Leto LXVH., št. 99 Ljubljana, sreda 2. maja 1934 Cena Din L- laiiaja vsaJt dan popoldne. lzvzemAl nedelje in praznike. — Inaer&ti do SO petit rat a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din S.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, Lnaeratni lavek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VNISTVO LJUBLJANA. Knafljeva uttea tt. S Telefon tt. 8122, 3125, 3125 In 3X16 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica L telefon St 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 10L Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. ITALIJA SNUBI FRANCIJO Po neuspelih akcijah v Londonu in Berlinu išče sedaj Rim zopet zaslonibe v Parizu — Francija odklanja sporazum na škodo svojih zaveznikov Rim, 2. maja. r. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih ne prikrivajo več, da je bilo potovanje francoskega zunanjega ministra Barthouja v Varšavo in Prago izredne politične važnosti. Po informacijah se je v Varšavi in Pragi obširno govorilo tudi o podunav-skem problemu, na katerem je Italija izredno interesirana in ki tvori osrednjo točko italijanske diplomatske akcije v zadnji dobi. Vedno bolj se izraža se-dai v rimskih krogih želja, da bi Bar-thou posetil tudi R m in slišal mnenje italijanske vlade v tem vprašanju. Pri tem se zlasti podčrtava, da so v zadnjih mesecih poselili Rim številni ministri in odgovorni državniki vseh mogočih držav, samo francoskega ministra ni bilo med njimi. Tudi »Popolo d* I:a'.ia« se zavzema za to, da bi italijanska vlada lic ielno povabila Barihouja v Rim ter piše, da bi bil tak poset spričo sedanjih okolščin dalekosežnega pomena za obe državi. Osebna izmenjava misli bi v veliki meri pripomogla do tesnejšega zbližanja in rešitvi mnogih problemov, ki so sedaj na dnevnem redu mednarodne politike. Za Italijo bi bilo to še posebno važno, ker bi mogla samo na ta način ohraniti svojo politiko ravnotežja. List naglasa, da Italija noče biti niti frankofilska. niti germano-filska. marveč da ii gre le za njene lastne interese. Prav zaradi tega nima no- benega razloga voditi politiko proti Franciji, pač pa mnogo razlogov, da gre v sporazumu s Franciio. V mnogih vprašanj-ih imata skupne interese. Zato pač ne bi bilo težko najti sporazum, ki bi ojačal položaj obeh držav. Tak sporazum pa bi tudi zelo pospešil rešitev zamotanih mednarodnih problemov. Pariz, 2. maja. r. V tukajšnjih političnih krogih z zadovoljstvom beležijo preokret, ki je nastal v rimskih krogih po povratku Barthouja iz Varšave in Prage in vidi v tem znak, da se pripravlja Italija na preorijentacijo v pogledu svoje politike v Srednji Evropi in na Balkanu. Dočim je Italija doslej zasledovala v tem delu Evrope svoje čisto posebne cilje, je morala v zadnji dobi spoznati, da ta akcija italijanske diplomacije ne bo imela uspeha. Zato išče sedaj sporazuma s Francijo, ki je s potovanjem Barthouja v Prago in Varšavo ter po posetu predstavnika Male antante v Parizu svoje zavezništvo še ojačala. V pariških krogih niso bili nikdar nena-klojeni sporazumu z Rimom, toda slej ko prej naglašajo. da Francija ne bi mogla skleniti nobenega sporazuma, ki bi šel na račun njenih zaveznikov. To je pokazala že o priliki famoznega četvor-nega pakta in bo tej politiki ostala zve-rtšdi v bodoče. lasedanje gospodarske Male antante Otvoril ga je včeraj v Bukarešti romunski zunanji minister Titulescu Bukarešta, 2. maja. A_A. Rador poroča: Zasedanje gospodarske Male antante je včeraj svečano otvoril zunanji minister g. Titulescu. Otvoritvi so prisostvovali tudi jug-oslovenski in češkoslovaški poslanik v Bukarešti, delegati in strokovnjaki. Po nagovoru g. Titulesca je odgovoril v imenu jugoslovenske delegacije profesor To-dorović in se zahvalil g. Titulescu za izražene želje, nato pa nadaljeval: Vesel sem. da se mi je ponudila priložnost zahvaliti se g. ministru za lepe besede, ki nas je z njimi pozdravil ob našem prihodu. Jugoslovenska delegacija bo vse storila, da obrode dela prve konference v Pragi željene rezultate. V tej želji smo tudi prišli, da prisostvujemo temu drugemu zasedanju. Pozdravljamo v imenu jugoslovenske delegacije g. ministra in člane rumimske in češkoslovaške delegacije z željo, da bi naše delo v Bukarešti obrodilo sadove. Nato je dobil besedo predsednik češkoslovaške delegacije g. Standler, ki se je v imenu svoje delegacije pridružil izvajanjem ministra Titulesca, pozdravil svoje jugoslovenske tovariše in izrazil nado, da bi to zasedanje dalo pozitivne plodove za splošne interese vseh treh držav. Bukarešta, 2. maja. AA. Vsi romunski listi posvečajo gospodarski konferenci Male antante kar največjo pozornost. »Uni-versul« naglasa, da so od prvega zasedanja v Pragi minili štirje meseci in da se je v tej dobi intenzivno delalo za gospodarsko zbližan je med tremi državami. Ni dvoma, nadaljuje list, da ni mogoče naenkrat doseči vseh željenih rezultatov, zakaj na gospodarskem polju je treba računati z raznimi težkočami, ki jih je nemogoče premagati v tako kratkem času. Prvomajski izgredi drugi V Parizu so komunisti izvali krvave spopade — Drugog ni bilo resnejših nemirov Pariz. 2. maja. r. DoČam so potfkle prvotna iske proslave v Parizu in vsej Franciji mirno in brez om?mbe vrednih incidentov, ie prišlo v večernih urah v Parizu In nekaterih predmestjih do krvavih spopadov. V 13. pariškem okraju, kjer je slavni stan ko-nunistov, ©o priredili okrog 8. zvečer pred Delavskim domom protestno zoborovanje oroti aretaciji korminističneea poslanca Monialvisa. Policija je zborovale« kmalu razgnala. Dve ur? pozneje 60 se zopet zbrali in skuTHio s stanovalci tega doma, ki mh je nad 4000. priredili novo zborovanje. Ko je ori?la roliciia. da bi napravila red. «> jo Borejeli z višjih nadstropij doma s salvami [z nušk jn revolverjev. Policija je bila prešibka in ie morala umakniti, dokler ni dobila ojarenja. Med tem so komwiierti zgradili pred domom barikade in vnela je nravrata ulična bitka, ki je trajala več ur. Ob 2. zjutraj jp prispel na lice mesta osebno pariški prjfekt. Boji so trajali vse do zore. nakar so komunisti barikade zažgali in se nato vdali. Policija fe aretirala 74 kolovodij. Na strani policije ie 11 ranjenih, med njimi dva višja uradniku, ki se borita v bolnici s smrtjo, komunisti pa imajo 23 rani?nib. Do sličnih izredov je prišlo tudi v oredmesrki BrooueviUe. Listi popisu ieio dogodke v XIII. okraju kol pravo pobuno in pravijo, da eo demonstranti le malo vzklikali in peli. Proti njim je oblast poslala 2000 stražnikov, ki so komaj obvladali komunistife? izgrednike; de- monstranti so bili izkopali pravi jarek na ulici ie bila vsa Avstrija zasenčena od bajonetov. Proslave so potekle spričo take organizacije več ali manj mirno. Kljub vsemu pa se je tudi tokrat zopet pokazalo, da se čutijo nasprotniki sedanjega režima še vedno dovolj močne. Na vseh zborovanjih so po svojih agentih izzvali nerede s tem, da so med zboro-valce vrgli več bomb za solzen)e. Prav posrečeno demonstracijo pa so izvršili hitlerievci na Dunaju, kjer so se vršile glavne svečanosti. Med zborovanjem, ki se ga je udeležila cela vlada z naiod-Iičnejšimi predstavniki sedanjega režima, so spustili v zrak okrog 1000 balončkov. Ko so dosegli visino kakih 500 do 600 m, se je izpod njih nenadoma izmotala velikanska hitlerjevska zastava s kljukastim križem in obdana od balončkov mirno plavala nad zborovanjem. Patriotove! so bili besni, toda pomagati si niso mogli. Naposled so se spomnili in poslali več vojaških letal, da bi zastavo »uiele« in odstranila ta neprijeten simbol. Trije letalci pa so se mučili celo uro. predno se jim je to posrečilo. Tudi socialisti niso mirovali. V Wie-nerwaldu so priredili veliko prvomajsko proslavo, ki se je je udeležilo mnogo tisoč njihovih pristašev. Na zborovanju so govorili soci a Inode mokra taki poslanci iz Češkoslovaške. Oblasti, ki imajo povsod svoje špijone, so še te v zadnjem hipu izvedele za to zborovanje, niso pa vedele, kje se vrši. S pomočjo letal so naposled ugotovfle skrivališče socialistov in verfki oddellri orožništva so zborovaIce razetjafl ta voditelje aretirali. Proti večeru pa so socialni demokrati v nekem dunajskem predmestju priredili drugo zborovanje, ki se ga je udeležilo nad 8000 ljudi. Ko je prišla policija, so se uprli in je prišlo do krvavega spopada. Na obeh straneh ie več ranjenih. Do hudih neredov je prišlo tudn v Sol-nogradu, kjer so imeli pri tem giavoo besedo hitlerievci. Okrog in okrog mesta so na bližnjih višinah zažgali kresove v obliki kljukastega križa, zborovanje pa so motili s petardami in bombami za solze nje. Na dveh živilskih trgih Ljubljana, 2. maja. Danes prvo sredo v mesecu ni tako brez pomena, da smo dobili še en živilski trg, kar dokazuje že to, da je bilo živahno na obeh. Druga stvar pa je, kar se tiče kupčij. Prodajalke so tožile zlasti na Sv. Jakoba trgu, da je bila slaba kupčija, ne moremo reči. ali so bile pritožbe upravičene ali ne. Čeprav so pripisovali otvoritvi živilskega trga na Sv. Jakoba trgu velik pomen, vendar ni bilo govoranc. pa tudi zastav Sentjakobčani niso izobesili. NTa cesti vzdolž cerkve se je razvrstilo v treh vrstah okrog 40 prodajalk, odnosno prodajalcev. Trnovčank z značilnimi dvokolnicami je bilo 8. Večina prodajalk je bila skeptična, češ, da nimajo upanja, da bo cvetela kupčija, poskusiti je pa vseeno treba- Tržnine jim ni bilo treba plačati, kar je posebno Erivlačno za kmetice. Toda dvomijo, da o ostala ta olajšava v veljavi. Trg je bil dobro založen z vsem, le mesa še ni bilo, ki ga pa ho že jutri dovolj. Mesarji bodo imeli zasilne stojnice, ki bodo založene z mesom vseh vrst. Gospodinje so bile na novem trgu nekoliko skeptične baš zaradi tega, ker ni bilo mesa. Sploh pa gospodinje kupujejo meso stalno pri »svojih« mesarjih. Težava je hoditi samo zaradi mesa na stari trg. Sicer so pa bile gospodinje danes radovedne, kako je na novem trgu. Nekatere so imele izredno mnogo opravkov, ker so morale proučiti položaj na obeh trgih. Na Mestnem in Starem trgu so se s reč a vale, ta ali ona je imela že poln cekar, druge so pa še vedno hodile s praznimi cekarji v obe smeri. Bilo se je pa£ težko odločiti, kje bi naj kupovale in morale so najprej ugotoviti, če so cene kaj nižje na novem ali starem trgu. Vendar nI bilo bistvene razlike pri cenah. Zelenjava, salata, špinača je bila po dinarju merica tu in tam. Edino grah je prodajal branjevec na Sv. Jakoba trgu po 5 do 6 Din kg, dočim je bil na starem trgu najcenejši po 6 Din. Novi trg je bil tudi dobro založen z mlečnimi izdelki, ki so jih prodajali po povsem enakih cenah kot na starem trgu. Jajc je bilo na izbiro, in so jih prodajali najceneje 25 komadov za 10 Din Malo je pa bilo perutnine, a tudi povpraše vanja po nji ni bilo. Na starem trgu se je poznalo nekoliko, da je bil povečan živilski trg. vendar ne mnogo. Sicer ob sredah ni zdaj nikdar bolj zaseden zelenjadni trg, dočim se na perutninskem trgu ni nič poznalo, da je bilo odsotnih nekaj prodajalk. 