Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽJ Dva jubileja. Petindvajsetletnica internacionalnega strokovnega gibanja (1901—1926). — Obletnica »Zedinjenja strokovnih organizacij« v Jugoslaviji in »Zedinjenja železničarskih strokovnih organizacij«. — 10.—17. oktobra agitacijski teden. V avgustu 1901, torej pred 25. leti, se je vršil kongres skandinavskih razrednih strokovnih organizacij. Sedem držav jse je udeležilo tega kongresa in med temi tudi zastopniki strokovnih zvez Nemčije, Belgije in Anglije. Na tem kongresu se je sklenilo, da ustanove strokovne organizacije raznih držav eno strokovno internacionalo. Tako ustanovljeni strokovni Internacionali se je priključilo 2 milijona 300.000 članov. Drugi kongres 1. 1902 v Stuttgartu je določil prve konkretne internacionalne delovne smernice: medsebojno podporo v stavkah, medsebojne informacije o socialno-politični zakonodaji in upo-stavitev stalne internacionalne centrale. Strokovna internacionala je iz 2,300.000 članov narastla na 17 milijonov članov. Svetovna vojna je prekinila redno delovanje internacionale. Večina članov je morala v vojsko. Poleg tega so zapadli nemški strokovničarji v nacionalni šovinizem in patriotizem. Toda po vojni se je mternacionala oživela in silno povečala.. Ljudje, ki so se vračali razočaram in nezadovoljni iz strelskih jarkov, so se trumoma vpisovali v eiavske razredne strokovne organi- Jf'Jnterna.9ionali se ie priklju-cilci tudi ameriška strokovna zveza pod vodstvom že umrlega Gomper-sa. Ko pa je internacionala nedvomno izjavila, da stoji na stališču neizprosnega razrednega boja in da je njen končni cilj ne samo zvišanje plač, temveč odprava mezdnega si-ste.1jla sploh in vpostavitev pravič-nejšega družabnega reda, je Gom-Persova reformistična zveza izstopila iz internacionale. Ob času razkola politične internacionale je Edo Fimmen znal s svojim ognjenim temperamentom obvarovati v glavnem strokovno internacionalo pred težkim razkolom, ki je nastopil povsod na političnem polju in vsled nerazumevanja voditeljev, kaj je politična in kaj strokovna organizacija, vlekel s seboj tudi razkole v strokovnih organizacijah. V času razkola v politični internacionali je strokovna internacionala organizirala velike mednarodne politične akcije: bojkot proti Hor-thyjevi Madžarski, preprečitev transporta municije v Poljsko med vojno s Sovjetsko Rusijo, pomoč po vojni prizadetim narodom. Ko se je mednarodno politično gibanje proletariata zopet okrepilo, je strokovna internacionala prepustila politične funkcije internacionalnemu političnemu pokretu. Pa tudi internacionalne gospodarske bitke, ki jih mora bojevati strokovna internacionala, nisoi nič manj važne od političnih. Da omenimo le internacionalni boj za osemurni delovnik, za odpravo nočnega dela v pekarnah, proti brezposelnosti, proti fašistovskemu in žoltemu sindikalizmu, podpora generalne stavke na Danskem, Angleškem. Kapitalizem se ne združuje več •e nacionalno, temveč že se ustvarjajo internacionalni kapitalistični trusti. Internacionalni kapital hoče vsemu svetu diktirati svoje pogoje, oe celo organizacija hišnih posest-'k0Y J® organizirana internacional-kn’ äa,tako lažje izkorišča najemni-• Z-ato tudi mora biti dein nro-ani. tudi mora biti delo organi-11 iracionalno, da se orga-lzJrajo konkretno boji na interna- cionalni podlagi. Strokovna bojna fronta ne sega več od PrYvalj Pa do Siska, nego od najskrajnejšega kraja v Skandinaviji pa db zadnjega otoka v Tihem oceanu si stojita nasproti Delo in, Kapital, dva razreda. Internacionalno strokovno gibanje se mora danes boriti z neverjetnimi težkočami: gospodarska kriza in brezposelnost neugodno vplivata na strokovne zveze po vseh deželah. Tem težkočam bo delavstvo kos le tedaj, ako se vpostavi eden enoten strokovni delavski pokret. In tukaj moramo povedati resno besedo: Kdor v Jugoslaviji navaja delavce na izstop iz Strokovne komisije, ki je diel strokovne internacionale, ruši enotnost strokovnih organizacij, igra izdajalsko vlogo. Kdor pod krinko »enotnosti« ustanavlja izven strokovnih organizacij nekake posebne odbore in poziva delavce, naj vodijo sodisciplinirano in razbijaško opozicijo v Strokovni komisiji (ne-uvaževanje sklepov kongresov, konferenc, sej central in podobno) ta razbija internacionalno fronto proletariata. In tak bodi proklet in ožigosan kot izdajalec. Anglo-ruski komite deluje na to, da se združita obe strokovni internacionali (Amsterdamska in Rdeča) v eno in dogodki kažejo, da bomo kmalu vsi člani ene mednarodne strokovne zveze. Mi, v vsaki podružnici, v vsaki centrali, delajmo na to, da bo v nacionalnem smislu ostal strokovni pokret enoten in močan in s tem delamo indirektno na ustvaritev enotnega internacionalnega strokovnega pokreta. V znamenju težkega boja , proti kapitalizmu, v znamenju zbiranja duševnih in ročnih delavcev vseh držav, praznuje ta mesec strokovna internacionala svojo 251etnico. Nihče od mož, ki so stali pred 25. leti ob rojstvu internacionale, ni mislil, da bo v tako kratkem času postala sila sedemnajst milijonov organiziranih delavcev. Istočasno pa je obletnica strokovnega zedinjenja organizacij v Jugoslaviji in mi železničarji še posebej slavimo obletnico našega zedinjenja. I ežke so bile borbe, razgovori, konference, projekti. Veliko je bilo nerazumevanja, bojazni, pomislekov. Ali zdrav razum in nujnost je gnala naprej, da se združi vsled razkola tepeni proletariat v enotno silo. Oni, ki so imeli gotove cilje, so delali proti. Samo iskreni borci za boljšo proletarsko bodočnost so ostali zvesti in trdni. Nič ni pomagalo tudi psovanje, govoričenje o komedijah, proletariat Jugoslavije se je združil. Res je, da n:e popolnoma. A ne po krivdi onih mož, ki so mislili iskreno, nego po krivdi onih, ki so se bali zedinjenja. Tipografi so v zadnjem času odskočili, dasi so baš oni predložili projekt štatuta, p0 katerem bi se naj zedinjenje izvršilo in se je po njem tudi izvršilo. Ali kdor pozna, kdo je tipografska organizacija in kakšno vlogo igra v razrednem boju, se temu ne bo čudil. Takšne in podobne zapreke so se stavile na pot konsolidaciji razdrapanega strokovnega pokreta. Ali kljub vsemu smo danes, ob obletnici našega zedinjenja, lahko zadovoljni. In mi železničarji še posebno. Naša armada je narastla čez 5000 članov in ustanavljajo se nove podružnice. Pred vrati Beograda smo. Vkljub vsemu. Eno leto dela, eno leto uspeha. Kdor je mislil, da mora pasti hrast z enim zamahom, ni mož dejanj, nego brbranja. Kdor je pričakoval, da mora v enem letu biti popravljeno vse to, kar je uničilo pet let, je neresen in neiskren. Zato pa vneto na delo v drugem letu. Svoj jubilej proslavljamo skupno s Strokovno komisijo. Pripravimo se na toi proslavo. Od 10. do 17. oktobra je agitacijski teden. Vsak član se naj sam pri sebi zaveže, da v tem tednu pridobi enega novega člana. In: naše organizacije se z enim zamahom podvoje. Akcija za volitev delavskih zaupnikov bo mnogo lažja. Naj bo v vsaki postaji organizacija »Ujedinjenega Saveza Železničarjev«. Ta agitacijski teden naj bo’ tudi teden solidarnosti. Idite in pomagajte v vsaki delavnici, v vsaki tovarni, rudniku, povsod, kjer so delavci, organizirati. Sklicujte sestanke, shode, poročajte . . . Naprej, sodrugi, med one, ki čakajo na vašo besedo. Njih mesto ja med nami. Idite in: privedite jih v krog združene, organizirane proletarske zajednice. Mir med nami proletarci — vojna kapitalizmu! Naj živi Ujedinjena Delavska Strokovna zveza Jugoslavije! Naj živi Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije! Naprej v neizprosni razredni boj! Kriza v rudarski industriji in boj rudarjev Rudarji, plačajte stroške pravde. — Kako je, kjer ni organizacije. »Premog je v privatnih rudnikih predrag, ne kupim ga več.« Rekel je prometni minister in dobave za državo so bile ustavljene. »Ni odjemalcev, ustavim delo,« je rekla Trboveljska premogokopna družba in ustavila mezde rudarjem. In bilo jih je 8000, ki so bili naenkrat brez kruha. Takšna je igra v sistemu današnje družbe. Tako izgleda razredni boj dejansko. Oglejte si ga, ki še vedno nočete vedeti, da to ni samo politično geslo. Kupec in prodajalec sta se sprla, pravi producent — rudarji, so pa plačali pravdne stroške. Pa je rekel minister prometa: »15 odstotkov znižajte cene, pa vzamem premog.« Trboveljska se je obotavljala, ponujala 10 odstotkov, a minister je bil trd. In se je udala. Saj ni nič hudega, če se uda. Škode ne bo trpela. In je rekla, kakor žid: »No, naj bo — 15 odstotkov.« »Udarimo!« Pa so udarili v dlan in kupčija je bila sklenjena. »Račun?