u&öfytMi, sreda, 29. famtarfa 1947 UREDNIŠTVO IN UPRAVA.« LJUBLJANA. KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. • TELEFON 55-22 DO 55-26 fotoAl Leto VUK., Štev. 24 — Posamezna številka 2 din ROKOPISI SE NE VRAČAJO IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA (H S ERA T N1 ODDELEK LJUBLJANA. TELEFON 38-32. 38-33 POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ŠT. 60 4045 08 OGLASI PO CENIKU MESEČNA NAROČNINA 45 DIN ★ GLASILO O8VOBODILN E FRONTE SLOVE NIJE ★ Zločinski napad na jugoslovanske predstavnike v Neaplju Pred uradom komandanta taborišča za »razseljene osebe« v okolici Neaplja so četniški zločinci, nameščeni kot stražarji komandanta, ubili v navzočnosti predstavnikov angleških oblasti začasnega jugoslovanskega konzula v Neaplju Vicka Glumčiča in hudo ranili njegovega atašeja Josipa Engela Rim, 27. jan. (Tanjug). Dne 25. januarja so četniški zločinci, zaposleni kot stražarji pisarne nekega britanskega majorja, komandanta taborišča z., »razseljene osebe« štev. 38 v okolici Neaplja, ubili z železnimi palicami tovariša Vicka Glumčiča, vršilca dolžnosti začasnega konzula vlade FLRJ v Neaplju, njegovega atašeja Josipa Engela pa težko ; .nili, ko sta ta dva predstavnika jugoslovanskih oblasti prišla na obisk k britanskemu majorju, komandantu tega taborišča. Kakor znano, je v okolici Neaplja več taborišč za »razseljene osebe«. V teh taboriščih živijo številni vojni zločinci, med katerimi so najbolj znani Dobrosav Jevdje-vić, Momčilo Djujič in general Damjanovič, kakor tudi nekateri drugi ustaški vojni zločinci. Obenem s temi vojnimi zločinci je v teh taboriščih gotovo število bivših vojnih ujetnikov in drugih oseb, ki so v zadnjem času zahtevali, da se vrnejo v Jugoslavijo. Predstavniki naših oblasti v Neaplju so se obrnili na zavezniške vojaške oblasti v Italiji, naj jim do- volijo obiskati ta taborišča zaradi repatriacije vseh oseb, ki so izrazile željo, da se vrnejo v Jugoslavijo. Zavezniške vojaške oblasti v Ca-serti so pismeno obvestile naše predstavništvo, da lahko pošlje svoje delegate v ta taborišča ter da ni treba jemati s seboj nobene zaščite, ker so »razseljene o§ebe« brez orožja. Dne 25. januarja sta tovariša Vicko Glumčič in Josip Engel odšla k britanskemu majorju, komandantu taborišča št. 38. Ko pa sta prišla pred njegov urad, so avtomobil obkolili četniki v britanskih uniformah, ki so zaposleni kot stražarji pri uradu komandanta taborišča. Četniški zločinci so takoj napadli Glumčiča in Engela z železnimi palicami in sicer v navzočnosti predstavnikov britanskih oblasti. Že prvi udarci so Glumčiču in Engelu razbili lobanji in oba sta se v krvi zgrudila pred uradom britanskega majorja. Šele pozneje so ju prenesli v neko neapeljsko bolnišnico, kjer je Glumčič umrl v noči med 25. in 26. januarjem, medtem ko je stanje tov. Josipa Engela kritično. Za nezaslišani zločin so odgovorne angleške vojaške oblasti v Italiji izjava pomočnika zunanjega ministra vlade FLRJ Vladimirja Velebita — Zločin je posledica politike zavezniških oblasti do vojnih zločincev Beograd, 27. jan. Pomočnik ministra za zunanje zadeve vlade FLRJ dr. Vladimir Velebit je sprejel predstavnike domačega in tujega tiska ter podal v zvezi z nezaslišanim zločinom, ki se je pripetil v nekem taborišču za Jugoslovane blizu Neaplja, naslednjo izjavo: »V Italiji se nahaja jugoslovanski delegat pri posvetovalnem sosvetu, ki ima svoj štab. Med uslužbenci te delegacije je bil tudi tov. Vicko Glumčič z diplomatskim činom konzula, ki je bil vršilec dolžnosti generalnega konzula v Neaplju. Zavezniška komisija je 4. januarja 1947. uradno vzela na znanje to njegovo funkcijo. Tov. Glumčič je dobil nalogo — v soglasju z zavezniškimi vojaškimi oblastmi v Italiji —, da obišče taborišča Jugoslovanov v Italiji. S strani zavezniškega poveljstva v Caserti je dobil pismeno jamstvo, da četniki in ustaši, ki so nastanjeni v teh taboriščih, niso oboroženi, ter da lahko mimo obišče taborišča. Na temelju tega je 25. januarja želel, da v spremstvu Josipa Engela, atašeja delegacije, obišče taborišče št. 38 v bližini Neaplja. V ta namen je najprej obiskal angleškega majorja, ki je bil odgovorni komandant tega taborišča. Ni mogel pričakovati, da bodo angleškega majorja stražili vojni zločinci — četniki. Ti stra- žarji zavezniškega majorja so napadli Glumčiča in Engela z železnimi palicami ter jima zadali težke telesne poškodbe; razbili so jima lobanji na več mestih. Na posledicah teh poškodb je Glumčič ponoči v bolnišnici umrl. Engelovo stanje je zelo resno. To je eden izmed najtežjih primerov v vrsti napadov na jugoslovanske organe v inozemstvu ter je posledica politike nasproti vojnim zločincem, v smislu katere se vojnim zločincem s strani zavezniških vojaških oblasti dovoljuje ustvarjanje vojaških organizacij, naperjenih proti FLRJ. Zločinci, ki so izvršili ta gnusni zločin, so iz taborišča v Eboli, v katerem poveljuje in vodi upravo vojni zločinec general Damjanovič. V tem taborišču je še veliko število vojnih zločincev, ki jih jugoslovanske oblasti že dolgo časa zahtevajo, ki pa do danes niso bili izročeni. To je eden izmed najtežjih dogodkov, kar se jih je doslej pripetilo v odnosih med našimi in angleškimi organi oblasti. Po podatkih, s katerimi razpolaga ministrstvo za zunanje zadeve, nosijo odgovornost v prvi vrsti angleške vojaške oblasti v Italiji. Jugoslovanska vlada bo podvzela korake pri angleški vladi zaradi kaznovanja zločincev in izvedbe podrobne preiskave.« žiti. Hipoma so razbili okno pisarne, in skozi okno in iz hodnika navalili z namenom, da fizično napadejo jugoslovanske funkcionarje. Ko so jugoslovanski funkcionarji opazili, da so v nevarnem položaju, so takoj zahtevali od angleškega majorja, naj zahteva nujno intervencijo angleške policije. On pa tega ni storil, niti ni poklical 12 angleških vojakov, ki jih je imel na razpolago in ki spadajo pod njegovo poveljstvo, da bi posredovali. 7. Ko so jugoslovanski funkcionarji uvideli, da so prepuščeni sami sebi, so se poizkušali rešiti iz tega položaja, toda četniki so jih napadli z železnimi palicami in jih pretepli na stopnišču. 8. Vicko Glumčič, vršilec dolžnosti generalnega konzula FLRJ v Neaplju, ki so mu udarci zdrobili lobanjo, je umrl 3 ure zatem, Engel Josip, šef pisarne jugoslovanske delegacije pri zavezniškem sosvetu za Italijo pa je v brezupnem stanju. 9. Jugoslovanska delegacija v Rimu je bila še pred tem napadom obveščena, da pripravljajo četniki v coni Neaplja napad v nameri, da ubijejo Glumčiča in ostalo osebje jugoslovanskega generalnega konzulata v Neaplju. O tem je jugoslovanska delegacija v Rimu v običajni obliki z dvema notama obvestila vrhovnega zavezniškega poveljnika na Sredozemlju in so na ta način bila zavezniška vojaška oblastva do podrobnosti obveščena o namerah četnišfcih elementov, ki so v njihovi službi v coni Neaplja.« Demanti Tanjuga glede na lažno opisovanje zločina Beograd, 28. jan. Ob priliki izjav predstavnika zavezniškega štaba v Italiji agencijama Reuter in France Presse, da je prišlo do napada na vršilca dolžnosti začasnega konzula FLRJ v Neaplju Vicka Glumčiča in Komunike jugoslovanske delegacije Rim, 27. jan. Dopisnik Tanjuga poroča: Jugoslovanska delegacija pri zavezniškem posvetovalnem svetu za Italijo je objavila sledeči komunike: »V zvezi z uradno objavo zavezni- ob 16.30 osiskali poveljstvo četniške uprave artilerijskih vojašnic in se s pismom majorja Carterja zglasili pri poročniku Hugesu. Ko je prebral pismo, je poročnik Huges izjavil, da je vse v redu in naj pridejo naslednjega škega poveljnika v Caserti in s piša- due zaradi obiska četnikov, njem" dela italijanskega tiska o ubo- 4. Dne 24. januarja ob 10. uri so ju vršilca dolžnosti generalnega kon- jugoslovanski funkcionarji zopet obi-zula FLRJ v Neaplju in o težkih po- skali angleško poveljstvo četniške škodbah uradnika te delegacije. Josipa uprave artilerijskih vojašnic, kjer so Engela, prizadejanih po četnikih iz našli razen poročnika Hugesa tudi artilerijskih vojašnic dne 15. januarja angleškega majorja, ki je poveljnik leta 1947. ob 10. dopoldne, izjavlja ju- taborišča. Angleški major jim je te-goslovanska delegacija pri zavezrii- daj sporočil, da ne morejo takoj obi-škem posvetovalnem svetu za Italijo skati četniške skupine in da bo on, sledeče: t. j. poveljstvo, govorilo z majorjem L Na podlagi pooblastila zavezni- Carterjem iz angleškega poveljstva v škega poveljstva v Caserti, ki ga je Caserti in bodo naknadno obveščeni 10. januarja prejela jugoslovanska o tem, kaj bo ukrenjeno. Jugoslovan-delegacija, da lahko obišče četniške ski funkcionarji so dali angleškemu skupine v službi britanskih vojaških majorju in poročniku Hugesu številko oblastev neapeljske cone, so se orne- telefona jugoslovanskega konzulata v njeni jugoslovanski funkcionarji na- Neaplju in ga naprosili, naj jih takoj potili v zavezniško poveljstvo v Ca- telefonično obvesti o pogovoru z ma-serti, da bi se sporazumeli glede for- jorjem Carterjem. Nato so se jugoslo-malnosti obiska. Na tem sestanku so vanski delegati poslovili in odšli, obravnavali ta problem z angleškim 5. preko vsega dne (24. januarja) majorjem g. F. Carterjem, ki se je in do 9.30 dne 25. januarja niso jugo-V celoti strinjal z zahtevo jugoslovan- slovanski funkcionarji dobili odgovora skih funkcionarjev. Na tem sestanku j,n go pHi primorani zopet obiskati an-je zavezniški major odločil, da se naj- gieško poveljstvo četniške uprave ar-prej obišče četniška delovna skupina tilerijskih vojašnic. Tja so prišli četniške uprave artilerijskih vojašnic okrog 10. in stopili v pisarno, kjer so v Neaplju, ki ima svoje prostore v četrt Poggiju Reale-Corao-Maita. 2. Ob priliki, ko je to odredil, je major Carter izrecno poudaril, da daje za obisk te četniške skupine na razpolago spremstvo in sicer: angleškega poročnika Hugesa in še enega angleškega oficirja. Ob isti priliki je dal major Carter pismeno poroštvo, da omenjena četniška skupina ni oborožena. 3. Na podlagi tega sporazuma so jugoslovanski funkcionarji istega dne bili angleški major, poveljnik četniške uprave artilerijskih vojašnic, angleški poročnik Huges in še ena angleška vojaška oseba. 6-Ob tej priliki jugoslovanski funkcionarji niso imeli namena obiskati četniško skupino, ampak govoriti o tej stvari z angleškim vojaškim poveljstvom. Med pogovorom z omenjenimi osebami v pisarni se je zbrala okrog pisarne skupina nad 60 četnikov, ki so v službi pri tem angleškem poveljstvu. Pričeli so kričati in gro- njegovega atašeja Josipa Engela zato, ker je tovariš Glumčič govoril četnikom v taborišču št. 38 za » razseli en-ce< pri Neaplju, je agencija Tanjug z merodajne strani pooblaščena sporočiti sledeče: Ta izjava predstavnika zavezniškega štaba v Italiji je lažna in tendenčna in ima za cilj, prikriti odgovornost in sodelovanje zavezniških vojaških oblasti pri zločinu v taborišču pri Neaplju. Vleko Glumčič Vicko Glumčič, vršilec dolžnosti Jugoslovanskega generalnega konzula v Neaplju, je bil rojten v Dolih pri Dubrovniku 3. junija 1922 v siromašni kmečki družini. V Dubrovniku je dokončal 6 razredov osnovne šole ter učiteljišče. Kot mladinec se je Vicko Glumčič odlikoval s svojim naprednim stališčem, po okupaciji Jugoslavije je pa pristopil k Imotskemu partizanskemu odredu, pozneje pa k XI. dalmatinski brigadi 26. dalmatinske divizije. V borbah se je Glumčič izkazal kot hraber borec in je postal konec leta 1943. komisar čete v svoji brigadi. Ob napadu XI. brigade na Vr-bovac 2. oktobra 1943. je bil Vicko Glumčič hudo ranjen ter je bil prepeljan v Italijo v partizansko bolnišnico na zdnavljenjle. V začetku leta 1944. je bil Glumčič povišan v čin podporočnika, po ozdravljenje je pa delal v štabu baze Narodno osvobodilne vojske v Bariju. Glumčič se je vrnil v Jugoslavijo v prvi polovici leta 1945, ko je bil postavljen za uradnika delegacije FLRJ pri posvetovalnem sosvetu za Italijo. Decembra 1945. je bil postavljen za vršilca dolžnosti generalnega konzula FLRJ v Neaplju. Kcmpartija Italije o problemih, ki čakajo novo vlado Rim, 27. jan. (Tass) Sekretariat KP Italije in vodstvo njene parlamentarne skupine sta objavila naslednji načrt za program nove vlade: »KP je mnenja, da mora biti prvi korak k rešitvi krize izdelava stvarnega programa za delo vlade. V zvezi s tem predlaga predvsem izvajanje politike utrditve in obrambe republikanske ureditve, da bi se nudil zadosten odpor vsem poskusom neofašističnih, monarhističnih in reakcionarnih sil, da bi ovirale razvoj demokracije v deželi. Da bi se to doseglo, bo treba nujno zagotoviti demokratizacijo državnih organov, odstranitev neofašističnega delovanja in izdajo zakona o tisku, ki naj bi uvedel nadzorstvo nad finansiranjem 'listov. V zunanji politiki bo treba nujno zagotoviti popolno gospodarsko in politično neodvisnost Italije v duhu prijateljstva in vzajemnega soglasja z vsemi velikim} državami, pri čemer bo treba čim-pre[j zaključiti zavezniško okupacijo in nadzorstvo v kakršni koli obliki, in »skleniti pogodbe, ki bodo deželi zagotovile popolno svobodo mednarodne izmenjave«. Na polju finančne politike bi bilo treba zagotoviti ustaljenost lire in sredstev vlade za nujno uresničenje načrta obnove, pri čemer naj se breme obnove prevali predvsem na bogate, hkrati pa naj se olajša položaj delovnega