2iva perutnina je draga, zlasti pisčeta. ki so jih danes ponujali po 45 Din par. Putke in peteline so prodajali po 24 do 28 Din komad. Na Pogačarjevem trgu so zdaj že dva dni črešnje, ki so še posebno sladke, ker so po 24 Din kg. Zdaj je tudi že nekaj novega krompirja, ki je po 6 do 8 Din kg. — Na Sv. Petra nasipu je bilo danes več krompirja naprodaj na debelo kot v »o-boto, ko so ga nekateri prodajali celo po 1.25 Din kg. Danes je bil najdražji po dinarju. Od kupcev je bilo odvisno, po čem so ga kupili, kajti danes so bili kmetje pristopni za barantanje. Jugoslovenski novinarji v Berlinu Berlin. 2. maja. AA. Skupina jugosloven-skih novinarjev je prispeta po nepretrganem poletu 5 ur in 10 minut z letalom >Go-n^ral Feldmareehal v. Hindenbfucr« včeraj ob 14.30 na berlinsko letali&fe Tempelhol. Na letališču so zastopnike iiK?oelov«?nfike$ra tiska eprej'eli predstavniki nsrnSkega avtomobilskega kluba in zatopniki gospodarskih krosov ter osebje jueoslovenflkeea poslaništva & poslaniškim svetnikom e. RašiČem na čelj. Z letališča so se naši novinarja odpeljali z zastopniki berlinskega tiska v ho*e4 >Adlon<, kjer eo se jugoslovenski gostje najprej nekoliko odpočili. Ob 16.30 «5 fuffo-elovenski novinarji napravili izlet po Berlinu in okolici. Ob 20. uri je bil svečan sprejem v avtoklubu. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2316.51—2327.87, Berlin 1345.79—135649, Bruselj 799.41 do 803.55, Curih 1108.35—1113.85. London 173.67—175.24, Newyork 3377.72—3405.98, Pariz 225.77—226.89. Praga 142.23—143.09 Trst 290.57—292.97 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringn 9.35 do 9.45. INOZEMSKE BORZE. Curih, 2. maja. Pariz 20.37, London 15.70 Xewyork 307.25. Braeelj 72.125. Milan 26.26 Madrid 42.20. Amsterdam 204.—, Berlin 121.60, Dunaj 57.20. Praca Varšava 58.30. BUkaresta 3.06. Ban dravske banovina dr. Drago Marušič Sinji Jadran — naš ponos in naša bodočnost DANES POJE SLAVNI TENOR Metropolitan opere v Newyorku TITO SCHIPA v svojem prvem filmu TANGO LJUBEZNI Delo je polno smeha, lepega petja in godbe. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-*4 Predstave ob 4, 7 '4 in 9 »4 ori zvečer Ljubljana, 2. maja. Vseg*. priznanja in hvale je vredno prizadevanje ljubljanskega odbora »Jadranske straiec, da dvigne s prireditvijo »Jadranskega tedna« med najširšimi sloji prebivalstva zanimanje za naše morje, njega narodno-gospodarski, kulturni in politični pomen in združi to priredritev z eminentno socijalno akcijo, katera naj omogoči naši revni mladini vsaj nekaj ur prijetnega in zdravega bivanja na solnčnem Jadranu. Naj bi ta lepa in patrijotična prireditev na-Sla v vsej javnosti oni odziv, ki ga po svojih nagibih in ciljih v polni meri zasluži. Od pamfciveka je bila prisojena morju v . zgodovini človeštva važna in često usodna vloga. Na kako visoko stopnjo duhovne in materijalne kulture so se povzpeM narodi, ki so spoznaM in pravilno doumeli vrednost morja in njegovih obal! Pogosto majhni po Števihi. so s svojimi brodovi dejansko zagospodovali nad širnimi pokrajinami, izko-riščujoč njihove rraravne zaklade in delavno silo njihovih ljudstev. Nadvlada nad morjem, ki spaja kontinente in narode, je brila, izvor njihove oblasti in (blagostanja. Kljub vsemu napredku tehničnih ved, ki se očituje v vedno novih iznajdbah nairaz-novrstneiših suhozemskih in zračnih prevoznih sredstev, v gradnji udobnih komunikacijskih zvez, je vendar morje ostalo in ostane najvažnejša prometna žila sveta. To svojo policijo je najčolje preizkusilo v svetovni vojni, katera je naposled naklonila zmago onemu, ki je obdržal oblast nad morskimi cestami. Ni torej čudo, da so narodi od nekdaj instinktivno stremeli k morju, sluteč v njem možnosti vsestranskega razmaha ter vir duhovnega in materialnega blagostanja. Jugoslovani moramo biti hvaležni usodi, da nam je določila mesto ob obali, kateri je po naravni kpofci ter »bogastvu mičnih otokov in prirodnih Juk le težko najti enako na svetu, častna razdobja naše narodne zgodovine so vezana na naš modri Jadran, glavna njegova naloga pa začenja z dnem, ko s« je z ujedinjenjem Srbov, Hrvatov in Slovencev pojavil na njegovih vzhodnih obalah svoboden in suveren jugoslovanski narod. Morje, katerega se je turobna pesem spominjala s tužno ugotovitvijo, da je nekdaj bilo slovansko, je postalo zopet slovansko, našemu narodu pa je pripadla naloga, da to dragoceno posest čuva, neguje in oiiranri za vse večne čase. Odkar je zaplapolala na naših brodovih ponosna jugoslovanska trobojnica, jelo se je Širom naše ujedinjene domovine uveljavljati živo zanimanje za naš Jadran, potegoma je p rod rte zavest, da smo pomorska 6. marca se je v Tere Hauts, država ln-diana peljal z avtomobilom domov Alojzij Kurant. Nesreča je hotela, da je pasiral železniško križišče v hipu, ko je privozil brzoviak, ki je s tako silo butnil v avtomobil, da ga je popolnoma razbil, a Kurant je bil ubit. Pokojni je bil star 47 let, doma je bil iz Strojnika pri Hrastniku. V Ameriki je bival 29 let. Za njim žaluje žena, v star; domovini pa oče. V Clevelandu se je smrtno ponesrečila Aiojzij-a Japeij. rojena Androjna. Mlada žena se je naučila šofirati in se je večkrat peljala po opravkih v mesto. Ko je prišel mož minuli mesec nekega dne domov, žene ni bilo nikjer. To se mu je čudno zdelo, zlasti, ker so ključi od garaže viseli na steni. Stopil je v garažo in našel ženo mrtvo. Zadušili so jo strupeni plini, ki so uhajali -iz avtomobi'a. Mlada žena je v zaprtem prodoru pognala avtomobil, razvijajoči se plini so jo pa omamili in zastrupili. Pokojna je bila stara 31 let, doma je bila -iz Leob-na na Štajerskem. Za njo žalujejo mož, sin in hčerka. V Amerika je bivala 26 let. Frančiški Tavčarjevi menda precej trda prede. Ženi filmskega operaterja Palmerja, ki je Slovenec in živi v Hollywoodu, je pisala, naj ji nemudoma pošlje 350 dolarjev, češ. da j:h bo vrnila 500 takoj, ko pride iz zapora. V pismu pnvi, da je že pisala svojemu pravnemu zastopniku v Italijo, naj ji nemudoma nakaže 200.000 lir. Kakor je torej videti, se Tavčarjeva noče vživeti v svoj vlogo in bi še vedno rada živela na račun dozdevne dedščine. Matijo Ferka iz .Milw\aukeeja preganja nesreča. Nedavno mu je požar uničil krasen dom na Layton bouievardu, v marcu so se v njegovo trgovino splazili vlomilci, mu razbili veliko železno blagajno in mu odnesli okrog oOOO dolarjev, deloma v gotovini, deloma pa v vrednostnih papirjih in čekih. Y!-om je bil izvršen med 6. in 8. zvečer. V PLttsburgu je umrla dobro znana babica Ana Fiajnikova, stara 74 let — 4. marca je v La Sallu umrl 56-letni Anton Kralj. Po-koini ie bil doma iz Kronava pri Sv. Petru. V Ameriki je bival 30 let, zapustil je ženo in štiri otroke. — V Clevelandu je umrl Ferdinand Debeljak, doma iz Kukmale pri Velikih Laščah. V starem kraju žaluje za njčrn mati- — Škerjančevi družini v Lo-rainu je umri 11-letni sinček. — V Wauke-ganu, država IUionoas. je nedavno umrl 62-letni mlekar Franc Barle. Pokojni je bil doma od Št Vida prt Cerknici. V Ameriki ie bival 36 let zapustil je ženo, tri sinove in tri hčerke. — V Livingstonu, država Bti-nos, so pokopati 42-letnega Alojzija Starino, ki je znvel v Ameritoi 26 let. Zapustil ie *em> in dve- hčerki. — V kraju Butte, država Montana, je umrl Jakob Golobic, star 71 et Pokojni je ft>il rojen v vasi Selo, fara država, da so morje pliuSa. ki nam dajejo svobodnega daha, vrata, ki nam odpirajo pot v daljni svet »Jadranski Straži gre nevenljdva zasluga, da je 1 ttvo in pisano besedo zanesla to zavest med najSirse sloje in s tem v veliki meri pripomogla k razveseljivemu dejstvu, da je Jadransko morje danes srčna last celokupnega našega naroda. Velike so še naloge in težke žrtve, ki jih bo treba doprinesti, če hočemo, da postane naše morje steber našega nacijona'nega ponosa in nevsahljiv vir narodnega blagostanja. Zgradfitev luk, doraslih narodno-gospo-darskim zahtevam velike države, vzpostavitev železniških in cestnih zvez, ki bodo spajale našo obalo neposredno z gospodarskimi in kulturnimi centri v zaledju, to so temeljni cilji, k,; jih moramo prej ali slej ustvariti, če nočemo, da nam ostane morje mrtev kapital. Ne more biti namen tega •kratkega sestavka podrobno razpravljala o pomenu, narodno-gospodarski, kulturni in politični vrednosti železniških prog, usmerjenih proti jadranski obali, za državo in zia-sti še za dravsko banovino. O tem, za naš gospodarski razvoj in napredek življenjsko važnem vprašanju s« je opetovano raz.