« »Ah kaj, račun,« je rekla Trboveljska. »Oni tam,« in pokazala je na rudarje, »ga bodo že plačali. Dobri plačniki so,« »Pa dobro, dobro,« je zadovoljno pomencal roke Kapital. Tedaj se je obrnila Trboveljska k onimi ki so gladovali in rekla glumeč prijateljico delavstva: »Hvala bogu ... za vas sem se bo-fiia. ponižala sem se, samo da boste jedli. Idite delat... Ali, uslugo za uslugo . .. Nekoliko več, nego 8 ur pa bo trebalo potegniti, da ne bo škode. Saj vidite! 15 odstotkov so mi odtrgali.« Rudarji so osupli. »Ni mogoče. Dovolj imate dobička. Kaj je vam 15 odstotkov. Kapljica, ki je ni videti. Nam pa je zvišanje delovnega časa pogibel. Izmozgani smo!« Ali tedaj je Trboveljska namršila obrvi, pogledala strogo: »Kaj? Upirate se? . .. Dobro, dobro ... Kdor ni zadovoljen, naj pride po knjižico. Poglej jih no, nehvaiež-neže?! Za vas smo se trudili, vi pa tako? Kdo pa ste prav za prav? Kaj pa predstavljate prav za prav? Ali niste najemniki in mi govorimo, da vi ubogate?« Tako se je končala ta velika komedija, ki je rudarje zasužnjila še bolj. Javnost, ki ne zna računati, (ali noče?!) pravi, da dobi sedaj država cenejši premog. Ali ta popust mora -izravnati in plačati delavec - rudar. Družba ostane pri svojem dobičku, ona ne zgubi ničesar. S to igro se je napovedala vojna proti 8 urnemu delovniku, proti zakonu o zaščiti delavcev, kratko: to je nov pohod kapitalistov proti socialnim pridobitvam delavskega razreda. In ta udar je nanešen tam, kjer je kapitalizem čutil najmanj odporne sile, to je pri rudarjih. Ker jim manjka organizacije, so se mirno lotili tega dela in kakor se vidi — mirno uspeli. Krivda? Kje je krivda? Karl Marks pravi: Osvoboditev delavstva je v rokah delavstva samega. Kje ste rudarji, da vas ni videti? Tri konference. (Delavska konferenca 29. avgusta t. I.j konferenca kretnikov m premikačev 12 sep tembra t. L; konferenca vlakospremnega osobja 19. septembra t. 1.) »Ujedinjeni Savez železničarjev Jugoslavije« je tekom tega meseca imel tri konference. Vse tri velevažnega pomena in značaja za okrepitev in utrditev organizacije. Reakcija, ki je zadnje tedne tako hudo pritiskala na železničarje in na vse delavstvo, if vzbudila v železničarjih toliko odporne sile, da lahko rečemo, da se ne bo kar tako reduciralo, zniževalo plač, kršil osemurni delavnik, kakor si to kapitalisti mislijo in predstavljajo. Izvozna sezona je pred durmi. In da bi izcedili čim večji dobiček z čim manjšimi stroški, so izdali tako nečuveno okrožnico, da je prosto škandal. V zadnji številki smo jo priobčili. Torej za profit naj bo železničar na razpolago in to brez vsake nagrade (razen visokih in pogostih kazni za vsako malenkost) noč in dan, v času počitka in celo v času, ko zavživa svoj skromni kruhek. Poleg tega pa se je še pojavila okrožnica, ki ukazuje, da izmučen železničar, ako se vozi dvorni vlak mimo, ves čas stoji »mirno« (Habtacht) in mu predpisuje, kako se ima obnašati. Torej olike se uči stare, odrasle ljudi. Nikjer in nikdar se še pa ni po-javna okrožnica, ki bi odrejala, da se ima železničarjem plačati z"a prekomerno delo toliko m toliko, ki bi zabičevala, da se mora spoštovati osemurnik in da se mora z uslužbenci in delavci postopati kot z ljudmi. Nego vedno in povsod: Samo delaj, garaj, vleči, trpi, ubogaj, spoštuj, pozdravljaj, plačaj kazen, marš na cesto ... itd. In ni čuda, da je vse to vzbudilo še večjo aktivnost med železničarji. Prva konferenca se je vršila 29. avgusta 1926. Bila je to delavska konferenca in navzoča sta bila 102 delegata iz cele države. Predsedoval je s. Koren iz Zagreba, podpredsednik je bil s. Klinc iz Siska, zapisnikar pa s. Krajnik iz Maribora. Dnevni red je bil: 1. Delavski položaj; 2. Naše intervencije; 3. Pravilniki, premije, obleke; 4. Naši ukrepi. Poročilo k 1. točki je bilo izčrpno. Referent je govoril najprej o urnih plačah, ki so jih nekateri smatrali kot uspeh. V resnici pa je bil to poraz, kar se vidi sedaj; ker z urnimi plačami so bili delavci izročeni na milost in nemilost delodajalca. Zboljšanja plač ni bilo, nego poslabšanje na celi črti. Obljube ministrov, med njimi Sušnika, da se naj »Pravilnik« naredi. Moral bi se že, a to, kar bi se moralo, se ni izvršilo, kakor toliko obljub, Na anketi za »Pravilnik« so bile vse organizacije. Naša je bila takrat še slaba, A nekatere organizacije pa niso vzele stvar za resno. Vzele so se legitimacije, t. j, vozne ugodnosti provizioniranemu delavstvu. Provizijski sklad se sabotira. Minister Jankovič je izdal pri podražitvi juž. žel. velik letak, kjer je obljubljal vse, a dobili smo le udarec za udarcem. Starostno zavarovanje je bilo ukinjeno. Naše intervencije so hodile od Poncija do Pilata in po enem celem letu truda in boja smo ljubljansko direkcijo pripravili, da je uvedla starostno zavarovanje po takozvanem S. T. B. sistemu. Ali sedaj še to sabotirajo po postajah razni načelniki in moramo za vsako stvar nastopati in intervenirati. Vsi, ki se čutijo »višje«, ovirajo odredbe direkcije. Na Hrvaškem pa vlada v tem popoltli nered. Načelniki nočejo tam ničesar slišati o tem. In to vse se dela zato, da lahko delajo z delavci, kar hočejo. Samo nekatere se je sedaj začelo sprejemati v provizijski fond, ki pa se zavlačuje. Tako se vleče taka prošnja do 6 in več mesecev. Govori o povrnitvi davka za delavsko osobje. Ko se jim pa je povrnilo, je Beograd takoj rekel, da mora tudi delavec plačevati davek in je takoj dal v finančni zakon davek za ročno delo. Bolniška blagajna. Tu pa drugod nismo uspeli zato, ker so gotovi ljudje imeli svoje politične cilje in niso hoteli, da bi vzeli v svoje roke bolniško blagajno. Samo Slovenija je šla preko vseh intrig, Ker je sedaj »zveza« gospodar v bolniški blagajni v centrali, vsakdo vidi, kako gre in kaj se dela v korist železničarjev. Na skupščini v Beogradu so bili gotovi delegati le glasovalna mašina. Sklenilo se je sicer, da se skliče izredna skupščina, da se sprejme nov pravilnik za bolniško blagajno. Ali minister je ta sklep razveljavil, kar smo zvedeli šele sedaj. Gospodje od »Zveze« s 40 delegati niso in tudi ne centralna uprava bolniške blagajne, obvestili o tem železničarje. Treba samo 23 delegatov, da se skliče izredna skupščina, a do danes še ni sklicana. Sedaj smo jo zahtevali mi s 5 delegati. Bomo videli kako stališče zavzame »Zveza«. S 1. aprilom se je obljubljalo zboljšanje na celi črti. Ali prišel je 1. april in kreditov ni bilo — pač pa redukcija. Za nove kanone in drugo je dovolj denarja, delavstvo se je pa črtalo iz služb. Če bi bilo pri nas brezposelno zavarovanje, bi delavstvo tega tako ne občutilo. Ali denarja za to ni. Pač pa je, ki so ga sicer dali delavci, a leži v hipotekarni banki nad 7 milijonov če ne več. Zato za nas redukcija ne sme ostati. Obrnili smo se na vse strani. Sedaj grozi še večja redukcija. Deloma smo prvo redukcijo zavrnili in so bili nekateri že reducirani sprejeti nazaj. Ali to so zvedeli gospodje pri direkcijah šele pred par dnevi, da je pomanjkanje kredita? Ko je bila še Narodna skupščina zbrana, niso o tem nič hoteli govoriti, kakor bi se je bali. Kje torej najti kredita? Kapitalisti Jugoslavije se ne puste obdavčiti. Delavstva se direktno več ne more, pa so rekli: Reducirajmo. Ljubljanski direktor Knježevič je bil v Beogradu po kredit. A vrnil se je — z obljubami in s 1. septembrom bo uprava postavljena pred vprašanje, vreči na cesto 2000 ljudi, ako do tega dne ne dobi efektivnih kreditov. Zagnali smo krik, 29 shodov smo sklicali, intervencije in delegacije so bile poslane in v Beogradu so začeli razmišljati. In udarili so potem tam, kjer je bilo manje organizirano. To je po progovnih delavcih. V kurilnicah se ni mogla izvršiti redukcija, ker je preveč polomljenih strojev, a m'i stojimo pred izvozno sezono. Čita se okrožnica Generalne direkcije br. 3512 od 20. julija 1926, ki ukazuje, naj se dela vse, da bo izvozna sezona šla brezhibno in naj se popravlja in dela. (Glej »U. Ž.« od 1. septembra). (Medklici: Le vse iz države, nam ni treba jesti. Ugled države je vse, naš glad ni nič). Vozov in strojev se naj popravi čim večje število, da ne bo zastonj v izvozni sezoni. (Medklic: kako se plati, tako se radi). (Velike imamo plače, veliko bomo naredili). Mi pa postavimo tem deset božjim (di-rekcijskim) zapovedim svoje delavske zapovedi. (Glej »U. Ž.