ljudstva, malih in srednjih posestnikov in varčevalcev. Demanti lažnih grških trditev Beograd, 28. jan. BBC in neke druge radijske postaje ter agencije so poročale, da je grško poslaništvo v Beogradu po naročilu grške vlade izdalo vizum jugoslovanskemu delegatu pri anketni komisiji za ugotavljanje dejanskih vzrokov nemirov v Grčiji pooblaščenemu ministru Josipu Djerdji in njegovemu pomožnemu osebju. Poročila omenjenih radijskih postaj in agencij niso resnična. Grška vlada še vedno ni izdala vizuma jugoslovanskemu delegatu pri anketni komisiji in njegovemu spremstvu in so vsi še danes v naši deželi. Sovjetska delegacija je prispela v Atene Atene, 27. jan. (AFP). Danes popoldne sta prispela v Atene veleposlanik Sovjetske zveze v Grčiji admiral Rodionov in šef sovjetske delegacije v anketni komisiji Lavri-ščev. Eranco nadaljuje s streljanjem i borcev za svobodo Madrid, 27. jan. (Ass. Pr.) V Madridu so ustrelili znanega španskega republikanskega borca Antonia Fer-'nandeza, ki ga je pred nekaj dnevi Francovo vojaško sodišče obsodilo na tuorti Zato je potrebno takoj uvesti izredni davek na premoženje. Glede gospodarske politike bo treba v prvi vrsti poskrbeti, da bo pri javnih delih dobilo zaposlitev čim večje število brezposelnih. Nadalje je treba zagotoviti izboljšanje položaja slabo preskrbljenih ljudskih množic, izivasti ukrepe za izboljšanje sistema racioniramja in delitve živil in začeti boj zoper špekulante. Glede vprašanja agrarne politike predlaga KP, naj se v okviru priprav za agrarno reformo izpopolni zakonodaja, ki obravnava vprašanje dodeljevanja zapuščene zemlje kmetom. KP predlaga tudi podržavljenje električne in kemične industrije in izdajo ukrepov na polju agrarne reforme, začenši na jugu Italije. Delavski razred LR Hrvatske se obvezuje maršalu Titu, da bo pred rokom; Izpolnil petletni načrt Dne 25. t. m. je začel zasedati v Zagrebu I. plenum Glavnega odbora Enotnih sindikatov Hrvatske. Z zasedanja so poslali delegati, ki zastopajo na plenumu vse organizirano delavstvo Hrvatske, predsedniku zvezne vlade maTšalu Titu naslednjo brzojavko: S I. plenuma Glavnega odbora Enotnih sindikatov Hrvatske pošiljajo delavci in nameščenci Hrvatske Vam. svojemn voditelju in učitelju, borbene delavske pozdrave. Delavski razred Hrvatske se zaveda, da so od uresničenja načrtne elektrifikacije in industrializacije odvisni naraščanje ekonomske moči in neod- visnosti naše domovine, dvig blagostanja delavskega razreda in delovnih množic vobče ter procvit Ljudske republike Hrvatske in Federativne ljudske republike Jugoslavije. Zato obljublja na svojem prvem plenumu Glavnega 'odbora Enotnih sindikatov svojemu dragemu tovarišu Titu in se obenem zaklinja, da bo uresničil naš prvi petletni načrt pred določenim rokom. Pod Vašim modrim vodstvom in pod vodstvom naše slavne Komunistične partije gre delavski razred obenem z vsem delovnim ljudstvom Hrvatske pogumno in odločno na delo, da izvrši to veliko in zgodovinsko delovno nalogo v izgradnji naše države, za napredek in procvit naše domovine. annimniHninnirauimnnnonninnHnniiinunMni Od priključitve Slovenske Koroške k Jugoslaviji je odvisen mir v teh slovenskih krajih Praga, 26. jan. Pod naslovom '»Pravičnost do Slovecenv« objavlja glasilo češkoslovaške armade »Obrana L'du« člaeik, v katerem poudarja upravičenost zahteve Jugoslavije po priključitvi Slovenske Koroške in slovenskih delov Štajerske. Govoreč o težkih pogojih, pod katerimi živi slovensko prebivalstvo v Avstriji, navaja 1st resolucijo slovenskih antifašistov iz Borovlja na Koroškem, v kater} je naveden spisek imen učiteljev — bivših članov NSDAP z zahtevo,' naj se odpuste iz slovenskih šol. Vsi pa so bili še nadalje zadržani v službi z odločbo britanske vojaške uprave na Koroškem. To pojasnjuje bolj jasno, kakor katera kpli druga razlaga pogoje, pod katerimi mora živeti 120 tisoč Slovencev v najjužnejših obmejnih krajti Avstrije, na Koroškem. 120 tisoč Slovencev ne živi raztreseno, kakor izgleda na prvi pogled, na posameznih otokih, marveč tvorijo nacionalno celoto južno od črte, k}, se razteza po grebenih Ziljskih Alp in Osojskiih Tur. Obranili so — dodaja list — ne samo svoj jezik, temveč tudi zakladnico svojih nacionalnih šeg in navad. Te kraje upravljajo danes britanske zasedbene čete in koroška pokrajinska vlada s Hansom Pieschom na čelu. List nadalje piše, da 60 po vsem slovenskem ozemlju posamezni majh-niii nemški otoki, ki tvorijo neka j večjih mest, v katerih je bil osredotočen glavni napor germanizacije. Nemški imperializem je užival podporo dunajskega kapitala in mu je uspelo prekoračiti nac onalno mejo te pred-straže Južnih Slovanov. Komedija s plebiscitom leta 1920. — piše nadalje list — je znova utrdila gospostvo orla na Koroškem. Jasno je, da se pod novim »republikanskim« in »demokratičnim« režimom položaj Slovencev ni izboljšal. List nato navaja, kako se je slovensko ljudstvo na Koroškem dvignilo proti hitlerjevskim osvajalcem in se borilo skupaj s svojimi brati v Jugoslaviji. Tedaj je bila osnovana Osvobodilna fronta«, ki je bila gibalo narodno osvobodilne borbe. Osvobodilna fronta je danes izpostavljena napadom in neusmiljenemu zatiranju pod avstrijsko parolo »o nedeljivosti Koroške«. Samo pod takšnim: pogoji — poudarja list — je mogoče, da najboljši slovenski antifašisti polnjjo. sodne zapore v Celovcu, Beljaku in Velikovcu. Kako naj bi bilo mogoče, da mnogi Slovenci nimajo riiti strehe nad glavo, medtem ko zavzema jo. najbolj luksuzne vile na Vrbskem jezeru, v Otoku in Poreču tuji ~ reakcionarni emigranti. Pod takšnimi pogoji — zaključuje »Obrana Lidu« — dela Osvobodilna fronta, organizacija, ki je prvikrat zedinila vse koroške Slovence v eno skupnost. Pod takšnimi pogoji životari ljudstvo, od čigar osvoboditve in priključitve k Jugoslaviji ni odvisen samo nacionalni, marveč tudi socialni mir teh starih slovenskih pokrajin. Prej SS-ovski krvnik v Dachauu, zdaj policaj na Koroškem Pomembni in znani nacistični zločinci še vedno izvršujejo razne funkcije v javnem življenju Koroške. Tako je danes v službi avstrijske državne policije v Celovcu bivši SS-ovec rottenführer Felix Schwarz, ki je svoj čas pripadal štabu zloglasnega koncentracijskega taborišča v Dachauu. Danes ima isti čin, ket ga je imel za časa svoje krvniške službe v Dachauu. Zemljevid Slovenske Koroške BSBjSS stara jugoslravstrijska meja meja, ki jo zahteva naša spomenica Objavljamo zemljevid- Slovenske Koroške, katere priključitev k Jugoslaviji je zahtevala jugoslovanska vlada v svoji spomenici konferenca namestnikov ministrov za zunanje zadeve v Londonu, opira joč se na narodnostne, zgodovinske, zemljepisne in gospodarske razloge, ki vsi govore za to, da pripada to ozemlje Jugoslaviji, kar želi in zahteva tudi prebivalstvo tega ozemlja koroški Slovenci. Stoletja so se upirali germanskemu valu in velikonemškemu ter avstrijskemu imperializmu in so se v borbi proti fašizmu z orožjem v roki postavili v bran. Zato tembolj upravičeno pričakujejo, da se bo zdaj pri sklepanju mirovne pogodbe z Avstrijo, ld je sodelovala v vojni na strani nacistične Nemčije, končno izpolnila njihova upravičena zahteva, da se to slovensko ozemlje osvobodi izpod tuje nadvlade in priključi k Jugoslaviji. Slovenska Koroška obsega okrog 2470 kv. km s približno 180.000 prebivalci, od katerih je nad 120.000 Slovencev, ostalo pa so ponemčeni Slovenci ali ga nemški priseljenci. Na zemljevidu, ki ga objavljamo, je začrtana meja, kakor jo predlaga v svoji spomenici jugoslovanska vlada. Ta meja poteka- s kote 1496 m v Karnskih Alpah po soteski Krnici do izliva potoka Krnica v Ziljo, nato pa v sevemovzhodni smeri do kote 952 m in na Negai (2118 m) v Ziljskih Alpah, na to po grebenu Ziljskih Alp do špičeka (1329 m) ter preko Belega potoka na Bukovnik (662 m), dalje po Dravi do .kote 493 km severno od Gornje Bele do vasi Dole vzhodno od izliva Žile. Od tod gre mejna črta v severni smeri na koto 852 m v Osojskih Turah, nato po grebenu Osojskih Tur proti, vzhodu do Golim-lja (1045 m), preko šenturske gore (1015 m), šentlenške gore (1056m) in po kotah 1074 m in 1079 m do Krke, ki jo prestopi južno od kraja št. Janž na Mostiču. Od Krke se vzpenja na to preko kote 1225 m na Zapotni-kovo peč (1413 m) in poteka nato po grebenu Svinške planine do vrha 1899 m. Od tod se spušča proti jugovzhodu preko kote 1218 m pri Sv. Lenartu, zajame dolino G radnice in št. Pavel v Labodski dolini, od koder se vzpenja na Braudel (1448 m) in po grebenu na vrh Golice (2144 m). Od tod se spušča po razvodnici med Dravo in Muro, zajame občino Sobota vse do točke na nekdanji meji južno-vzhodno od Hadernika (1183 m). Od te meje se spet oddaljuje pri koti 697 m južnovzhodno od naselbine Arvež na Kamajerju ter se na to nadaljuje preko Karnarjevega vrha po razvodnici med Pesnico in Gomilico do točke na prejšnji meji {Mi Slatini. Nato gre po stari meji ter se oddaljuje od te meje na koti 209 na Muri severno od vasi Lutverci ter pušča radgonski trikot Jugoslaviji in poteka po črti zapadno od vasi Farovci in Pridova in prihaja na staro mejo sevemovzhodno od vasi KorovcL Jugoslavija s polno pravico, pričakuje, da bodo zavezniki upoštevan njen veliki prispevek k skupni zmagi nad fašističnimi zavojevalci ter izpolnili njene upravičene zahteve v pogledu Slovenske Koroške, slovenskih obmejnih predelov Štajerske in Gradiščanskih Hrvatov, Dve leti Enotnih sindikatov Ponudniki gibama za „Združene države Evrope bi radi oživeli načrt o zapadnem bloku vsak poizkus ustvaritve bloka držav v Evropi, je naperjen proti interesom miru, pravijo »Izvestlja« •a Te dni Je preteklo dve leti, odkar je delavski rawed Jugoslavije prvič v svoji zgodovini ustvaril svoje svobodne Enotne sindikate. Enotni sin* dikati Jugoslavije so bR) ustanovljeni po dolgotrajni borbi, ki so Jo vodili naši narodi pod vodstvom mar. šala Tita, da bi si priborili svojo svobodo, svojo oblast in tako uresničili tiste, ideale, za katere se je delavski razred boril že dolga deset, letja. šele ko je bil izgnan okupator in -so bile premagane vse izdajalske sile v domovini, ko Je naše ljudstvo vzelo oblast v svoje roke, je bilo mogoče organizirati Enotne sindikate, kakršne imamo danes. V Enotnih sindikatih Jugoslavije je danes vključenih 840.160 članov, ki so organizirani v 8000 podružnicah. Ob drugi obletnici tega pomembnega dogodka v zgodovin) delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v Jugoslaviji, ko so si s svojo borbo ustvarili svojo svobodno množično organizacijo, ki je danes močna opora ljudski oblasti jn najtrdnejše zagotovilo za vse uspehe n-aše nove države, podaja podpredsednik Centralnega odbora RS J Vnja Lekov ič v »Borbi« pregled dvoletnega dela Enotnih sindikatov in njihove temeljne naloge v načrtni izgradnji nate države. Tov. Voja Lekovič navaja podrobne rezultate v obnovi naše države cd ča«a osvoboditve, ko je bila naša Industrija do 80»/, popolnoma porušena, poškodovana ali odpeljana, ko je bilo 973 tovarn popolnoma nesposobnih za proizvodnjo, pa do danes, ko je obnovljenih 880 porušenih tovarn, ki lahko delajo s polnim obratom. Delovni ljudje naše države so v tem času vložili ogromne delovne napore za obnovo in Izgradnjo naše države. S prostovoljnim delom je bilo samo pri obnovi stanovanjskih in drugih zgradb na vasi in v mestu, v izgradnji industrijskih in upravno administrativnih objektov, pr) popravilih starih in graditvi novih prometnih zvez — naši države prištedenih 2.773,369.387 dinarjev. Od osvobodit, ve do danes je bilo obnovljenih in na i.ovo zgrajenih 250.000 zgradb, uspo-eobljenih 5938 km cesta, 1742 mostov, a od uničenih In poškodovanih železniških zvez Je bilo usposoblje. nih 6756 km. Poleg tega je bilo izgrajenih 169 km popolnoma novih železniških prog. — Tudi na vseh ostalih področjih naše obnovitvene dejavnosti, ko je bilo obnovljenih ln usposobljenih nešteto za naše gospodarstvo važnih objektov, to bili doseženi veliki uspehi. Ti rezultati so pomembni kljub temu, da so bile naše izkušnje in organizacija dela komaj v nastanku; pomembni so zato, ker sta neslu.teni polet in pripravljenost delovnih ljudi naše drža. ve b;Ia usmerjena na izgradnjo domovine, premagovanje težav in zagotovitev takih uspehov. Milijonske množice naših delovnih ljudi so v svojem tekmovanju, ki Je dalo nove udarnike, novatorje In izumitelje, pokazale taka junaštva, kakršna so dajali naši narodi v teku svoje borbe na bojnem polju. Samo v letu 1946 je tekmovanje zajelo 600.000 delavcev, nameščencev, inže. nirjev in tehnikov, organiziranih v Enotnih sindikatih. V tem številu niso vštete delovne množice vasi in mladina. Tekmovanje je dalo 15.000 udarnikov od 4000 predlogov, ki ao jih dali novatorji in izumitelji, Je Moskva, 27. jan. (Tass). »Pravda« prinaša članek Marinina z naslovom »Ekonomske težave ZDA«, kjer ugotavlja pisec, da med širokimi množicami rmeriškega ljudstva narašča vznemirjenje zaradi približevanja gogpoiarske krize, j« vprašu.e, kaj nameravajo ameriški vod'üni krogi storiti proti tej usodni nesreči kapitalističnega gospodarstva. Predsednik republike — piše Marinin — 'je obvestil v svoji poslanici Kongres, da je zahteval od posvetovalnega sveta, naj prouči predlog3 o stafoi-izacifi gospodarstva. Istočasno je priznal, da priporočila, ki jih je dajal v svojih poslanicah, ne morejo izpolniti