-.o-trivalo na raznch anketah, v publikacijah in dnevnem časopisju. Ce pri tej priliki samo omenim, da smo vsled nezadostnih in nepovoljnih železniških zvez s Sušakom prisiljeni izvažati velik del svojega blaga preko Trsta, s čemer se prostovoljno odrekamo znatnemu delu dohodkov iz lastnega dela in truda, da so tisoči tujcev, ki prihajajo vsako leto na naš soinčni Jadran iskat zdravja in razvedrila, ozlovoljeni vsled dolgotrajnega in napornega potovanja, ki jim zagreni užitke, doživljene na morju, sem že s temi ugotovitvami podčrtal neobhodno potrebo, da približamo potom komunikacijskih zvez naše morje zaledju in napravimo njegove lepote in dobrine vsakomur dostopne. Težko gospodarsko stanje, ki ga preživljamo, nas lahko samo ovira pri ustvarjanju te zamisli .ne sme nas oa od nje odvrniti. Pasivno čakanje boljših časov pomeni očitno izgubo za naše gospodarstvo in naš mednarodni prestiž. Narod, prežet ljubezni do svojem morja in pravilno ocenjujoč njegovo naciionalno. gospodarsko in kulturno vrednost, mora najti sredstva, da izvrši to, kar je dolžan svojemu pon .so, veličini domovine in slednjič lastnemu blagostanju. Ne pozabimo da bo Jugoslavija popolna šele tedaj, ko bo s svojim Jadranom duhovno in stvarno povezana v nedeljivo organsko celoto. Čuvajmo naše morje! Suhor. v Ameriki je bival 50 let- Zapustil je hčerko in dva sinova. — V greens-burški bolnici .ie umrl 70-letni Anton Rotar, doma iz Šmarja pri Ljubljani. Za njim žaluje h čarka. V rudniku se je smrtno ponesrečil Janez Mesec iz kraja Shenandoah. Pokojnik je bil star 38 let doma je bil iz Stare Vrhnike. V Ameriki je bivai 29 let. V mestni bolnici v Clevelandu je umrl 47-letni Janez Juretič. Pokojni je bil doma iz vasi Mercina, fara Št. Peter pri Gorici. V Ameriki je bival 27 let — V istem kraju so pokopali 50-ietnega Josipa Ostanka, doma nekje z Dolenjskega, odkoder je prišel v Ameriko pred 22 leti. — Po trimesečni bolezni je v Clevelandu umrla Frančiška Juhova, rojena Ranjar, stara 66 let Pokojna je bila doma od Št. Vida pri Stični. Zapustila je moža, štiri hčerke in sina. Trbovljam se obetajo se težji časi Trbovlje, 1. maja. V nedeljo 29. aprila se je vrnila delegacija, ki je dne 22. aprila odpotovala v Beograd, da na merodajnih mestih intervenira za ugodnejši in pospešeni zaključek pogajanj za obnovitev pogodbe med TPD in državnimi železnicami. Delegata gg. Štruc (Narodno strokovna zveza) in Pli-beršek (Zveza rudarjev Jugoslavije) sta tozadevno intervenirala v ministrstvu za socijalno politiko in ministrstvu za šume in rudnike, kjer sta ju sprejela nova ministra g. dr. Novak in Ulmanskv. dočim ju novi prometni minister g. Milosavljevič ni sprejel, ker mora šele proučiti vprašanje na-bavk premoga za državne železnice iz trboveljskih rudnikov, nakar bo šele lahko zavzel svoje stališče, zato tudi delegatoma ni mogel dati nobene izjave niti ju ni mogel sprejeti. — Delegata sta dobila vtis, da bodo trboveljski rudniki v bližnji bodočnosti morali prestati še hujše čase. kakor doslej, ker ni nobenega upanja, da bi se v pogledu naročil stanje zboljšalo, baš nasprotno, vsi znaki kažejo da se bo položaj v trboveljskih premogovnikih v bližnji bodočnosti radi izostanka odnosno skrčenja naročil s strani državnih železnic do skrajnosti poslabšal. Merodajni činitelji bodo morali resno misliti tudi na to, kako se bo preživljalo ubogo rudarsko delavstvo, ki že danes spričo do skrajnosti skrčenih zaslužkov komaj životari; zato bi bili vsaki nadaljni socijalni udarci vnebovpijoči. Treba je imeti pred očmi tudi dejstvo, da pohajajo sredstva za vzdrževanje brezposelne in mladinske kuhinje, kjer se prehranjuje dnevno preko 600 otrok in to bas" sedaj, ko bo sila največja. Ta mesec bo namreč izčrpan zadnji obrok od prispevka 420.000 Din, ki ga je TPD darovala za omiljenje bede in brezposelnosti v Trbovljah Kaj bo potem? Javna dobrodelnost je tudi že precej izčrpana, saj tudi drugod revež trkajo na dobra srca In v tem najtežjem nnln- žaju grozi rudarskim revirjem še hujši udarec. Ali so naši rudarski revirji res obsojeni na počasno izhiranje? Zato prosimo vse merodajne činitelje, da ob dvanajsti uri zastavijo vse sile, da se gospodarska in socijalna propast prebivalstva v rudarskih revirjih pravočasno prepreči. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87 Samo še v sredo In Četrtek ob H7. in H9. url zvečer Renata Miiller in WUly Fritscn v zabavnem filmu SEZONA V KAIRU Dopolnilo nov zvočni tednik Pride! BRATJE FRATTELIM Pred koncertom „Zvona44 Litija, 2. maja. šmarski »Zvont, ki ga je ustanovil že pred desetletji navdušeni glasbenik, zdaj že pokojni šmarski nadučitelj Bartel, je eno najbolj marljivih pevskih udruženj v Zasavju. Prav vsako pomlad priredi svoj koncert, letos bodo stopili šmarski pevci na koncertni oder v nedeljo 6. t. m. ob 15. uri. Nedeljski nastop bodo izpolnile točke moškega in ženskega zbora ter nekateri solospevi. Kot novost pa bomo pozdravili prvi nastop mladinskega pevskega zbora, ki ga vodi učiteljica ga. Mila Wagnerjeva. Ostale zbore pa bo vodil nadučitelj gosp. Maks Koračić. Na sporedu so najodličnej-ši naši skladatelji. Peli pa bodo skladbe Bartla, to pot pa se bo predstavil pevo-vodja Kovačič tudi kot skladatelj. Koncertni nastopi šmarskega Zvonac so bili vsakoletni sestanek vseh šmarča-nov. ki so se raztepli izven domačije in jih še pevska misel priklepa na prelepo rojstno dolino. Naj bo tak lep praznik tudi letos, šmarčanom, ki nosijo prapor pevske ideje v Zasavju, pa želimo uspešen nastop! J lm* Ignac Pehanj | ■■■■■■■HHnBHHnB Ljubljana, 2. maja. V nedeljo je v Salzburgu po kratki bolezni preminul v starosti 77 let oče našega vseučiliškega profesorja g. inž. Iga Peha-nija in višjegorskega notarja g. dr. Bena Pehanija, plavžarski ravnatelj v pok. in komercialni svetnik g. inž. Ignac P e-h a n i. Pokojni je bil rodom iz Žužemberka, odkoder je tudi njegova sedanja vdova iz znane Dereanijeve družine Ko je končal realko v Ljubljani, je študiral v Gradcu ter je bil eden prvih predsednikov akademskega društva »Triglav«. Ze tedaj se je odlično udejstvoval v narodnem duhu in je tudi v svoji ožji domovini vedno stal v vrsti zavednih Slovencev, a tudi pozneje, ko ga je borba za kruhom zanesla v alpske dežele, je vedno s ponosom izpričeval, da je po rodu Slovenec. Zaradi tega je imel često neprilike, toda kot značajen mož se je končno uveljavil tudi v njemu narodnostno tujih krogih. Med poštenimi Nemci si je pridobil zaupanje in bil, ko se je po zasluženem pokoju še pred koncem svetovne vojne umaknil na svoje posestvo v Salzburgu, mnogo let predsednik Društva hišnih posestnikov v tem prijaznem mestu. Svojo dolgoletno prakso je pričel v To-puskem na Hrvatskem in jo nadaljeval v Žalcu in na Jesenicah ter jo zaključil kot ravnatelj železarne Concordia-Hutte in tej pripadajočih rudnikov. Strokovnjaki so ga visoko čislali kot specijalista v vlivanju kokil in valjev za valjarne Posebno zadnjo vejo topilniške tehnike je tako izpopolnil, da so bili pred vojno valji iz Concordia-Hutte v Tannecku pri \Verfenu zaradi svoje odlične kvalitete znani po vsem svetu. Če se ne motimo, je bil tudi med prvimi, ki je praktično realiziral idejo kurjenja s premogovim prahom. Konstruiral in zgradil je že red 30 leti prvo plamenasto peč na podlagi omenjenega principa Tudi po prevratu je pokojni rad prihajal v naše kraje in često izrazil obžalovanje, da se ni še ob pravem času preselil v svojo pravo domovino. Pogreb povsod čislanega našega rojaka bo danes v Salzburgu, kamor sta se odpeljala tudi njegova dva sinovu poslovit se od svojega predobrega očeta in tolažit svojo osivelo mater. Odličnemu strokovnjaku, ki je tudi v tujini vedno častno zastopal naš narod, časten spomin, njegovi ugledni družini pa naše naj-iskrenejše sožalje! Iz Laškega _ Pevsko društvo >Hum« je začelo poi novo društveno upravo prav živahno delovati. Prvi letošnji večji nastop priredi zbor 5. t. m. zvečer v društvenih prostorih Sokola s posrečeno izbranim programom. K">r te v Radio-Tharmu že precej letoviščarjev in se bodo gotovo tidi Lažčani vabilu polno-številno odzvali, se pričakuje, da bodo pev-ci z obiskom zadovoljni. _ Pomlad je v deželi. To pričata encijan in dišeči volčin na Humu. Petje divjega petelina polagoma pojenjuje. petorica teh gozdnih kraljev, ki diči nagačena sobe naših mimrodov. j? morala plačati svojo objestnost z življenjem. V skalovju pa se pri-kaz.iiejo prve kate. ogrevnjoč se na solncu. Mladi fantje se po^lavliajo od doma in od čvoiih ljubic, okinčani z nagel.:ni in rožmarinom odhajajo k vojakom. _ Skopljan^ki Škof dr. Gnidover je po-setil ob povratku iz Maribora minuli petek tudi Laško. Visoki cerkveni dostojanstvenik ie bil gost takajinjega nadžupnika msgr. dr. Krulica. — SK Sava (Sevnica) SK Laško sta odigrala v nedel;o prijateljsko tekmo na Savi. Rezultat 7:0 v prid Laščanov. Moštvu se je videlo, da preko zime ni treniralo, pri tem pa igra vedno tudi malo ere£e ali smole nemalo vlogo. Sevnirani so bili k temu tudi več ali mani utrujeni, ker so morali zaTadi defekta pri avtomob^" nr»<\ La škim dober kos poti hoditi pe= n i*» sodil vseskozi obiekrivno. — Florjanovo nedelio proslavi hfkjtfftni« eaeileka Četa z običajno proslavo in popoldanskim pešizletom v Dabro. SodehiP na godba: vabljeni tidi podporniki, kako^ tudi vsi priiateiii gasilrev. Tstega dne pa imajo v mali sokolski dvorani stanovsko zborovanje zemljiškoknjižni uradniki drav ^V^» banovine. ŠAH Glavni turnir LSK Ljubljana, 2. maja Z iajemo nekaterih nedoigjranih partij, je prva polovica glavnega turnirja končana. Na vodstvu so igralci, ki so imeli že od vsesra početka izglede, da se bodo plasirali na prva mesta. Za iBetia^enost udeležencev najbolj govori dejstvo, da med njimi ni niti enega, ki ne bi vsaj eno partijo izgubil. Na čelu tabele sta trenot-no sicer Furlani in l»nger, ki sta po Štirikrat zmagala, vendar je več igrale*, v, ki so jima po minus točkah enaki ali celo boljši. Situacija je silno zamotana. Prav nič se ne more vedeti, kdo bo končni zmagovalec. Vse kaže, da bo odločitev padla šele v zadnjem kolu. Pre*d pr'četkom VI. kola sta nadaljevala Milan Vidmar in Furlani prekinjeno partijo V. kola. Furlani, ki je imel ob pre-kinjenju figuro za dva pešca, je po nekaj potezah dobil kaneta, na kar je Milan odnehal. Bil je to p*rvi poraz sina na£e*a velemojstra. V VI. kolu je poskrbel za senzacijo Ciril Vidmar. V prvih kolih nikakor ni mogel doseči svoje običajne forme, se je pa nato popravil. To pot je bil njegrov nasprotnik Furlani. Ortodoksno varijanto dams-kega gambita sta oba israla prav dobro. Z nekaterimi slabim: potezami pa si je Furlani kot beli pokvaril pozicijo in vzel svojima lovcema važni iia-gonali. Ciril je nadaljeval zelo močno in postavil nasprotnika pred neizbežen mat. Marek je po iz;menjavi figur proti Oa-brovšku poenostavil pozicijo. Napravil pa je slabo poteza, kar je njegov nasprotnik sijajno izkoristil in prisilil Mareka k prodaji. Longer je kot beli v partiji s Siko-škom že v otvoritvi napravil napaso in izgub!! kmeta. Igra pa navzlic temu š> ni bila izgubljena zlasti, ker Sikoše f2>, Milan Vidmar, šorli 2 in pol (2). Ciril Vidmar 2 in pol. Cibic, Preinfal*. Tavčar 2 (!