« od 1. septembra 1926). Zato treba iti na delo tudi še za organiziranje neorganiziranih. Nas je 5000 v Jugoslaviji, Torej vsak 12. železničar je organiziran v U. S. Ž. J. Sedaj treba iti od moža moža in moramo narasti na 10.000 članov. . .vs? delajte. Od 45 podružnic moramo priti do 80 in še več podružnic. Naj med nami zavlada bratska sloga. Vsak organiziran mora dobiti še po enega člana. In mi smo našo nalogo rešili. Nacionalna org. (Zveza), ki je par dni pred redukcijo izdala letak, da redukcije ni, je pricapljala šele potem po naših shodih, ko je videla, da je že 600 ljudi na cesti ter sklicala shod. Zato treba pustiti medsebojni prepir in očitke, da je nekdo reformist, komunist, klerikalec, demokrat itd. in da se vsi kot eden strnemo za borbo proti redukciji. Resolucije naših shodov so šle v Beograd, na direkcije, Delavske zbornice, na našo vrhovno strok, inštanco U. R. S. S. J., ki so od svoje strani podprle našo akcijo. Vlada reducira tudi državnim uradnikom plače z izgovorom, da treba pomagati po-plavljencem. Poročila pa govore, da ni tako hudo, da bi se moralo zniževati plače državnim uslužbencem. Ali poseben fond potrebujejo, to je. (Medklici: Za vojno. Za korupcijo). V Sloveniji smo znižali število reduciranih sodrugov na 7. Za te smo uvedli nabiralno akcijo in imamo že zahvale teh revežev, katerim smo pomagali. Tudi takim smo pomagali, ki niso naši člani. Na pr. v Brežicah je na našo intervencijo sprejet nazaj neorganiziran član. V Ljubljani je tud'i tak slučaj. Taki sicer potem pristopijo, ali to so tako-rekoč kupljeni člani — za kako dolgo? Bomo videli, Ali nam gre za to, nego da po mogočnosti pomagamo onim, ki so toliko nezavedni, da se boje vstopiti v razredno-bojevno organizacijo, v stiski se pa le obračajo na njo. Poročila iz podružnic govore, da primanjkuje delavcev na progi. Neorganizirani so živi mrliči, zabavljajo samo in gledajo, če jim kdo kaj pridobi in je srečen, ako vidi, da še ni reduciran. Novi člani sicer vedno pristopajo, ali to je le kapljanje mesto da bi se vse organiziralo. Iti moramo na delo prav vsi, organizirajmo se vsi, ker pravic ne bomo dobili podarjenih ampak priborjenih.« Verifikacijski odbor daje poročilo o navzočih. Prisotni so: Maribor I, 21, Borovnica 5, Zagreb 2, Sisak, Velika Gorica, Leke-nik 5, Stična 2, Indjija 1, Logatec 1, Nova Gradiška 1, Maribor II, 10, Zidanimost 4, Celje 2, Bjelovar 1, Grobelno 2, Brezno 1, Dravograd 1, Sevnica 1, Brežice 1, Jesenice 2, Zalog 7, Ptuj 4, Laško 1, Vuzenica 1, Bubnjaki 1, Ljubljana 23. Skupaj 102 delegata. Ni pa smatrala potrebno poslati delegata podružnica Maribor III, Pragersko in No-vomesto. Krško, Brežice in Sevnica so pa imele vojaško kontrolo in so poslale pozdrave. Vnela se je nato živahna debata. Vsi govorniki so orisali položaj v svojem kraju in predlagali ukrepe. Govorilo je 22 govornikov, ne vštevši onih, ki so se oglašali s kratkimi besedami. Sprejeta je bila soglasno resolucija: »Državna konferencija delavskega osobja, održana u Ljubljani dne 29. avgusta 1926 nalaga po zaslušanju referentov in obširne diskusije centralni upravi U. S. Ž, J., da povede energično akcijo za: 1. uzakonjenje delavskega pravilnika po predhodni anketi delavskih zaupnikov; 2. izvolitev delavskih zaupnikov; 3. povrnitev ugrabljenih voznih ugodnost^ delavstvu in provizionistom ter njih rodbinskim članom v isti izmeri kot na-stavljencem ter odpravo »objav« za potovanje; 4. enoten zakon o starostnem in nezgodnem zavarovanju, ki naj se čimpreje uvede za vse delavstvo drž, železnic ter zajedno osiguranje miloščinarjev; 5. podelitev delovne obleke; 6. povrnitev ukinjene 20 odstotne doklade delavcem, ki vrše eksekutivno službo nastavljencev; 7. takojšnjo ukinjenje vseh z redukcijo zvezanih omejitev naših pravic kot ukinjenje dopustov, prostih dni itd.; 8. redno izplačevanje čezurnega dela; 9. povračilo davka delavcem v direkcijah izven mej Slovenije; 10. ureditev razmer v bolniškem fondu v vseh direkcijah ter sklicanje izredne glavne skupščine, ki naj sprejme nov, delavske pravice, zagarantirajoč pravilnik; 11. striktno izvajanje 8-urnega delavnika; 12. povrnitev urnih post. delavcem po tržnih cenah in službeni starosti v Sisku v smislu naredbe M. S., ki so bile ukinjene leta 1925 ter ukinitev 24-24 urnega turnusa in ureditev službe pri desin-fekciji, da bo odgovarjala higijenskim razlogom; 13. ureditev vprašanja premij za pro-fesioniste in pom. delavce; 14. izplačilo diference na urne plače; 15. uvedbo voznih olajšav tudi za delavsko osobje za inozemstvo v isti izmeri kot za nastavljence ter podelitev voznih ugodnosti železničarjem, ki še nimajo našega državljanstva. Državna konferenca delavskega osobja soglasno izjavlja, da bo centralno upravo v borbi za dosego navedenih zahtev z vsemi močmi podpirala. Nato je predsednik zaključil to dobro uspelo in plodovito konferenco. Taka je bila prva konferenca. Druga konferenca je bila konferenc kretnikov in premikačev. Prišlo je 52 dele gatov iz vseh podružnic, kjer so kretniki i premikači. Sevnica je poslala svoje pozdrav in predloge. Da niso mogli priti je vzrol ker je postajenačelnik od 9.—11. ure napo vedal za kretnike šolo, katere so se moral vsi udeležiti. Logatec se ni udeležil in se tu di ni upravičil. K referatu, ki ga je opisal ves položa kretniškega in premikalnega osobja in želez ničarstva sploh, so posegli v debato skon vsi delegati. Povsod so se slišale stvari, k bi se ne smele goditi. Dopust, ki ga določi zakon, se ne daje, To je naravnost smešenj' zakonodajnega foruma, ki donaša zakone, , jih kot nalašč nočejo spoštovati, ako se ti čejo delavstva. Silijo jih pleti travo na pro gi, kakor da kretniki in premikači niso z; drugo tu, kakor da plejejo progo. Velike pri tožbe so glede bolniške blagajne. Ali kaj ko pa imajo centralno bolniško blagajno i rokah ljudje, ki je stanovsko v prid višjin funkcionarjem, delavstvu pa ne da nič. 8-urni delavnik se sploh ne upošteva. Nato so bili soglasno donešeni sledeči sklepi: Drž. konferenca kretniškega in premikalnega osobja v Ljubljani dne 12. septembra 1926 nalaga po zaslišanju referatov in obširne diskuzije centralni upravi USZJ, da povede energično akcijo: 1. Da se čimpreje spremeni pragmatika, kjer se ima poleg drugega odpraviti zahteva šolske kvalifikacije in naj bo merodajna strokovna izobrazba. — - — - - ) — —g'-MJ.JLiO. 1 prevedbi,_ popravi in da se blokovniki, nadkretniki, nadpremikači prevedejo v kategorijo 1„ v katero spadajo in da se lampisti-profesionisti prevedejo v zva-ničnike L, neprofesionisti pa v II. kategorijo. 3. Bivšim državno železniškim premi-kačem se imajo všteti eksekutivna leta. 4. Da se reši zadeva premikalnih doklad za celo državo; istotako tudi nočnih doklad in sporednih prinadležnosti, kakor se je zahtevalo že na majski konferenci v Zidanem mostu. 5. Da se podeli službena obleka še pred zimo. 6. Takojšnja ukinitev vseh, z redukcijo zvezanih omejitev naših pravic kot ukinjenje dopustov, prostih dni etc. 7. Da se uvede personalna komisija, kakor je bila prej. 8. Striktno izvajanje 8-urnega delovnika. 9. Povrnitev ukinjenih 20rodstotnih eksek. doklad nenastavljenim, ki vrše eksekutivno službo. 10. Da se ukine travopletje kretnikov. 11. Nastavitev vseh, ki na sistemiziranih mestih stalno vrše službo nastavljencev. 12. Izplačilo diference prevedbe. 13 Da se uredi in vodi stalež, kakor odgovorja dejanskemu položaju. Državna konferenca kretnikov in premikačev soglasno izjavlja, da bo centralno upravo v borbi za dosego navedenih zahtev z vsemi močmi podpirala. * * * Tretja konferenca vlakspremnega o-sobja je bila dne 19. septembra t. 1. Položaj, ki so ga orisali hrvaški vlakospremniki, je naravnost žalosten. Ni nobenih turnusov. Po 6-urnem odmoru mora že zopet v službo. Cele skupine iz Siska so uporabljali v Šibeniku, a zato niso plačali nobenih dijet. Isto je tudi po drugod. Neprestana služba brez počitkov. In to vse, ker ni organizacije, tisto »žuto«, kar se pravi, da je baje organizacija, je le samo na papirju, da se odtegne članarina, drugače pa o uspehih in o delovanju ni duha ne sluha. Zato pa se dela z železničarji hujše, kakor s sužnji. To je v Sloveniji nasproti Hrvatom raj. In zakaj? Ker so slovenski vlakospremniki organizirani v razredno bojevni organizaciji in so zlomili ono, kar je bilo dekla upravi in kapitalistom. S. Pogelšek iz Maribora opisuje, kako so bili železničarji po veliki večini organizirani pred vojno. In želi so uspeh za u-spehom. Sedaj pa, od časa, ko ni več močne železničarske organizacije, so namesto uspehov same izgube. Vzeli so nam že vse, kar si nikdar nismo mislili, da je mogoče vzeti. Edina rešitev vsega železničarstva je, da organiziramo vsakega železničarja in tako enotni izvojujemo vse to nazaj, kar so nam vzeli. Sprejme se nato sledeča resolucija: Državna konferenca vlakospremnega osobja, održana v Ljubljani dne 19. septembra 1926 od delegatov iz cele države, nalaga po zaslišanju referatov in obširne diskuzije centralni upravi USZJ, da povede energično akcijo za: 1. Da se takoj 'izplača razlika tako nastavljenemu osobju v smislu jasnih določb zakona, kot tudi delavstvu za čas od 1. septembra 1925 do dneva prevedbe na urne plače. 