te zelo pomembne naloge, v svojih poslanicah je predsednik pozval industr.jce, naj znižajo cene. Pozivi te vrste pa so vnaprej obsojeni na neuspeh, kajti kapitalistični poslovni svet ne bo nikdar, popustil, kadar gre za velike dobičke. Iz več razlogov lahko razumejo vladne »argumente« kot znak, da vlada nima rumena, da bi v katerem koli pogledu nasprotovala njihovi aktivnosti. Predsednik zahteva končno od delavcev in od s n-djsatov, da se vzdržMJo vsake akcije, ki ima namen izsiliti neopravčeno povišanje mezd. Izkušnje iz leta 1946. pa so ptkazale, da se 6 stališča monopolističnega kapitala tolmači vsak poskus sindikatov Po neznatnem zvišanju mezd kot »neopravičen pritisk«. Ameriški monopoli so imeli velike dobičke v vojni, saj presega njihov zaslužek 50 milijard dolarjev. Prehod na mimo dobo pa ne bo niti najmanj vplival na višino zaslutita ameriških industrijcev. Ameriški monopoli so spremenili prehod iz vojne industrije na mirnodobno v posle, ki niso po obsegu nič manjši od poslov v vojni, vse ležkoče, l« so se pojavile, pa so zvalili na ljudstvo/ Po podatkih Kongresa industrijskih organizacij so poskočile cene za 60 % j Mezde več kot 80 % ameriških delavcev niso večje od 200 dolarjev mesečno. Po vonn tfm je sedaj ogromna vročina ameriških delavcev v žeto težkem'položaju. S tem je tudi potisnjeno Urjenje stavkovnega gibanja y deželi. bilo uspešno uporabljenih v našem gospodarstvu 1500. Tekmovanje je dvignilo proizvod, tljo v vsej naši Industriji, prihranilo ogromno materiala in goriva, izboljšalo kvaliteto proizvodnje tn zagotovilo mnoge druge uspehe. Da bi podprla sindikate v njihovih naporih za Izboljšanje življenjskih pogojev vsega našega ljudstva, je ljudska oblast storila vse, da je olajšala te njihove napore. Sprejeta je bila vrsta zakonov, uredb in rešitev, ki tvorijo delavsko zakonodajo. Samo z uredbo o plačanem letnem dopustu in prednostih na železnicah v času dopustov daje ljudska država delavcem in uslužbencem okrog dve milijardi dinarjev letno. Poleg tega je dala ljudska oblast Enotnim sindikatom na razpolago zgradbe za delavske počitniške domove, za letošnje leto pa je predvidenih za izgradnjo novih domov 64 milijonov dinarjev. Te in druge pridobitve so prinesle delavcem in uslužbencem naše države ogromne koristi za zboljšanje njihovega življenjskega položaja. Osnovna naloga naših sindikatov pa bo tudi nadalje -— pomoč delavcem in uslužbencem pri vsakodnevnem reševanju neštetih vprašanj in zagotovitev njihovega boljšega materialnega položaja jn kulturnega napredka. Ob vseh teh uspehih, ki so jih dosegli naši Enotni sindikti pri svojem dosedanjem delu,- pa bt bilo napačno in škodljivo mišljenje, da smo dosegli najvišje, kar Je mogoče. Tov. Voja Lekovič navaja predvsem naloge naših sindikalnih organizacij, da se otresejo starih birokratskih navad v delu, da se sindikalna vodstva ne Izolirajo od množic, da rešujejo vsa vprašanja operativno in neposredno. Pri tem poudarja pomen odgovornosti in odnosa do popustljivosti in napak, ki prizadenejo naš) državi in delavcem težke škode. Pri tem tudi poudarja delo sindikalnih organizacij za kulturno prosvetni m ideološki dvig delavcev. Ko bodo vsi delavci in delovni ljudje naše države v vsem dojeli pomen sprememb, ki so nastale pri nas, in kaj prinašalo te spremembe našemu delovnemu ljudstvu, takrat ne bo nailog, ki jih ne bi Izvršili, ne bo načrtov, ki jih ne bi izpolnili, in ne bo sile, ki bi ji.b zadržala v njihovem ustvarjalnem delu. Predvsem je važen za delo naših sindikalnih organizacij tudii sistem dela, njegov načrt in njegovo «prova janje v življenje. Utrditev naše države delovnega ljudstva, krepitev našega gospodarstva in dvig proizvodnje — to je danes najvažnejša naloga, ki se postavlja pred delovne množice in Enotne sindikate. Med temi nalogami zavzema osrednje mesto industrializacija in elektrifikacija, s katero bomo povečali gospodarsko in okrepili obrambno moč in neodvisno«t naše domovine. Da bodo Enotni sindikati uspešno izpolnili te naloge, morajo odločno odstranjevati svoje slabosti ln nedostatke, da bodo s svojim polnim delom pokazali, da so resnično steber nass nove države in graditelji nove družbe. Organizirati delavce in uslužbence do poslednjega, dvigati njihovo ideološko raven in jih strokovno usposabljati, zgraditi j'h v zavestne graditelje njihove lepše bodočnosti — to je danes osnovna naloga sindikatov — zaključuje tov. Voja Lekovič svoj članek. Kapitalistični monopolisti so pri-č°i.i sedaj ostvarjati nove naloge; izkoristiti hočejo gospodarske težave, k) so jih sami ustvarili, UaBor tudii stvarno nevarnost pred krizo in brezposelnostjo, da bi odvzeli delay-slit mu razredu vse pravice, ki si jih je pridobil v dolgih borbah. Ta ofenziva se izvaja pod geslom popolne odstranitve napredne delavske zakonodaje. Nova ofenziva kapitalističnih monopolov proti delavskm množicam je v skladu z zmago republikanske stranke prj volitvah. Predstavniki te stranke gredo v tem pogledu sporedno z reakcionarji dcmi i raUke stranke Ji nameravajo sprejeti v Kongresu niz zakonetcih predlogov, naperjenih proti delavcem. Proračun za leto 1947—48., ki ga je predložil predsednik Kongresu v odobritev, nas sili. da se spcmnii.no lanskih razprav o značaju povojnega proračuna. Vemo, da je proračun za leto 1946-47 izzval resne kritike mnogih zastopnikov tiakprcdnih idej, kj so odkrile, da .presegajo vojaški krediti ZDA po končani vojni za več kot lokrat mirnodobne kredite. Pristaši vlade so odgovarjali, da je proračun za leto 1947. »prehod« iz vojne v mir in da zaradi tegu ni tjoično mirnodobni proračun. Sedaj, ko imamo pred očmi proračun za leto 1947-48, vidimo jasno pravi smisel tega pojasnjevanja. V novem proračunu tvorijo izdatkj za vojsko tre-tjno skupnih izdatkov in presegajo za llkrat predvojne vojaške kredite. Očitno je. da bo proračun še bold okrepil vezi vladnega aparata z monopoli. kj so v »vojlh rokah osredotočili dobave za voj. ko. Po drugi strani bo to še bolj ojačilo vedno večjo vlogo militarističnih elementov v celotnem političnem življenju v državi. Če pustino ob strani nekatere posameznosti. je predsodirkovo. poslanico republikanska večina v celoti sprejela z zadovoljstvom. Republikanski voditelji neprestano hvalijo ono, kar imenujemo »politiko dveh strank«. V sedenjem odnosu sil pa je >#oli'tiika dveh strank« simo politika republikanske večine v Kongresu. Moskva, 27. jan. (Tass). Diplomatski opazovalec lista »Izvestlja« piše: »Vicont Tempiewood (Samuel Ho. are) m zadovoljen e sedanjim stanjem na evropskem kontinentu. V govoru, ki ga je imel v Norvichu 17. januarja, je vztrajal na ustvaritvi evropske federacije, kj naj bi se po njegovem mnenju uprla današnji »balkanizaciji kontinenta«. Tempiewoodov govor, posvečen ev. ropsjci federaciji, ni bil osamljen. Znani komite za »Združene države Evrope«, ki mu načeljuje Churchill, je pričel istega dne hrupno dejavnost v Londonu. Prv| pobudniki gl. banja za »Združeno Evropo« poskušajo ustvariti prepričanje, da gre za nekaj novega, ne pa za ponoven vznik stare In propadle Ideje o Pan-evropi iz dobe pred prvo svetovno vojno, človek se more samo čuditi pomanjkanju političnega razumevanja in takta onih, ki pod sedanjimi pogoji mešetarijo z že zdavnaj propadlim geslom. Ljudje Templewood-ekega kova pač ne razumejo, kaj se je dogodilo po vojni na evropskem kontinentu. Templewood je v svojem govoru pozival, naj se razume evropska federacije »skoraj tako kakor status dominionov«, To primerjanje je tipično za ljudi, ki bo 6e navadili — če že ne formalno pa vsaj Skoplje, 27. jan. Včeraj se jc pred skopljanskim okrožnim ljudskim sodečem pričela razprava proii skupini članov fašistične teroristične organizacije »Nacionale Siptare Demo-kratik« s Kemalom Iskenderijem — Alimom nt čelu. članom tako imenovanega Centralnega komiteja te organizacije. Ko je bila prečitana obtožnica, je okrožno ljudsko sodišče v Skoplju začelo zasliševati obložene člane skupine albanskih fašistov, zbranih v teroristični organizaciji. Danes je bil zasl San prvi obtoženec Kemal Iskenderij. Zagovor obtoženega Iskenderija in izpovedi dveh prič, za katere je javni tožilec LR Makedonije zahteval zaslišanje pred začetkom dokaznega postopka, so razsvetlili do zadnjih podrobnosti temno protiljudsiko delo članov te teroristične organizacije. Obtoženi Iskenderi je naprej opisal delo, ki je imelo namen, navezati stike z nekaterimi tujimi: konzuli v Skoplju, nato pa je izjavil: »Naš namen je bil ižvesti organizacijo na terenu, nakar bi tako organizirani odšli v Grčijo, kjer hi se oborožili z modernejšim orožjem in skupaj z monarhofašisti napravili konec demokratičnemu gibanju v Grčiji, toda glavna naša naloga je bila, da s pomočjo naših organiziranih čet in monarhofašistov zrušimo ljudska oblastva v Albaniji, Jugoslaviji in Bolgariji.« Na vprašanje javnega tožilca, kateri ljudje so se postavili na čelo te teroristične organizacije, je obtoženi Iskenderi odkrito priznal, da so bili voditelji organizacije ist: ljudje, ki so takrat vodili balistično gibanje.« Isti ljudje, ki so vod® balistično gibanje, so prišli na čelo nove organizacije. Voditelji balističnih čet so postali sedaj voditelj) nove organizacije. — Kakšen namen je imel sklep, d« stopi organizacija v stik z angleškim in turškim konzulom? — je vprašal javni tožilec obtoženca. — Kot delegati »tretjega kongresa«. ?>i b:ili morali stopili v stik z angleškim in turškim konzulom. Ta stik naj bi nam omogočil, da bi dobivali iz inozemstva potrebna navodila za delo. Ustvarit) je bilo treba možnost za čim bolj organizirano nabavljanje in preskrbovanje z modernim orožjem. da bi kasneje dosegli boljše uspehe. — Ali je bil namen akcij vaših čet in tolovajskih organizacij, da b' ustvariti pogoje za inozemsko intervencijo v FLRJ? — Povsem jasno, je odgovoril obtoženec. — Mi nismo mogli priti na oblast brez tuje pomoč:. Ne bj mogli priti na oblast, če ne bi dobivali navodil za delo, konkretno — pomoči iz inozemstva, česar smo se prav dobro zavedali. Naša namera je bila jasna. Boriti se zoper ljudsko oblast in priti na oblast s pomočjo inozemskih reakcionarnih krogov. Na vprašanje javnega tožilca je izjavil obtoženec, da je bil glavni namen organizacije, odcepitev nekaterih delov ozemlja FLRJ in sicer Zapadne Makedonije in avtonomne oblasti Kosmeta, ki naj bi se priključili Albaniji. Na vprašanje javnega tožilca, 'i kakšnih ljudi je sestavljena balistična brigada v Grčiji, je obtoženi odgovoril: — Vedeli smo samo to, da so te formacije pod pokroviteljstvom angleških imperialistov, tisti, ki so bili vključeni v posamezne čete in brigade, so bili dejansko sodelavci okupatorja. Ta brigada je bila v prvi vrsti zato formirana, da bi se borila zoper grško narodno osvobod ino gibanje, ki se bori zoper monarhofašiste. Brigada bi pozneje skupaj z monarhofašisti prišla na ozemlje LR Albanije in Jugoslavije, da zruši ljudsko oblast. — Kdo je vzdrževal to brigado v Grčiji? — Angleži. stvarno — da opazujejo evropske dr. žave kot nekaj, kaj je blizu britanskim dominionom. Po vsej pravici se lahko vprašamo: Za kakšno enot. noet Evrope« se navdušujejo Templewood, Churchill in njegovi prija-tleji? Ali ni popolnoma jasno, da se more doseč) prava enotnost evropskih narodov samo na demokratični osnovi? In vendar se vidi iz vsega tega, da sanjajo gospodarji grških Xitoeov in španskih falang o nečem drugem. V jedru Je njihov načrt o evropski federaciji popolnoma različen. Ko trdijo, da je enotnost zapadnih evropskih držav temelj tako Imenovanih »Združenih držav Evrope« — pomeni to, da nameravajo oživeti stari načrt o vzpostavitvi zapadnega Moka, ki naj bi se mu pridružila tudi Nemčija. Takšen poizkus pa ne nudi ničesar boljšega, kar so nudili do sedaj vsi prejšnji poizkusi. Organizatorji zapadnega bloka ne morejo razumeti, da zveni dairies vsak načrt, ki ima za cilj odstranitev Sovjetske zveze iz udeležbe v evropskih vprašanjih, kot zgodovinski anahronizem, ki samo izziva mračne spomenice na pekt štirih, na München ln druge kombinacije, ki so privedle do druge svetovne vojne, Samo po sebi Je razum. Ijtvo, da so vsi poizkusi, da se ustva- — Kako Angleži? — Mi vemo, da so jo vzdrževali Angleži. Prav tako nam je bilo jasno, da bi le z eno edino brigado težko dosegli svoj cilj, zato smo bili mnenja, da je naša naloga poslati svoje ljudi preko meje. Po teh jasnh ln nedvoumnih izjavah obtoženega Iskenderija o namenih pobeglih balističnih skupin, kakor tudi samih monarhofašistov v Grčiji, je javni tožilec LR Makedonije predlagal sod šču, naj takoj zasliši dve priči, ki bosta potrdili ta dejstva. Ko je obramba izjavila, da se ne upira temu predlogu,' je sodišče po kratkem odmoru razglasilo sklep, da bosta predlagani priči takoj zaslišani. Pred sođ'šče so nato pripeljali pričo Bajrama Bajraktarija. brata Muha-rema Bajraktarija, kj je sedaj v Grčiji, kjer deluje zoper današnjo gibanj« v LR Albaniji. Priča Bajram Bajraktari je izjavil, da je njegov brat Muharein nameraval uresničiti svoje načrte s pomočjo Angležev, ko bi dvignil vstajo v Albaniji. Ustvaril naj bi neko vrsto svobodnega ozemlja, preko katerega bi Angleži dobavljali vojaški material. Računal je tudi na pomoč pobeglih Albancev, ki so sedaj organizirani v Italiji in Grčiji. Priča je nato opisal, na kakšen način naj bi pomagale balistične tolpe iz Grčije in Italije. Zatrjuje, da te bil načrt do podrobnosti izdelan, kako naj bi Muharem začel vstajo v severni Albaniji, iz severne Grčije pa bi odšle čete v Albanijo z istimi nameni. Vstaja naj bi se začela v Albaniji sami, nato na področju Kosmeta in v LR Makedoniji, kasneje pa H te čete iz Grčije prišle v južno Albanijo. Načrti izdajalca Mu. liarema Bajraktarija so razvidni tudi iz nadaljnjih podatkov, ki jih je podal njegov brat Bajram pred sodiščem. Priča Bajram Bajraktari je izpove- r| Mole «11 T Evropi — pod kakršno koli firmo — naperjeni proti interesom miru, In v nasprotju z načeli mednarodnega sodelovanja . Ta zamisel, ki je po vsebini reakcionarna, vsebuje tudi nevarnost oživitve germanskega militarizma. Tega mnogi ljudje v Britaniji ne razumejo. V gvojem govoru v Norvichu je Templewood Izjavil, da naj bo britanska politika dosledna m daljnovidna. Kar se tiče Viconta Temple-wooda, nj še potrebno dokazovati njegove doslednosti, kar pa se tiče njegove daljnovidne politike, ki jo pridiga ta gentleman in njegovi somišljeniki — je še poduhali niso.