>, M are k 1 in pol, Kranjec pol d) V četrtek iprajr v VK kolu: Siko5e«k-Cibic. Marek-Longcr, M. Vidmar-Gabrov-šek. C. V:dmar-£orli. Tavčar-Furiani, Preinfalk-K ran jec. Prinašam^ partijo Furlani (Beli) - Ciril Vidmar (črni)- 1. d4. d5, 2. c4, e6. 3- Sc3, Sf6, 4. Lg5. Lc7. 5. e3. Sbd7. 6. Sf3. 0-0, 7. Tel, c6. 8. a3, d6. 9. Dc2, TeS. 10. Ld3. h6, 11. Lh4. dc4:. 12. Lc4: Sdo, 13. Lg-3. Sc3:, 14 Dc3:, Lf6. 15 0-0. bo, 16. La2, Lb7, 17 Dc2. TeS, 18. Lbl. Sf8. 19. Se5, co! 20. dc5:. Le-3:. 21. Lc5:. Dd5, 22. f4. To5:, 23. Lc3. Tec8. 24. Df2. f6, 25. Dg3. Kh8. 26. Tcdl, Dho. 27. e4 (beli nima dobrih potez). T5c7. 28 Lb4, Sg6, 29 e3? (3! (za^pre lovcu diagonalo), 30 Lao, Tc4, 31. I/c3, Sf4:, 32 Ld3. SxL, 33. DxL, Tg4, 34. Tf2, Ld5, 35 Dd2. TSc4. 36. Tel. f4, 37. Ld4, Dh3!. 3S. Tc4:, bc4:. 39 Lc3. h5. 40. Khl?, Th4, 41. Kgl. Dh2:+, 42. Kfl, Dg3, 43-LD4, Thl + , 44. Ke2. Dg4+ in beli odneha, ker grozi mat. Turnirsko vodstvo opozarja udeležence glavnega turnirja na sklep, da je treba najkasneje do četrtka zvečer odigrati vse zaostale (prekinjene in preložene partije. V četrtek se bo pričelo VII. koIo Vsi, ki ne bodo dotlej končali svojih partij iz prejšnjih kol. dobe ničlo. V petek bo VHI. v soboto {X., v ponedeljek X. kolo. V torek morajo biti po tumirskib pravilih končane v?e nedoigrane partije (pre«tea'l-nje kolo). Zadnje kolo do v sredo. Zopet požar Kranj, 1. maja Včeraj popoldne okrog 15. Je nastal v vasi Britofu pri Kranju požar pri posestniku Mihi Košnjeku in to baš v času, *g ai bilo nikogar doma. Gospodar je bil kot običajno v službi v tovarni Zabret, dočim se je njegova žena z otroci mudila v gozdu. Goreti je začelo gospodarsko poslopje, ki stoji tik hiše, ta pa ob banovinski cesti. Prvi je opazil ogenj posestnik Fer-jan iz Olševka, ki se je v tem času s svojo ženo vračal z vozom iz kranjskega sejma. Videl je, kako se je pričel iz gospodarskega poslopja valiti dim, spravil konja in voz pred gostilno šrajcer, alarmiral ljudi in šel pomagat gasiti šupo, ki je frila že močno v plamenih. Nekako v istem času kot Ferjan sta se z nasprotne strani pripeljala na kolesih Fr. Maček In Manca Sekuc iz Velesovega, ki sta tudi opazila nastajajoči ogenj. Sekuc je opazila otroke, kako hite od gorečega poslopja čez vrt, ki pa so kmalu izginili za hišam:, vendar je bila njena pozornost bolj obrnjena h gorečemu poslopju in si ni '.a-pomnila zunanjosti otrok. Kmalu so prispeli domači gasilci, k! so nastopili z ročno brizgalno in črpali vodo tz hidranta. Medrtem 60 prihiteli na kolesih še gasilci iz sosednjih vasi. Žal I samega gospodarskega poslopja ni bilo megoče rešiti. Iz njega an gasilci s težavo izvlekli veliko električno mlatilnico, ki je bila že vsa v plamenih. Vse drugo je postalo žrtev plamenov. Sicer so se morali omejiti gasilci na to, da so rešili zelo ogroženo hišo. Zgorel je pod s šupo. 4 vozovi krme. 4 vozove slame, precej drv, ena manjša mlatimica, ena slamorezmica in več rasnega poljedelskega orodja in znaša Skoda 60.800 Din, ki je krita z zavarovalnino, ker je bil pogorelec Košnjek zavarovan kar s tremi policami Orožniška patrola iz Kranja je zaslišala najprej prve očividce Na podlagi izpovedi Se-;*ie-tove je močan sum padel na lOletnega Franceta, sina Franca Ko&ajeka, ki je posestnik v Britofu in brat pogorelčev Deček, ki je telesno in duSevno zaostal, močno gluh In skoro popolnoma mutast. je pogosto zahajal k svojemu stricu ^n se pri njem prav dobro sporna! Zlasti pa se opira sum na to. da Je fantek pri gašenju izjavlja! v svojem težkem načinu govorjenja: »Jaz kuril« Seveda bo le težko iz- slediti reeok-o, dokler se ne ugotovi, k>\>> je b41 tovariš v tej nevarni igri a strašnimi posledicami. Ta požar uam »opet daje povoda raamišljaiti, kam in kako z defektno deco. ki naj bo resen opomin stariem. da naj nedoraslih otrok ne puAčajo bre^ nadzorstva. KOLEDAR. Danes: Sreda 2. maja katoličani. Atana-zij. Zivana, pravoslavni 10. aprila. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matic«: Taneo If.ibezni. Kino Dvor: »Suzana v kopeli<. Kino Šiška: Seoona v Kairu« Društvo prijateljev Poljske, proedava narodnega praznika Ob '20. v mali dvorani, pol-?u restavracije Zve7d sita Ponižno prošnjo bi si du\'otil nasloviti na železniško upravo, ie je dovoljeno in če je količkaj upanju, du bo uslišana. Pomladne sapice pihljajo in vabijo ljudi iz mesfa. čez teden človek dela, v nedeljo mu pa zagomazi po otrplih udih, da jo mahne na izlet, kolikor daleč mu seže žep. Meščani smo že tako ustvarjeni, da silimo iz mesta na krnele, ljudje s kmeto\> pa v mesto, da je narobe svet prav. Kaj torej čudu, če se nas nabere ob nedeljah zjutraj na kolodvoru toliko, da ne moremo vsi hkrati k blagajni, da bi dobili vozne listke, temveč se moramo postaviti lepo v vrsto, kakor vojaki s kotlički v rokah, in čakati, da se prerinemo do blagajne. Blagajniških okenc je sicer več, toda čemu bi jih odpirali, ko pa meščani radi stoje v dolgi vrsti, segajoči tja iz kolodvorskega poslopja na cesto? Odpre se torej samo eno okence, saj je nedelja in ljudje radi počivajo. To okence pa ne more postreči vsem v pomladno naravo hite-čim meščanom in tako mora vlak malo počakati, da dobe vsi vozne listke. Brezposelnih intelektualcev pa tudi nimamo, da bi posadili še enega k blagajniškemu okencu,, če jih je premalo v službi. Tako je bilo v nedeljo zgodaj /jutrai in naša ponižna prošnja gre za tem. naj tako tudi ostane vse nedelje, VSMJ kadar je lepo vreme. Naše gledališče MAMA Začetek ob 20. uri. Sreda, 2. maja: Mojster Anton. Premiera. Red Sreda. četrtek, 3. maja: Visoška kronika. Red A. Petek, 4. maja: Zaprto. Sobota. 5. maja: Bratje Karamazov4.. V okvirju propagandnega tedna. Znižane cene od 20 Din navzdol. * Drevi premijera tragedije Mojster Anton. Tragedija je razdeljena na 10 slik. Učinkuje s svojo globoko zajeto vsebino in bo tvorila brez dvoma enega izmed viškov letošnje dramske sezone. Komad, ki je odlično nažtuciiran. vsebuje nebroj živo risanih likov in je dejanje samo prepleteno na izredno spreten način z ljubeznivo humor-nostjo. Komad je na novo opremljen in opozarjamo na nocojšnji večer predvaem tudi zato, ker bo prva uprizoritev zaradi propagandnega ted elenašnnnnnnn ? p5jD propagandnega tedna šele v drugi polovici meseca maja. Predstava so vrši za red Sreda, vendar je =ede?ev še dovolj na razpolago Propagandni t4xien se otvori v soboto, dne 5. t. m. z dramatizacijo Dostojevskega Bratov Karamazovih. čeprav je to delo komaj imelo svojo premiero, ga nudi uprava vendarle v okvirju propagandnega tedna po izredno nizkih cenah od 20 Din navzdol. Kot druga prireditev propagandnega tedna je v nedeljo 6. t. m. uprizoritev Svete Ivane po cenah od 16 Din navzdol. Tekom prihodnjega tedna bo igrala drama v.sak večer po nizkih cenah komade, ki so imeli v letošnji in prošli sezoni največji uspeh. Privabiti se hoče s tem ono občinstvo, ki ni utegnilo pose Lit i predstav dosedaj in si pridobiti novih prijateljev potom svojega dela. Opozarjamo na te prireditve prav posebno goste in ljubitelje gledališča z dežele, ki naj si po možnosti rezervirajo sedeže pismenim potom pri upravi Narodnega gledališča. — Vstopnice se rezervira lahko tudi telef^-ničnim potom pri dnevni blagajni v operi. Tel. štev. 2231. 230G OPEKA Začetek ob 20. uri. Sreda, 2. maja: Poljska kri. Red B. Četrtek. 3. maja: Knez Igor. Red četrtek. Petek, 4. maja: Ob 20. uri Simfonični koncert v unionski dvorani: Ma vlast. + —"J Simfonični koncert, ki je bil preložen, se vrši v petek, dne 4. t. m. Izvaja se Smetanova simfonična pesnitev Ma vlast, ki spada med najmogočnejše ustvaritve Smetane. Koncert izvaja operni orkester pod vodstvom opernega ravnatelja g. Mirka Poliča. Za ponedeljek kupljene vstopnice veljajo za petek. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Iz Tretmlega — Krajerni odbor *Krkec je z današnjim dnem pričel zopet s škropljenjem ceste. Škropljenie oaefitniki v Trebniem. da plačajo prispevek, ki ga bo določil odbor v t*eji. ki »3 bo vršila v petek zvečer ob pol 8. uri v občinski pisarni. K tenu razeovoru fio vabljeni tudi hišni posestniki. Prihodnji teden pa bo redni letni občn i zbor. _ Nov davek. Občina opozarja vso gospodarje in sospodinje na novi davek si u ž in čad. Za vsakega posla moro delodajalec nabaviti karto in znaša davek za vsak« osebo letno 50 Din. Za leto« naj nabavijo gospodarji navedene karte v 15 dneh in bo do veliale do konca leta 1934. Iz življenja ameriških Slovencev Vlak zavozil v avtomobil. — Smrtna nesreča v garaži. — Tavčarjeva brzojavila po 200.000 lir. — Vlom. — Novi grobovi. Restavracija „SLON" odslej v novi upravi! Spodaj podpisani naznanjam, da sem z današnjim dnem prevzel staro-znano. renomirano restavracijo pri »Slonu«. Stremel bom za tem, da zadovoljim vse cenjene goste z najboljšo kuhinjo, kakor tudi s pijačo. Postrežba bo v vsakem pogledu najtočnejša! — Priporoča se restavrater JURIJ KRISCH. DNEVNE VESTI — Z naše univerze. Rektorat univerze krala Aleksandra v Ljubljani razpisuje mesto mehanika dnevnioarja pri elektrotehničnem institutu tehnične fakultete. Prošnje je treba vložili do 20. t. m. — Promoviran je bil dne 25. aprila v Inomostu za doktorja VBdga zdravilstva g. Maks Iglic, sin vpokojenega šol. uprav. Kornelija Iglica v Dolskem. Mladi doktor r© dobro znan tudi med turietovskim svetom. Iskreno čestitamo. — Razpisani zdravniški službi. Banska uprava razpisuje pri javni bolnici v Celju službo zdravnika uradniškega pripravnika. Prošnje je treba vložiti ri-o 12. t. m. OLTZD v Ljubljani razpisuje mesto pogodbenega zdravnika za nezgodno zavarovalno panogo s področjem: ocenjevanje zmanjšanja pridobitne zmožnosti v obratno nezgodnih primerih ter redno pregledovanje bolnikov v nezgodni postaji ljubljanskega ambulatorija. Prošnje je treba vložiti do 19. t- m. — Gledališki din»r. Iz Beograda se je vrnil upravnik osiješkega gledališča Tan-hofer. ki je izjavil, da je dobil v Beogradu vtis, da se mora gledališki dinar pobirati ne samo na področju s centralnimi gledališči v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani, temveč tudi v Osijeku, Skoplju, Sarajevu in Mariboru. — Husein Radič mora položiti milijon Din. V zvezi s prošnjo narodnega poslanca Huseina Kadiča, naj bi mu dovolili zagovarjati m se na svobodi v znani agrarni aferi, je sarajevsko okrožno sodišče sklenilo izpustiti Kadiča iz preiskovalnega zapora, če položi milijon dinarjev kavcije, kadie. je kavcijo položil in je bil izpuščen. — Iz »Službenega lista«. >Službeni list kr. baneke uprave dravske banovine« Št. 35 z dne 2. t. m. objavlja izpremembe v uredbi o samostojni upravi državnih monopolov, uredbo o izpremembah o samostojni upravi državnih monopolov, odločbo o predaji prostih deviz od dovoza v Španijo Narodni banki, odločbo o predaji prostih deviz od izvoza v Anglijo Narodni banki, razglas o razpisu novih volitev občinskega odbora za občino Jurovski dol in objave banpke uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934 . — Nalezljive bolezni v dmv«ki banovini. Od 8 do 14. aprila je bilo v dravski banovini 37 primerov škrlatinke, 16 ošpic, 26 dušljivega kašlja. 