2. Da se čimpreje 'pristopi k redakciji novega zakona o drž. prometnem osobju in sicer sporazumno z zaupniki prizadetega osobja na podlagi osnutka predloženega od USZJ. 3. Da se naknadno s 1. aprilom uveljavi: ^ a) nov pravilnik o sporednih prinadležnosti kilometraža, premik, nočne doklade); b) nov pravilnik o voznih olajšavah; c) nov pravilnik o službeni obleki, ki naj zasigura brezplačno obleko vsemu vla-kospremnemu osobju na podlagi predlogov, predloženih od USŽJ. Dokler se pa ti pravilniki ne uveljavijo, naj se striktno izvajajo določbe obstoječih zakonov, pravilnikov in naredb in spoštujejo vsa pridobljena in zagarantirana prava ter izvede: a) stalnost vsega nastavljenega osobja s 1. oktobrom 1926, b) podelitev službene in delovne obleke. Obleka za 1. oktobra 1925 in 1. aprila naj se takoj podeli. c) nastavitev vseh delavcev, ki vrše na sistemiziranih mestih službo, da se odpravi umetno produciranje nenastavljene-ga osobja v eksekutivn'i službi. 4. Naj se takoj prekliče odlok Gen. direkcije F. O. br. 5956-26, ker krši zakonito zagarantirana prava in odlok Gen. dir. F. O. br. 2056-26 od 10, maja 1926, s katerim se je protizakonito ugrabilo 20-odstotno doklado delavcem, ki vrše eksekutivno službo ter ta doklada takoj izplača. 5. Oblastnim upravnim odborom naj se zasigura samouprava ter naj ministrstvo točno izvrši svoje zakonite obveze ter redno vplača nanj odpadajoče prispevke v fond ter se skliče izredna skupščina. 6. Da se spoštuje in izvaja osemurni delovnik v vseh panogah železniške službe ter čimpreje ratificira vse konvencije mednarodnega biroja dela. 7. Da se dosedanji okoreli in birokratski način upravljanja naših železnic za* menja s komercijalno trgovinskim 'in se prestane z dosedanjim načinom budžetiranja, s katerim se stalno ogrožava obstoj in pravice osobja, a s tem tudi samo železniško službo in prometa sploh. 8. Da se ukinejo reakcionarne določbe okrožnice o izvozni sezoni, zagarantira osobju turnus na podlagi 8-urnika prosti dan in dopusti. 9. Da se prestane z grožnjami o redukciji in odpuščanju nižjega nastavljene-ga osobja in delavstva ter se začne razširjati in povečati vse obstoječe delavnice ter graditi nove, v katerih naj se vrše vsa dela in popravila. 10. Da se uvede zopet personalna komisija. Državna konferenca vlakospremnega osobja izjavlja, da bo centralno upravo v borbi za dosego navedenih zahtev z vsemi močmi podpirala. Vse tri konference pa so že sprejele resolucijo, po kateri se naj dela za okrepitev in razširjanje organizacije in za povzdi-go duha v nji. Ta resolucija se glasi: ! ■ ' i.J Državna konferenca delegatov železničarskega osobja v Ljbljani po zaslišanju referata o položaju železničarjev že izvršenih in še pretečih redukcijah ter splošnem poslabšanju stanja železničarjev konštatira, da je v svrho uspešne borbe za pridobitev ugrabljenih pravic in za odbrano pred napadi reakcije potrebna enotna, močna, razredno bojevna, po celi državi razširjena železničarska organizacija. Da se že obstoječi USŽJ čim preje o-jači in razširi na vse kraje, sklene konferenca sledeče: 1. Vse že obstoječe podružnice imajo v teku meseca septembra in oktobra 1926 ojačiti svoje delovanje, in sicer: a) obdržati v sedežu podružnice članske sestanke, na katerega se povabi tudi neorganizirane železničarje, kjer naj se obravnava vse sklepe konference, opozori vse na preteče nevarnosti ter pozove na obrambo naših eksistenc; b) enako je treba v teh mesecih razširiti delovanje tudi na sosednje postaje, kjer še ne obstoje podružnice na*« organizacije ter po mogočnosti upostaviti nove podružnice, oziroma kader zaupnikov. 2. Dolžnost slehernega organiziranega sodruga je, da tekom teh dveh mesecev vrši čim intenzivnejšo agitacijo med neorganiziranimi, zlasti med svojimi prijatelji. Vsak se mora zavzeti in pridobiti enega novega člana. Z energično voljo je to izvedljivo. 3. Centrala in oblastni sekretarijat mora iti podružnicam v tem agitacijskem mesecu na roko z materijalom, letaki, govorniki ter obenem ukreniti potom URSS vse potrebne korake, da se vpostavijo podružnice v vseh večjih delavskih centrih, kjer do danes še ne obstojajo, 4. Centrala naj organizira čim agilnej-še sekcijsko delo tudi po podružnicah, kar bo zelo povoljno vplivalo na številčni porast članstva. 5. Vsak član se naj zaveda, da je le v slogi, v zedinjenju moč. Zato naj preneha medsebojna mržnja, izvirajoča še morda iz tega ali onega političnega nazi-ranja posameznikov. 6. Vsak član se naj zaveda, da je res zaupnik. Zato mora v svojem delokrogu storiti vse, da se organizacija jača in narašča. Težko je to delo, požrtvovalno, a nagrada je zavest in zadoščenje, da je gradil mogočno proletarsko silo. 7. Vsak član se naj zaveda, da je cepljenje le^ v korist nasprotnikov. Zato mora odločno zavrniti vsak poskus cepljenja in razkrajanja organizacije in beganja železničarjev. 8. V vsaki akciji mora vsak biti na svojem mest zvest sebi in organizaciji in železničarstvu sploh; Izdajalce se ožigosa za vse čase, omahljivce se utrdi. Delegati vseh podružnic in sekcij USŽJ iz cele države se svečano obvezujemo, da bomo šli med člane in izvršili vse, kar smo sklenili in ukrepih organizacijo. Mi se zavedamo z vso resnostjo, da je delo rešitve in zboljšanja železničarskega položaja delo nas železničarjev samih. Zato naj živi Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije! Mir med nami železničarji, boj u-pravi in izkoriščevalcem! Mi smo kovači svojega položaja, kujmo energično in smelo. Disciplina naj bo geslo vsakemu! »Ujedinjeni Savez Železničarjev« lahko z zadoščenjem pogleda na te tri konferen ce in na svoje delo. Rezultati se že kažejo. V Brodu narašča članstvo. V Kapelah se je osnovala podružnica. Istotako v Vinkovcih. V Zemunu, pred vrati Beograda, je vpo-stavljen kader zaupnikov. Do podružnice je samo korak. V Subotici se jo upostavi v kratkem. In res je, kar so rekli delegati vsako-krat. in v vsem povdarkom: »Samo v enotnosti je naša moč in naša rešitev!« Delajmo torej, da bomo vsi v »Ujedin-njenem Savezu Železničarjev Jugoslavije«. Iz kongresa I. T. F. Železničarska konferenca. Zajedno s kongresom L T. F. je zborovala tudi železničarska konferenca in sicer dne 15. in 16. septembra 1926. Udeležba polnoštevilna z izjemo grških želekničarjev, ki najbrže vsled političnega položaja niso mogli priti in estonskih železničarjev, katerim ministrstvo ni dovolilo odhoda, kar je konferenca s posebno protestno resolucijo obsodila. Konferenci je predsedoval sodr. Cramp iz Anglije, kot tajnik je prisostvoval Nathaus, poleg tega pa je bil ves čas prisoten tudi zastopnik Mednarodnega biroja dela Boisnier ter drugi dan tudi Albert Thomas, Ker se je z vsemi splošnimi zadevami (koalicijsko pravo, osemurni delavni, solidaritetni fondi itd.) pečal splošen kongres, se je železničarska konferenca bavila le s strokovnimi vprašanji in sicer: 1. avtomatičnem spenjanju voz, 2. vplivu elektrificiranja železnic na plačilne in delovne pogoje železničarjev, 3. razmerami v Nemčiji in še par drugimi vprašanji. Po konferenci je šla uprava francoskih železnic udeležencem kongresa na roko ter jim je pokazala sestavo automatičnih spenjač in njih praktično uporabo na postaji St. Lazaire. Resolucija sprejeta glede automa-tičnega spenjanja se glasi: Z ozirom na dejstvo, 1. da morajo vršiti vsled neupeljave automatičnega spenjanja voz važne grupe železniškega osobja pri premikalni službi svoje delo, izpostavljene vednim nepotrebnim življenskim nevarnostim, kot pri ostalih delih železniške službe. 2. da na drugi strani vpeljava avtomatičnega spenjanja povečava tehnično zanesljivost in uporabnost železniškega prometa, ugotavlja kongres, potem ko je vzel na znanje vse poizkuse, ki so se izvršili po železničarskem kongresu v Bellinzoni v svrho izpolnitve od strani osobja že desetletja izražene želje po vpeljavi avtomatičnega spenjanja. a) da je tudi oficijelna preiskava mednarodnega biroja dela, ki se je izvršila na predlog Schürcha, ugotovila, da je (v posameznih deželah, kjer se je automatično spenjanje^ delno ali popolnoma vpeljalo) automatično spenjanje zelo mnogo pripomoglo k večji varnosti železničarskega osobja. h) da so številni poizkusi z različnimi sistemi automatičnih spenjač, katerih nekatere so že v obratu, dokazali, da se za- more, v kolikor pride tehnična stran v poštev, takoj preiti k automatičnemu spenjanju. c) da so železniške uprave v različnih državah na tozadevne zahteve lastnega osobja izjave, da je vpeljava automatičnega spenjanja v dotični deželi odvisna od splošne vpeljave tega spenjanja, ter se obrača do vseh v poštev prihajajočih instanc Zveze narodov, ki imajo nadzirati izpeljavo v mirovnih pogodbah zagarantiranih obljub glede obvarovanja delavcev pred prometnimi nezgodami, da ukrenejo vse potrebne korake, da se ne bo odlašalo z vpeljavo avtomatičnega spenjanja. Obenem pa nalaga vsem priključenim organizacijam v dolžnost, da razvijejo močno akcijo za vpeljavo avtomatičnega spenjanja, pri kateri se mora v slučaju potrebe organizirati tudi internacionalno skupen nastop.