« Britansko-sovjetsko društvo za tesne odnose med ZSSR in Anglijo London, 27. jan. (Router). Včeraj je bila konferenca britansko-sovjet-ske/ga društva. Konferenca je soglasno sprejela resolucijo, kij zahteva vzpostavitev tesnih odnosov med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo in poziva britansko vlado, da v okviru OZN ponovno prične s politico sodelovanja potih velikih sil. Vlado se dalje poziva, naj se v okviru OZN skupno z ZSSR zavz one za to, da se sirovine za proizvodnjo atomske energije uporabijo v mirnodobne namene, v dal, de je Muharem pisal dve pismi generalu Hudsonu, šefu angleške vojaške misije v Tirani. V teh svojih pismih je baje opisal položaj ljudske oblasti v Albaniji in hkrati zahteval obvestil, na kaj bi lahko računal, če bi se mu posrečilo v Albaniji dvigniti vstajo. Po besedah te priče, bi imela pomoč, ki jo je Muharem lahko pričakoval, dvojni značaj: prvi način dajanja pomoči se tiče pošiljanja vojaškega materiala po zračni poti oziroma spuščanja tega materiala na svobodno ozemlje; druga oblika te pomoči pa bi imela finančni značaj. Razen tega bi dobivali tudi moralno podporo, ki bi prihajala do izraza v pritisku na Jugoslavijo, ki bi imel namen preprečiti, da Jugoslavija ne bi prišla na pomoč LR Albaniji. — Zakaj je Muharem Bajraktari aklenil, da odide v Grčijo? — Je vprašal predsednik. To je sklenil zato, ker je prišel do prepričanja, da v Albaniji ni mogoče dvigniti vstaje in da se s četo ne bo mogel obdržati na albanskem ozemlju. — All so bili Muharem in njegovo vodstvo prepričani o tem, da bodo Grki sprejeli vseh 56 pripadnikov njegove čete, Je vprašal javni tožilec. — On je dejansko bolj računal na to, da ga bodo sprejeli Angleži. Po zaslišanju priče Bajrama Baj-r akta rij a je sodišče začelo zasliševati drugo pričo Hamida Emina. Izpovedba priče Emina prav tako zgovorno priča o tem, da je bil Centralni komite »Nacionale šiptare De-mokratlk« v Skoplju v zvezi s podobno organizacijo na ozemlju Grčije, z drugimi besedami, da so te in podobne teroristične organizacije delovale in se pripravljale za delovanje zoper FLRJ in LR Albanijo s pomočjo in sodelovanjem grških monarhofašistov. Višji gospodarski svet odobril bolgarsko dveletko Sofija, 28. jan. (Tass). Plenum višjega gospodarskega sveta je odobril dveletni gospodarski načrt Bolgarije. Osnovna naloga dveletnega načrta e v tem, da se obvladajo gospodarice- težave, ki sta jih pcarzrodiia vojna in fašistično gospodstvo v Bolgariji, da se doseže tn prekorači predvojna raven proizvodnje in izboljša gmotno slanje ljudstva. Načrt določa industrializacijo dežele. V obdobju od 1947 do 1948 bo v Bolgariji zgrajena tovarna za uTittna gnojila, kemični ko no: nat, nove električne centrale in rudniki. V načrtu je tudi razširjenje :n racionalizacija obstoječe industrije, ukrepi za izboljšani« letine, povečanje produktivnosti živi-.oreje, ukrepi za razšlrjifaje notranje in zunanje trgovine, za pripravljanje kadrov industrije in premeta, za organizacijo del in za ustvaritev enotnega bančnega sistema, kij bo kreditiral gospodarska t ■ ;repe državnega, zadružnega in privatnega isektorja. IziooAuitev dveletnega načrta bo pomorila, da bo predvojna raven proizvodnje prekoračena Za 54 %, da bo letna proizvodnja premoga znašala 4,5 milijonov ton. železniško omrežje razširjeno za 120 km in setvena površina povečana za 35 tisoč ha. Ostavka Giralove vlade Pariz, 27. jan. (AFP). Dr. Jose Girat je podal predsedniku Martinezu Bariu ostavko španske republikanske vlade v izgnanstvu. Kriza v angleški industriji zaradi pomanjkanja premoga London, 27. jan. (Un. Pr.) V tekočem tednu bo uvedlo na tisoče tovarn po vi»ej Britaniji zaradi pomanjkanja premega skrajšan delovni čas. Pomanjkanje pri moga je posebno prizadelo jmdusrtrl o jekla. Nekatere jeklarn« v Sheffieldu so že uvedle 4dnevm delavni teden. Pried :iuje jo, da bo proizvodnja jekla UTvanjšana za 250.093 ion. Na stotine predilnic bembaža bo uvedlo iterajšan delovni čas i-n bodo nekatere izmed njih celo obratovale 3 in 'A dneva na teden. List; pišejo, da je pcmam kanje tekst Vrih pro z-vodov doseglo v državi višek. Pro-ddialne za moške obleke so prazne, krojaške delavnice pa preživljajo največjo krizo v zgodami. Za srajce, obleke, plašč«, kravate in robce plačujejo visok« coie. Enotni sindikati v Indoneziji Haag, 27. jan. (Tass). Kol uspeh poga/janj med raznimi orgrrria?jjunri je bila ustanovljena enotna organizacija sj.nd icatov Indonezije. Sedež vodstva Enotnih sindikatov, ki štejejo preko 3 milijone članov, je v Džokjaikarti. Obsodba dveh čeških generalov izdajalcev Praga, 25. jan. (CTK). Včeraj je bila izrečena sodba nad dvema knla-boracionističnlna generaloma čcj 'a armad® za časa protektorata. General Jan Obruči; je bil obsojen na dormrtno robijo, izgubo državi,anskih pravic in zaplembo celokupnega premoženja, genral Lbor Vitez pa na 4 leta prisilnega dela, izgubo državljanovih pravic za 4 leta in izgubo polovice premoženja. Odstotek rednega dobička posebnih gostinskih podjetij, ki se knjiži v njihovo korist Od’očba zvezne vlade o stroških in dobičku državnih gostinskih podjetij do-ioĆA. da se od skupnega rednega dobička državnih gostinskih podjetij I. sku’pdaje (t.3 je posebnih gostinsk-h podjetij, ki -:o namer jcc srtrstva za trgoviro in preskrbo k t administrativnega operativnega voditelja teh podjetij. Za ostala pocebna gostinska p djrtja Pa Je sedaj m'nrster za trgov:ro i: preskrbo LRS izdal naselnjo odločb': Odločba ministra za trgovino in preskrbo LRS o odstotku rednega dobička, ki se knjiži v korist posebnih gostinskih podjetij Na p'dlafrt 3. odstavka. 6. člena odločbe vlade FLRJ z dne 31. 12. 1945. (Ur. list FLRJ 6t. 106-1945) o 9t.rr£k:h ln dobičku državnih gostinstsh pndjetij in v fpnra-zurnu z ministrom za finance LRS izda-‘am naslednjo odločbo o odstotku redneca dobitka, ki se kniižl v korit po-ebnih gostinskih podjetij. Čl. 1. Od skupnega d bička posebnega gostinskega podjetja se knjiži po odbitku prispevka v sklad vodstva podjetja na podlagi uredbe o skladu vodstva podjetja in osrednjega sklada podjetij državnih gostinskih podjetij z dne 31. decembra 1946 (Ur. list FLRJ št 106-1946) 25 odstotkov v korist samega podjetja. 25 odstotkov v korist bančnega računa -njegovega neposrednega operativnega upravnega veditelja. čl. 2. Ta cdlrčba velja od dneva objave izvaja pa se od 1. Januarja 1947. dalje. Ljubljana, dne 24. Jam. 1947. Minister za treovno in preskrbo LRS Fajfar Tore. 1. r. Minister za finance LRS Zoran Polič, 1. r. VREMENSKA NAPOVED za sredo 29. Januarja 1947 Oblačno z manjšimi snežnimi padavinami. — Temperatura zjutraj okoli 10 stopinj, čaa dan okoli 5 stop nj. TURISTIČNO VREMENSKO POROČILO z dne 28. januarja ob 7. uri zjutraj: Planica —17. jasno. ZOcm pršiča na 80 cm podlage, skakalni ci uporabni Rogaška S! ' na —7 oblačno 15 cm pr-šič-a. Jezersko —10, Jasno. 15 cm pršiča na 20 cm podlage, Kcča pod Kopo —8, sneži, 25 cm pršiča ca 80 cm podlage. Turistično društvo Slovenije. Delavci tovarne cementa v Anhovem branijo svojo tovarno pred opustošenjem in izropanjem Tovarna cementa v Anhovem je znaina po svoji velik) .anogljivosti po vsej Julijskj krajini. Se poseben pomen pa bo zadobila na polju gospodarske obnove tedaj, ko bo to področje priključeno Jugoslaviji. Tudi v tej cfmi: atami je uprava skušala nagovoriti delavce, da bi ji dovoliiii odpeljati v Italijo 200 s lotov debeih šifoer za mline. 2le »um la poskus je silno vznemiril delavce, ki so se takoj zbrali in sklenili, da ne dovolijo odvažati nsprav. Ravnateljstvo pa je že medlem imelo pripravljene kunione, na katere je hoteib natovoriti ves ta material. Spričo od- Vesti s Koroškega Prebivalstvo Ziljske doline zahteva priznanje OF za Slovensko Koroško Celovec, 27. jan. Slovensko antifašistično prebivalstvo Brnce V Ziljski dolini je na svojem sestanku izglasovalo resolucijo na Medzaveznlškt svet za Avstrijo na Dunaju, v kateri odločno zahteva priznanje Osvobodilne fronte. V resoluciji poudarjajo Slovenci, da je bila Osvobodilna fronta za Slovensko Koroško tista organizacija, s pomočjo katere so se koroški Slovenci v velikem osvobodilnem boju z orožjem v rokah uprli nacifašistični strahovladi in prispevali ogromne gmotne in moralne žrtve »a skupno zavezniško stvar ter za osvoboditev in priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji. Na slovenskih posestvih so še vedno nacistični vrinjenci Iz Medgorij pri Celovcu poročajo, da so v vasi še vedno na slovenskih posestvih tri iz Kanalske doline priseljene nacifašlstične družine, ki jih je tu naselil Heimatbund, da bi dal nemško lice prpolnoma slovenski vasi. Tudi posle občinskega tajnika opravlja še vedno nacist, ki je zagrizen nasprotnik vsega, kar je slovenskega. ločnega nastopa delavstva pa je ravnateljstvo zaenkrat opustio svojo lumcro. Ravnatelj de med drugim cvnanrl. da stroji, katere bi radi odpeljali itak ne obratujejo. Delavci pa so mu odgovorili: »Ko bo tu Jugoslavija, bo za vse stroje dovolj dela!« Kaže, da bi razne uprave, ki se pripravljajo na evakuacijo, rade pred svoj ni ohdodom izzvale incidente kot bil oni v Pulju. Anhovski delavci, pa pravijo, da nikakor ne bodo dovolili odvažati naprav iz tovarne, ker bi to povzročijo zastoj v proizvodnji in jim odvzelo kruh. Zlonamerno zavlačevanje obnove slovenskega zadružništva V Podravljah so slovenski zadružniki sklenili na občnem zboru, da čim-prej vzpostavijo svojo hranilnico in posojilnico, ki so jim jo zaplenili na-cifašisti leta 1941. Na zborovanju so zadružniki ugotovili, da koroška deželna vlada kljub svečanim obljubam in mnogim izjavam ni ukrenila ničesar, da popravi škodo, ki so jo slovenskemu zadružništvu povzročili nacifašisti. Nasprotno s svojimi ukrepi rešitev vprašanja slovenskega zadružništva le zlonamerno zavlačuje. Te ugotovitve je občni zbor pcslal v resolucijah britanski civilni upravi v Celovcu in koroški deželni vladi. V Velikovcu služi cerkev še vedno v službi velikonemškega imperializma V Velikovcu, kjer živi veliko Slovencev, je v cerkvi še vedno vse nemško. Glasilo koroških Slovencev »Slovenski Vestnik« graja postopek škofije v Celovcu in vprašuje, ali imajo po mnenju škofije amo Nemci pravico do maternega jezika v cerkvi. Obenem poudarja, da koroški Slovenci ne zahtevajo nič drugega kakor svojo pravico in da cerkev ne sme služiti ponemčevanju in s tem velikonemške-mu imperializmu. Gospodarske težave Združenih držav Amerike Sodna razprava v Skopijo odkriva, da je monarhofašistična Grčija postala središče vseh fašističnih elementov na Balkanu T nedeljo je bil v Ljubljani izvoljen iniciativni zadružni odbor kmetijskih obdelovalnih zadrng V soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani zborovanje kmetijskih obdelovalnih zadrug. Zborovanje je bilo sklicano, da ee na podlagi izkušenj iz dosedanjega dela teh zadrug določijo smernice za njihovo nadaljnje delo, predvsem pa da se naše kmetijsko obdelovalno zadružništvo, ki je bilo doslej omejeno na 31 zadrug, v glavnem na štajerskem, čim bolj razširi v našem kmetijstvu. Doba splošnega državnega načrta industrializacije in elektrifikacije, v katero stopamo, postavlja tudi naše kmetijstvo pred nove naloge. Gospodarski načrt ne bi bil popoln, če ne bi bilo vanj vključeno tudi kmetijstvo. Industrijalizacija postavlja pred naše kmetijstvo nalogo redne oskrbe novih tisočev industrijskih delavcev, ki se bodo rekrutirali z dežele, na drugi strani pa tudi nalogo oskrbe naše industrije z industrijskimi rastlinami. Naše kmetijstvo bo ob zmanj_ šanem številu delovnih moči, ki jih bo d-alo v industrijo, lahko pokrilo te potrebe z lastno načrtno proizvodnjo in mehanizacijo bdelave. Tega pa ne bodo mogli uresničiti posamezniki, te naloge bo naše kmetijstvo lahko rešilo edino preko obdelovalnih zadrug. Niso to nujno samo zadruge za skupno gospodarjenje, ki jih pri nas edino doslej poznamo in ki so najnaprednejše. To so lahko tudi zadruge nižjih vrst, kakor so pač prilike v posameznih krajih zanje primerne in ljudje zanje dovzetni. Da se bo v skladu s temi velikimi potrebami, ki jih našemu kmetijstvu nalaga načrt, naše kmetijsko zadružništvo čim bolj razširilo, je bil ustanovljen na nedeljskem zborovanju poseben Iniciativni