17 šena, 110 davice ''smrtna 2). 561 vnetja priušesne slinovke. 4 krčevite odrevenelosti (smrten 1), 4 otročične vročice. 4 hripe, 3 tifuznih bolezni. 1 griže in 1 nalezljivega vnetja možganov. — Živalske kužne bolezni v drav&ki banovini. Po stanju z dne 25. aprila je bila v dravski banovini svinjska kuga na 38 dvorcih, svinjska rdečica na 25. steklina na treh in v dveh primerih, konjske garje na enem. Debeli ljudje dosczajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdrav-nikov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, proti-nu, revmatizmu, kamnih in sladkorni bolezni, zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Uvoznice za pošiljke lesa. Po obve-stfilj kraljevski banske :iprave v Ljubljani so potrebne do nadaljnega za pošiljke lesa, nameni mie za postaje v drugih banovinah, izvoznice za vse vnete lesa. torej tudi za obdelan les (plohe, trame. deske, letvf\ drva itd.). Pri pošilikah. ki so namejene za inozemstvo, izvoznice niso potreb?ne (n. pr. pri pošiljkah za fevo* po morju ter otpremljenih po železnici do 9oBafea pristanišča). — Volitve v Trgovsko bolniško in podporno društvo. Na podlagi prerenčnih list se je uradno ugotovilo, da se je udeležilo občnega zbora 680 oseb. m?d katerimi je bilo 628 volilnih upravičencev. Ob pričetku voBtev — 21.30 — te predsednik Klinar samo konstatira!, da fe bila dotlej uigotovlje-na volilna .ipravičenost le za 36S navzočih članov, Število oddanih veljavnih glasov je znašalo 587 ter ie od njih odpadlo na kandidatno listo g. Mnrtelanca 201, g. Klinarja 358 in g. Kustra 27. — Izseljenski povratniki iz Holandije, ki so prispeli 2fl. aprila v Ljubljano, se pozivajo, dn predlože izseljeniškemu nadzorniku v Ljubljani (ako to se niso storili) ta-koi vsak posebej uradno potrdilo pristojna oblasti, da je v Ljubljano poslano pohištvo niih osebna last. da je bilo rabljeno in da se bo rabilo tudi v domovini v hišnem ffo-srpodinistvu. G. Schlamberger in Plošnik. ki se nista oglasila pri izseljen i škem nadzorniku v Ljubljani, se na to še posebej opozorita. Brez takega potrdila se ne more isposlovati oprostitev od plačevanja carine. Zadeva je njjna. ker ie treba plačati vsak dan železniško Ježnrino. — Četnik j! Na Djurdjev dan. 6. maja bo v Beogradu letni zbor četnikov. Kdor 6e ž>li udeležiti zbora, naj so javi predsedniku nododbora v Ljubljani bratu FranTa Hro-vatinu. Odhod z brzovlakom v soboto zvečer. Voznina četrtinska — Službo dobe. Borza dela v Ljubljani sprejme za takoj 1 strojnika. 1 knjigo ve-škega vajenca. 1 kravarja. 1 pekovskega vajenca. 1 črkoslikarja, 1 Žagarja. 1 mizarja, 3 opankarje. 1 steklarja. 1 sedlarja. — Razid društva. Podružnica Jugoslovanske Matice v Ormožu se je po sklepu izredneea ohmeea zbora razšla. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno in toplo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Beogradu 29, v Zagrebu, Skoplju in Sara- jevu 27, v Mariboru 25.3, v Ljubljani 25.2. v Splitu 22. D vi j aaeaaaaaaaaaaaaaaazk v Splitu 22. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.1, temperatura je znašala 13. — Nesreče. Delavcu Francu Krašovcu, zaposlenemu na lesni žagi Lušin v Sodra-žici, je padel na nogo težak hlod in mu jo precej poškodoval. — Včeraj so se na Kimđci cesti splašili konji 271etnemu lilae. — V tovarni Antona Skoka v Dobu pri Domžalah je jermen zagrabil za reko delavca Vinka Klopčiča in mu jo ncku-niko poškodoval. Vse ponesrečence So prepeljali v bolnico. Iz Ljubljane —lj BleiTveUova cesta ie prekopana zdaj že od Gregorčičeve do Šubičeve uliee. Promet je torej prekinjen, razen na Erjavčevi cesti, tudi v Nunski ulici. Staro cestišče odkopavalo približno pol metra globoko, zato se kupičijo ob hodnikih in na njih cele go-n materijala, da je oviran tudi osebni promet. Plinovode bodo morali preložiti skoraj povsod, zadevajo pa tudi na druge napel iave, vodovod, ki jih bodo morali preložiti globlje ali pod hodnike. —lj številni kopalci na Savi. Včeraj je bil lep solnčen dan, ki so ga izkoristili Številni kopalci, zlasti na Savi. Zrak je bil precej topel, a Sava je še seveda mrzla. Na hribih kopni sneg in zato je bila Sava nekoliko narasla in tudi kalna. —lj Nov grob. Ugledno Jugovo rodbino je zadel hud udarec. Neizprosna smrt Je iztrgala nepozabnega Bertla, ki zapušča poleg žalujočih sester in bratov mnogo iskrenih prijateljev. Vsi, ki smo ga poznali, ga ohranimo v najlepšem spominu. K večnemu počitku so ga položili včeraj. Bodi mu lahka zemlja! —lj HI. intimni koncert Glasbene Matice v letošnji sezoni bo jutri v četrtek 3. t. m. ob 20. uri v Hubadovi pevski dvorani. Spored izvaja priznano komorno udruženje Brandl-Trio. 1. Beethoven: trio v d-duru, op. 70 St. 1. 2. Franck: Sonata za violino in klavir v a-duru. 3. Prokofjev: Preludij v c-duru in Pick-Mangiagaili: Ples Ola/va (klavir-solo). 4. Rahmninov: Elegični trio op. 9. članice tria so: Fanika Brandl (violina), Valy Gara (čelo) in Magda Rusy (klavir). Sedeži po 10 Din, stojišča po 5 Din so v pr odprodaji v knjigarni Glasbene Matice. —lj Po izredno uspeli tritedenski turneji po Italiji koncertira v Ljubljani priznani češki pianist dr. Karel Reiner v ponedeljek, dne 7. t. m. ob 20. uri v Hubadovi pevski dvorani. Med drugimi bo izvajal dela naših skladateljev: Osterca, dr. Svare, šturma in Zebreta. Podrobnosti slede. Vstopnice: sedeži po 10 Din, stojišča po 5 Din so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. —lj Društvo prijateljev Poljske vabi vse svoje člane in prijatelje poljske kulture k proslavi narodnega praznika konstitucije tretjega maja in stoletnica Miekiewiczevega Pana Tadeusza, ki jo priredi v mali dvorani poleg restavracije v Zvezdi dne 2. maja ob 8. zvečer. Vstop prost. DAMSKA KAPELA, prvovrstna, s petjem, nastopa vsak večer do 10. ure v kavarniškem vrtu, kasneje pa v KAVARNI LEON —lj Z. K. D. film. Za prihodnjo kino predstavo si je ZKD nabavila film, ki bo goovo zanimal naše občinstvo. To je največji in najsenzacionalnejši film o letalstvu. Film obravnava in nam pokaže življenje in smrt poštnih In potniških pilotov AmeriKe. Film prekaša vsa dosedanja dela o aviaciji ter je poleg tehnične vsebine bogato prepleten z dejanjem. Film pride na program že v petek. Kakor film »Tirani neba« tako nam bo tudi film Gospodarji vsemirja pokazal junake višav. —lj Danes premiera filma »Tango ljubezni«, v katerem poje slavni tenor Tito Schipa, prvi tenor Metropolitan opere v Nevvorku. O Titu Sohipaju kot pevcu gre glas, da je najboljši tenor In igTalec veselih in komičnih vlog. Film je irrazito komične vsebine ter se odlikuje po lepih popevkah, duhovitih dovtipih in lahki melodiozni glasbi. —lj Gnila jajca so dobrodošla demonstrantom: Toda pri nas dobite samo prvovrstna, strogo presvetljena štajerska jajca i. s. 40 komadov za 14 dinarjev. Skladišče L6wy. Kolodvorska ulica 35 Telefon 27-25. —lj Komorno udruženje Brandl-trio je brez dvoma na najboljšem glasu izmed udruženi, kar jih je v poslednjih letih kon-certiralo v Ljjbljani. Triu stoji na čelu priznana izvrstna violinska virtuozinja ga. Fanika Brandlova iz Maribora. Na koncertu v četrtek 3. t. m. izvaja po večini nov spored. Na sporedu sta dva tria in 6icer en Beethovnov in en Rahminov. dalje Framckova sonata za violino in klavir ter dve klavirski skladbi Prokofjeva in Pick Mangiagalliva. Na ta velepomembni koncert opozarjamo. Vstopnice po 10 in 5 Din so v predprodaji v Matični knjigarni. Koncert se vrši kot III. intimni koncert v Hubadovi peveki dvorani v Vegovi ulief 7-11. _li Pevski koncert ljubljanskih srednješolskih pevskih iborov bo tudi v tekočem šolskem letu po odredbi ministra prosvete v nedeljo 6. t. m. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela Uniona. Nastopili bodo vsi ljubljanski srednjesoleki pevski »bori posamezno z izbranimi točkami. Ker je ta pevski nastop velikega pomena s strani pevske vzgoje naše srednješolske mladine, vabimo občinstvo, posebno pa 6tarše in prijatelje mladinskega oetja, na omenjeni koncert. Vstopnice so Že v oredorodaji v Matični knjigarni. Kongresni trg. —lj Pregled motornih roiil bo dno 8. t. m. od' 14.80 do 17. ure, kakor je bilo ž* objavljeno. —lj JngoslOT.-holgarska liga t Ljubljani U«tatiovni občni zbor Lijre. ki bi se naj vr Šil danes zvečer, je z ozirom na to, da pravila niso bila pravočasno razmnožena, preložen na soboto dne o. t. m. ob 18, v zbornici na magistratu. Vee prijatelje- ibliiarija z bratskim bolsrarskim narodom vljudno vabimo, da pristopijo društvu in se udeleže ustanovnega občnega zbona. V pokretu za bratsko zbližanje z Bolgari prednjači Beograd, naj nasa b^la Ljubljana ne zaostaja za njim! —lj Redni obfni zbor Narodne galerije bo v ponedeljek Jne 14. t. m. ob 19. v oro 6torih NG. —lj Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V getrtek dne 3. aprila vaja mešanega zbora. Tainik. —lj Očala, daljnogledi, barometri, fotoaparati itd. najugodnejši nakup pri Fr. P, Zajcu, izprašanem optikj. Ljubljana. Stari trg 9 Ceniki brezplačno. 3-T ..Suzana v kopeli" MAGDA SCHNEIDER kot kči bogatega tvorni&arja služi za model mlademu slikarju HEBMANNTJ THIMIGU v velezabavni šaloigri »Suzana v kopelic ali »MARION, TO SE NE SPODOBI«. Danes ob 4.. 