« V zvezi s to resolucijo so bile dane L T. F. direktive, da ukrene takoj vse potrebne korake pri mednarodnem biroju dela ter organizira konferenco prizadetih držav in zastopnikov železničarjev dotičnih držav, da se to vprašanje reši do prihodnjega kongresa. O automatičnem spenjanju bomo več pisali v prihodnji številki, obenem pa bomo predložili ministrstvu vse tozadevne predloge in statistike. Druga resolucija zadeva vpliv elektrificiranja železnic na osobje in se glasi: »Svetovno gospodarstvo stoji v znamenju nacionalizacije, in roko v roki s tem se vedno bolj prehaja od prometa na železnicah s pomočjo pare k elektrificira-nju vsega železniškega obrata. K temu sili zlasti potreba po hitrejšem blagovnem prometu in v zvezi s tem pomnožitev vlakov. Računati je pri tem s pomnožitvijo nezgod. Tehnično še tako dobro izkon-struirana signalna in varnostna naprava mora stati pod vedno kontrolo človeškega očesa. Kljub svoji enostavnosti v splošnem komplicirano skonstruirana velika električna lokomotiva potrebuje v svrho varnosti celokupnega prometa zasedbo ^ po najmanj dveh možeh, kar je predpogoj za varno razvijanje prometa s pomočjo električnih lokomotiv. Rešitev tega vprašanja je čim mogoče izvršiti v okviru internacionalnega dogovora prizadetih držav.« Debata v tej točki se je vodila v prvi vrsti od zastopnikov Švice, Francije, Skandinavskih držav, Nemčije in Anglije ter so se v njej zlasti udejstvovali strojevodje, ki stoje v vseh modernih državah v enotnih strokovnih organizacijah in v sklepu I. T. F., za kar pa' seveda ne čutijo potrebe naši strojevodje. V zvezi s tem vprašanjem se je razpravljalo vprašanje električnih naprav, dobave toka, nevarnosti reduciranja osobja ter je bilo soglasno sklenjeno, da potrebna komisija, sestavljena iz zastopnikov iz onih držav, kjer se elektrifikacija že vpeljuje predela vsa ta vprašanja, predloži sklepe I. T. F., ki jih bo predložila mednarodnemu biroju dela, da jih reši na eni mednarodnih konferenc obligato-rično za vse države. Tako skrbi in se bori za varovanje interesov železničarjev Internacionalna transportna federacija in njej priključene organizacije. Kongres mednarodne Transportne Federacije. Pariz, 14. IX. 1926. Včeraj in danes so prihajali delegati iz vseh strani, različni po narodnostih, jeziku, stroki, a vsi enotni po prepričanju in vsi z namenom udeležiti se kongresa I. T. F. in sodelovati pri sklepanju direktiv za nadalnje delo. Prišli so delegati Nemcev, Holandcev, Spancev, Italijanov, Rumunov, Čehov. Avstrijcev^ Angležev, Švicarjev, Skandinavskih držav in med temi se skupno dva zastopnika Bulgarov in Jugoslovenov direktno zgubita. Delegacije Nemcev so zelo močne, enako Angleške, saj predstavljajo stotiso-če organiziranih. Dne 13. in 14. se vrše seje generalnega sveta I. T. F. katerih se udeležujejo med drugimi sodrugi Craup iz Anglije, Fi-mmen, Nathaus, Budecki (Čeh) Sardeli! (Italija) in ostali. Danes se je začela kot prva mornarska konferenca, ki je zelo dobro obiskana. — Poleg tega se je vršila danes II. balkanska železničarska konferenca pod predsedstvom s. Isaieffa iz Sofije, ki je razpravljala o Organizaciji balkanskega sekretarijata, Zadržanju balkanskih delegatov na kongresu I. T. F., Razmah železničarjev v posameznih balkanskih deželah ter o bodočem delu v splošnem. Zastopani so bili sodrugi iz Bulgarije, Jugoslavije in Rumunije. Grški delegatje se niso dospeli v Pariz. Ispred I. T. F. je Prisostvoval konferenci strokvni tajnik s. Nathaus. Kongres in vse konference se vrše v Ruer Bjanćheen)'erSkCSa društva<< v Parizu- iz potovanja. »pot;, 'ffl» tega zelo mirno. — Nikakega vpitja sprevodnikov pri odhodu vlakov, piskanja vlakovodij in nato lokomotiv, samo kratek žvižg in vlak se pomika naprej. Vlako-spremno osobje je lepo oblečeno v temnih uniformah, vlakovodje z rokavicami, enako je še dosti dobro oblečeno postajno in progovno nastavljeno osobje. Pomanjkanje pa gleda iz oči progovnemu delavstvu, ki je raztrgano ter sl o-poldne kuha svojo polento ob progi, da se revno preživi. Enako je pri vseh ostalih delavcih. Opazi pa se takoj, da ni pravega zaupanja in enotnosti med osobjem in da fašistične organizacije niso in ne bodo dosegle onega, zakar so bile ustvarjene ter da je ves ta red le umeten in prisiljen, medtem ko vlada med osobjem veliko ne-zaupnikov. Z železno disciplino, kaznimi in premestitvami se momentano še drži osobje nazaj, ki pa ni zadovoljno in hoče svoje neodvisne organizacije. Zato pa je tudi bila prva številka organa »I. T. F.« v italijanskem jeziku, ki je izšla koncem avgusta, tekom par dni razprodana. — Prvo izdajo je rimski, prefekt zaplenil, češ da hujska ljudi proti državi in da je nevarna in to le zato, »ker je pozivala na proletarsko solidarnost in na obnovitev ustavljenih svobodnih strokovnih organizacij.« Vse drugi vtis pa se dobi pri prestopu Švicarske meje. Ze na prvi postaji se zamenja lokomotiva z električno in kar pade človeku v oči je, lepa obleka uslužbencev in kolegijalnost med njimi. Postajni uradniki, vlakovodje, premi-kači, da celo skladiščni delavci so oblečeni v zelo dobre službene obleke in kadar po-staini ali skladiščni delavec naklada pakete ali razklada, obleče še posebno službeno haljo, dai si obleke ne umaže. Zastopniki Švicarjev na kongresu so samozavestni, nastopajo sigurno in se danes morajo boriti le proti prehitri nadomestitvi osobja po strojih in proti prehitri elektrifikaciji vsega prometa, ker bi mogla vsled tega nastopiti prehodna brezposelnost, zlasti ker se hoče vsa dela delavskih rok nadomestiti z mašinami. Osobje je zadovoljno, odločuje samo o svoji usodi, saj jih je v mali Švici orga- Ročni in duševni delavci, pomagajmo si sami! Strašne in neverjetne razmere so»ih 20kratno, kar bi odgovarjalo v zavladale v naši državi. NepregledenSzlati valuti Iča-kratno. Skratka, zaje kaos, v katerem se nahajamo. jtllkoni se teptajo, delavski zaupniki se Beda ročnih in duševnih delavcev ne pripoznavajo, davek na ročno de- narašča od dne do dne, nezadovoljstvo v najširših plasteh delavcev, uradnikov, vpokojencev in invalidov prekipeva in neka tajna tišina naznanja bližajočo se hudo uro. Meščanski politiki in krmarji nesrečne države pa so gluhi in slepi za usodne tre-notke. Delavstvo si je izbojevalo Zakon o zaščiti delavcev; ne spoštuje pa ga niti država, ki ga je izdala. Ako zahtevaš osemurni delovnik, se ti krohotajo v obraz. Delavskega zaupnika izvoliš danes, jutri ga kapitalist vrže na cesto, ker je imel pogum sprejeti od delavstva zaupniško' mesto. Inšpekcije dela v tem sestavu, kakor je danes, je boljše, da je ni. Prispevki za brezposelne se kradejo, ker vlada jih ne izplačuje. Stanovanjski zakon se ne spoštuje; na podlagi tega zakona bi morala vlada in delodajalci zidati za svoje uradnike in delavce stanovanja. Vse polno delavskih družin so hišni posestniki zmetali na cesto, ter grozijo z novimi deložacijami. Dragih in udobnih stanovanj je dovolj; delavstvo jih pri slabem zaslužku ne more plačati in tako stoje mnoga prazna. Se ono malo zakonsko zaščito, ki jo zakon nudi siromašnejšim vdovam, vpoko-jencem, državnim uslužbencem in invalidom, hoče vlada s 1. novembrom ukiniti, ter tako dati proste roke hišnim lastnikom za še večje preganjanje najemnikov. Hišni posestniki pravijo: Mi smo proti podaljšanju stanovanjskega zakona za pol leta, zahtevamo pa zato, da se stanovanja podraže iz predvojne dobe v kronah SOkratno, ali v dinar- lo se odtrguje delavstvu proti predpisom; pri davku na ročne delavce niso izvzeti niti oni z nad 65 let starosti niti delavci pod 18 leti. Vse pridobitve, ki jih je delavstvo imelo, so se mu odvzele. S prošnjami, resolucijami, kolektivnimi pogodbami se kurijo peči. Precejšen del krivde tega stanja nosijo delavci sami, ker se ne marajo organizirati in si potom organizacije priboriti to, kar jim gre. Strokovna komisija pripravlja najenergičnejšo akcijo za zaščito stanovanjskih najemnikov in proti odpravi stanovanjske zaščite, kakor to zahtevajo hišni posestniki. Vršila se se tozadevna zborovanja zaupnikov v Ljubljani, Jesenicah, Celju, Mariboru, Kamniku, Tržiču in drugod. Izdali smo natančna navodila vsem organizacijam za pripravo te akcije. 