zadružni odbor kmetijsko-obdeloval-nih zadrug. Stvarna diskusija, ki se je na zborovanju razvila po uvodnih besedah ministra za kmetijstvo LRS Janeza Hribarja in ob referatu predsednika vlade Mihe Marinka, v katero so živo posegali zastopnik] posameznih obdelovalnih zadrug, je osvetlila nekatera najbolj pereča vprašanja naših obdelovalnih zadrug. Iz poročil o delu posameznih zadrug je razvidno, da je letošnja ugodna letina vina in sadja predvsem mnogim vinogradniškim zadrugam nudila najboljše pogoje za uspešen razvoj. Kjer so znali te pogoje izkoristiti s pravilno organizacijo dela, kjer je bilo že spočetka pravilno urejeno notranje življenje zadružnikov na zdravi zadružni podlagi ali kjer so že zgodaj znali odstraniti sovražni vpliv, ki se je od zunaj in preko raznih vrinjencev zanesel v zadrugo, tam je delo in življenje zadruge teklo brez večjih ovir, tam je tudi gospodarski uspeh primeren ugodnim objektivnim pogojem, ki jih je nudila letina. Poleg nekaterih. organi-zacijskhi napak (prevelike ohišnice td.), ki. so ponekod zavirale razvoj zadruge, je bila na drugi strani druga glavna ovira uspešnemu razvoju nedvomno premajhna zadružna za* vest zadružnikov jn iz nje izvirajoče napake. Sicer je razumljivo, da v enem letu ni mogoče vsega storiti, najmanj pa prevzgojiti človeka, vendar pa bo treba vprašanju dviga zadružne vesti v bodoče posvetiti največjo pažnjo, ker je od višine te zavesti nedvomno odvisen v veliki meri uspešen gospodarski razvoj zadrug. Da se tega dejstva zadružniki sami dobro zavedajo, je pokazala tudi nedeljska diskusija. V prvem letu, ko ni bilo pogojev za načrtno delo, je bilo v marsika-ter izadrugi delo še slabo organizirano in slabo razdeljeno. Izkušnje in napake, ki so bile v tem oziru storjene v preteklem letu v posameznih zadrugah, bodo nedvomno dobra šola za bodoče leto, ko se že uvaja načrt tudi v naših obdelovalnih zadrugah. V zadrugi v Kamnici so tako n. pr. nekateri zadružniki zanemarjali delo, pisali pa so prav toliko ur kakor tisti, ki so delali. Nekateri so se brigali pretežno za svoje ohišnice, zanemarjali so pa skupno delo. Zadružniki so videli ne-rednosti, vendar pa tedaj, ko je bil čas, nihče ni storil potrebnih korakov, da bi se nered pravovčasno odpravil. Tako je bilo 50°/o zadružne zemlje slabo obdelane, kar je občutno zmanjšalo pridelek in pri čemer so bili prikrajšani tisti, ki so storili svojo dolžnost. Zadružniki so šele v zadnjem času izključili iz zadruge nekaj članov, ki so povzročali nered in škodo. Še težji primer slabo organiziranega dela in slabe zadružne zavesti imamo v vinogradniški za- drugi Sv. Peter pri Mariboru, kjer je šlo nekaj zadružnikov v največjem letnem delu v trgatvi trgat privatnikom, zadruga je pa morala najemati tujo delovno silo. Nekateri zadružniki v zadrugi niso pod vplivom sovražne propagande do zadnjega verjeli, da bodo v resnici dobili plačilo za svoje delo. Tujo delovno silo, ki jo je zadruga najela, je plačala veliko slabše, kot so bili plačani lastni člani. Taki primeri najemanja m izrabljanja delovne sile so se dogajali tudi v drugih zadrugah in so marsikje dosegli višji zadružni delež prav na račun tujih delavcev. Seveda tak način kupičenja dobička nima nič skupnega g pravim zadružništvom. Podobne tendence kupičenja dobička «o se pojavile tudi v drugih zadrugah. Tako so n. pr. nekatere zadruge začele ustanavljati lastna podjetjaj mline, žage itd., brez dvoma ne z namenom, da bi jih samo za sebe uporabljale. Dosedanja desorganizaclja v delu ln iz nje Izvirajoče krivice, ki so se preteklo leto pojavile v marsikateri zadrugi, bodo nedvomno odpadle z uvedbo načrta ln delovnih norm. V večini obdelovalnih zadrug so že sprejeli proizvodne načrte za leto 1947, sprejeli so tudi delovne norme za poedina dela. Na ta nčin bo nedvomno veliko laže vključiti v prihodnje vse delovne sile v zadrugah v delovni proces. Preprečile se bodo lahko tudi krivice pri plačilu, kajti z določitvijo delovnih norm bo tudi v naših zadrugah obveljalo načelo: Vsakemu po njegovih zaslugah! Eno zelo perečih vprašanj v naših obdelovalnih zadrugah so odnosi med zadružniki in vodstvom. Mnogokje so ti odnosi nemogoči Upravni odbori so se enostavno odtrgali od članov in se v odnosu do zadružnikov obnašajo kot gospodarji do hlapcev. Taki upravni odbori vodijo vse delo popolnoma po lastni pameti in se za nasvete in želje zadružnikov največkrat ne brigajo. Tako so se dogajali primeri, da so zadružniki morali iznašati svoje pritožbe pred oblastmi, ker se upravni odbor zanje ni menil, četudi so zadružniki dosti tesno z delom med seboj povezani, v taki zadrugi navadno nič točnega ne vedo o poslovanju, o dohodkih in izdatkih zadruge, kakor da zadruga ni njihova last, temveč last upravnega odbora. Ponekod je zopet opaziti drugo skrajnost, da namreč upravni odbori sploh niso aktivni in se za delo in napredek zadruge ne brigajo. Nič čudnega ni, da so v nekaterih takih zadrugah našli ugoden kotiček za svoje sebično in razdiralno delo razni vrinjenci in špekulant} v osebah raznih knjigovodij, administratorjev itd. Tako je v zadrugi Meljski hrib upravni odbor sprejel v zadrugo kot nameščenca nekega Drul-ca, ki se je kmalu znašel ln dejansko prevzel vodstvo zadruge. Druic je gospodaril z zadružnim premoženjem po mili volji, pošiljal je pridelek svojim prijateljem, vodil je nepopolne in lažne knjige, rezultat je pa ta, da trpi zadruga težke tisočake škode. Najbolj žalostno je pa to, da do odkritja napak, ki jih je v tej zadrugi zagrešil upravni odbor in zlasti njegov varovanec Druic, ni prišlo na pobudo samih zadružnikov, temveč od zunaj. Ta primer opozar-je naše zadružnike na budnost pred vsemi vrinjenci in saboterji obenem pa tudi, kako potrebna je aktivnost vsakega posameznega zadružnika, da se zadruga lahko uspešno razvija v korist vseh. Nedvomno je v vsaki zadrugi zdravo jedro, ki se zaveda svojih pravic in dolžnosti. In prav naloga tega jedra je, da pokaže ostalim zadružnikom napake, ki se gode v zadrugi, da daje pobudo, da se te napake odpravijo. Samolastno ravnanje slabih upravnih odborov duši delo v marsikateri obdelovalni zadrugi in celo spravlja v nevarnost njen obstoj. V takem primeru je dolžnost zadružnikov ne, da iz zadruge beže, ampak da upravni odbor odstranijo in spravijo vso stvar na pravi tir. Delo vsakega upravnega odbora pa mora biti tako, da zadružniki čutijo, da je to v resnici njihov odbor in da se od ostalih zadružnikov razlikuje edino po večjem delu in odgovornosti za zadrugo. Upravni odbori se morajo v vsaki važnejši stvari posvetovati z vsemi zadružniki in o vseh važnejših stvareh ukrepati edinole z njihovim pristankom. Zlasti je treba vedno pristanka zbora zadružnikov pri sprejemanju ah izključevanju posameznih članov iz zadruge. V veliki meri je krivda za neurejeno stanje v marsikateri obdelovalni zadrugi tudi v tem, ker st žene in mladina še vedno zapostavljajo. Zadružnice se pritožujejo, da jih možje ne pustijo na zborovanja in da jim ne dajo tiste besede in veljave v zadrugi, kot jim po njihovem stvarnem deli? pripada. Odrasli mladini, kj prav tako dela kot ostali člani, ponekod pri razdelitvi deležev niso izplačali njenega zaslužka, ker je vse prevzel družinski poglavar. Na ta način se seveda mladini jemlje pobuda in veselje za delo. Lep primer pravih odnosov do žene in mladiiie nam lahko daje Lackova zadruga, kjer je žena predsednica, ali zadruga v Zapotoku, kjer je mladina najbolj aktivna. Zadružnice so predlagale, da bi se po možnosti v vsaki zadrugi ustanovil otroški vrtec, da bi se tako žene mogle laže posvečati razvoju zadruge. Zadružna zavest v naših obdelovalnih zadrugah se ne bo dvignila zgolj s političnimi sestanki, ta zavest se bo dvignila tudi z dvigom splošne izobrazbe zadružnikov, zlasti strokovne. To se bo lahko doseglo s študijskimi krožki, s kulturno-prosvetnimi prireditvami, s knjižnicami, s strokovnimi tečaji itd. V tem oziru bi bilo omeniti vinogradniško zadrugo železne dveri, ki je priredila zadružni stro- kovno-polttlčni tečaj, ali Lackovo zadrugo, kjer so ustanovili svoj pevski zbor, tamburaški zbor, igralsko skupino in bodo v kratkem časiu pričeli z večerno gimnazijo za svoje člane, pa tudi za okolico. Taka zadruga lahko postane, kar bo morala biti prej ali slej vsaka, ne 9amo gospodarsko, ampak tudi kulturno-prosvetno žarišče svoje okolice. V odnosih med krajevnimi ljudskimi odbori in obdelovalnimi zadrugami tudi ni vse v redu. Mnogi odbori, v katerih sede razni špekulantski kmetje in drugi protiljudski elementi, ki jim zadruge ne gredo v račun, so v začetku zavirali In marsikje še danes skušajo zavirati zadruge pri njihovem razvoju. Tako je n. pr. sadjarsko zadrugo Osojnik na vse načine oviral krajevni ljudski odsor v Krčevini, ki je celo protežlral bivšega nem-škutarskega lastnika. Zadružniki so pa po večini storili to napako, da so bili v defenzivi in so iskali dostikrat zaščite pri ljudskih odfborih in celo pri višjih oblasteh namesto, da bi šli v ofenzivo in na zborih volivcev, v odborih napravili red. Tudi s to prakso morajo naše zadruge, pa tudi Ijud-ski odbori prenehati. Obdelovalni zadruge, ki pomenijo danes najmočnejšo gospodarsko oporo ljudske oblasti na vasi, morajo biti v ljudski oblasti tudi zastopani svoji pomembnosti primemo. Kajti tisti, ki so prvi spoznali in se vključili v napredne oblike gospodarstva, bodo nedvomno znali najbolje tudi drugim kazati pot k napredku. Agrarna reforma v Istri Slovenski del Istre je te dni priča enega največjih dogodkov v svoji zgodovini. Ljudska oblast je odvzela zemljo veleposestnikom in jo deli kolonistom ter malim kmetom, ki jim tako izboljšuje njihov gospodarski položaj. Agrarne komisije so začele z delom dne 21. t. m. Do sobote so razdelile že več kakor 700 ha zemlje 245 družinam. Zemljo so dobili koloni v Ankanari, Serminu in Vanganelu. V soboto se je zemljia delila v vasi Bertoki. 93 kolonskih družin je dobilo nad 130 ha veleposestniške zemlje. Nekaj te zemlje so dobili tudi demobilizirani borci JA. Ob delitvi zemlje je kolonom spregovoril predsednik okrajne agrarne komisije. Njegov govor «o koloni spremljali /. navdušenimi vzkliki ljudski oblasti, Komunistični partiji in velikima voditeljema generalisimu Stalinu in maršalu Titu. Razdelitev zemlje se je razvila v pravo slavnost, na kateri je sodeloval mešani pevski zbor, nastopili pa so tudi pionirji in pionirke in starejši koloni. Ljudstvo je izražalo splošno zadovoljstvo, da je končno zmagalo v svoji borbi. Koloni so se borili za veleposestniško zemljo že pod fašistično Italijo. Ta borba pa je bila takrat brezuspešna, ker fašistična Italija za malega kmeta in kolona ni imela razumevanja, šele ljudska oblast mu daje danes njegovo pravico in skrbi za njegov gospodarski dvig in kulturni napredek. V prihodnjih dneh bo agrarna komisija delila zemljo kolonom v vaseh San Toma, Kampel, Salara, Se-midela, Sadeto, Izola, Strunjan, Portorož, Sv. Lucija, Sičoie, škofje, Dekani, v mestu Kopru in drugod. Kakor v Bertokih so se tudi te vasi pripravile, da s slovesnostmi, primernimi zgodovinskemu trenutku, prevzamejo nekdanjo veleposestniško zemljo v svojo last. Obrtne delavnice kmečkih delovnih zadrug Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je na podlagi 5: točke, 1. odstavka 74. člena ustave izdal zaradi pravilne uporabe zakona obvezno razlago 4. odstavka 5. člena splošnega zakona o zadrugah. Ker so kmečke delovne zadruge (zadruge za skupno obdelovanje) posebna oblika kmečkih proizvajalnih in predelovalnih zadrug, ki 6e poleg drugega bavijo tudi s skupnim pridelovanjem, predelovanjem Ln prodajo kmetijskih pridelkov svojih članov, je predpis 4. odstavka 5. člena splošnega zakona o zadrugah razumeti lako: 1. da tudi kmečke delovne zadruge lahko brez posebnega dovoljenja ustanavljajo obrtne delavnice za zadovoljitev potreb svojih članov; 2. da je kmečkim delovnim zadru-gal potrebno posebno dovoljenje za ustanovitev obrtnih delavnic samo, če te delavnice delajo za nezadružnike. Delavci železoli varne v Slavonskem Brodu so se obvezali, da bodo v prvomajskem tekmovanju povečali pro. izvodnjo in izboljšali kakovost Izdelkov. Poleg tega bodo zgradili dve novi visoki peči in razširili livarno. Na gradbenem prostoru hidrocentrale v Bogatici pri Sarajevu jie bilo svečano proglašenih 11 udarnikov, pohvaljenih 87 in nagrajenih 15 delavcev. Vodja gradnje Milan Bogdanovič je na svečani konferenci opozoril tudi na dosedanje napake, ki jih bodo v novem tekmovanju odpravili. . , Fizkultura mora zgraditi vesele, zdrave in možne državliane (iz referata predsednika FISAJ-a Bata Dugonjića) V ponedeljek se je pričel y Beogradu delovni del prvega kongresa Fizkulturne zveze Jugoslavije. Po otvoritvi plenarne seje je povzel besedo predsednik glavnega odbora Fjzkultum zveze Jugoslavije Ruto Dugonjič, v svojem referatu o razvoju fizkulture v FLRJ je med drugim rekel: Prvi Ucngres :raa velik pomen za nadaljnji razvoj fizkulture in športa ier tvori v novi meri prelomnico v našem telesnovzgojnerh udejstvovanju. Kongres zaseda na začetku leta, v katerem vstopa naša država v petletni načrt industrializacije in elektrifikacije ter vsestranskega kulturnega razvoja. RazumIjvo je, da moia kongres kot vrhovni forum našega fizkultumega gibanja računali s trm važnim deCstvi m in na njem zasnovati svoje delo. Fizkulturno