7. in 9. uri v zvočnem kinu »Dvor« pri znižani vstopnini: Din 4.50 in 6.50. Iz Celja —c Občinska organizacija JNS xa me>to Celje bo imela redni letni občni zbor v soboto dne 5. t. m. ob 20. v mali dvorani Celjskega doma. Poročali bodo gg. minister dr. Albert Kramer, narodni poslanec Ivan Pre-koršek in predsednik občinske organizacije JNS dr. Ernest Kalan. Pristop imajo samo organizirani člani JNS. —c Vpokojeno učiteljstvo ii Celja in okolice bo imelo svoj mesečni 6estan*k v soboto dne 5. i. m. v Šoštanju. Odhod ob 12.30 iz Celin z vlakom. —c Tujski promet napreduje. V aprilu je obiskalo C?lje 991 tujcev (napram 971 letos v maTcu in 766 lani v aprilj), in sicer 775 Ju gosi oven ov in 216 i nožem cev, med temi 108 Avstrijcev, 49 Čehoslovakov, -1 Nemcev, 18 Italijanov. 10 Madžarov, 4 Rusi. 3 Francozi, 2 Turka in 1 Poljak. —c Tatvina kolesa. V ponedeljek okrog 16. je neznan storilec ukradel potniku g. Francu Vebru iz Zavodne iz neike gostilniške vele na Mariborski cesti 1000 Din vredno, črno pleskano kolo znamke »Touristc tov. štev. 10.411.792, evid. štev. 2—10.972-3. —c Izgubljeno in najdeno. V soboto med 18. in 19. je neki motociklist izgubil m hI vožnjo od Šmartnega do Celja zlata očala in et*Ji v vrednosti 250 Din, v nedeljo pa je bilo na poti od tovarne Bergmana in drug pri Sp. Lanovžu do šmartnega izgubljena usnjata denarnica s 100 Din in dvema izkaznicama. V ponedeljek zjutraj je bil v Zagati v CaljBeseda tovarniških težak ovc. _ Velik shod jeseniškega delavstva. V nedeljo dopoldne se je vršil v Delavskem domu velik delavski shod. ki je bil sija ino obiskan. Na shodu so poročali predstavniki vseh delavskih strokovnih organizacij o uspelih pogajanjih s predstavniki KID za sestavo nove delavske kolektivne pogodbe, ki je bila te dni skranjena in obojestransko podpisana. Za to kolektivno pogodbo so se vršila pogaianja med zastopniki delodajalcev in predstavniki delavskih organizacij, ki so trajala okoli 10 tednov in so se vršila deloma v Lfablfand. deloma na Jesenicah Delavstvo je tprefelo novo kolektivno pogodbo na znanje z deljenimi občutki. Pogodba je veljavna za 6 mesecev, ki pa se po tem čaeu lahko avtomatično podaljša ali odpove, te ee bodo prilike aa tržiicib železa poslabšale. Burno življenje Aleksandra Stavlskega Orožniki zastražijo vilo, kjer preživlja slepar zadaje trenutke svojega življenja V tej sobici s poslikanimi tapetami je živel Staviskv docela zaprt. Voix ni smel vstopiti k njemu, dokler ga gospod ni poklical. Ce je čutil Staviskv potrebo po družbi, je odšel v jedilnico in fingirana novoporočenca sta morala z njim kvartati. Na svež zrak je hodil samo ponoči, njegovi pozni odhodi in povratki so pa vzbudili pozornost sosedov, ki so bili v tem delu mesta vajeni globokega nočnega miru. Zaspal je šele ob 7. zjutraj,, opoldne pa ni mogel dočakati listov, ki je v njih zasledoval, kako se afera razvija. V njih so se pojavljale tudi fotografije njegove žene in otrok. Izstrigel jih je in pripel na steno. V svoji osamljenosti je postajal vedno bolj nervozen. Bil je vedno slabe volje in niti Lucette, ki je vsem kuhala in vodila gospodinjstvo, bi ga ne mogla s svojim živahnim temperamentom razveseliti. Hujšal je in njegova zunanjost je trpela tudi s tem, da se ni bril, da bi brada kmalu izpremenila njegov obraz. Lucette Al-meras, ki je ni spravila nobena stvar iz ravnotežja, je izgubljala v tem mračnem okolju svoj lahkomiselni humor. Će je le mogla, je zbežala zvečer iz vile v mesto, da bi našla v edinem mestnem lokalu Outa malo razvedrila. Ta čas, ko so tako počasi tekli dnevi v Vieux Logis, so preiskovali komisar Charpentier ter inšpektorja L.e Gall in Girard po Pigaglijevem migljaju ves kraj po dolini Arve od mesta do mesta, od vile do vile. Ali je Pigaglio po novem letu drugič spregovoril? Ali je kaj pomagala usodna pravopisna napaka Stavlskega, ko se je pod izmišljenim imenom priglasil v Servozu? Na to je težko odgovoriti, čeprav vzbujata Pigagli-jeva in Voixova vloga s čudnimi naključji močan sum. Znano je, da so se v nedeljo 7. januarja ti policisti pojavili v Servozu. Le Gall je bil v mestu že v soboto. Girard je posebno važen pri tem iskanju, ker je doma iz tega kraja, kjer ima vse polno znancev in sorodnikov. Girard se je tudi mimogrede seznanil s Pigaglio, ko je bil ta zopet prispel iz Pariza v Servoz in se takoj vrnil. Policisti so ugotovili tu sled Sta-viskega in vedeli so že, da mora biti nekje v ChamonLvu. Njihova poročila so dovolj jasen migljaj, da jo ubere v nedeljo množica re-porterjev iz Pariza v Servoz in od tod v Chamonix. Na tem sedežu zimskega sporta je začel Charpentier delati v ponedeljek zjutraj. Novinarji so mu sledili korak za korakom. Da bi se jih odkrižal, jih je povabil, naj pridejo ob pol dveh popoldne v restavracijo, češ, da jim pove vse, kar je novega. Tam so ga željno pričakovali. Premeteni komisar je pričel s skromno izpovedbo: 2e tri dni je na napačni sledi in šele zdaj je to ugotovil. Naj bodo gospodje novinarji tako prijazni in mu ne delajo s to pomoto preveč sramote. Ta čas jim pa pove, kje je plen v resnici: v Megeve. Sam pa odpotuje tja, čim se bo mogel sporazumeti s pariško centralo o podrobnostih. Kako imenitna vest za reporter je! 2e so hiteli k avtomobilom in najdi v Megeve. Tam je bilo treba poiskati hotel, opraviti vse potrebno na pošti in s telefonom ter dobiti sliko mesta, predno pride policija. Ko so pa novinarji zapustili Chamonix, je poklical komisar Charpentier štiri orožnike, sam je pa odšel k starinarju Chatonu ter mu pokazal Voixovo fotografijo. Da, to je moj najemnik Fargeas« — je potrdil Chatou. Ne da bi vedel, zakaj prav za prav gre, je bil v imenu zakona pozvan, naj spremi komisarja v Vieux Logis. Bilo je tik po drugi uri. Chatou je zapustil svoj lokal ter odšel s Charpentie-rom, Le Gallom in štirimi orožniki v vilo. Tisti hip sta Henry Voix in Lucette Almeras zapustila Staviskega in odšla mesto po opravkih. Dolgo sta baran-tala za radioaparat, dolgo sta hodila sem in tja. izbirala in kupovala, končno sta se pa že v temi vrnila. Pred vilo jima je zastavil pot policijski inspektor: — Ali niste vi Henri Voix? — Da, — je odgovoril tisti, ki je bil priglašen kot Fargeas. — Dobro, — se je obrnil inspektor s prijaznim glasom svojega poklica, — pojdi torej pogledat — tvoj tovariš je mrtev. Kar se je tistega ponedeljka 8. januarja popoldne zgodilo v planinskem domu Vieux Logis, tvori velike okolnosti, ki so od samega početka vzbudile sum, da se Stavisky ni ustrelil sam, temveč, takor so pisali vsi francoski listi, da je bil samoumorjenc. Velikega sleparja _o res zalotili zelo čudno. Komisar Charpentier ni povedal hišnemu gospodarju odkrito, za kaj gre, temveč mu je dejal, da je prišel aretirat Voixa. Ko so 3a šli policisti z orožniki gori proti domu, so srečali Voixa z Almerasovo in pustili so ju mimo. Pred vilo je zapo-vedal Charpentier orožnikom, naj od vseh štirih strani zastražijo vrt. V vilo so odali samo on, inspektor Le Gall in gospodar Chatou. Nihče ne ve, kaj je ta čas počel inspektor Girard. Le ta je popoldne izginil, on ni odšel v vilo, ni se udeležil hišne preiskave, ven- dar^ se je pa naenkrat pojavil tam, ko so že stali ob truplu Staviskega. Bilo je ob pol treh, ko sta prispela policista do vile. Vsa vrata so bila sn- klcniena. vse železne žaluzije spuščene, le na eni strani je bilo pri 10 stopinjah mraza okno na stežaj odprto. In čudno, to je bilo baš okno sleparjeve sobe. Komisar je pozval starinarja, naj zleze skozi okno v sobo in jo od znotraj odpre. Okna planinskih domov so majhna in visoko od tal. toda Voix — in to je zopet čudno — je brez vsakega razloga primaknil posteljo k oknu, tako da je lahko Chatou prav udobno vstopil. Odprl je od znotraj vrata in policista sta vstopila. Po Charpentierovem naročilu sta se izdajala za bodoča najemnika, ki si hočeta ogledati vilo. Ker sta mogla pričakovati, da bo Stavhkv streljal, je bil ta korak morda upravičen. Toda kaj v vili? Ugotovila sta takoj, da je soba v desnem sprednjem kotu zaklenjena, druge pa odprte. Vendar sta pa policista poldrugo uro preiskovala z gospodarjem stanovanje — tri sobe in jedilnico —poldrugo uro sta hodila po teh štirih sobah sem in tja ter se pogajala glede najemnine. Ali je bil to strah pred napadom in obrambo napadenega? Ali sta hotela zasačenega sleparja pripraviti do kakega dejanja? Chatou pripoveduje, da sta razbijala po vratih in kričala, naj neznanec odpre. Toda v sobi se ni nič ganilo. Iz Trbovelj — Nedeljski nogomet. V nedeljo i*ta <** spoprijela na igrišču SK Trbovlje v prvenstveni t?kmi SK Trbovlje in SK Dobrna. Dobrna ie morala tokrat klonili pred izvrstno razpoloženo cn;ii*>torii-o Trbovelj in }i obenem premotili vodstvu v prvenstveni tabdi. Napad SK Trbovlj.i di i*« dobro podajal pa tudi streljal, kur kaže virok rezultat. V napadi je posebno ugajal mladi Hribar, pa tudi njegov brat na h-vem krilu *e te kot novinec obn ^sel in bil vreden partner svojemu tovferiiu na desnem krilu. Od krilcev «t;» bila zlasti e»tr:«n«ka dobra, obramba je pa brezhibno razdirala drug.n■•■ dobro napadalno vrFto I »obrne. Dobrna ni pokazala igr* kot amo od nje vajeni. Sieei tako dobra obramba je imela slab dan. Krilci eo e»e zelo trudili, napadalna vrsta je pa zelo lepo prodirala, vendar ^eprico izvr^tir« razpoložena nasprotnikove oži S obrambe n' mogla doeefi uspeha. Tekma je potekla mirno, kar je zaftluen sodnika, discipliniranosti moštev in tudi dobro organizirane reditelj sk<» službe. Sodnik g. Vidic iz Ljubljane je napravil sicer tu pa tam kako pogrešku kar pa ni bistveno vplivalo na potek — -ič. Iz Maribora — Slarsšinsko društvo j-Triglava* \ M« riboru obvešča vse svoje člane, da vodi društvene posle še nadalje dosedanja upr;i va, ker so bili sklepi poslednjega obonega zbora O prenosu sedeža in o volitvah odbora razveljavii-mi po pristojnem upravnem ob lastvu. Po pravomoćnosti tega odloka se l><> vršil izredni občni zbor društva. — Od-bor. _ [l drugeca nadstropja je Mfell "> ostal — nepoškodovan. V ponedeljek popoldne ie zadobil živčno bolni 191etni dijak Rak Franc iz Krčevine hud napad in so ga morali mariborski reševalci prepeljati n;» njegov dom v Praprot no ulico. Njegovo stanje pa se je proti referu zelo poslabšalo. Z nadčloveško silo se i-3 iztrgal vsem ti rok. planil k odprtemu okna in skočil Is drugega nadstropja. Čudno naključje ja pa hotelo, da ie ostal bolnik popolnoma nepoškodovan. — Maribrski gasilci hodu prealavui Flcrjana. Vrli in požrtvovalni gaeilci bodo 4. maja proslavili praznik sv. Florjana, gasilskega patrona, prvič združeni ■ dimnikarji in kovači. Na dan sv. Florjana bo ob 9. uri maša v Tattenbachovi ulici pred spomenikom sv. Florjana na Grestinčič^vem posestvu. — Obilen kačji lov. V nedeljo '29. aprila sta ujela g. Ziringer, preparaW. in maej-stratni uradnik g. Haas 39 modrasov, in sicer 13 na posestva dr. Biankeja v Jelovcu, 4 na posestvu g. Nassimbenija. 