1. november je blizu! Po podaljšanju delovnega časa, po redukciji plač, po tatvini 20 milijonov Din, nabranih za brezposelne, nam hoče gospoda ukrasti še zadnje: streho nad glavo! S tem pa pride vse delavstvo pred alternativo: Ali pogin od mraza in gladu, ali pa iti v boj! Združene delavske strokovne zveze poživljajo vse delavstvo na boj na ulicp, da demonstrira proti reakciji, za svoje življenje in svojo pravico. ' Zaupniki, požurite se s pripravami! Socialni vestnik. Poročilo o delovanju Delavske zbornice. Tudi na polju ljudske vzgoje in izobrazbe je napravila zbornica v teh mesecih prve ukrepe. Pri zbornici se je ustanovil poseben kulturno-prosvetni odbor, ki bo podpiral kulturno-prosvetna stremljenja delavstva. Obsežno je bilo končno delo, ki ga je imela zbornica s posredovanji v mezdnih sporih in z drugimi intervencijami. U tem poročamo v obliki izvlečka iz dnevnika mezdnega referenta, pri čemur smo izpustili številne intervencije osebnega značaja, ki širše javnosti ne zanimajo. Preko tega je skusila zbornica skrbeti za potujoče in brezposelne delavce predvsem s tem, da je skušala izposlovati, da se vporabljajo za podpiranje brezposelnih predvsem prispevki, ki se pobirajo za Borze dela. niziranih 39.000 železničarjev in to ne samo delavcev, profesionistov, sprevodnikov, ampak tudi uradnikov, inženjerjev. — Nad 85 odstotkov vsega osobja je v enotni organizaciji, njih borbeni fond znaša skoro en milijon švicarskih frankov. Imajo tedenski časopis s tehnično prilogo in sicer v nemškem jeziku v 29.000 izvodih, v francoskem v 9.000 in v italijanskem v 3.000 izvodih. Kdaj bo pri nas osobje ne odločevalo ampak vsaj soodločevalo o svoji usodi? Kdaj bo naš »Železničar« izhajal v 30.000 izvodih, ko je železničarjev v Jugoslaviji nad 70.000? Dolga bo še naša pot in težka, a preko vsega moramo marširati v proletarski solidarnosti v razredni zavesti naprej — do zmage. Pariz, 15. IX. 1926. Iz pogovorov delegatov. Bolgarija. V letu 1919. po veliki stavki od 29. decembra 1919 do 28. februarja 1920, pod vlado Stambolijskega, ki je rekel, da je on doma iz kmetov in se niso ne njegov oče in ne mati vozila z vlaki, ampak z vozovi IP V0K ali konji. (Taka je bila politika vodilnega državnika) po stavki, ki je končno propadla, ker se je vse železničarje in poštarje postavilo izven zakona, so se ti razkropili na vse strani. V letu 1924. je prišel nato zakon v katerem se je prepovedala stavka ne samo za železničarje, ampak za vse državne nameščence, a zajedno se je dalo dovoljenje za obstoj organizacije. Preje je bila organizacija ilegalna in pn komur se je dobilo železničarski časopis, je bil vržen na cesto. — Organizacija je nato polagoma rastla do 9. junija 1923, ko je izbruhnila revolucija. In na zadnjem kongresu (leta 1926 v aprilu) je bilo organiziranih 5000 železni-carjev od 16.000 železničarjev, ki jih šteje Bolgarija. (Torej skoro ena tretjina). — V Bolgariji obstoja »Bulgarski železničarski savez« (to je nam sorodna organizacija) m Poleg tega še neka »uradna« organizacija in sicer »Železničarski zgovor«, ki šte- brez uspeha. Z novim državnim proračunom sta bil ukinjeni v času težje krize Borzi dela \ Mariboru in Murski Soboti, ki sta izvršil na leto nad 5500 posredovanj. Delavska zbornica je prevzela začasne obe posredovalnici v svojo upravo _______ V pogajanjih z mestno občino mariborsko se n je posrečilo zasigurati za to borzo tudi pomoč od strani mestne občine, s čimur upamo, da smo obstoj te Borze dela za-sigurah. Manj razumevanja za svojo Borzo deli kažejo lokalni faktorji v Prekmurju. Vslec tega je bila zbornica prisiljena prenesti tc Borzo dela v Celje, kjer sta nam priskočili mestna občina celjska in občina okolica celjska kot sovzdrževateljici na po- je do 800 železničarjev. Okoli 10.000 železničarjev pa je neorganiziranih, ki pa se polagoma prebujajo in organizirajo razredno zavedno. — Nam sorodna organizacija je pridobila, da se je določilo, da se 10 odstotkov od cen voznih listkov, prtljage zbira v poseben fond iz katerega dobi žena železničarja v slučaju smrti po nezgodi izplačano takoj 50.000 Levov in poleg tega še redno mesečno penzijo. Ako se drugače ponesreči, se ga prepelje v sanatorij, kjer se zdravi in ko je ozdravljen, ga posebna komisija oceni in dobi potem, ako je delazmo-žen posebno odškodnino 10 do 30.000 Levov, ako se ga pa mora upokojiti, se mu poleg tega odmeri pokojnina. Iz istega fonda se ustanove kopališča in zdravilišča ob morju in ostalih krajih, kjer dobi bolan železničar na podlagi pred-pisa_ zdravnika 25-dnevno brezplačno zdravljenje in se plača iz tega fonda vse (hrana, stan, zdravnik, kopeli itd.). V letu 1925 je bilo na ta način v zdravljenju nad 600 železničarjev. Poleg tega se je iz istega fonda že zgradilo za skoro 50,000.000 Levov naturalnih stanovanj, ki jih dobe železničarji po ceni, n. pr. 2 sobi, kuhinja, električna luc itd 380 levov, to je 100 do 120 dinarjev. . Poleg_tesa dobi iz istega fonda sicher-m železničar od ministra do zadnjega de-lavca po 30 levov doklade. Seveda pa so tudi slabe strani. Na pr. obleko dobe samo nižje kategorije in še ta je iz slabega blaga, da je osobje nezadovoljno. Osemurni delovnik je sicer ratificiran, ampak je ostal le na papirju. Upošteva se v pisarnah, delavnicah in skladiščih; vlako-spremno osobje vozi po posebnih turnusih, kjer se pravi: »več vlakov, več dela« in se na ta način umetno reducira osobje. Osobje ni stalno in dobi pokojnino šele po 20 letih, le strojevodje in kurjači do-be_ pokojnino po 15 letih. To pa le v slučaju, ako ga vrže uprava na cesto, drugače mora železničar služiti 25 let. Obstoji še disciplinska komisija iz: 1. Predsednika, ki je višji sodnik od okrožnega sodišča; moč. Tako je skušala poslovati uprava zbornice vkljub vsem oviram v najtežjih okolščinah po načrtu, ki- ga je začrtala skupščina Z odlokom obr. 167/IV. z dne 29. julija t. 1. je odobril minister proračun zbornice proti nekaterim spremembam, ki jih bo moral upravni odbor in skupščina zbornice še odobriti. S tem prihaja tudi zbornica budžetarno v normalne razmere. Rešenje o odobritvi proračuna. Minister za socialno politiko je odločil s svojim rešenjem Obr. 167/IV. od 29. jul. tl.: 1. da se imajo prispevki za Delavske zbornice, počenši od 1. avgusta t. 1., znižati. Prispevek za Delavsko zbornico, ki je znašal do 1. avgusta t. 1. 0.5 odstotkov zavarovane mezde, znaša od tega datuma naprej 0.3 odstot. zavarovane mezde. V bodoče bo prispevek za DZ enak prispevku za Borzo dela. 2. da more znašati za proračunsko razdobje od 1. avgusta 1926 do 1. avgusta 1927 redni proračun naše zbornice 2 milijona dinarjev. (Razen tega je odobril v svrho kritja prekoračenja budžeta za 1. 1925 znesek 211.416.55.) Skupščin* zbornice je morala že odobren proračun za leto 1926 prenesti na zgoraj omenjeno proračunsko razdobje, ob enem pa znižati ta proračun od 2.5 milijona na 2 milijona. V kratkem se bo pristopilo k rešitvi vprašanja o zidavi svojega lastnega doma Delavske zbornice v Ljubljani. Skrb za brezposelne. Predvojna statistika za bivšo Kranjsko je izkazovala 1 odstotek brezposelnih, pri čemur prevžitkarji in rentniki niso bili všteti, temveč tisti, ki niso imeli rednega posla v svoji stroki. Za prehrano tega števila ljudi bi bilo treba 2.3 milijona zlatih kron, ali najmanj 23 milijonov dinarjev. Po vojni se je število brezposelnih seve povečalo. Iz tega se vidi, da z enostavnim podpiranjem problem brezposelnosti vsaj z našimi sredstvi ni rešljiv. Treba je predvsem izpoplniti organizacijo delovnega trga, iskati delovnih prilik. V to svrho se mora porabiti glavni del nabranega, za brezposelne namenjenega denarja; denarne podpore pa morajo ostati omejene za slučaje največje sile. Pri nas se pobira pri bolniških blagajnah prispevek za Borzo dela, ki bo od 1. avgusta t. 1. enak prispevku za Delavsko zbornico. Vsako leto se nabere v ta namen v področju naše zbornice nad 1,500.000 Din. Ta denar pa je ostal neizrabljen. Tudi v času najtežje krize, kakor jo sedaj preživljamo, se ni mogel vporabiti in sicer ne za organizacijo dela, ne za podpore. Kdor zahteva rešitev vprašanja podpiranja brezposelnih iz denarja Delavske zbornice, mora prvič predvsem vedeti, da so zneski, ki jih more zbornica za to nameniti, le kaplja v morje, drugič, da je tu institucija, ki pobira prispevke za ta namen v isti višini, kakor so celokupni prispevki Delavske zbornice. Prvo, kar se mora od Del. zbor. zahtevati v interesu brezposelnih je, da podvojijo svoje napore v tej smeri, da se prispevki, ki se pobirajo za Borzo dela, za svoj