gibanje mora pomagati našim narodom pri zgrajevanju in vzgoji' fižkultumikov tako, da se usposobijo za to veliko nalogo. Z dosedanjim delom smo dosegli mnogo uspehov, ki jamčijo, da se bo tudi v bodoče naše fizkulturno gibanje razvijalo z novim poletom. Naša država je dosegla v svojem t Lonci mketn razvoju ogromne uspehe. Opustošenje, ki ga je pustil zn seboj okupator, so naši delovni ljudje že v mnogočem odstranili. V Jugoslaviji je ustvarjeno enotno fiz-kultumo gifoantje, kar omogoča sistematičen razvoj fizkulture in načrtno delo na tem področju. ’ Množična baza našega fizkuliurnega gibanja ise je znatno razširila in obsega na sto tisoče fizkultumjiov, in to pomeni, da so pogoji za nadaljnji razvoj zajamčeni. Nato je govoril Ratbo Dugonjič o uspehih in težkočah našega fizlcul-tumega gibanja. Ugotovil je, da smo morali prebroditi mnogo težkoč. v prvi vrsti materialne narave. Po osvoboditvi smo se znašli v opustošeni deželi, kjer niso bile požgane samo stanovanjce hiše, marveč tudi velik ded športnih dvoran, rekvizitov itd. Druga tež koč a so bile organizacijske oblike starega športa iz bivše Jugoslavije, ki «o nemoteno preživele vso okupacijo do osvoboditve. Pred fizkultummi voditelji je stala vellcanska naloga: ustvariti novo organizacijo, sposobno, da ideološko, organizacij leo in načrtno razvije ljudsko fizkulturno gibanje. Potem ko je podčrtal razllco med športom v stari Jugoslaviji in današnjim fizkultumim gibanjem, je Rato Dugonjič dejal; Če pogledam«/ naše dosedanje uspehe, ne moremo biiti popolnoma zadovoljni. V borbi s starimi pojmovanji, s starimi navadami, ki bi hotele napraviti iz fizkul-tOne torišče, na katerem bi kraljevala brezidejnost in politična nevednost, nismo dosegli popolnega uspeha. Zato v prvi vnsti mislimo, ko govorimo o prelomu, kj ga naj napravi kongres v fidflul turnem gibanju, na izboljšanje dela v t«j smeri, da se fiz-kulitumo gibanje v vsej svoji širini in po vsej svofii vsebini povsem poveže s političnimi, etničnimi in tlco-nemskimi načeli ljudske države. Fizkultura ne sme biti pot, kj bi ločevala mladino od veličastnega deda izgradnje naše nove družbe. Fizkultura mora biti ena izmed poti, po kateri bo stopala mladina k Izgradnji naše države. Osnovna gesla vseh rekcionamih elementov, ki poikušajo vnašati svoja reakcionarna pojmovanja tudi v fizkulturo, so, da ni potrebno povezati šport s politiko, da je potrebno gojiti šport zaradi športa itd. TaUšni nezdravi pojavi, kj so se kot ostanek starega vtihotapili tudi v naše fizkulturno življenje, zahtevajo od kongresa ne samo, da jih obsodi, marveč tudi, da najde način, s katerim jih bomo odstranili. Nato je Rato Dugonjdč navajal primere’dela posameznikov in fizkul-turnih organizacij, ki niso v skladu z novim flzkulturnim gibanjem . Statistični podatki niso popolnoma realni. Po eni strani je veliko število mladincev, ki se bavijo s fiz-kulturo, toda niso registrirani, po drugi strani pa število registriranih fizkulturnikov ne vključuje istočasno tudi števila onih, ki se sistematično bavijo s fizkulturo. će upoštevamo, da je v Ljudski mladini Jugoslav jie včlanjenih več kot milijon in ppl mladincev, tedaj lahko povsem svobodno izyedemo zaključek, da je število 232.000 fizkulturnikov prenizko. Velik uspeh je število prijavljenih za tekmovanje za fizkulturni znak v letu 1947. Toda tudi tukaj so napake v pogledu izpolnjevanja norm in v socialnem gestavu tekmovalcev.' Podatki dokazujejo, da naše fizkul-tumo gibanje nj zajelo delavske, posebno pa vaške mladine. Njegovo osnovo še danes tvori dijaška mladina, sinovi srednje jmovitih staršev. Krivdo zato nosi vodstvo, ki ni znalo pritegniti tudi tiste mladine, ki je to najbolj zaslužila in kateri je to najbolj potrebno. Rato Dugonjič je navedel primere slabega in dobrega dela posameznih fizkultumih organizacij na terenu. Zatem je govorit o pomenu tekmovanj za fizkulturni znak in o veliki napaki, ki jo delajo voditelji v naših fizkultumih organizacijah. Glede vprašanja širine fizkultumega gibanja in sil, na katere se naslanja, je dejal: Danes ne moremo govoriti o razvoju fizkulture v naši državi, če istočasno ne postavimo pravilnega vprašanja skupnega sodelovanja fizkultumih organizacij z ljudskimi oblastmi, ljudsko mladino in enotnim sindikati. Praksa je pokazala, da tem, kjer ni bilo normalnega sodelovanja, tudi ni bilo uspehov pri delu. Na koncu svojega referata je Rato Dugonjič med drugim rekel: »V fizkulitumem gibanju ne sme biti nobenega mladinskega, sindikalnega, ali katerega koli drugega voditelja, ki se bavi s fizkulturo, da ne bi popolnoma razumel tudi vseh organizacijskih in tehničnih vprašanj fizkulture sploh in njenih posameznih panog. Po drugi strani morajo vsi stari fizkulturni voditelji popolnoma razumeti program novega fizkultumega gibanja in pomagati mladini, da razvija svoj' duh ni ljubezen do države, do svobode' 'n nadaljnje Izgradnje. Fizkulturni voditelji morajo vzgajati mlado pokolenje nove Jugoslavije v duhu brezmejne vdanosti domovini in ljubezni za njeno izgradnjo in obrambo. Vzgojijo naj smele ljudi, ki se ne bojijo nobenih težav, ter razvijejo njihove sposobnosti in visoke moralne kvalitete. Z vsemi silami morajo pomagati, da, se s fizkulturo zgradijo veseli, zdravi in močni državljan; Federativne ljudske republike Jugoslavije. Takšno fizkulturno gibanje moramo ustvariti in ga tudi bomo ustvarili.« Konec govora Rate Dugonjića je bil pozdravljen z viharnim ploskanjem. Nato je podal generalni sekretar glavnega odbora Fizkultume zveze Jugoslavije Miroslav Kreačič izčrpno poročilo o delu v pretekli dobi in o novih nalogah fizkultumega gibanja. Planinski teden v Celju Planinska skupina SFD KladivarJa v Celju je sredi januarja priredila nekaj propagandnih prireditev, s katerimi je skušala poživiti zanimanje za planinstvo, za alplnLzem. za gorništvo sploh. 16. Januarja je predaval tov. Uroš Zupančič o razvoju, krizi ln novih potih alpinizma. Pokazal je 150 diapozitivov. Predavanje Je poslušalo do 700 ljudi. Razveseljivo Je bilo. da se ga je udeležila v velikem, številu mladina. 18. januarja je bila odprta planinska razstava, ki Jo je zbrala planinska skupina PD Gregorčič na Jesenicah v spomin padlim borcem. Tako Je ta z ljubeznijo -n .poznanjem stvari urejena razstava na svoji poti po Sloveniji obiskala najprej metropolo ob Savinji, da v lepi podobi poda gorsko lepoto predivsem delovnemu ljudstvu. Razstavo je v štirih dneh obiskalo nekaj tisoč ljudi. Bilo je mnogo mladine, manj pa delavstva, ker je razstavni prostor res od rok. V nedeljo 26. januarja se Je vršil prvi mladinski pohod v gore. na Mozirske planine. kjer je lani avgusta meseca mlad-'ta pomagala pri obnovi Mozirske koč- na Gol teh. Državno prvenstvo v umetnem drsanju Prvenstvo države v umetnem drsanju bo v Ljubljani v dneh 8. in 9. februarja t. 1. Prijave tekmovalcev je treba .poslati na Fizkulturno zvezo Slovenije — strokevce-mu odboru za drsalne športe, najkasneje do srede 5. februarja. V sobe to 8. februarja ob 15. bodo tekmovali v obveze ih šolskih likih, v nedeljo 9. februarja od 10. ure dopoldne dalje Pa bo tekme vanje v prostem drsanju. * FD TRIGLAV, nogometni odsek. Obveščamo vse igralce I. moštva, rezerve, junior je v in subjuniorjev. da so tehnični treningi vsak torek, sredo, ipetek :m soboto v telovadnici IH. realne gimnazije za Bežigradom (za topniško vojašnico j, in sicer od 18.30 'do 22. Ure. KULTURNI PREGLED * I 0 nov! Vidmarjevi šahovski knjigi Te* dnj je izšla v Državni založbi iovenije nova šahovska knjiga na-!ga velemojstra dr. Milana Vidmar-, pod naslovom: »Razgovori o ša- I z začetnikom«. To je torej učbe-k šaha. kakršnega je isti pisec že -ed leti izdal z naslovom »šah«, akor smo že tedaj videli, ne bi ogli najti za tako delo boljšega rokovnjaka in pisca. Novo delo je izširjeno. izpopolnjeno in na Se represtejši način uvaja začetnika pravila in osnove šaha. Posebnost da je vsebina podana v pogovo-h med stricem in nečakom. Taka alika sicer ne koristi sistematično-:i. s kakršno se ponaša n. pr. Vuko-ičev »Uvod v šah«, ki je pa na dru-i strani prezgoščen in suhoparen ir vzbuja vtis, da je le zasnutek ve-kega d'sla. Pri tej knjigi, nasprot-a, peđaja psec v bistvu težavno sebino tako lahkotno in poljudno, a jo bo mogel z nekaj marljivosti edits vsak začetrik. Poživljajo jo oleg prretnrga sloga mnogi spimi-i, zanimivi dogodki in odlomki iz šahovske zgodovine ter filozofska razglabljanja o šahu in življenju sploh. Posebej velja poudariti nekaj stvari. Predvsem smo lahko šahisti hvaležni za izvajanja dr. Vidmarja o objektivni, zlast] vzgojni vrednosti šaha za človeštvo — šaha, ki je življenje v malem, a ne samo enkratno za posameznika. Dalje ima trajno vrednost poglobitev teorije o moči šahovskih figur in polj, ki sta jo pred desetletji zlasti razvijala dr. Lasker in SnOsko - Borovski. Priznanje zasluži tudi učna metoda, ki pričenja pri končnicah in ne, kakor je bila doslej navada, pri otvoritvah, ki so za začetnika pravi pragozd variant in problemov, šahovski vsebini seveda ni kaj ugovarjati. Ne strinjam se z načrtom za šahovske figure, ki so res da ideja, lajšajo nam pa preglednost; zato se kralj, dama im lovec vse premalo med seboj ločijo. Novi izraz črta je dober, ne zdi se mi pa dosledno, da je dosedanja vrsta označena s tem pojmom, medtem ko je linija postala vrsta. Bolje bi dosedanij rabi m naravnemu pojmovanju črta ustrezala Uniji, vrsta pb vrsti. Utegnil bi kdo vprašati, če je bil ta prevod potre-ben, ko je diagonala kot manj znana tujka še vedno ostala. Izraz križni udar za »en passant« — mimogrede — je primeren, vendar bi nam jezikoslovci gotovo našli še boljšega. šahovsko besedišče bi kazalo tu in tam še očistiti.. će pomislimo na naša srednješolska leta, ko nam je bil na razpolago kvečjemu kak starinski »Dufresne«, je novi učbenik res lepo darilo najmlajšemu šahovskemu rodu, ki ga bo gotovo pomagali množiti, kot si vsi želimo, kot si je zamislil tudi pisatelj sam. Knjigo pa bo z veseljem prebral tudi vsakdo, ki s« količkaj zanima za šah. Izražam pri tej priliko željo mnogih, da bi kaj kmalu izšla tudi nameravana knjiga razgovorov z močnejšimi šahisti, ki bi potem pomagala v večji meri vzgajati močne šahiste in mojstre. Knjiga ima lep papir in tisk in čedno obliko. Zasledil sem kakih pet manjših tiskovnih napak in diagram 19 ima devet črnih kmetov; tudi »dva polj-a« mj nista všeč. Cena 85 din je še primerna in je bila gotovo določena glede na to, da služi učbenik množični stvari. A. Preinfalk. Russkij žurnal — Ruski list Namesto lainstcih »Tekstov dla čte-nija« _ je začel Slovenski knjižni zavod izdajati v večjem formatu nov časopis za učenje ruskega jezica: »Russkij žurnal — Ruski list«. 1. številka prinaša med drugim članek Liona Feuchtwangerja (»Svetovne literature si ne moreš misliti brez Gorkega«), Vadima Koževnikova črtico (»Najvažnejše«), Borisa Izakova pismo iz Pariza, članek o sovjetskih univerzah, humoreske V. Ardova »Gamma« (z ilustracijami) i. dr. Vsak članek je opremljen s slovarčkom. Tik list nedvomno ustreza živi potrebi tisočev, ki se pri nas uče ruskega jezika in si žele lahkih tekstov s slovarjem. V nadaljnjih ■številkah bo »Russkij žumal« prinašal tudi nadaljevanje radijskega tečaja ruščine jz »Obzornika«. »Ruski list« stane na leto 110 din, posamezna številka 12 djn. Naroča se pri Slovenskem knjižnem zavodu v Ljubljani, Poljudna razprava o Dnjeprostroju Pri Slovenskem knjižnem zavodu je izšla kot 11. zvezek Poljudno znanstvene knjižnice slovenska izdaja spisa beograjskega univ. profesorja inž. Bogina Kneževiča »Dnjepro-stroj«. V lahko umljivi obliki, nazorno in jasno kaže pisec na 16 straneh gipfln tiki pojav sovjetske elektrifikacije, Dnjeprestroj. Kaže bralcu položaj Dnjeprestroja in osnove načrta, opisuje napravo in pripoveduje zanimive značilnosti o nje gradnji. Razprava bo zanimala vse, ki se zavedajo velikega pcmena elektrifikacije za našo prihodnost. Nove knjige in revije Dr. Leopold Ješe: Oftalmologija. Izdala Državna založba Slovence. Strani 374. Ljubljana 1946. France Prešeren; Poezije. 3. izdaja. Skrb za izdajo besedila je :’mel Avgust Pirjevec. Izdal . Slovenski knjižni zavod. (Minda turna izdaja). Strani 256. Ljubljana 1946. Ruski list. Izhaja meisečno. Ureja Društvo za Icultumo sodelovanje Slovenije s Sovjetsko zvezo (Vetra Brn- čič). Izdaja Slovenski knjižni zavod. Zvezek 1. Ljubljana, januarja 1947. Inž. Bogić Knežević; Dnjeprostraj. Poljudno znanstvena knjižnica, zvezek 11. Ižiia I. Slovenski knjižni zavod v Ljubljani. Stranj 16. Ljubljana, 1946. 12 filmske kulture FILM O UZBEŠKIH DRAVNEKIH V taškentskih filmskih ateljejih so izdelali film »Kirurg«. Režiral je delo K. Jormatov. Film prikazuje delo uzbeških zdravnikov med Domovinsko vojno in njih nadčloveške napore in uspehe. Scenarij sta napisala A. Spešnjev in J. Jaluner, glasbena spremljava k filmu je delo komponista A. Kozlovskega. »AMERIKA IN FILM« Nova knjiga o filmu je izšla v londonski knjižni založbi Faber & Faber. Napisala jo je Margaret Far-rand Thorpova in se imenuje »Amerika in film«. V njej govori o vplivu na ameriško družbo, literaturo, likovno umetnost, glasbo in ples in obratno o vplivu vseh teh faktorjev na film. Knjiga je opremljena z vrsto najlepših fotografij iz ameriških filmov poslednjih desetih let. Naročnike »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« opozarjamo naj od 1. februarja 1947 dalje nakazujejo naročnino ter porav-vajo račune našega oglasnega oddelka le na novih poštnih položnicah s številko 60-404S OS ker so naše položnice s številko 11-739 od 1. februarja 1947 neveljavne. UPRAVA »Slovenskega poročevalca« DNEVNE VESTI KOLEDAR Sreda, 29. januarja: Franc Šaleški. Branimir četrtek, 30. januarja: Martina, Desislav SPOMINSKI DNEVI 29. januarja 1573. — Začetek kgečkega upora pod. Matijo Gubcem DEŽURNE LEKARNE Danes: Lekarna Bahovec. Kongresni trg 12; lekarna Murmayer, Sv. Petra cesta 78. