Štev. 51. Trst, ¥ četrtek 20. februarja 1913 Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN afi «k nedeljah In praznikih ob 5., »b ponedeljkih eb 9. ijcrtraj. *ecanlčce Štev. se prodajajo po 3 nv6. (6 sto t.) t mnogih iobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št Petru. ® ca to i ni, Seiani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdav-MSni, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 sto*.) MLA81 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ SirokosU I 'jaioaa. CENE: Trgovinski in obrta i oglasi po 8 »t mm. ■BHBrtoice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov pa sl. m »a. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka sa&djna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 sto t. beseda, naj-pa 4.0 sto t Oglase sprejema Insetatni oddelek uprav« J^mnosti". — Plačuje se Izključno ie upravi „Edinosti*. Pljtljivo In tolljivo w Trstu. NAROČNINA ZNAŠA duilo političnega drufttva aa tebo 1eto 24 K, pol Leta 12 K, 3 mesece O K ; aa am> ročbe brea dopoalane naročnine, se uprava ne nba ■mfatu aa u4«ua« lm**aj« ■nT»n.TT- Mu* • aa —lm Ma Em »-aa, za »al Uta Krmm MO ▼M dopisi naj a« potikajo aa srednidtve halt. vana puma m m •prejesa]« ta rekaplal m m vr**«|» Karočaiao. oglase in rekianačija j« pošiljati aa apr» o UB£DNTŠTVO t adoi Blerpte Balatri 2« (lintt Ml ladnJ.taM te odgovorni urednik &TEVA.N 6«iIH A. I.rt^ koa»er«q „Edinost". - Natisnila Tiakaraa Jdla—i*. a onaejenim porotovom v Tiat* %Lim> Giorgio Galatti fttev. JU. laftnl rataa Itev. 841-652. TELPTOfl R TV-59 BRZOJAVNE VESTI. Mednarodni politični položaj. DUNAJ 19. (Izv.) Mednarodni politični položaj se danes v splošnem ni spremenil. Ce se sodi po posameznih dejstvih, bi se moglo celo reči, da se |e nekoliko še poostril. Zatr|uje se namreč, da Avstrija nadaljuje svoje vojaško pripravljalne korake. Vendar pa poučeni krogi svarijo pred prevelikim pesimizmom, ker *e vse ostale velevlasti z vsemi močmi prizadevajo, odvrniti možnost konflikta med Avstrijo in Rusijo. Zatrjuje se, da bodo pogajanja med Dunajem In Petrogradom, ki so se v novejšem času zopet začela konečno vendarle privedla do neke kompromisne oblike, na podlagi katere bo potem mogoče internacionalno situacijo v mirovnem smislu razrešiti in razbistriti. Podučeni krogi karakteriziraj o stanje situacije sledeče: Mednarodni položaj Je resen, a ne kritičen. BERLIN 19. (Izv.) Ruski ministrski predsednik Kokovcev je radi današnje depresije na borzi poklical k sebi vse bančne in druge velepodjetnike in jim izjavil, da ni povoda za izredna vznemirjenja, ker se situacija ni poslabšala. PETROGRAD 19. (Izv.) Znani ruski kozaški general, Rennenkampf, ki se Je posebno odlikoval v rusko-japonski vojni, vrhovni komandant vilnskega vojaškega okrožja, ki je baje tudi določen za slučaj vojne za vrhovnega poveljnika ruske armade proti Avstriji, Je na poziv carja dospel danes v Petrograd in ga je sprejel car v posebni avdljenci. Car je sprejel v avdljenci tudi mornaiiškega poveljnika, admirala Grigo-roviča. Bolgarsko-rumunski konflikt. Posredovanje velesil. SOFIJA 19. (Izv.) Vprašanje romunskih kompemačnih zahtev je stopilo v odločilni Štadij. Bolj ko kedaj prej sili Rumunija na odločitev in zahteva, da Bolgarska do pi-čiče izpolni njene zahteve, čemur se seveda bolgarska vlada odločno upira. Na zadnji šlanek sofijskega .Mira" odgovarja romunska vladna „Politique* sledeče: »Če Bolgarska v resnici pjlaga veliko važnost na prijateljske odnošaje z Rumunijo, čemu potem zavlačevanje pogajanj, čemu neprestani ■apadi bolgarskega časopisja na Rumunijo. Silistrija je, dokler je v bolgarskih rokah, trn v peti Rumunije, kar bi v nasprotnem slučaju odpadlo. Rumunska Silistrija bi za Bolgare ne pomenila nobene nevarnosti. PARIZ 19. (Kor.) Uradno se poroča, da so vse velesile privolile v načrt Rusije,' ■aj se Bolgarska in Rumunska podvržeta razsodbi velesil. Bolgarska vlada je že izjavila, da nima ničesar proti temu. Velesile so bile o bolgarski izjavi gotovo že poprej informirane, Še predno so podvzele v Bukarešta intervencijo, v kateri romunski vladi nujno svetujejo, naj nikakor ne poseže za orožje, ne da bi poprej zaprosila posredovanje velevlasti. Slična akcija velesil se je izvršila tudi v Scfiji in nasvetovalo bolgarski vladi, naj prepusti odločitev velesilam. BERLIN 19. (Izv.) „Lokalanzeiger« poroča iz Bukarešta, da so zastopniki velesil obvestili romunsko in bolgarsko vlado, da so sprejeli predlog angleškega zunanjega ministra Grey a, ki predlaga za rešitev ru-munsko-bolgarskega konflikta evropsko razsodišče. DUNAJ 