namen tudi vporabijo. Tozadevno je naša zbornica skupno z drugimi zbornicami in centralnim sekretarijatom v preteklosti vse storila in bo v bodočnosti svoje napore v tej smeri podvojila. Ako bodo ti napori zaman, se bo postavila na čelo gibanja, da se prispevki za Borze dela sploh odpravijo, ker ne gre, da se pobirajo, a ne vporabljajo ne za organizacijo dela, ne za podpore, nasprotno, da je prišlo tako daleč, da morajo vzdržavati Delavske zbornice celo že obstoječe Borze dela in vršiti naloge, ki bi jih morale predvsem te. Naša zbornica je storila za omiljenje brezposelnosti v rudarskih revirjih vse mogoče. Za vzdrževanje Borz dela v Mariboru in Murski Soboti je sklenila prispevati do naj višjega zneska 47.000 Din. Vkljub temu je v proračunu določila, da bo pod gotovimi pogoji brezposelne v najnujnejših slučajih tudi direktno podprla. S svojimi nezadostnimi sredstvi si je, morala staviti pri tem le omejene naloge. Sklenila je vporabiti svojo kvoto _za podpiranje brezposelnih tako, da pridoda posebno doklado k brezposelnim podporam, ki jih izplačujejo registrirane strokovne organizacije brezposelnim. S tem je zasledovala dva namena: Prvič je hotela vplivati na strokovne organizacije, da bodo skrb za brezposelne izpopolnile, neorganizirane delavce pa, da se 'oklenejo organizacij. Na drugi strani pa je hotela vporabiti kontrolo strokovnih organizacij, ki svoje članstvo poznajo in doseči, da se izrabijo te podpore le za podpiranje najpotrebnejših. Na brezposelnih podporah je izplačala Del. zbornica v prvi polovici 150.000 Din. Te podpore so se razdelile na vse registrirane strokovne zveze, od katerih pa se je zahteval natančno specificiran obračun o vporabi. Samo ob sebi umevno je, da mora vpoštevati institucija, v katero prispeva vse delavstvo, pri tem tudi vse delavske organizacije. Poseben odsek zbornice, v katerem so bili zastopani vsi klubi, je izdelal nov pravilnik, po katerem se bo v bodoče pri razdeljevanju brezposelnih podpor postopalo. Načela bodo ostala pri tem dosedanja. Pred vsem je treba obdržati pred očmi: Da Delavska zbornica ni društvo, ki bi delilo predvsem podpore za brezposelne, temveč razredna predstavnica delavstva v vseh njegovih težnjah Da brezposelne podpore niso za nikogar sredstvo za pridobivanje političnih prijateljev, in da mora biti prav posebno izključena vsaka taka misel pri instituciji, kakor je Delavska zbornica. Da je pri podpori, ki je kakor kaplja v morje, nemogoče podpreti vse, ki so potrebni in da vstvarijo take podpore prej nasprotnike, kakor prijatelje. Uvidevni zaupniki, ki so zasledovali delo zbornice ob priliki krize v naših rudnikih ob obustavitvi tovarne v Mostah, ki vpoštevajo naše napore in denarne žrtve za vzdrževanje Borz dela v Mariboru in Murski Soboti, ki si bodo predočili, da je pri dovoljenih kreditih od 710.000 Din za prvo polletje, od katerega je bilo treba poslati 110.000 Din še za centralno tajništvo Del. zbornic, tako da ji je ostalo le 600.000 Din razpoložljivega denarja, vpo-rabila 150.000 Din, torej četrtino za neposredno podpiranje brezposelnih, pa bodo morali priznati, da zbornica ne zasluži očitkov, da se ni brigala za brezposelnost. Zbornica je izvršila čez 1000 intervencij za posamezne delavce ali cele tovarne. Delo zbornice je bilo torej plodovito. Podprimo delo DZ s tem, da vstopimo v enotne strok, organizacije, ki • naj ščitijo DZ pred reakcijo! Strokovni vestnik. Nakazovanje sedežev po osebnih sprevodnikih. Generalna direkcija drž. žel. je izdala sledeče naredbo S. O. br, 3646 z dne 22. julija 1926: »Ministarstvo Saobraćaja izvesta va: da mu svako dnevno pristižu žalbe na nesavestan rad konduktera, kako na putničkim tako i na brzim vozovima, u pogledu davanja mesta i zaključavanja kupeja, trgujući sa istima. . , /gjsjg Da bi sa jednom stalo ovom zlu na put, i izbegli opravdani protesti od strane putujočeg sveta, na nesa-vesan rad konduktera, Generalna direkcija železnica poslednji put nare-djuje: da direkcija putem razpisa naredi svom voznom osoblju, a naročito kondukterima, da poverenu im dužnost savesnije otpravljaju a za svako odstupanje od ovog naredjenja pored kazne, konduktere skidati sa putničkih i brzih vozova i određjivati ih da putuju izključivo teretnim vozovima. O ovome obavestiti revizore vozova, kao i kontrolne organe, sa na-redjenjem, da prilikom putovanja, obrate što veću pažnju na rad i po-delu mesta od strane konduktera.« Obvestite prizadeto osobje zlasti pa osebne sprevodnike, da je zaklepanje posameznih oddelkov strogo zabranjeno in jih opozorite na posledice, ki bi jih zadele v slučaju neupoštevanja te naredbe. Direktor: Inž, Knežević s. r. Tako govori okrožnica. Sigurno sprevodnik večkrat zapre »oddelek za nekadilce« ali »oddelek za ženske«, ter ga odpre dotičnim, ki imajo do njega pravico. Odločno pa odklanjamo obdolži tev, da bi sprevodniki zato zahtevali denarne nagrade od potujočega občinstva. Kako pa naj se sprevodnik, zlasti ako je dosti občinstva, lovi s potniki, ako sami moški zasedejo oddelek za ženske? Kako naj jih spravi ven in odkaže ženskam mesto? Ali mu bodete dali žandarja za asistenco na vsak vlak? Odstranite napise »za ženske«, »za nekadilce« itd. in ne bo nikakih pritožb, da sprevodniki kupčujejo z zaprtimi kupeji, ker jim ne bo treba paziti na to, za katere potnike so posamezni kupeji po nalogu uprave rezervirani. 2, Pojasnitev čl. 83 zakona o povračilu škode. Ministarstvo saobraćaja je izdalo pod čl. M, S. br. 21,354/26 naslednje pojasnilo: 1. Rešenja o obsodbi uslužbencev na povračilo škode državi po čl. 83 zakona izdajajo direktorji posameznih oblastnih direkcij, odnosno njih pomočniki. 2. Da se uslužbenec, ki je obsojen na povračilo škode, more proti re-šenju direktorja pritožiti na ministra saobraćaja. 3. Da je rok za pritožbo 8 dni. 4. Tako se ima postopati le tedaj, ako se uslužbenec obsodi le na povrnitev škode državi. Ako se pa uslužbenca kaznuje tudi administrativno ali disciplinsko poleg povrnitve škode, potem izda odlok o povrnitvi škode oni organ, ki izreče administrativno ali disciplinsko kazen. V tem slučaju ima prizadeti pravo pritožbe na prihodnjo višjo instanco. Pravilnik o polaganju strokovnih izpitov. (Nadaljevanje.) b) Izpit za vlakovodje. 1. Pismeni in ustmeni izpit o vodenju vlakovnega zapisnika in vozovnega izkaza. 2. Ustmeni ponovni izpit iz signalnega pravilnika. 3. Uputstve o vojaško-železniškem prometu (v kolikor ga tangira). Rok: 6 mesecev po izpitu za prtljažnega (manipulanta) sprevodnika. c) Izpit za kretnika (blokovnika). Isti predmeti, kot so navedeni pod št. 1., 2., 3., 6., 8. in 10. izpita za tovornega sprevodnika. Poleg tega pa še: 1. Pravilnik za kretnike. 2. Pravilnik za progovne, viakojavilne in blokovne čuvaje (v EoRKor ga tangira). 3. Praktična uporaba telefona. 4. Predpisi o postopanju v slučaju snežnih zametov. 5. Predpisi o postopanju v slučaju požara. 6. Hišni red v železniških zgradbah. 7. Blokovnih mora dokazati, da zna manipulirati s kretniškimi in blokovnimi varnostnimi napravami. Rok: 9—12 mesecev po postavitvi. d) Izpit za premikača in zavirača. 1. Poznavanje serij voz, njihove opreme in uporabe. 2. Zakon o drž. prom. osobju (kolikor ga tangira). 3. Predpisi o čuvanju osebne varnosti. 4. Signalni pravilnik. 5. Predpisi o postopanju v slučaju nenadnega obolenja. 6. Pravilnik za premikače. 7. Predpisi o razsvetljavi potniških voz. 8. Predpisi o kurjenju. 9. Predpisi o čiščenju. 10. Predpisi o najdenih predmetih. 11. Predpisi o postopanju v slučaju požara. 12. Predpisi o postopanju v slučaju snežnih zametov. Rok 9—12 mesecev po postavitvi. e) Izpit za premikalnega vodjo. 1. Pravilnik za premikalnega nadziratelja. 2. Praktična uporaba voznega reda, dodatka in dopolnil. 2. predsednika, ki ga imenuje minister iz višjih uradnikov; 3. prisednika, ki ga izvoli osobje za dobo enega leta. Ta komisija sodi večje prestopke vseh železničarjev, tako delavcev kot nastav-Ijencev. Bodoče naloge organizacije: 1. Zahteva komisijo iz 3 oseb, ki naj odločijo o vseh premestitvah in nastavitvah ter upokojitve osobja. 2. Skupno izvajanje 8-urnega delavnika. 3. Plače (zvišanje in znižanje) po draginji avtomatično. 4. Službeno obleko za vse osobje. 