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama Sreda. 29.. ob 14.30: Šestakov-Smasek: Veliko potovanje. Zaključena predstava za pionirje. — Ob 19.30: O’Neill: Ana Christie. Red M. četrtek. 30., ob 19.30: Kreft: Velika puntanja. Red četrtek. Petek. 31., ob 19.30: Moliere*>Vidmar: Učene ženske. Red H. Sobota. 1., ob 19.30: Car Emin: Na straži. Red E. Nedelja, 2.. ob 14.30: Kreft: Velika puntanja. Izven. Znižane cene. Ob 19.30: Moliere-Vidmar: Učene ženske. Izven. Znižane cene. Abonenti reda M imajo danes v sredo, predstavo ameriške drame »Ana Christie«. Za današnjo predstavo šestakov-Sma-skove igre za pionirje. »Veliko potovanje«, so še vstopnice na razpolago. V prodaji so dopoldne pri dnevni blagajni v Operi, in pol ure pred pričetkom predstave v Drami. Cene so znižane, od 24 Din navzdol. Začetek predstave ob 14.30. Opera Sreda. 29.. ob 19.30: Čajkovski: Pikova dama. Gostovanje Josipa Gostiša. — Red K. četrtek. 30.. ob 19.30: Rossini: Seviljski brivec. Red C. Scbota. 1.. ob 19. 30: D. Švara: Veronika Deseniška. Red B. P. I. Čajkovski »Pikova dama« z gostom Josipom Gostičem bo drevi cb 19.30 un za red K. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Sreda, 29... ob 15: Gorinšek: »Rdeča kapica«. Izven. četrtek. 30.. ob 19: Žižek: »Miklova Zala«. Zaključena predstava za sindikat Delavnice Drž. železnic. Petek. 31., ob 15: Wuolijoki: »žene na Niskavuoriju«. Red LMS-2. SCbota, 1., ob 19.30: Gounod: »Faust«. Izven. Nedelja. 2.. ob 14.30: Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Izven. Ob 19.30: Žižek: »Miklova Zala«. Izven. SPOREDI DRŽAVNIH KINEMATOGRAFOV LJUBLJANA — UNION: Sovjetska glasbena komedija »Letališče Semibaba , tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. SLOGA: Sovjetski film -Svatba« in dokumentarni f-lm »Balkanske igre 1946«. Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15. KODELJEVO: Sovjetski film Fant iz našega kraja«, tednik. Predstava ob 20. ŠIŠKA: Sovjetski film »VeIga, Volga«, tednik. Predstava ob 20_ MARIBOR ESPLANADE: Sovjetski film >Zoja Kosmodemjanska«, tednik. — GRAJSKI: Sovjetski film »Prelepa Vasil jica«. tednik. CELJE METROPOL: Francoski film »Alibi«. tednik. DOM: Francoski film »Prekletstvo dijamantov«, tednik. KRANJ: Sovjetski r.lm »čeveljci«, tednik. SEKRETARIJAT IOOF SLOVENIJE obvešča vse tovariše in tovarišice, ki imajo pravico do Partizanske spomenice 1941, a še niso oddali vprašalnih pol za dodelitev' spomenice, naj predložijo iste sekretarijatu IOOF, Erjavčeva 12. najkasneje do 15. februarja 1947. Vprašalne pole morajo biti izpolnjene v dveh izvodih, ki jim je priložiti dve sliki. m FZS planinska skupina Ljubljana priredi v nedeljo 2. februarja 1.1. skupinski smuški izlet na Vršič. Odhod iz Ljubljane v nedeljo z vlakom ob 5.49, povratek cb 2C.30 .Cena vožnji tja in nazaj za oseoo din 60. Izlet samo za «izjvežbane smučarje! Prijav© do petka do 16. ure v pisarni planinske skupine. Masarykova 14/11. 195-n Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I. V četrtek 30. t. m. bo .predaval referent ministrstva za kmetijstvo tov. Vladimir Koprivnikar o »Novodobni vzgoji pritličnega sadnega drevja na malih vrtovih«. Začetek točno ob 19. uri v mineraloški predavalnic: na univerzi (dohod preko dvorišča). Skioptične slike. — Vstop prest. 194-n ČO OF. Pelje — Ljudska univerza. Dne 29. januarja t. 1. ob 20. uri priredr' v kinodvorani na Vevčah četrtna Ljudska univerza predavanje o •Slovenski Koroški Predava tov. Trošt Franje. Pozivamo vse članstvo OF k čim večji udeležbi. 201-n Dr. Fr. Debevec: Splošna in diferencialna diagnostika začetne jetike, zlasti pljučne. 520 strani, 203 slike. Umetniški papir. Dobi se v Slovenskem knjižnem zavodu, Ljubljana. Pred škefijo. 202-n Dvorakova balada ženin - Mrtvak je eno najpomembnejših vckalno instrumental-nth del slovanske glasbene literature, zahteva velik izvajalni aparat: tri soliste, zbor in orkester in je izredno učinkovito. Ravnatelj Polič je pripravil ta koncert za ponedeljek v Unionu. Vstopnice v Matični knjigarni. 196-n Fizkulturno društvo Domžale obvešča vse prizadete, da v nedeljo 2. februarja ne bo vaditeljskega tečaja zaradi drugih obveznost:, ki so določene za ta dan. Tečaj bo zopet prihodnjo nedeljo 9. feor. v običajnem času. — Naprošamo vse množične organizacije, da mladino, katero so poslali v tečaj, ne zaposlujejo drugod, ker je za tečaj točno sestavljen učni načrt tako. da se bo v določenem času predelalo vse, kar je za društvene vodnike neobhod-no potrebno in bi zato taki, ki izostajajo od rednega obiska tečaja, ne mogli slediti rednemu pouku. — Tehnični odbor Posnemanja vredno. Namesto venca na grob člana Irana Erbežnika, je darovala Kmetijska zadruga na Viču din 500 za Ustanovo Soc. Fonda na Viču. Kmetijski zadrugi iskrena hvala. 197-n Strojepisni pouk po specialni najuspešnejši metodi s spisovanjem raznovrstn:h pisarniških del s posebnim ozirom na pravopis in vzorno obliko izdelkov. Na razpolago skroji raznih sistemov. Praktično znanje za vsako javno in zasebno službo. Uspeh zajamčen. Ure dopoldne, popoldne ali zvečer po želji. Informacije, prijave: Specialni zasebni individualni pouk. Domobranska 15. (Vodi ravnatelj Christof Drago.) 198-n Knjigovodstvo (vseh vrst tudi poenoteno). stenografija in korespondenca po hitri in uspešni metodi. Izbira predmeta po želj-. Praktično znanje za vsako zasebno ali javno službo. Ure dogovorno. Prijave: Specialni zasebni pouk. Domobranska cesta 15. 199-n Parno in kadno kopališče »Slon« zopet odprto. . 200-n OPOZORILO MESTNEGA VODOVODA — LJUBLJANA Uprava Mestnega vedo voda v Ljubljani poziva vse upravitelje in lastnike hiš, stanovanjske najemnike ter vsa podjetja m ustanove, ki se oskrbujejo z vodo iz Mestnega vodovoda, da z vodo varčujejo v kolikor je največ mogoče. Predvsem naj pazi j q na to, da voda ne bo iztekala po nepotrebnem in da regulirajo iztoke vode (zaradi zamrznjenja) .na pran7 tenak curek. kar povsem zadostuje, da se prepreči zamrznenje vode v cevovodih. Upoštevati je treba, da je zaradi izredno suhega pretečenega poletja in jesenii in zaradi izredno suhe zime padla raven talne vode na minimum, kakor še ni bil zabeležen v tem času v vseh letih obstoja mestnega vodovoda. Ako se ne bo posvečala pažnja skrajni štednji: z vodo, je ogrožena redna dobava vode v Ljubljani. Pripominjamo, da so črpalne naprave ,v mestni vodami preobremenjene in je nevarnost. da Se zaradi: prevelikih obremenitev pckvarijo, ter bi se v tem primeru deloma ali pa povsem ukinil dovod vode. Zato ponovno apeliramo na v se potrošnike, da skrajno varčujejo z vodo in upoštevajo spredaj navedene težkoče. Uslužbenci Mestnega vodovoda bodo kontrolirali iztoke v posameznih hišah. Kjer bodo ugotovili napake na iztokih ali da voda po nepotrebnem izteka, bo uprava Mestnega vodovoda presežek vode zaračunala po višji ceni, kar naj vzamejo konzumenti na znanje. V primerih ponovnih prekrškov ali kjer se z vodo kljub temu opozorilu še nadalje trati, se bo dotok vede zaprl. Vsa podjetja in ustanove, ki imajo možnost. da se oskrbujejo z vodo iz lastnih vodnjakov, pa naj se poslužujejo svojih naprav, da bodo s tem razbremenili pre-kemerno porabo vode mestnega vodovoda. OPOZORILO GLEDE ČIŠČENJA HODNIKOV Mestni ljudski odbor za glavno mesto Ljubljana opozarja vse hišne posestnike in upravitelje, vse posestnike nezazidanih parcel, ob katerih so bedniki za pešce ter vse estale prizadete osebe, da takoj očistijo hodnike za pešce vzdolž hiš in nezazidanih parcel. Obenem je treba odmetati sneg tudi iz kadunj ob robnikih. .posebno še v območju cestnih požiralnikov, kamor se mora voda prosto odtekati. Takoj je treba odkopati na hodnikih vse stare ostanke ledu, poledenele hodnike pa redno posipati s peskom, pepelom ali ugaski. Paziti je treba, da se pri čiščenju asfaltnih hodnikov ne poškoduje asfaltna plast. Mestni ljudski odbor opozarja vse prizadete, da bo Naredna Milica izvajanje gornjih obveznosti redno nadzirala ter kršilce v smislu obstoječih predpisov kaznovala. — Mestni ljudski cdbor za glavno mesto Ljubljana. RADIO LJUBLJANA, MARIBOR IN SLOVENSKO PRIMORJE 56** m/449 m Spored za sredo 6.30 Koračnica. Dnevni spored. Iz naših časopisov. 6.45 Zabavna glasba. 7.00 Jutranji koncert. 7.30 Napoved časa, poročila, objave in radijski koledar. 7.45 Pesmi jugoslovanskih narodov. 12.30 Napoved časa in poročila. 12.45 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 13.00 Oddaja za pionirje: Pionirji v borbi — vmes igra Pionirska godba iz šiške. 13.30 Skladbe španskih skladateljev za violino in klavir. 13.45 Iz opernega sveta. 14.30 Napoved časa in poročila. 14.45 Medj'murske narodne pesmi v Flöglovi priredbi poje Dušan Pertot. na klavirju spremlja M. Zebre. 18.00 Radie-dnevnik. 18.15 Igra Trio Radia Ljubljana. 18.45 Energijski problemi Slovenije v zvezi z načrtnim gospodarstvom. 19.00 Makedonske narodne pesmi igrata na kitari Pavlovič in Jovanovič. 19.15 Napoved časa in poročila. 19.30 Lahka glasba. mali oglasi in objave. 19.45 Zdravstvena ura: Dr. Mirko Kalin: Pomen živalske tuberkuloze za človeško zdravje. 20.00 J. Brahms: Varijacije na Haydnovo temo; I. Stravinski j: Ognjeni ptič. 20.30 0. Nedbal: Scherzo capricioso; A. Dvorak: 1. in 2. st. iz IV. Simfonije v g-duru. 21.00 Kar si kdo želi. 22.00 Prenos vesti Zvezne postaje iz Beograda. 22.15 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s Sovjetsko zvezo (17. lekcija). 22.30 Reproduciran nočni koncert. I totale Ošlaju SLUŽBO IŠČEJO TRGOVSKA POMOČNICA, stara 25 let, z osemletno prakso v trgovini z mešanim blagom, išče zaposlitve. Ponudbe na A. B. Mozirje ob Savinji (poštno ležeče). 1287-1 BRIVSKO-FRIZERSKA POMOČNICA išče zaposlitve kjer koli s 1. februarjem. Naslov se dobi v ogl. odd. SP. 1986-1 MESTO PISARNIŠKE PRAKTIKANTINJE iščem. Ponudbe na oglas. cdd. SP pod »Vestna in delavna«. 2027-1 UPOKOJENKA išče službo gospodinje pri majhni družini. Ponudbe pod »Februar« na ogl. cdd. SP. 2025-1 STAREJŠA PERFEKTNA KUHARICA išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. SP pod =15. februar«. 2063-1 ZAPOSLITVE V TRGOVINI, trafiki ali podobno. iščem. Imam srednješrlsko izobrazbo ter sem pripravna. Ponudbe na ogl. odd. SP pod Veselje«. 2048-1 DEKLE srednjih let išče službo kot gospodinja k resni osebi. Nastop februarja. Naslov v ogl. odd. SP. 2049-1 ŠOFERSKO SLUŽBO Cšče tovariš. Ima večletno prakso za vsa motorna vozila. Naslov SP Celje. 2055-1 BRIVSKA POMOČNICA z večletno prakso želi zaposlitve v Ljubljani ali bližnji okolici. Naslov v ogl. cdd. SP. 2046-1 SLUŽBO kot hctelski sluga ali za pomoč v večji kuhinji iščem. Nastopim lahko takoj.-Naslov v ogl. odd. SP. 2065-1 ZAPOSLITEV V PISARNI ali temu podobno. tudi izven Ljubljane, iščem. Naslov v cgl. odd. SP. 2066-1 SLUŽBO DOBE PERFEKTNEGA INDUSTRIJSKEGA STATISTIKA. po možnosti s fakultetno izobrazbo in glavnega arhivarja, po možnosti s prakso, sprejmejo Jugoslovanske tvornice gume. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom je poslati upravi podjetja. 1988-2 VEČ STROJNIH INŽENIRJEV po možnosti s prakso v obratu, strojnih in gradbenih tehnikov, računovodij, korespon-dentov (korespondentk), tehničnih kal-kulantcv, planerjev (terminskih lovcev), sprejmemo takoj. Ponudbe na naslov: Tovarna letalskih delov, Maribor. Tezno. 1989-2 SNAŽILKA ZA TRGOVINO, par ur dnevna zaposlitev, se sprejme takoj. Naslov v ogl. odd. SP. 2033-2 ČEBELAR išče pomagača (lahko začetnika). Prednost: nekoliko vešč mizarstva. Pisati na oglas, oddel. SP ped »Prizadeven-. 2028-2 LITOGRAFE. pretiskarje sprejme Uprava grafične industrije LRS, Ljubljana. Masarykova 14/1. 2015-2 RESNO IN POŠTENO DEKLE, ki ima veselje do otrok in vajeno vsega gospodinjstva sprejmemo takoj. Podmilščakc-va 1, pritličje. 202C-2 POSTREŽNICA za enkrat na teden naj se oglasi v Rožni dolini na naslov v ogi. odd. SP. 2037-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO, vajeno vseh hišnih del, sprejmem v Gradišču 15/n., desno. 2038-2 PISARNIŠKO MOČ z znanjem strojepisja, iščem. Ponudbe pod »Vestna« na oglas, oddelek SP. n 2039-2 ENO DAKTTLOGRAFINJO s prakso in potrebno izobrazbo in enega administrativnega uradnika-co potrebujemo za takoj. Prošnje poslati pod značko »Pred-izobrazba« na cgl odd. SP. 2071-2 ZASLUŽEK INSTRUIRAM vse predmete za nižjo gimnazijo za stanovanje in hrano. Ponudbe na ogl odd. SP pod »Akademik-. 2064-4 NEMŠKI' POUK IN KONVERZACIJO nudim za zmeren honorar. Novi trg 1/1. Lavrenčič. 2077-4 PRODAM POCENI RAZPRODAJAM pisalne, šivalne, mesarske (Wolf, polnilni in gnetilmi stroj) in vse estale stroje, stružnico na jermenice 180 cm. kovaško in drugo orodje, manjše električne in bencinske motorje, diname, filmske projekcijske stroje, kamere in agregate, fotograske in radijske aparate, ženska in moška kolesa in razne druge izbrane stvari. »Starina- — Novakovič, Zagreb, Vlaška 101. tel. 24-589. 