19. (Izv.) Iz diplomatičnih krogov se lavlja, da vprašanje krelran|a evropskega razsodišča za rešitev bolgarsko-ru-munskega konflikta sedaj še ni aktualno. Velesile bodo za enkrat poskusi'e doseči le to, da se prično med Scf.Jo in BukareŠtom direktna pogajanja. DUNAJ 19. (Izv.) Politični krogi so zgubili že skjro vsako udanje, da bi se posrečila direktna pogajanja med Scftjo in BukareŠtom. Vendar se splošno smatra, da ne pride do krvavega konflikta, ker se vse velesile trudijo pregovoriti obe državi, da zaprosita za mediacijo, o katere v*pehu vlada splošno optimlstistično nazriranje. Obleganje Skadra. CETINJE 19. (Kor.) Uradno se poroča: Bombardiranje Skadra se z vspehom nadaljuje. V splošnem vlada mir. Črnogorci se pripravljajo na generalni naskok, dočim pripravljajo Turki vse potrebno za obrambo. Turki bi radi mir. CARIGRAD 19. (Kor.) Kakor se zatrjuje, so bili članki suspendlraaega „Ishama" in njegovega naslednika „Vazife", ki poživljajo carigrajsko vlado, naj sklene mir, Inspirirani direktno od kabineta. DRŽAVNI ZBOR. Finančni odsek. DUNAJ 19. (Izv.) Finančni odsek Je danes nadaljeval debato o predlogi glede reforme osebno-dohodninskega davka. Situacija na današnji razpravi ni bila preveč rožnata. Pojavila se je splošna apatičnost, ki se deloma kaže v slabo obiskanih sejah, deloma pa prihaja v veliko nervoznost, Id povzroča zopet velike konflikte. Nemški na-cijonalcl In sodjalni demokrati bi si skoraj skočili danes v lase. Kljub splošnemu oerazpoloženju pa Je odsek vendar končal debato o vprašanju vpogleda v knjige in se glasovanje vrši najbrže že tekom jutršnje seje. Nato pride na vrsto najbolj kočljiva in najbolj težavna točka, to Je vprašanje glede preodkazov dohodkov iz osebno-dohodninskega davka, deželnim blagajnam. Tozadevno vladajo med posameznimi strankami še velika nasprotja, ki se zde naravnost nepremostljiva. Poljski kljub Je na svoji današnji seji že zavzel svoje stališče, ki pa |e tako, da naravnost izziva odpor pri drugih strankah. Poljaki namreč zahtevajo, da mora biti Galici'a najbolj favorizirana in dobiti toliko kakor vse druge dežele skupa|. Pa tudi vprašanje glede razdelitve dohodkov Iz špiritnega davka deželnim blagajnam, še nI definitivno rešeno. Pogajanja so se danes nada'jevala in Je bil v principu odobren dogovor, da naj se razdelijo dohodki iz špiritnega davka v kolikor presegalo 45 milijonov, po kompromisnem ključu. Na današnji seji so se tudi vršila pogajanja o praecipuu, ki pripade Daimaci|i in Goriški. Stranke so se izrekle za praeci-puum, ki znaša 400 000 K, vendar pa je ostalo še odprto vprašanje, katera dežela naj prevzame oreme tega praecipua, ali z drugimi besedami, katera dežela na| bo vsled favoriziranja Daimadje in Goriške prikrajšana. Otrednja vlada sama st"ji na stališču, da dobi Goriška od zneska 400.000 K pr'merno svoto le v tem slučaju, če se stranke v deželnem zboru Goriškem popre| sporazumi jo. DUNAJ 19 (Kor.) Justični odsek Je na današnji seji končal debato o novem odvetniškem redu. Konečna odločitev o nekaterih važnih točkah, posebno glede pripustitve odvetniškega zastopanja pri obrtnih sodiščih in vstopu vpokojenih sodnikov k advokaturi, kakor tudi konečna odločitev o celi predlogi se iz vi Si v eni poznejših sej. • * • Konference vlade o obnovitvi češko-nemških spravnih podajani kažejo silno slabe avspidje za bližnjo bodočnost. Cehi so z vladnim minimalnim programom glede jezikovnega vprašanja na Češkem odločno nezadovol|ni in ko Je vlada danes konferirala tudi s komitejem nemške osmorice, so Nemd izjavili, da |e tudi zanje predloga nesprejemljiva. • • * V parlamentarnih krogih se |e danes tudi iako Živahno komentiralo dejstvo, da Je odšel poljski minister krajan Dlugosz na daljši dopust v Nizzo. Zatrjuje se, da Dlugosz v kratkem odstopi, dočim poljski parlamentarci izjavljajo, da na Dlugoszev odstop za enkrat še ni misliti, pač pa postane to vprašanje aktualno v tem slučaju, če se ponesrečijo poljsko-rosinsko pogajanja glede delamožnosti gališkega deželnega zbora in deželnczborske volilne re-foime. _ Bosenska saborska deputacija na Dunaju. — Jezikovno vprašanje v Bosni. Pred razpustom sabora. DUNAJ 19. (Izv.) Semkaj Je dospela danes deputacija 20 članov bosenskega sabora, ki reprezentirajo vse bosenske stranke in sicer pod vodstvom saborskega predsednika dr. M a n d i ć a. Deputadja se je popoldne zgladila pri skupnem finančnem ministru vit. Blinskemu in dolgo časa ž njim konferirala o jezikovnem vprašanju v Bos., i. Kakor znano, Je centralna vlada nedavno predložila nov zakonski načrt glede rabe srbo hrvaščine pri bosenskih uradih. ugovarja jo saborske stranke določbi, da ostane na železnicah nemški Jezik in dejstvu, da določba srbo-hrvaščine kot notranji uradni Jezik ne tangira posebnih Jezikovnih uredb v onih institucijah, katerih ne vzdržuje dežela, a. pr. nemške šole, katere ima vojaška uprava. Deputadja izjavlja, da so saborske stranke pripravljene k sledečim najskrajnejšim koncesijam: 1) Pripuste rabo nemščine v Internad-jon&lnem prometu in strogo notran|ih vojaških zadevah. 