5. Vpeljavo modernih signalnih in zavornih naprav in moderniziranje železniških naprav sploh v interesu varnosti osobja. Glavna zahteva pa je poleg gornjih, da se pravice, ki se z zakoni zagarantirane, ievajajo in ne kršijo. Ali niso zahteve bolgarskih železničarjev enake našim? Ali se mi ne borimo za stalnost, za personalno komisijo, službeno obleko, zboljšanje plač itd.? Ali ni iz tega naraven zaključek, da moramo zbližati in strniti naše vrste, delati po enotnih direktivah za dosego naših pravic?! Otvoritev kongresa. Pariz, 16. septembra. Dne 15. septembra 1926 je bil pred zastopniki nad 1,800.000 organiziranih železničarjev, transportnih deleavcev in mornarjev skoro celega sveta otvorjen kongres Internacionale transportne organizacije po predsedniku S. T. Cramp-u, predsedniku angleških, in irskih železničar, organizacij. Izmed francoskih železničarskih in transportnih organizacij je pozdravil kongres s. Budgare, ki je ugotovil, da francosko delavstvo ne pozna sovraštva proti tujcem in inozemcem ter sprejema vse dlelegate z odprtimi rokami kot svoje brate. Za tem je pozdravil kongres predsednik internacionale tekstilnih delavcev in nato sekretar internacionale živilskih delavcev, ki je povdaril, da je bila internacionala živilskih delavcev prva, ki je sprejela v svojo sredino tudi ruske organizacije in da ne bo mirovala preje, dokler ne razširi svojega delokroga tudi na vse dele Amerike. Pri otvoritvi so bili zastopani Francozi, Angleži, Irci, Švedi, Danci, Norvežani, Nemci, Avstrijci, Italijani, Jugoslovani, Bolgari, Rumuni, Švicarji, Luksemburžani, Belgijci, Holandci, Španci, Čehi, Poljaki, Kanadci, Avstralci in Indijci. Predsednik s. Cramp je izvajal: »Velika čast je za mene, da predsedujem temu internacionalnemu kongresu, ki združuje nad dva milijona v najbolj važnih industrijskih panogah zaposlenih mož in žena. Transportni delavci spadajo povsod med najbolj odločne, energične in bojevne sodruge v mogočni vojski delavcev. To je fakt ne samo v nacionalnem, ampak tudi v internacionalnem okviru, saj pridejo ravno transportni delavci v najbolj ozke stike z vsemi ostalimi grupami delavstva in so pri tem posredno izpostavljeni vsem konfliktom ostalih delavskih grup, v katere morajo večkrat poseči in v njih odločilno nastopiti. Po zadnjem internacionalnem kongresu v Hamburgu smo obdržali več specialnih konferenc za železničarje, cestne železničarje, pristaniške delavce, mornarje in železniške uradnike, ki so se pečale z vprašanji njih grup. Današnji kongres pa naj istotako obravnava skupne probleme, ki se tičejo interesov vseh grup transportnih in prometnih delavcev celega sveta. Po mojem mišljenju bomo morali tudi v bodoče naše napore, da pridobimo za priključek tudi organizacije izven evropskih držav, kar najbolj nadaljevati. — Kapitalizem si je izbral za operacijsko polje cel svet. On ne pozna razlike vsled narodnosti ali barve. Delavski razred mora 'enako or-ganizatorično objeti cel svet. Le tako bo mogel preprečiti evropskemu in ameriškemu kapitalu, da ne bo mogel izrabiti milijone ljudskega materijala iz kulturno še nerazvitih držav v konkurenci proti boljše organiziranemu delavstvu Evrope in Amerike. — Istočasno se mora povdariti, da je čim bolj opustiti nacionalno politično ali nacionalistično propagando. Delavstvo daljnega vzhoda, ki ravno sedaj vstopa v organizacije, se ne sme utrditi v napačni veri, da mu bo izključitev tujcev prinesla gospodarsko svobodo.‘Delavstvo iz zapadnih dežel je po grenkih izkustvih prišlo do prepričanja, da so domači izkoriščevalci enako ali še bolj grabežljivi kot tuji. V Evropi vodi reakcija obupen boj proti nadaljnemu prodiranju demokracije. Naši madžarski sodrugi nadaljujejo obupen boj proti brutalnosti in ukinjanju koalicijske svobode. V Italiji je brutalnost in uki-njenje svobode združevanja skoro popol-. noma uničila delavsko gibanje. Jasno je, da divja v teh državah reakcija najhujše proti transportnim delavcem, ker se zaveda, kakšnega pomena da so. I. T. F. je pod-vzela vse in bo v bodoče vse ukrenila, da pomore sodrugom v teh deželah. Ko je italijanski diktator izrazil željo, da obišče Anglijo, so izjavili angleški delavci, da bodo priredili proti njemu demonstracije in — Mussolini ni prišel. Apeliram na delavstvo vseh dežela, da po svojih najboljših močeh podpirajo delavce, ki se bore proti fašizmu in reakciji, kajti že uničenje demokracije v eni sami deželi, spodbuja kapitalizem celega sveta, da ugrabi zadnje svoboščine delavstvu povsod. Castitam nemškim sodrugom k načinu, s katerim so, kljub neznosnemu položaju, v katerega so vsled inflacije prišli, obdržali svoje organizacije. Prepričan sem, da bo lijih gibanje vedno le napredovalo. Nikakor ne smem pri tem izpustiti splošne stavke v Angliji. Težak je pri tem m°i J30 . ai, ker, dasi poznam vlogo železničarjev v splošni stavki, tu ne bom govoril kot Anglež, ampak kot predstavnik I- T. F. Smatram pa za svojo dolžnost in izreči imenom angleške sekcije I. T. F. zahvalo za internacionalno podporo, ki ste nam jo nudili v onih težkih dneh. Tekom cele splošne stavke sem bil dnevno v telefonski zvezi s s. Fimmenom, tako da je I. I. F. ukrenila vse mogoče za preprečitev dovoza premoga in drugega materijala v Anglijo. Sekretariat poroča, da izpeljana akcija ni bila tako uspešna, kakor bi morala biti. Pomisliti pa moramo, da se taka akcija ne da izsiliti in mi v Angliji od I. T. F. tudi nismo več pričakovali. — Z ozirom na težave, ki nastajajo iz sedanjega položaja, sem mnenja, da je I. T. F. v vsem obdržala svoj dober glas, da je najbolj napredna in koristna organizacija. Vedno bolj se potrjuje, da stoje transportni delavci v prvih vrstah gospodarskega boja ter upam, da bodo nacionalne in internacionalne organizacije prišle do spoznanja, da transportni delavci ne morejo poleg boja nositi še finančna bremena za splošno delavstvo. Ako se zahteva od I. T. F., da stopi v boj za interese drugih delavskih grup, se jo mora tudi financijelno podpirati, ako se hoče, da bo pomoč res uspešna. Obžalujem, da je Splošna mornarska organizacija Anglije prijavila svoj izstop. Mornarji so ena najvažnejših sekcij transportnega delavstva in brez njih je internacionala nepopolna. Zato je nujno potrebno, da se podvzame vse, da bo izstopivša organizacija zopet pristopila nazaj. Končno še ugotavljam, da moremo biti z delom internacionale zadovoljni. Marsikateremu nepotrpežljivemu se bo zdelo, da napredujemo prepočasi; ampak če pomislimo, da je bilo pred 8 leti vsled nacionalnih predsodkov nemogoče obdržati tak kongres in da so se delavci takrat borili med seboj, vidimo velike napredke. Nacionalni predsodki in tradicije so zelo trdožive. Vcepijo jih že otrokom in zato moramo imeti potrpljenje. Moramo se zediniti v glavnih bojevnih vprašanjih, v malenkostih pa moramo biti potrpežljivi in pustiti posameznim gotovo svobodo. V enem glavnem vprašanju pa upam, da bo vladalo neomejeno soglasje in to je v vprašanju preprečitve bodočih vojn. Internacionalni delavski razred je zmožen, da prepreči vojno, kakor hitro se za to odloči. Transportni delavci celega sveta imajo največ moči in sile za to in sleherna sekcija delavskega gibanja mora biti prepriča-n? da se delavstvu celega sveta ne more doprinesti večje pridobitve, kot da se za vedno naredi neškodljivega največieea sovražnika človeštva. Sodrugi! Sem prepričan, da bo naš kongres uspešno pospešil internacionalno solidarnost in da bo v tem vzgled celemu svetu.« — (Dalje prihodnjič.) O H % 1 f.-.' m Spoštovane gospodinje! Pri nakupu zahtevajte le našo „KOLINSKO UKORIJO“ in gotovo M dole Men giitel ki dlje kivi dober okns, izdatnost in lego barvo! 3. Vozovni pravilnik (v kolikor ga tangira). 4- Pravilnik o medsebojni uporabi tovornih voz v mednarodnem prometu (v kolikor ga tangira). 5. Praktična uporaba telefona. Rok: 12 mesecev po položenem izpitu za premikača. f) Izpit za vozopisce. 1. Zakon o drž. prom. osobju (izvleček). 2. Predpisi o čuvanju osebne varnosti železniških uslužbencev. 3. Predpisi o ravnanju v slučaju nenadnega obolenja. 4. Signalni pravilnik (izvleček). 5. Vozovni pravilnik. 6. Pravilnik o medsebojni uporabi tovornih voz v mednarodnem prometu (Rif. 1 Ric.). 7. Predpisi o postopanju v slučaju požara. Rok: 9—12 mesecev po nastavitvi. g) Izpit za svetilničar la. Točke 1., 2., 3., 4. in 7. predmetov izpita :za vozopisca ter še: 1. Predpisi o razsvetljevanju. 2. Postopek z najdenimi stvarmi. Rok: 6—9 mesecev po nastavitvi. h) Izpit za sprevodnika osebnih vlakov. 1. Železniška saobračajna uredba (železniška tarifa del L, odsek 1—6). 2. Pravilnik o manipulaciji pri prevozu potnikov, prtljage, psov in eskspresne robe. 3. Izvežbanost v izračunavanju voznih «en za potnike, prtljago ali pse, vojake, kakor tudi vozarine za njih prtljago. 4. Praktična uporaba daljinarja. 5. Poznavanje vseh vrst voznih kart, prtljažnih listov, odpremnic. 6. Predpisi o brezplačni in znižani vožnji. 7. Pravilnik o postajnem računovodstvu (izvleček). 8. Zveze vlakov in priključki. 9. Predpisi o razsvetljevanju potniških voz. !?' predpisi o kurjenju potniških voz. iz j e