4 na posestvu g. Sulkovskega v Br^strnici. 5 na posestvu dr. Orosla v Brestrnici, 9 na poset-t-vu g. Knebla v Kamnici in 4 na posestvu g. Thtira v Kamnici. Vse ulovljene kače lahko vidite v izložbi pr^parateria g. Ziringer-ja v Lekarniški ulici 7. — Dekle pobegnilo od doma. V poned liep je prijavil Štaleker Franc iz Poljanska ulice mestni policiji, da je i^eua dne neana-no kam odšla njegova 151etna rejenka Elza \\ankmullerjeva. Pri odhodu ie dejala, da gre k svoji prijateljici. Lgotovili pa eo, da ni šla k svoji prijateljici, marveč so jo videli v dražbi nekega tu rja moškega in je najbrž z njim pobegnila, ker si [e zaželela pustolovščin. — Maribor je z go^tilni-kimi "brati dobru preskrbljen. V našem meala ie skupno 127 gostilniških obratov in sicer: 4 hoteli. 10 kavarn, 7 restavracij. 90 gostiln, 13 točilnic, 1 krčma in 2 druga gostilniška obrati. Zanimivo je. da vodijo moški samo 63 obratov, vse ostale pa ženske — Častna diploma za tisoči prevoz bo le dni izročena vrlemu četniku reševalcu c. Čerčetu Ivanu. Čestitamo! Lahka pomoč. Najemnik zdravniku, ki je njegov hišni gospodar: — Prihajam prosit vas, gospod doktor, da nam postavite v sobo novo peč. Nase stanovanje je tako mrzlo, da sem se že nalezel revmatizma, moji otroci imajo pa katar. Zdravnik veselo: — Zakaj se pa ne hodite k meni zdravit? Poltjo« du Terrail: )2 Lepa Židovka Roman. Ta čas sta prišla na vogal ulice des Argentiers, kjer sta zagledala kavalir-ia, ki se jima je bližal s plaščem čez ramo v prožnem, samozavestnem koraku. — Ce se ne motim, je baš to vas" bratranec, — je. dejal grof de Coarasse spoštljivo in tri korake pred kavalir-jem se je spoštljivo odkril. Le-ta je opazil Raoula, pospešil je svoj korak, se ustavil pred njim, ga objel in vzkliknil: — Zadnjič sem te videl kot dečka, Raoul, toda tvoj obraz se ni nič iz-premenil. Dobro jutro, dragi fant! In znova ga je objel. Grof Filip de Blossac je bil plemič viteške postave in Raoulu ni bilo težko spoznati v njem tistega pristaniškega delavca, ki ga je ponoči videl v sobi lepe Židovke. — Povej mi no, odkod prihajaš? — je vprašal Filip Raoula. — Pišeš mi, da si se nastanil v krčmi »Pri nosorogu«. Takoj sem hitel rja, tam mi pa povedali, da si s tremi gospodi nekam odšel. — To je res, dragi bratranec. Pri tem je Raoui prijel grofa de Coarassa za roko. rekoč: — Dovolite mi, dragi bratranec, da vam predstavim svojega prijatelja grofa de Coarassa. Filip de Blossac je nekam zaničljivo pogledal Gaskonca. Le-ta se je znova odkril, rekoč: — Gospod grof, izražam vam svoje spoštljive čestitke. — K čemu? — je vprašal Filip de Blossac osiro. — V zadevi vašega mladega bratranca. — Kaj poveste! — se je začudil grof de Blossac. Obrnil se je k Raoulu. — Prav kar se je boril kakor lev, — je pripomnil grof de Coarasse. — Kaj? Boril se je? — je vzkliknil Filip. — On da se je boril. — Da, gospod. — S kom pa? — S chevalierom de Thorignv. Filip de Blosac je namršil obrvi. — Dragi prijatelj Raoul, — je dejal z glasom, ki naj bi bil strog, pa je bil prej laskav in prijateljski. — komaj si prišel v Bordeaux ... — In vendar je vražje nedotakljiv! — je vzkliknil de Coarasse. — Upam. — je nadaljeval Filip de Blossac. — da se je vse dobro končalo. — O, zelo dobro. — je odgovoril grof de Coarasse. — In da se ni pripetila nobena nesreča? — Hm, hm, — je zamrmral Raoul v zadregi. — Pa vendar niste ranili chevaliera de Thorignv, dragi prijatelj? — je vzkliknil grof de Blossac ves bled. — Ne, dragi bratranec. Ubil sem ga. Filipu de Blossac se je i z vrl iz grla zamolkel krik. — Nesrečnež, kaj ste storili! — Saj sem dejal, da je to vražoe ne- prijetna zadeva, — je pripomnil groi | de Coarasse. — Dragi bratranec, — je dejal Raoul, ki je bil še vedno miren kakor popreje, — rad bi z vami govoril med štirimi očmi. Gospod grof, oprostite za trenutek. — Prosim, prosim, — je odgovoril grof de Coarasse. Raoul ie pristopil k svojemu bratrancu. — Ubil sem sicer chevaliera de Thorignv in rad priznam, da je to velika nesreča, toda s tem sem preprečil še večjo nesrečo. — Oho! — je vzkliknil Filip. — Chevalier de Thordgny je stairo-val, kakor jaz, »Pri nosorogu«. — No, in kaj potem? — V njegovo veliko nesrečo in v srečo nekoga drugega, ki ga jaz ljubim, je govoril chevalier špansko, torej v jeziku, ki ga razumem. — In o čem je govoril? — Da je neka odlična dama, markiza ... Filip de Blossac se je zdrznil. — In kaj potem? — je vprašal hitro. — Kaj je bilo potem? =i7 HUDSON-TERRAPLANE dospeli! CUL ldetioit; MICH. Tehnično najpopolnejši osebni avtomobili, ki jih do sedaj tovarne izdelujejo, so novi HUDSON - TERRAPLANE modeli 1934. Pri nakupu HUDSON - TERRA PLANE avtomobila dobite za svoj denar največjo protivrednost! Interesenti se vljudno vabijo na ogled in poskusne vožnje. Generalno zastopstvo: Hudson Motor Car Co.: Žužek. Ljubljana, Tavčarjeva »lica 11 Majniški izlet po zračnih višavah Ob 9*10 iz LJubljane v Zagreb in na Sušak, ob «.lo pa zopet v Ljubljani — Ljubljana, 2. maja. Majniški izlet! Spomin ti pričara pred oči zlata otroška leta. Kako »rečen ln vesel si bil, ko si zvedel v soli. da se ti obeta kratka vožnja z vlakom ali pa morda samo nekaj ur hoje tja gori na zeleni hribček z belo cerkvico, tam pa kos kruna in kozarec mali nov ca. Kako malo užh> — Da mu ie baje neka markiza na- I ka *?..kako ^voijstva! skromni ročila, naj stoji vsako noč na straži pred njenim domom v ulici des Argentiers. Grof de Blossac je prebledel. — In naročila mu je še, naj zve, kdo, je tisti, ki vsako noč zapušča Chateau-Trompette v čolnu. Filip de Blossac je postajal vedno nervoznejši. — To da je trdil? — Da. — In potem? — Potem ... Da ... potem... ker je dotični, ki naj bi ga stražil... — Ga je imenoval? — Seveda. — No, dalje... govori dalje, — je za jecljal Filip. — Kaj da ~? To že veste. Pozval sem ga na dvoboj in ga ubil. Grof Filip de Blossac je objel Raoula. — Dragi moj fani. — je vzkliknil, — ti si mi več kot bratranec, brat si mi in od tega trenutka bo najino prijateljstvo nerazdružljivo. Potem je pa namignil grofu de Coarasse. — Gospod, ali ste bili mojemu bratrancu prča pri dvoboju? — Bif sem gospod grof. — Dovolite mi torej, da se vam Z3 to zahvalim. In segel mu je v roko, potem se je pa zoper obrnil k Raoulu: — Zdaj pa pojdiva v tvojo krčmo, da dava odnesti tvoje stvari. Nastaniš se pri mejii v Chateau-Trompette. — Gromska stre'a! — je šinilo grofu de Coarasse v glavo. — Tu bi bila svajna prilika, da pridem v boljšo družbo. Kai bi si mogel želeti? Pri tem se ie popraskal za ušesom. VII. MARKIZA DE BEAUSEJOUK Nastopila je noč, temna in krasna obenem, ko se jasni južno, skoraj črno-modro nebo z zlatimi zvezdami, dočim je luna še vedno skrita za obzorjem. Bordeaux se je kopal v morju luči. so bili takrat ljudje, skromne zahteve. A zdaj? Zdaj hočejo otroci na majniški izlet kar na morje ali kam drugam daleč od doma, da Chn več vidijo in čim več dozive. A mi, ki Tm-m je bil le dogodek. Če smo uživali praznik pomladi na ftmarni gori ali na Joštu? Mi se poženemo s brnečo ptico v zračne višave, hlastamo po daljini in času, kakor da so kilometri metri in ure sekunde. Pa je med nami zdaj ln med nami takrat komaj četrt stoletja. Cap hiti, a človek ga prehiteva na mogočnih krtkih svojega vse zmagujočqga genija... Včeraj sta si LJubljana in zunanji svet zopet po najkrajši poti segla v roke. Otvorili smo za letošnjo sezono zračni promet. Vsem, ki gledamo s ponosom in trdno vero v lepšo bodočnost človeka, kako kraljuje zraku, je napolnila srca vroča želja, da bi bilo drugo leto zračnega prometa v naši ožji domovini srečnejše od prvega. šef našega letalskega centra dr. R a p e je bil že tam, ko se nas je pripeljalo nabito poln avtomobil na letališče. Pilot Je-rošenko je bil z nami. on je v ponedeljek pripeljal našega dobrega znanca iz Zagreba, da nas je že čakal pred hangarjem ves blesteč v žarkih pri peka jočega pomladnega solnca. štirje smo bili pripravljeni za prvi polet, peti, kolega ćoro, se je nam pridružil z obligatno zamudo. Hitro se ljudje seznanijo v naročju gorskih velikanov, še hitreje v letalu. Tu in tam Je narava tako mogočna in človek v nji tako majhen, da mahoma pade z njega vse, kar se sicer oklepa njegove ničevosti. Vse je bilo že pripravljeno, na vse je mislil, vse je preskrbe! neumorni načelnik našega zračnega kolodvora. Brž smo stopili v kot med krilo in trup letala, da nas je ćoro za spomin fotografiral, potem pa hajdi v kabino na udobne, mehke fotelje. Motorji že brne, propelerji že po jo svojo puhajočo pesem. Pogledaš na uro. še nekaj minut do odhoda. Da, do minute točno od potuješ po zraku, skoraj do minute točno se vrneš. Pet nas Je bilo potnikov, a Jerošenko je bil v naglici pozabil svoje stvari, da je moral v pilotskem plašču brez suknjiča in klobuka za kratke odmore na dolgo pot tja do Skoplja ln de dalje na Dunaj. A kaj pilotu daljave, saj jih reže s hitrostjo 180 do 210 km na uro in z lahkoto, da kar strmiš. Zračna pot od LJubljane do Zagreba in tudi naprej do Beograda in Skoplja je kot nalasča za začetnike, ki se letanja, čeprav ŠIBENIŠKI VINOTOČ PREŠERNOVA ULICA ST. 5 (NA DVORIŠČU) toči najboljša odlikovana vina iz lastnih vinogradov Vse po Din lO.—. Se priporoča Bujas Martin t*Lla»E za volane * različnih gubah. SPEC1ELN1 ENTEL oblek, volan, šalov Ud. A21 KI KANJE, entel vložkov tn čipk. PREDTISKANJE, VEZENJE MONOGRAMOV, zaves perila. Hitro, fino in poceni izvrši Matek & Mikeš, Ljubi??— poleg hotela štrukelj MALI OGLASI V vsen malih oglasih velja beseda 50 para, davek Din 2.—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.—, davek Din 2.—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znamkah. — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. ZELO POCENI se oblečete pri PRESKERJTJ, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 14. 