2.) Pripuste nemški poduk na posameznih privatnih šolah, a le za one otroke, ki niso zmožni srbo-hrvaščine. Onim otrokom, katerih stariši so Srbo-Hrvati se mora obisk nesrbskih šol prepovedati. Konferenca Je imela zgolj informativen značaj in je Bilinski predloge deputadje vzel na znanje, obenem pa izjavil, da odločitev ni odvisna samo od n|ega. Jutri obišče deputacija vojnega ministra Krobatina, da ga zainteresira za razna železniška vprašanja, v petek zunanjega ministra Berchtolda in ministrskega predsed- Huerta Je izjavil, da se smatra kot čisto na-vadnega vojaškega guvernerja in nima nobenih osebnih ambicij. DUNAJ 19. (Izv.) Na tukajšnjem rathl-kanskem poslaništvu izjavljajo, da dostdaj še ni došlo nobeno oficljalno obvestilo o predsedstveni spremembi v Mehiki. Če se poročila potrde, potem bo značilo to vojaško vlado, ki bo imela nalogo, napraviti zopet v deželi mir in red. Naš kritični položaj in njega vzroki. Naš gospodarski položaj Je obupen. To Je pesem, ki gre danes od ust do ust. Zlasti trgovstvo tarna v obupu in ugib|e s strahom, kaj vse še bo ? I Kamor prihaiaš, ne slišiš dražega, nego tožbe in jadikovanja o splošni bedi, ki bo — tako govore vsi — postajala vedno huja, ako naše vlade ne sreča pamet v nje balkanski polititikl. Te žalostne razmere, to obupno stanje _ je posledica dejstva, da se avstrijska vnanja nika grcfa Sitgkha. — Nato odide depu-| politika ne ureja po potrebah države, ampak le taclja najbrže v Pešio, da konferira z Lu- po nemških zahtevah. Nemčija je, ki vsa-s skupnim f nančnim ministrstvom. Dalje < znanje. Novi provizorični predsednik general vanom, ni dopuščala tega. Naši Nemd se sicer bahajo se svoji n avstrijskim patrijotizmom In zahtevajo celo v njegovem imenu nadvladje nad vsemi drugimi narodi, ali, koliko da |e v resnici vreden ta njihov avstrijski patriotizem, priča ravno dejstvo, da se Nemci iz vsega srca vesele politike, ki gre očitno za tem, da našo državo odtisne z balkanskih tržišč i a Jo gospodarski izstradal Seveda: kolik3r bolj bo naša država gospodarski izstradana, temveč bo Izgubovala na svobodi giban|a in bo padala bolj in bolj v odvisnost od Beroiina. Najhujši odkriti sovražnik ne bi nam mogel biti tako nevaren, kakor so naro ti naši prijatelji in zavezniki. Objestnost in nadutost naših Nemcev ne poznata več nobenih mej. Ali znana resnica je, da se vse maščuje na tem svetu. Za vsako zlo delo prihaja dan obračuna prej ali sle|. AH fatalno za nas je, da Šip, ki jih Nemci sedaj tako veselo pobijajo na Balkanu, ne bodo plačevali oni sami, ampak jih bo plačevala naša država, Jih bomo plačevali mi vsi. Že sedaj se maščuje in se bo še hu|e maščevala nad našo državo nje politika, prikrojena le po nemških zahtevah in za nemške koristi. Gospodarsko življenje ne more vspe-vatl, brez delavne site. Ker pa tvorijo Slovani večino prebivalstva te države, jej da-jajo tudi večino delavne sile na razpolago. Toda tega slovanskega delavca, pomena slovanskega prebivalstva za gospodarsko snovanje države, niso hotele naše nemške vlade nikdar pripoznatl, marveč so je skušale vedno zatirati in je potiskati v položaj brezpravnosti. Ali, kakor rečeno: čas sam, dogodki privedejo do tega, da pride čas pokore za grehe take državne politike. Po zakonu narave, ki je večen v življenju narodov, smo mi Slovani narod bodočnosti. Sedanji dogodki na Balkanu so ie velik preludij tej bodočnosti I Naši dižavniki si pa maše oči, da ne vidijo dogodkov, ki napovedujejo to bodočnost. Tudi niso toliko psihologi, ne poznafo toliko narodne duše, da bi vedeli, da narodi, osvobodivšl se iz položaja podrejenosti in povspevši se do razvoja svojih svežih še devištih sil, obračunavajo na|prej z njimi, ki so jih zadržavali v njihovem narodnem razvoju. Posledice bodo hude. Kako vse drugačna perspektiva bi se odpirala za državo, ako bi Živela v dobrih odnošajih s slovanskimi narodi, posebno balkanskimi! I Imela bi v njih najboljše odjemalce in kupovalce za svojo industrijo in trgovino. Teritoriji bankanskih držav, ki se bodo brezdvomno mogočno razvi|ali kulturno in gospodarski, bi bili neizčrpen vir za vplojanje našega