1993-5 PERZIJSKE IN JUGO-PERZIJCE pirotske preproge dobite pri ABC, Medvedova c. 8, poleg Gorenjskega kolodvora. 2010-5 PUH PERJE prodajamo. Trgovina »Julijana«, Frančiškanska ulica št. 3, hotel »Slon«. S. P. 15-5 RADIO 5 cevni dobre znamke poceni prodam. Našle v v cgl. odd. SP. 2034-5 SANI 6 sedežne, lepe, močne in angleško vprega prodam. Ljubi Matija, Mirje 4, dvorišče. 2025-5 KLAVIR — dunajska znamka, v najboljšem stanju, z lepim tenom zaradi! selitve pečici naprodaj. Naslov v oglas, oddelku SP. 2060-5 BAKREN KOTEL za perilo, 701, železna peč (šamot) vodovodna litoželezna školjka, belo emajlirana, deli štedilnika: plošče, okovje, bakreni kotlič za vodo, pečici naprodaj. Naslov v oglas, oddelku SP. 2062-5 STEKLENO STENO (metno steklo) 4V=X3 kv. m prodam. Vprašati v trgovini Anton Kadivc. Sv. Petra nasip 1. 2051-5 RADIO, 5 cevni, moderne in velike oblike, čist in močan glas, 5 valov, pripraven za hotel, kino, gostilno, prodam ,po primerni ceni. Berlot. Celovška 74. 2059-5 KREDENCO, mizo stole, cinkovo pralno korito prodam, št. Vid 37. Ogled 2. febr. od 9. do 11. 2040-5 ŽENSKO KOLO. šivalni stroj nn otroški voziček prodam. Ponudbe pod »Koliko« na ogl. odd. SP. 2041-5 PREPROGE, sesalnik za prah, smuči, drsalke. šeksne. jahalno sedlo, knjigoveška stiskalnica, stenske ure itd., naprodaj pri »Prometu« nasproti Križanske cerkve. 2042-5 RADIO. 7 cevni, ugodno prodam. Ogled od 12.—14. Poljanska c. 11. 2044-5 KRAVO MLEKARICO, ki bo teletila' čez mesec, predam. Rakovec. Notranje gorice 8. Brezovica. 2047-5 NATIONAL BLAGAJNO, moderno, za večje podjetje, prodam. Naslov v ogl. odd. SP. 2069-5 RADIO 5 cevni super, mali format, prodam. Vprašati pri Domitrovič, Tyrševa 41/1. 2075-5 RAZ&UŽEVALNI IN SUŠILNI APARAT, Patent Junkers dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd. SP. 2078-5 PEČKO, vzidano. 75 cm visoko, za sobo, blago za ženski plašč, ugodno naprodaj. Zatišje 5. pri Remizi. 2068-5 KUPIM PISALNI STROJ, dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe poslati c a našle v: Zveza prosvetnih delavcev m nameščencev, Ljutomer. 1970-6 PISALNI STROJ, čeprav v slabem stanju, kupim. Ponudbe z navedbo tvorniške znamke in c era© na ogl. cdd. SP pod »Popravilo«. 1943-S PISALNI STROJ, dobro ohranjen, novejšega tipa kupi Kelih Franc, Javornik, Dobravska 8. Gorenjsko. 1878-6 MOTORNO KOLO ,novo ali vsaj dobro ohranjeno, lahko (98, 120 ccm) kupim. Ponudbe na naslov dr. Grilc. Sv. Pavel pri Preboldu. 1764-6 RJUHE. KAPNE, moške in ženske obleke, čevlje, moško perilo itd. kupujem. Alojzija Drame. Gallusovo nabrežje 29. 581-6 MOŠKO IN ŽENSKO KOLO dobre znamke in dobro ohranjeno, kupim._ Informacije trgovina Cunder, Igriška 3. 1927-6 MOŠKO KOLO manjše raste št. obročev 26 col takoj kupim eventualno tudi zamenjam za novo normalno kolo. Ponudbe na ogl. odd. SP pod »Kupim aid zamenjam«. 2022-6 ZNAMKE: C.ommissariato — Coli in Rupnikove kupim. Ponudbe na ogl. odd. SP pod Takoj — znamke«. 1956-6 ZBIRKO ZNAMK kupim. Tudi boljše posamezne. Ponudbe na ogl. odd. SP pod »Ponudba«. 1958-6 DVE NORMALNI TRANSMISIJSKI OSI premer 65—80 mm, dolžina cca 3500 mm in 8 kompletnih krogličnih ležajev, premer 70 mm, dobre vrste, kupimo takoj. Nujne ponudbe na Oglasni zavod Hrvatske. Zagreb, Trg Republike 5. pod brej 5111. 1990-6 ČELJUSTNI DROBILEC za finejše drobljenje kamna in cent-rofugaJmo črpalko 250 1/min.. višina črpanja 15—30 m, kupimo. Ponudbe poslati na: Keramična industrija. Petrovče. 2052-6 TEKOČINO ORMTGTIN za razmnoževalni stroj ORMIG (dunajski proizvod) kupi Zdravilišče Golnik. 2056-6 KDO IMA KOMBUŠO? Želim odkupiti kembušo, zdravilni čaj. Naslov v ogl. odd. SP. 2043-6 MOTOR znamke BMW 500 ali Horex 350 kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. SP ped BMW 2074-6 OPEKO ZIDAKE. 35.000 komadov, lahko tudi staro, samo očiščeno, kupim. Naslov v ogl. odd. SP. 2076-S STREŠNE ŽLEBOVE, 15—30 m. iz pocinkane pločevine — rabljene, dobro ohravj njene kupim. Sluga Jože, Kamnik. Žale št. 3. 2082-6 f ZA VEDNO NAS JE ZAPUSTIL V STAROSTI 84. LET NAŠ STARI OČE, TAST IN STRIC ZALOKER MAKS POGREB POKOJNIKA BO V ČETRTEK, 30. T. M. OB 3. URI POP. Z ŽAL, KAPELE SV. NIKOLAJA K SV. KRIŽU. LJUBLJANA 28. JAN. 1947. MAKSIMILIJAN, RUDOLF, BARBARA, STANISLAVA, TEREZIJA, VNUKI; MARIJA ZALOKER, SNAHA, IN OSTALO SORODSTVO. ZAMENJAM LEPO STANOVANJE V VILI ln centru Celja zamenjam za stanovanje v Ljubljani. Pečar. Trubarjeva 3. Celje (Odobrene od stanc van J. oddelka.) 1719-7 DVOSOBNO STANOVANJE, kuhinjo, vse parketirano, v Trnovem, zamenjam za v centru. Bežigradom ali v bližini tramvaja. Večje ali manjše, vseeno. Poizvedbe: Opekarska 31. 2050-7 NEPREMIČNINE HIŠO, Cesta dveh cesarjev 128 in Prelov-čeva 13 ter 2000 kv. m sveta na Brdu prodam naj višjemu ponudniku. Prelo-vec, Dalmatinova 13. 2021-8 PARCELO na Viču preda Zdešar Pavle. Viška 55. 2079-8 V NAJEM GOSTILNO. BUFFET ali krčme vzamem v najem. Grem tudi za družabnika Imam svojo cbrt. Ponudbe na ogl. odd. SP pod »Lastna obrt«. 2031-9 SOBE TOVARIŠ išče sc bo z vso oskrbo v centru mesta. Ponudbe na oglas. odd. SP pod »Pridem takoj». 1994-10 LEPO DVOSOBNO STANOVANJE z velikim kabinetom in kopalnico zamenjam za enosobno po možnosti s kopalnico — v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. SP pod »Hitro«. Z032-10 OPREMLJENO SOBO v centru, z dvema ale tremi posteljami iščemo. Plačamo tudi v živilih. Naslov v oglas, oddelku SP. 2026-10 OPREMLJENO SOBO, eventualno z garažo. išče ravnatelj podjetja. Po možnesti v centru. Naslov v ogl. odd. SP. 2024-10 PRAZNO SOBO oddam v D. M. v Polju. Naslov v ogl. odd. SP. 2019-10 OPREMLJENO SOBO z eno ali dvema posteljama iščemo. Ponudbe na ogl. odd. SP pod »Dve P'stelji«. 2036-10 DVA MLADA ZAKONCA iščeta opremljeno sobo ali .prazno, po možnosti s souporabo kuhinje. Plačata dobro. Pismene ponudbe na cgl. odd. SP pod Mirna zakonca«. 2045-10 OPREMLJENO SOBO iščeva. Ponudbe na ogl. odd. SP pod »Dva študenta«. 2070-10 SOBO dobi v najem starejša žecs'-a. najraje šivilja. Naslov v ogl. odd. SP. 2072-10 RAZNO VAŠKO KNJIŽICO na im© Lozič Mara sem izgubila 16. januarja 1947 v tramvaju. Najditelja prosim, da jo odda Ravnikarjeva 4. 2030-14 PROGLAŠAM ZA NEVELJAVNO osebno izkaznico, OP izkaznico na ime Cirila Dolanc, Trbovlje Loke 186. 2061-14 ZAHVALA V nedeljo 27. januarja smo položili k večnemu počitku pri Treh Farah, našega ljubljenega, nenadomestljivega očeta in starega očeta VRANIČARJA JURIJA posestnika v Slamni vasi Vsem, ki ste z nami sočustvovali in spremili našega dragega ateja na njegovi zadnji poti, najiskrenejša hvala. Slamna vas, Metlika, Chicago, Ljubljana 29. jan. 1947. Janez, Jože, Tone in Manija, otroci; vnučki; vnukinje; snahe; zet, in ostalo sorodstvo. NEPRIČAKOVANO NAS JE ZAPUSTIL NAŠ DOBRI MOŽ IN OCE FRANC CURK POL. N AD STR AŽ N IK V POK. POGREB DRAGEGA BO V ČETRTEK, 30. JANUARJA 1947 OB 16. URI IZPRED VIŠKE CERKVE NA POKOPALIŠČE NA VICU. LJUBLJANA 28. JAN. 1947. ŽALUJOČI: IVANA, ŽENA; MARY IN FRANJA, HČERKI. Zahvala Vsem, ki ste z nami ob neizmerni nesreči iskreno sočustvovali, nas tolažili ob tako nenadni smrti našega nad vse ljubljenega sina in bratca ALEKSANDRA- SASE ga spremili na njegovi zadnji potj in darovali toliko cvetja, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Ljubljana 28. jan. 1947. Neutolažljivi starši: ANTONI-JA in STANISLAV ter sestrica NEVENKA KAHNE. POZIV! ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI v likvidaciji poziva vse osebe in podjetja, ki so kadar koli pri njej položile svoje državne vrednostne papirje, naj ji čimprej predlože — v kolikor tega še niso storile — potrebno izjavo v dvojniku v smislu Pravilnika o izvajanju zakona o konverziji predvojnih notranjih državnih dolgov in obvez z dne 10. septembra 1946. ZLATO ZAPESTNO URO sem izgubila cd Vnanjih goric po Tržaški cesti do Viča. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi na Milico, Blerweisova cesta Ljubljana. 2623-1-4 POUK ZA NEŠIVILJE pri Kuclar Lini. Knafljeva 4/II. 2002-14 PROGLAŠAM ZA NEVELJAVNO oblačilno karto na ime Gačner Martin, Celje. Pohorska. 4. 2053-14 PROGLAŠAM ZA NEVELJAVNO osebno iskaznico na. ime Dobov čnik Marija. Vrbje 59, Žalec. 2054-14 NA POSTAJI KRANJSKA GORA ali na Putnikovem vlaku do Ljubljane sem Izgubila stremena. Prosim najditelja, da mi vrne proti nagradi, Galle, Medvedova 14/II. 2080-14 KDO BI VZEL ZA SVOJEGA Viz starega fantka? Naslov v ogl. odd. SP. 2072-14 OPOZORILO! Vse. ki se pismeno obračajo na nas s prošnjo, naj jim sporočimo naslove malih oglasov prosimo, da priložijo 4 din za odgovor. Oglasni oddelek SLOV. BOROĆEVALCA Šelen-burgova ulica št. 3 Dotrpela je naša ljubljena hčerka in sestrica AGICA ŠARC Na njeni zadnji poti jo bomo spremili v sredo 29. t. m. ob 15.30 uri z žal, kapelice sv. Janeza, na pokopališče-k Sv. Križu. Ljubljana 27. jan. 1947. ŽALUJOČI OSTALI. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je danes, dne 27. januarja ob % 10. v starosti 83. let, odšel k Vsemogočnemu njegov zvesti služabnik Gjuro Sokolić župnik v pokoju, duh. svetnik djabovske škofije, itd. Na mrtvaškem odru leži na Žalah, v kapeli sv. Krištofa. Pogreb bo v sredo, 29. t. m. ob 15. uri z žal, k Sv. Križu. Šmartno ob Savi, Ljubljana 27. januarja 1947. Zahvala Vsem, ki ste spremili- na zadnji poti prijatelja in tovariša UŠAJA ANDREJA gostilničarja »Skalne kleti« v Celju kakor tudi tov. zdravniku dr. Hočevarju za njegovo vztrajno in požrtvovalno pomoč iskrena zahvala. Celje 27. januarja 1947. Žalujoča žena JOŽEFA, in ostalo sorodstvo. Vanda Vasilevskaja: ^2 Zasužnjena zemlja »Agica, tista iz Mačkova, ki je vzela zidarja iz Lipič, se ne spominjaš?« »Še neka druga je...« »Iz Bržegcrv? Ne, ne tista. Torej ta Veselovskijeva me vpraša: — Dumajka pa živi zdaj v Kalinah? Kakšna Dumajka? — vprašam.« »Ana se vendar piše Dumaj!« »Ali sem jaz to vedela? Nisem. Šele med pogovorom sem uganila, da gre zanjo. In zdaj vem vse.« Glave so se tesno primaknile: »Kaj? Kaj?« »Povedala mi je, kako je bilo. Ta Ana je iz Racuhov, tam poleg Lipič.-Oče je imel hektar ali dva, toda vse je dobil brat, ne ona.« »No, in potem?« »V Racuhih je živel Mihael Kanja — ti, Zoska, se ga morda spominjaš, oče je kupil od njega svinjo...« »Ne spominjam se ...« »Kupil jo je, kupil, midve takrat še nisva bili poročeni.« »No, in naprej?« »Ta Kanja je imel ženo, otrok pa nista imela. On je nagnal ženo in začel živeti z Ano.« »Jezus Kristus!« »Čista resnica, tako mi je pravila Veselovskijeva. Ona že ve, od nje do Racuhov je bliže kakor od nas do Mačkova. In Kanja je v Lipice vozil svinje...« »No, in potem?« »Živela je z njim kaki dve leti, morda tudi dalje... Nekoč je Kanja zavalil svinjo na voz, se pretegnil in umrl — kaka dva meseca bo od tega. In ko je umrl, je prišla njegova žena z brati in nagnala Ano. Pred porodom je bila... Pognali so jo, pa še po glavi jih je dobila za na pot. Pobrala se je pa šla...« »Usmiljeni Bog...« »Tistikrat je potem prišla k nam in rodila na sredi ceste. To • je vse!« Zasopla Roječka si je oddahnila in zmagoslavno pogledala babe, ki so jo pazljivo poslušale. »Torej so jo pognali?« »Pognali! Kaj pa drugega? Je bilo tam kaj1 njenega? Niti drobtinice. Vse je dobila žena.« »Je bil Kanja bogat?« »Pa kako! S svinjami je trgoval, zemlje mnogo, in hiša. Veselovskijeva je rekla — kamenita!« »In je vse dobila žena?« »Do zadnje mrvice! Otrok nista imela.« »Ana se je tisti dve leti lahko do sitega najedla...« »Zdaj pa so jo pognali po svetu...« »Prav ji je! Pa še kosti so ji krepko polomili Z oženjenim se ti speča! Saj je vendar vedela, da ima ženo.« »Človek se kar ne more načuditi, kakšen je svet. Čisto brez sramu je živela z oženjenim?« »Brez sramu.« »Kako je le žena mogla to gledati?« »Kaj pa naj bi storila? Zato pa se je takoj, ko je umrl, vrnila v svojo hišo...« »Praviš, da je kamenita?« »Kamenita, Veselovskijeva je rekla ...« Zmajevale so z glavami in se niso mogle načuditi: »V kameniti hiši je živela, zdaj pa se ji je tako obrnilo ...« »Sredi ceste roditi...« »Če bi bil Kanja živ, bi še danes bila gospa...« »Še bolj ko prej, ker bi imela otroka, Kanja pa je bil nor na otroke! Zato je tudi svojo ženo pognal...« »Toda, prosim te—« »Pa so pravili, da se je spozabila s tistim gospodom, ki je bil tu čez poletje...« »Noben gospod ni bil, ampak Mihael Kanja iz Racuhov...« »Lepa reč.« Roječka je pogledala čez prag in planila pokoncu: »Ljubi Jezus, Sedim, sedim, pa je že večer! Domov moram! Zoska, pridi jutri lan plet!« »Pridem, samo malo pozneje, ko bom doma gotova.« »Me ne boš nalagala?« »Pridem, no, pa še Staškovo ženo bom pripeljala!« »Prav, ljuba moja.« Roječka je odšla, za njo še Galinskijeva in Juzefovka. Čez minuto se je z vrta Galinskijevih zaslišal klic: »Katjaževka, pridi sem, dragica, nekaj ti moram povedati!« »Kazimirževka, si slišala?« »Zoska, kaj ti je povedala Roječka?« Šušljaje, šepetaje se je raznesla novica po vasi. Ženske so klepetale za živimi mejami, ob lesenih plotovih. Od začudenja so široko odpirale usta in ploskale z žuljavimi rokami: »Ljubi bog ...« Rokopise sprejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva ulica St. 5/H, Telefon uredništva in uprave št. 55-22 do 55-26. Tiskarna »Slovenskega poročevalca«. ^ Glavni urednik Lev Modic.