6 T MESEČNO SOBO v centru, opremljeno, oddaro takoj, event. z vso oskrbo. — Naslov v upravi »Slov. Nar.<. TRISOBNO STANOVANJE s komfortom iščem za 1. avgust v ali blizu centra mesta. Vile prednost. — Ponudbe z opisom stanovanja, navedbo cene in točnim naslovom na upravo »Slovenskega Naroda« pod šifro »Brez otrok«. ■___ KUPIM STANOVANJE 3 sobno ali 2 veliki sobi in 1 kabinet s pritiklinami v vili ali hiši v solnčni legi. — Ponudbe pod »Solnčna lega 1715« na upravo »Slov. Naroda«. OKREPCILA, SLADOLED, ledeno kavo, vseh vrst sadne sladolede iz naravnih sadnih sokov in sadne kreme — priporoča slaščičarna J. Pelikan, Maribor, Gosposka ulica št. 25. MALO HIŠICO z večjim vrtom blizu opekarne na Viču oddam v najem ali prodam. Vrt dam v obdlavo ali v najem. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 1722 ISCEM POSOJILO 5000.- Din na vknjižbo na prvo mesto. — Ponudbe poslati na upravo »SI. Naroda« pod »Primerne obresti 1711«. VAJENKO aH VAJENCA sprejmem. — Prednost imajo oni, ki so se že učili. — šekš, brivec, Zgornja Šiška (gostilna Martine). 1718 Tudi Vaša obleka bo kakor nova. kn jo pustite Kemično čistiti in barvati v tovarni JOS. REICfi LJUBLJANA Poljanski nasip štev. 4-b Pralnica — »vet loli kalni ca KRIZE NI VEČ! Saj daje vinarna BRISKI v palači »Grafike« svojim gostom zastonj prigrizek! Dospela so najboljša bela ljutomerska vina in cviček iz Gadove peči, ki se toči čez ulico le po Din 10.—. Naročila tudi telefonski na štev. 2892! Vinarna BRISKI — palača »Grafike« 1712 4-SOBNO STANOVANJE »oinčno, z vsem komfortom, ščem za mesec avgust. — Ponudbe z natančnim opisom in ceno pošljite na upravo »Slov. Naroda« pod »Točen plačnik 1713«. POZOR! POZOR! Otroške vozičke, tricikle, bicikle tapecira ln lakira dobro in poceni — Mrzlikar Franc, Gregorčičeva 12 (Gradišče), Ljubljana, 1709 Za glasbeno šolo »Sloge« ugla-šuje, popravlja in prenavlja TVRDKA J. BAJDE. Is to tam se sprejemajo naročila! Delo točno in solidno! — Cene nizke! — Ljubljana, Pražako-va ulica 19. — Telefon 31-39 33fT sprivaj, še boje. Mirno teče letalo po zračnem oceanu, nobenega udarca vetra, nobene luknje v zraku, da bi se letalo nenadoma pogreznilo v njo in zdrknilo zopet naprej. Kar zadremal bi na toplem soln-cu, ki te greje skozi okenca v obraz, da ni preproga pod teboj tako pisano posejana z vasicami, trgi in mesteci, s hišicami, ©erkvicami in gradiči, z bujno zelenimi gozdovi, njivami in travniki, z rjavimi vinogradi, in prekrižana z belimi cestami, sivkasto svetlimi rekami in črno železno kačo. Tako pa neprestano gledaš doli zdaj na eno, zdaj na drugo stran, pozdravljaš znane kraje m segaš v duhu v roke znancem globoko doli pod seboj, ki so tako majhni, da bi jih lahko zamenjal s črvtči. pod seboj sušaško letališče, pred njim pa skupino ljudi, ki so nam radostno mahali v pozdrav. Sušaski aerodrom je bil ves v zelenju in zastavicah, v ospredju je stala z zakusko in pijačo bogato obložena miza, pred njo pa predstavniki civilnih in vojaških oblasti z gostoljubnim, izredno delavnim in vedno postrežljivim šefom letalskega centra konzulom Nikolo VUharjem na Čelu, ki je njegova ljubezniva soproga tako prijazno postregla povabljenim gostom in prvim potnikom novega letala, da smo se takoj počutili kakor doma. Na Sušaku so nam bili pripravili prisrčen sprejem, ker dobi novo letalo ime »Sušak« in je včeraj prvič priletelo na sušaško letališče. Tako prijetno in domače smo se počutili med gostoljubnimi Sušačani. da je nam bilo kar težko pri srcu, ko smo se morali tako hitro posloviti od njih. Poldne se je bližalo, nad letališčem so se vlačili težki sivi oblaki in videli smo. da pritiska še vedno močna jugovina. Nekdo je vprašal Striža. ali se bo kljub neugodnemu vremenu dvignil v zračne višave. Nasmehnil se je in prikimal Ob 11.45 smo pomahali skozi okenc i Na ljubljanskem letališču pred prvim letošnjim poletom Tam nekje po dolini proti Šmarju sopi-ha dolenjec, bele oblačke dima pušča za seboj in majhen je, kakor martinček. Iznad Janč in Police slediš njegovi polževi poti in čakaš, kdaj se prikaže izza hriba košček Višnje gore. Ta čas si se pa ozrl na levo, da si objel z očmi naše zasnežene gorske velikane v jutranjem solncu in ko pogledaš nazaj, že hiti mimo Čatež z Za-pLazom. Kakor da si se izpremenil v orjaško ptico, se ti zdi, in da drsiš lahno na nepremično razprostrtih krilih nad hribi in dolinami tja v nedogledne daljine, še nekaj pogledov na desno in levo, še bežen pozdrav Sevnici tam ob zelenem robu Save in Brežicam doli pod mehkim sedežem, in že se prikaže iz svilene koprene jutranje meglice nad mestom ponosna zagrebška katedrala. V velikem loku smo se zasukali nad zagrebškim letališčem, zračnega potnika smo srečali, pa smo ga opazili šele, ko je bil že daleč za nami, letalo se je nagnilo in pridrselo nad železniško progo na letališče. Tam smo malo počakali in pokram-ljali, da je priletelo naše novo trimo torno letalo z Dunaja, ki smo se z njim odpeljali na Sušak in nazaj v Ljubljano. Ta čas se je kolega čoro lotil pomaranč in menda si ne bo nikoli več privoščil takega zaju-treka pred poletom. Kmalu se je lahno spustilo na letališče novo letalo, dvojnik nase »Ljubljane«, šef-pilot Striževski je pilotiral in istočasno smo se dvignili v zrak z »Ljubljano«, ki je odletela proti Beogradu in Skoplju, mi smo pa zavili na desno proti Sušaku. Nizko smo leteli, dokler nismo zagledali na desni strani pod | seboj Metlike in Črnomlja. Krasno se vidi iz zračnih višav vsa Bela Krajina kakor na dlani, a tam na levi se dviga pod nebo Klek in spredaj vidiš nanizane vedno višje z bujno zelenimi gozdovi poraščene hribe tja gori proti Gorskemu Kotaru. V Želodcu čutiš, kako se letalo sunkoma dviga, pa ni nič hudega. Le kolega ćoro postaja nekam sumljivo bled. Vedno višje in višje se dvigamo, tik pred Gorjanci smo že in nehote pomisliš, kaj bi bilo, če bi se ne dvignili pravočasno in dovolj visoko. A Striž dobro pozna svojo pot. Reže jo naravnost proti sušaškemu letališču. 2e smo preskočili Gorjance, a še vedno se sunkoma dvigamo. Doli nekje med hribi se vije sušaška železnica in kar smili se ti, tako je počasna v primeri z letalom. 2e imamo pod seboj Delnice, visoko smo že. a še se dvigamo. Kolega ćoro je bled in nervozno išče nekaj okrog sebe. Naenkrat ga vidiš, kako drži v rokah vrečico, ki je na nji napisano »Protiv vazdušne bolesti«. — Kaj pa to pomeni? — Slabo mi je. In že se vidijo iz vrečice samo še Co rova ušesa, pravi, da je bila v nji že dunajska kava in da se bodo jugoslovenske pomaranče z njo dobro razumele. Striž se obrne, prijazno se nasmehne in si zastre z zaveso pogled na ubogega zračnega bolnika. Tam iznad morja nam prinaša jugovina naproti prve megle 2e smo v njih, že čutimo vedno močneje udarce vetra, pogled nam zastira morje, blizu njega smo, skoraj nad njim, pa ga ne vidimo. Nobenega otoka ne vidimo, le tu pa tam se prikaže Učka iz nizkih sivih oblakov. 210 km imamo v motorjih in nič nam ne more zaletavanje vetra v naša krila, nič guganje. močno spominja joče na guganje parnika na morju, le da ni enakomerno, temveč sunkovito in razdeljeno na daljše in krajše presledke. Ta čas, ko smo željno iskali z očmi morje, smo pa naenkrat zagledali Susačanom v pozdrav in te smo bili v oblakih, ki smo jih hitro prodrli, da nas je pozdravilo močno pripekajoče solnce. Pod seboj smo imeli kakor z ogromnimi kosmi bele in sivkaste vate zastrte vrhove hribov, tu pa tam se je oblak pretrgal, da smo zagledali pod seboj sive lise snega. Risnjak je še ves pobeljen, le nekaj skal moli iz hitro kopnečega snega. Nekaj posebnega je pogled iz letala na megleno morje spodaj in sinje nebo nad njim. V daljavo zreš, pa je ozračje megleno, (Vak Triglav se noče prikazati na obzorju. Tam na levi strani zagledaš z vodo zalito d-Vino in kolega KI o s od zagrebškega »Mor-genblatta« meni, da je to košček morja. V resnici je pa le Cerkniško jezero. Visoko smo in močno se nam zaganja jugovina v hrbet, da zopet čutimo sunkovito guganje. ki je čoru nagnilo glavo na stran, da ne kaže nobenega zanimanja za nepopisne lepote globoko pod nami. 2e se nam prismehljata naproti Kočevje in Ribnica, za njima pa Velike Lašče in na levi strani Bloke, že nas pozdravlja Krim, pod njim pa Ig, ki letimo naravnost nad njim in se začnemo polagoma spuščati nad ljubljansko ravnino. — Lepa vam je Ljubljana. — pravi kolega Antončič od sušaškega ^Napreda«.. In prav pravi, res je lepa. ko jo zagledaš iznad Krima, vso zalito v solnčnih žarkih, vso praznično sredi bujnega zelenja, vso majniško. čez Grad je nas poteg-nil Striž in na.s pripeljal točno ob 12.10 na domače letališče. Ob 9.10 smo odleteli iz Ljubljane in v treh urah smo bili ^opet naraj, pa smo obleteli lep kos domovine. Zajutrek doma in obed zopet doma, pa lahko napraviš majniški izlet v Zagreb in na Sušak. Prav je dejal dr. Rape, ko sem izstopil, da tako hitro še nikoli nisem potoval iz Ljubljane v Zagreb. Iz Zagreba na Sušak in s Sušaka nazaj v Ljubljano. jote Zupančič. Leva in desna polovica obraza Človeško telo ni nikoli proporcionalno. To velja tudi za človeški obraz. Dr. Werner Wolf je razpolovil fotografije naravnost (en face) fotografiranih ljudi in vsaki polovici je priložil njeno točno zrcalno sliko. Isto je storil z obrazi mumij, glavami kipov in živalskimi glavami. In prišel je do presenetljivega zaključka. Izkazalo se je namreč, da se vidijo obrazi, sestavljeni iz resnične desne polovice iz njene zrcalne slike (kratko: desna obličja) docela živalski in individualni. Nasprotno ima pa iz levih polovic sestavljeni obraz nekaj svečanega, demonsko neživega, skoraj nadnaravnega. To velja zlasti za obraze mumij in kipov. Desna polovica lisičje glave kaže izraz premetenosti, na nji se vidi, kakor da bi lisica neprestano prežala, dočim je leva polovica manj živalska in se bolj kaže kot splošen tip lisice. Pri zdravniku. Zdravnik, ki s pomočjo žlice pregleduje bolnikov jezik: — Vaš mož se je lečil v zdravilišču X. — Kako pa morete vedeti to, gospod doktor ? — Saj sem takoj opazil na žlici napis »Grand Hotel t X. Vrajuje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskamo«: Fran Jezeriek. — Za upravo la mseratni dal Usta: Oton Chriatol. — Val v Ljubljani.