gospodarskega življen|a. Naša industrija in obrt bi investiral! svoj kapital tako plodonosno, kakor ga ni ta Še nikoli in nikjer. Tako pa mi sami se j svojo protislovansko politiko gonimo na leni strani te narode naravnost v naročje na Novoimenovani naravnih silah toli bogate Rasije, na drugi " ' strani pa smo tako slepi, da se umikamo v strani in odpiramo pot nemški delavno »ti na Balkanu. Odkar obsto|l ta država, nismo imeil tako ugodne prilike za pridobivanje djbrih odjemalcev naši industriji in trgovini, kakor se nudi sedaj na Balkanu. Ali vse kaže, da je ta ugodna prilika zamujena. Njsm > Si. rnn TI „£r>IXOBT t ki 51 V Trtn, d-.t 2J fehruKn* 1*13 Usodne posledice So že tu. Opozarjajo nas nanje vsesplošne tožbe o gospodarsk kriz!, o gospodarski depresiji, o stagnacij v vsem gospodarskem snovanju. Ali notri med tem podtikavanjem pojo naši državniki še vedno veliko pesem o avstrijskem patrljotizmu Nemcev, ki da vrši veliko patrijotično nalogo, s tem da drži na uzdi destruktivne, nezanesljive, izdajalske elemente, ki so, seveda, Slovani 11 Jasno je sicer, kakor svitlo solnce, da bi morala država ravno nas — zbog na šega plemenskega sorodstva z narodi na Balkanu in zbog našega teritorijalnega sosedstva z njimi — pošiljati na delo za svojo bodočnost na Balkanu. AU nad to bodočnostjo Jej je — nemška uniforma! In v tem je blaznost, da hočejo naši državniki s politiko, ki nosi nemško znamko na vseh svojih čelih povspeševati koristi države med slovanskimi ljudmi in na slovanski zemlji I j Naši državniki so podobni norcu, ki hoče v hišo in — zapira vrata pred seboj I V tej slepoti (e vzrok že sedanji naši gospodorski bedi. Pa tudi bodoči. Kajti, če bomo vstrajali v tej zmoti, ostanejo — vrata zaprta I Polom v Puli. Pula 18. 2. 1913. Včeraj je bil 16. dan razprave v tem procesu. Včeraj so začeli še le popoldne ob 2. uri. Prečitali so 112 vprašanj, ki se stavijo porotnikom. In sicer glede Tomaža G i lanteja 23 glavnih in 2 nadomestni vprašanji, Frana Bigatto 15 glavnih in 1 nadomestno; Lino Privileggio 22 glavnih in 1 nadomestno; Lino Qjarantotto 9 glavnih; Avgusta H j raka 11 glavnih in 2 nadomestni; Kamila Descovicha 6 glavnih; Atilija Jucha 6 glavnih ; Giiido Negri 3 glavna; Viktorija Vitto-rija 2 glavni in eno nadomestno; in slednjič glede Jakoba Filinicha 8 glavnih. Skupaj torej 105 glavnih in 7 nadomestnih vprašanj. Ta vprašanja so zelo obširna in zavzemajo skupno 114 strani, tako, da bo trebalo en cel dan, za pravorek porotnikov. Po prečitanju vprašanj je začel govoriti državni pravdnik dr. S t e f f e. Gavoril Je st/arno in prepričevalno, da ga |e vse z napetostjo poslušalo. Najprej se je obrnil do porotnikov, da se jim zahvali na n|ihovi vstrajnosti in potrpežljivosti. Ta proces da se popolnoma razlikuje od drugih. Ta proces nima nikakega političaega značaja, kakor bi hoteli to trditi od gotove strani. Pozna porotnike že 4 leta in je prepričan, da objektivno izvrše svojo dolžnost. Govornik je omenjal razprave o že kaznovanih ' '"»tožencev, dr.a Palisca in inž. Borri. Mestni • ćetje da so zlorabljali svoja uradna mesta, posebno pa zadnji župan, ki se je dajal izplačevati od občine denar, ne da bi mu pristajal. Da so mogli uradniki krasti, na tem so bili krivi občinski predstojniki, ker niso skrbeli za nadzorstvo. Zato so tudi H poslednji odgovorni nasproti ljudstvu, ki jih Je izvolilo. »ii Galanteja je očrtal kakor slabega uradnika in še slabšega družinskega očeta. Ta da ni tat le vsled prilike, ampak iz nagona. Med govorom državnega pravdnika so bili obtoženci silno poparjeni; niti gledati si niso upali okoli sebe, marveč so bili njihovi pogledi neprestano obrneni v tla. Razpravo so zaključili ob 6. uri. Danes nadaljuje državni pravdnik svoj govor. * * Kakor znano je imel župan dr. Vareton svojo pisarno v Puli. Oa sam pa ni nikdar nič delal; ne poprej kakor župan, potem pa, ko je bil suspendiran še manje: Zastopal ga Je koncipijent dr. Cerlenizza. Ta je vse delal v imenu Varetona. Pred kratkim pa je tudi Cerlenizza Izginil Iz Pule. Govore, da v Ameriko. Vzel je baje seboj vso gotovino, last Varetona. Žajim pa je izginila tudi njegova ljubica. To je namreč žena tistega mornariškega častnika ki je lansko leto na samo Veliko noč na javni ulici streljal na nezvesto Ženo in jo tudi lahko ranil na licu in na roki. Dr. Cerlenizza je živel že dlje časa v konkubinatu žnjo. Tudi v tej stvari utegnejo priti še pikantne stvari na dan. PODLISTEK, V somraku. Rodbinska drama v treh dejanjih. — Spisal Adolf Robida. K nocojšnji premijeri v tržaškem slovenskem gledališču. V slovenski literaturi