenjska raven prebivalstva, zlasti v Italiji in še posebej v Rimu. V določeni meri so bili tega napredka deležni tudi prebivalci naših krajev. Po eni strani zato, ker so bili tedaj že povsem vključeni v rimsko cesarstvo, po drugi pa zaradi bližine, saj je bila centralna Italija oddaljena le nekaj dni hoda ali ježe. Blagostanje rimskih državljanov je v prvi vrsti omogočil plen. ki so ga rimske legije nabrale na zmagovitih pohodih, nekaj pa je k temu prispevalo tudi domiselno uvajanje dosežkov znanosti in tehnologije. Poleg kruha, vina in iger je Rimljan nadvse ljubil vodo. Te pa ni bilo povsod na pretek. Zato so rimski gradbeniki zgradili številne vodovode in kopališča. Najbolj znan arhitekt za te objekte je bil Mark Vitruvij. Zaradi velikih potreb po vodi so Rimljani, če je bilo le mogoče, v vsako naselje napeljali tekočo vodo po glinastih in svinčenih ceveh. Na razgibanem svetu in sploh v težjih terenskih razmerah pa so iz kamna in opeke zgradili visoke, več kilometrov dolge obokane zidove akvadukte. Po vrhu teh zidov je po širokih žlebovih in kanalih tekla v mesto voda. Najdaljši vodovod je dal v današnji Tuniziji zgraditi cesar Scptimij Sever. Dolg je bil celih 132 kilometrov. Da voda na dolgi poti ni izhlapela, je bil vrhnji kanal pokrit s kamnitimi ploščami. Na ta način so Rimljani varovali tekočo vodo tudi v drugih krajih s toplim podnebjem. Ponekod so rimski graditelji akvadukte kombinirali s širokimi kanali, skopanimi v hrib. Vodovodi so bili marsikje zidani tako trdno, da so se ohranili vse do današnjih dni. Nekateri teh vodovodov, zlasti podzemski, so še danes uporabni. V naši občini je imela po dosedanjih odkritjih rimski vodovod le Višnja (lom. lit nuj bi se po ne povsem zanesljivih virih imenovala Mangania. O vodovodu v vodotučenskem Aeervu doslej še ni nobenih dokazov. Najbrž zanj ludi ni bilo potrebe, saj slu se tam stekali tedaj še zelo čisti vodi Višnjica in Stičnica. Na sliki so lončene cevi iz višnjegorskega Mangania {'!). Večinoma imajo zelo debele stene, da so vzdržale tudi večje vodne pritiske. Ude akvudukl so Rimljani zgradili pred skoraj dva tisoč leti. /.gornji sloj je že nekoliko poškodovan, sicer pa se je dobro ohranil. To sta omogočila dobra gradnju in mediteransko podnebje (Urez večjih zmrzali).