imamo zelo majhno število dram, še manj pa dobrih dovršenih gledaliških iger, ki bi razpravljale kakršnokoli že aktueino vprašanje. Prof. Robida je spisal tako dramo, o katere vrlinah bi se sicer dalo debatirati. Toda priznati se mora, da se je Robida pošteno prizadeval, da bi spisal tragedijo zakonske zmote, tistih konvencionalnih laži, ki so slaba podlaga zakonski sreči. Iskanje resnice, zahtevo čl stosti v zakonu si je postavil že BjOmson kot problem v .Mladem paru* in tudi ? Seja mestnega sveta. V slnočnji seji mestnega sveta se Je izvršilo tretje čitanje rednega in izrednega dela proračuna z malimi in nebistvenimi spremembami v primeri z drugim čitanjem. V priče t ku seje — skoro ob 8*15 — (e župan otvoril sejo in se predvsem spominjal smrti pok. deželnega glavarja goriško-gradiščanske ga, Pajerja, ter javil, da se tržaški mestni svet udeleži pogreba po deputaciji, ki položi venec na krsto; župan je pokoj likovi družini izrazil sožalje. Pri nato sledečih malih in nebistvenih spremembah raznih postavk so se vnele manjše debate. Svet. F eri u ga Je priporočal, da se z ozirom na to, da se je pri drugem čitanju sprejelo zvišanje postavke: „podpora agrarni družbi za vzdrževanje šolskega vrta na Občinah", tudi čimprej prične z obdelovanjem in popravo omenjenega Šolskega vrta. Svet. S a n c I n nujno priporoča po-oravo ceste, ki vodi v Škedenj od tam, kjet se ustavi tramva| in gori do šole, kakor tudi del ceste pri Bel veder ju. S 'et. M i k I a v e c predlaga popravo in razširjenje ceste pri Bi viju, kar bi niti ne stalo preveč, ker bi tamošn|i gospodarji nudili svoja zemljišča v to svrho tudi za stonj. Poseben predlog si pridrži za izredni del proračuna. Ker se je svet. Černivec protivit, da bi se ponavljali predlogi, ki so propadli v drugem čitanju in je Župan pritrdil temu protivljenju, je svet. Wifan na podlagi mestnega statuta (člen 36.) dokazal i Ćernivcu i županu, da sta v zmoti, ker se mora)o taki oredlogi dopustiti tudi v tretjem čitnn u W.Ifanovemu nazoru sta se pridružila tud« svet. Puecher in Vidakovič, nakar je izjavil župan, da se hoče tudi on po tem ravnati. Lepa se Je dogodila svet. Budlniču, ki }e predlagal, naj se zopet sprejme v proračun onih K 832, namenjenih za ognjegasce, ki delajo parado pri cerk/enih sla nostih, ki jih je v drugem Čitan|u občinski svet črtal in na( se rajše črta K 150, namenjenih ta kanonske strele ob jednakih prilikah Na predlog svet. Černivca oa Je občinski svet potrdil črtanje onih K 832 in naknadno črtal še onih K 150! V drugem čitan|u se ni moglo glasovati ood3ori gledališču mVerdi" v zdesku K 60 000, ker so se Slovenci in socijalisti vzdržali glasovanja, v katerem slučaju se iih je moralo smatrati kot odsotne, vsled tesar je bil svet nesklepčen. Pri isti točki e v sinoćnji seji izjavil dr. W i I f a n, da se bodo Slovenci zopet vzdržili; socijalisti so bili neka| Časa v zadregi; sledijlč se je Puecher pridružil Wtlfanovi izjavi in delal, da se tudi socialisti vzdržijo glasovanja. Pri glasovanju se pa socijalist dr. Sinigaglia ni vzdržal glasovanja In tako rešil večino iz zadrege; šlo se je namreč le za en glas. Gledišče Verdi dobi torej letos podporo K 60 000 po zaslugi socljallstov 1 S ednjič je bil sprejet predlog magistrata za nadaljni kredit v znesku K 1,200 000 za dokončanje tramvaja trg Goldoni—Sv. Sobota. Prvotno so bili stroški te tramvajske črte določeni na K 4,800.000, sedaj pa se (e izkazala potreba zvišati to število za celih 25°/«l Tako imenitni računarji so na magistratu 1 Prihodnja seja jutri, v petek zvečer. Domače vesti. Smrtna kos«. Včeraj je umrl tu po dolgi bolezni trgovec Anton Vatovec, član znane, splošno čislane rodbine Vatovec. Dokler ga ni začela tlačiti huda bolezen se je z vnemo udeleževal slovenskega gi banja. Izlasti je bil navdušen pevec. Bil je soustanovitelj pevskega društva „Kolo* in e ostal zvest steber temu društvu ves čas dolgoletnega obstanka kakor večleten od->ornik oziroma podpredsedaik. Ker je bil tudi kakor človek b>age, spravljive naravi, ga |e ljubil, kdor ga je poznal. Ker mu je soproga pred par leti umrla, zapušča sirote otroke v n^nežneji dobi. Vsej rodbini Vato včevi izražamo iskreno sožalje. Pogreb se bo vršil danes ob 3 popol dne iz bolnišnice pri Sv. Mar. Magdaleni. Občni zbor podružnice »Glasbene Matice" v Trstu se bo vršil kakor že „Rokavici", toda Robida ne sledi B drasonu ne posnema ga slepo, cn hodi svojo lastno pot. ,V somraku", ki je pred petimi leti na slovenskem deželnem gledališču v LJubljani doživel jako častao svojo premijero, nam črta Robida ljudi, ki so morda tuintam preveč literarni, toda ki so Slovenci in se v njihovih dušah odigrava slična tragedija zakonske nezvestobe, kakor jo črta Strindberg v svojem „Todtentanzu". Maogo se je Robida naučil pri Strindbergu in zlasti mu |e gori omenjeni „Todtentanz" plaval pred oči, toda kopiral ga nI, hodil je tudi tu svojo individualno pot in napisal dramo, ki je že vsled svoje tendence vredna, da se prišteva boljšim delom slovenske literature. Sovraštvo in ljubezen, te dve tako močni gonilni sili ljudskega življenja sto|ite v sredini Robido^e drame. Mož ljubi, žena sovraži. I a tako živita že 8 let v nesrečnem zakonu Janez Koruza in Mny. On brutalen, sirov, ona pa demonska žena. Njun zakon sloni na lažni podlagi. Vzela ga je, ker je naznanjeno, v ponedeljek, dne 24. t. m ob 9 zvečer v d/orani „Trgovskega izobraževalnega društva" ulica Sv. Frančiška št. 2 Vse p. n. člane in prijatelje podružnice vabimo, da se občnega zbora v obilnem številu udeleže. Dnevni red obsega poročila društvenih funkdjonarjev in volitev odbora. Občni zbor se vrši točno ob napovedani uri Tudi spomin. Prejeli smo: Te dni je umrl skoraj 90letni Eirico S^lem, lastnik palače nahajajoče se med ul. Corso, S. Laz taro, Nuova in S. Giovanni. Pokojnik je bil židovskega veroizpovedanja. Bil je odbornik in predsednik raznih korporacij in je bil duša konsorcija gledališča Politeama Rossettl, kateremu je predsedoval. Salem je bil smrten sovražnik Slovencev in Slovanov; v letu 1898. Je on dal inicijativo, da so tržaškim Slovencem odrekli vsa gledališča. To (e fakt. katerega ne more opovreči nikdo in je bila tore] zasluga enega naših smrtnih so vragov, da smo prišli dj svoje gledališke dvorane, oziroma do „Narodnega doma". To nismo napisali z namenom, da bi govo rili slabo o pokojniku, marveč zato, da naše ljudstvo ve, kdo nas je prisilil k samopomoči. Popravek. VČera|šnja notica pod naslovom : „Sankaška In smuška tekma v Bohinjski Bistrici" je bila mestoma pogreS.no korigirana, tako, da je pokvar|en smisel. Dotično mesto se ima glasiti: Tekma ki Je dostopna le Primorcem in Kranjskem, bo pisebno zanimiva v boju za mojstrstvo Bohinja, ko bo branil prvenstvo zmagovalec iz leta 1911 J. Logar. Med naprednim slovensk'm dlja-štvom na Dunaja se opaža že neka| let živahao gibanje za sokolsko idejo in telesno vzgojo. Primeren lokal za telovadbo jim -»udi univerzitetna telovadnica, kjer telovadi do 80 dijakov. Tudi bratska češka sokolska društva gredo našim dijakom na roko. Le žal, da je mnogo dijakov vsled slabih gmotnih razmer prisiljenih opuščati poleg marljivega študija vsako redno telesno vzgojo. Gmotne razmere tukajšnjega pod-oomega društva so take, da ne more zadoščati niti najpotrebnejšim prošnjam dijakov. Je to žalosten del zgodovine našega dunajskega dijaka. — Zato je gotovo pozdravljati idejo, ki se je sprožila v vaditelj skem zboru naprednega slovenskega dijašba da prirede v začetku marca t. 1. javno telovadbo v češkem „Narodnem domu" v prid podpornemu društvu za slovenske visokošoice na Dunaju. V včerajšnje poročilo o bilančni seji .Jadranske banke" sta se vrinili dve jako neljubi pomoti. Občni zbor se vrši dne 30 marca in ne 30. t m. Predlagala se bo 6 7*% dividenda, ne pa 61/,0/® Rezervisti letnika 1900., ki so 31. decembra 1912. stoptli med črnovojnike, se poživljajo, da pridejo po svoje črno vojniške listine k mestnemu magistratu (ulica SS. Martiri št. 4, I.) Kopališče za delavce. Tržaška trgovinska In obrtna zbornica Je nakazala prvi obrok za ustanovitev kopališča za delavce, ki Je namerava zgraditi ravnateljstvo skladišč. Prekomorski promet iz Trsta. Sedaj se vrši med raznimi paroplovnimi družoami hudo tekmovanje. Zdi se, da dobi Trst kmalu novih zvez s prekomorjem. V prvi vrsti se bo imela boriti Austro Amerikana s hudo konkurenco, ki ]o prinese Canada Pacific, nadalje sta pa tudi obe največji nemški paroplovni družbi, Hamburg-Amerika in severonemški L!oyd, javili avstrijski vladi, da osnujeta vsaka svojo progo iz Trsta preko morja. Hamburg-Amerika bi vozila v Boston, dočim bi obratoval severonemški Lloyd med Trstom in Buenos Aires. Nemški „hum >r!" Potovalna družba nemškega komika Wollnerja prireja vsak večer v salonu restavracije „Europa" variete-večere, katerih se udeiežu|e|o seveda tud< našinci v prevelikem števiiu. Clou večera tvori g. Wollner sam, s svojimi kupleti itd. — To bi ne bilo sicer nič hudega, ali zlo je to, da se ta gospod „komiker" spušča orerad v tiste vrste humorja, ki zasmehuje Slovane, ali pa njih prijatelje. Ker pa nismo Se v nemškem rajhu, temveč stojimo na slovanskih tleh, kjer nismo siljenj, da bi za svoj denar prenašali taka žaljenja, menim, bil bogat. Odiral je ljudi in tako obogatel. Ljubila ga ni, toda mati jej je prigovarjala in ona je s sovraštvom v srcu vzela moža, Ki ga ni niti spoštovati mogla. Osem let se nlinita pred ljudmi in svet misli, da je njun zason srečen. . Mary ima sestro Vando, v katero je zal|uben profesor Oiter. Ta bi Vando rad poročil, toda vidi blato in laž, v katerem živita njena sestra in njen soprog. Profesor Oster je človek poln cinizma in sarkazma, toda resnicoljuben. Odpira rane pri ljudeh, toda ne mara jih zdraviti. Nekaj Nietzsche-(anskega je v njegovi teori|i. Tudi Oster bi rad bil nadčlovek in vzgajal ljudi do velike in močne narave. Toda v momentih kulmi nacije n|ego?ega resnicoljubija, se že po lavlja njegova slovanska, recimo kar na ravnost, mehka lirična slovenska narav in tudi on podlega. Sploh prevladuje razpoloženje vsaj trenutno pri vseh teh ljudeh, ki jih more predrugačiti en sam trenutek. Mary je nekdaj ljubila Ostrovega prijatelja Kebeta in ga tudi s svojo demonsko da bi moral vedeti sleherni Slovenec, kako treba odgovoriti temu Wollnerju. Šestdesetletnica napada na cesarja. Predvčerajšnjim je minulo 60 let, ko je na Dunaju na nekem izprehodu zadela avstrijskega cesarja zlobna roka ogrskega krolača JanoŠa Llbenyt|a, ki bi bil našega vladirja umoril, če bi ne bil morilčev nož izpod -drknil na trdi zaponl na zatilniku. V spomin in zahvalo na zavratii napad so zgradili znano votivno cerkev. Podpornemu druStvu za slov. visokošoice na Dunaju so v času od 3. jan. do 13. febr. t. I. darovali: po 30 K: Zaloga „Dijaških užigalic" po g Ed. Kavčiču, trg. v LJubljani; po 20 K: Okrajna posojilnica v Krškem in dr. Janko Babnlk, min. svetnik na Dunaju; po 15 K: Učiteljski zbor gimnazije v Kranju: po 10 K: Dr. Ivo Šubelj, sekc. svetnik, in dr. Jos. Jelene, prof, oba na Dunaju, dr. Jos. Globevnik, odvetnik v Novemmestu, dr. Valentin Kri3per, odvetnik v Ljubljani, gdč. K. Knez na Dunaju, dr. G/idon Srebre, odvetnik v Brežicah, dr. Aleks. Fatur, žel. kom. v Trstu, Jakob Volk, zas. uradnik na Dunaju, dr. M. Murko, prof. na vseučilišču v G adcu, Peter Zink, okrajni sodnik v Trstu in Posojilnica v Framu; po 8 K : M. Mladič na Dunaju; po 5 K : Ivan Fortuna v Z^tičini, dr. M. Tiuden, odvetnik na Duna|u, dr. Albin Poznik, c. kr. notar v Rjdolf j vera, I. Liesskounig, c. kr. šol. svet. v Gradcu, notar Deiiček v Celju, dr. Josip Kušar, odvetnik v Kranlu, dr. Matija Lav-renčič v Komnu in dr. Edv. Šerko, zdravn'k na Vranskem; po 4 K: Evsebj H ašovec, nadrevident j. ž. na Duna u; po 3 K: Ivan Pušar, stroJevod|a v Sp. SiŠki; po 2 K: F. Nemec v Nabrežini (dvakrat po 2 K) in F. Wi*fan, iedelovalec voz v LJubljani. Viega 276 K. Društveni odbor se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje in prosi za nove darove aa naslov blagajnika: Dr. Stanko Lapajne, dv. in sod. odv. na Dunaju I. Biajner-strasse I. 16 zanimivih lepih slik priobČu|e zadnja številka »Slovenskega Hustrovanega Tednika" in sicer: obleganje OJrHa ; ključ odrinske trdnjave; nadvojvoda Riiner is n|egov pogreb; dunajski nadškof in kardinal Nagi. francoski ministrski predsednik Briacd ; Talaat bej, voditelj Mladoturkov, ki so ga obsodili Staroturki na smrt; tri slike so iz vo|ne, tri iz Egipta, pogled na trdnjavo B.lgrada, Zemun ob srbski meji itd. — V tej številki se tudi nadalju|e roman ,Za svobodo in ljubezen", ki postaja zelo zanimiv. Ndročite si .Slovenski llustro-vani Tednik", ki zasluži, da ga čita vsak zaveden Slovenec in vsaka zavedna Slovenka. _ Društvene vesti. .Učiteljsko društvo za Trst in okolico* »mi odborovo sejo danes 20. t. m. ob 5 popoldne. Predsednik. Pevsko društvo „Trst". Danes zve Jer pevska vaja za moški zbor, jutri za mešani. Z ozirom na to, da se vrši že dne 2 marca koncert, prosimo polnoštevilne udeležbe. Akademično tehn. društvo .Tabor" v Gradcu ima v soboto, dne 22. t. m. svoj IV redni občni zbor v društvenih prostorih, z običajnim dnevnim redom. Slovanski gostje dobrodošli! Pevsko društvo „Velesila" v Skednju. Občni zbor, ki se Je imel vrš ti v nedeljo 23. t. m., je prenešen na Dedeljo 2. marca, ker se bo 23 t. m. vršil občni zbor podružnice CMD v Škedn|u. .Slovenska Čitalnica" v Skednja vabi na svoj redni letni občni zbor, ki se bo vršil v ponedeljek, dne 3 marca t. L ob 8 zvečer v društvenih prostorih po običajnem dnevnem redu. Občni zbor tržaškega kolesarskega društva „Balkan" se zahvaljuje gg. ar. Justj Pcrtotu, Cernicu, bratoma Bakotu ia Poliču in Hribar|u Viljemu, ki so nam vsi š*i na roko pri vseslovanski dirki — Dirka lunijorjev se bo vršila meseca marca skupao z izletom. Predsednik. Odborova seja .Dramatičnega društva" se vrši danes, v četrtek, zvečer po predstavi. Prosi se, da se zanesljivo udeieže seje vsi gg. odborniki in namestniki. ijubezni|o pognala v smrt. Tudi otrok, ki ga imata Ma-y in Koruza, je Kebetov. Oiter ima v rokah dokaze Muyne nezvestobe, in k^kor Dimoklejev meč visi ta dokaz nad M^ryno glavo, preteč, da v tak trenotek pade na njen zakon In ta moment pride v trenotku, ko Koruia izve za njeno nezvestobo. Ko vidi svojo ponosno soprogo pred njim v smrtnem strahu na tU h, mu postane odvratna. Ločita se. Toda K ruza ni mogel preživeti te izgube. Zan| je ona bila vse na svetu, in ko |o |e izgubil, uima življenje zanj nobene cene več. Kikor je torej razvidno iz tega kratkega očrta, Je Robidova drama 7elo interesantna, moderna. Jezik in stil obladuje mladi pisatelj izborno in tudi tehnična stran se mu |e posrečila. Upati je, da naše obšinstvo sprejme dramo mladega nadebudnega pisatelja z ono ljubeznijo, s katero jo je spUal pisatelj. Leon Dragutinovič. V Trstu, dfuj 20 lebr irj.i J i: 13 NOST o Otr, fTT. Grozna nesreča v Sežani. Stlrl osebe zgorele, peta smrtnoneoarno opečena. Južna železnica Je v zado| h časih za-j čela uporabljati skoraj po vseh progah, češ,: ker ne more dobiti dobiti dovolj domačega delavstva — v resnici pa gre tu ie za takozvani Mvarčevalni sistem" — delavce iz ogrskega Medmurja, Hrvate, pa tudi Slovence, odrske namreč, ljudi, ki ne delajo stalno in jih potemtakem tudi ni treba zavarovati za starost, dočim pa domačini reflektiraj o na to, da ostanejo stalno pri železnici, da so pozneje tudi deležni takoimenovanega provizij-skega zaklada, da po dosluženih letih tudi dobe pokojnino (provizijo). Mtdmurcu gre le za začasni zaslužek, iti ker živi iako skromno, saj se ne hrani skoraj z ničemur drugim kakor s čebulo in kruhom, si vendar že od one skromne mezde prihrani svotico, s katero si potem pomaga v svoji domovini. Medmurce uporablja Južna železnica zlasti pri delu na progi, in tako je bilo tudi sežanskemu prožnemu mo|stru prideljenih nekaj teh Medmurcev. Mezde so ti ljudje dobivali menda po K 2 80 na dan. Ni to veliko, a ker so živeli, kakor že rečeno, skora| edino le ob čebuli In kruhu in ker jim je južna železnica prepustila za stano vanje prazno čuvajnico, so že še izhajali nekako. O.nenjenjena čuvajnica, št. 825 je zidana, zelo majhna, saj Je v njej komaj kakih osem kvadratnih metrov prostora. Poleg nje Je stala lesena lopa. V čuvajnici je bilfa nameščena majhna peč. Čuvajnica, prva od sežanske postale proti Opčinam, če se ne šteje bločnica, Je oddaljena od postale 800 metrov. Stanovalo pa je v n|ej pet delavcev BII so to : Negovec J :>slp, Gyermadi Lovro, K )sniak Matija, Patafra Šufan in Neumann Juri. Doma so bili vsi v D a;a v bt žni južnoželezniške postaje Murakn£!y v Medmurju. Urejeni so bili zelo siromašno. Spali so na slami, ki |im jo je dala želez niča na razpolago. Kuhali si niso dosti, pač pa so si tupatam zvečer zakurili, da so se ogreli. Na|boljše, kar so si menda privoščili, je bil še tobak. Včeraj zjutraj o poli 4 Je pritekel čuvaj v oostajo in naznanil, da gori čuvajnica št. 825. Postajni načelnik, g. Makso Mihelčič je kolikor mogoče hitro odšel z nekaterim* uslužbenci proti goreči čuvajnici. Pri bloč-nicl, do kamor je komaj še pribežal in se potem zgrudil na tla, so našli v sami srajc in spodnjih hlačah strahovito ožganega, a vendar še živega Neumanna, ki pa |e bil v nezavesti in tako ni mogel podati nikakih pojasnil. Postajni načelnik )e nemudoma poslal po železniškega zdravnika g. dr. Verčona, ki je opečencu, katerega so medtem prenesli v postajno poslopje, podal prvo pomoč. Pozneje so prepel|ali Neumanna v smrtno-aevarnem stanju z brzovlakom št 5, ki odhaja iz Sežane ob 833 zjutraj in prihaja ob čeTt na 10 v Trst, v tržaško bolnišnico. Revež Je bil tako grozno opečen, da ga Je bilo strah pogledati. Kolikor nam je dose-d>j znanega, ni upati, da bi mu mogli rešiti življenje. Š; strašnejši prizor, nego pri Neumannu. pa se je pokazal prišlecem pri Čuvajnici Št 825. Ogenj je ugasnil že skoraj popolnoma ker ni bilo več goriva. One lesene lope ni bim»»i tonr. Stran IV. EDTNOfiT" 5t. 51. V Trstu, dne 20. februarja 1913. višje šole. Zato pa morajo skrbeti, da si pridobe izobrazbo v organizaciji, da se v njej usposobijo za boj. NDO Je ustanovila govorniško šolo. Narodni delavci, ki si žele izobrazbe, imajo najlepšo priliko, da si |o tu pridobe. Seveda pri starejših delavcih ni mogoče doseči bogve kakšnih uspehov na tem polju. Toda toliko se pa lahko doseže, da se usposobijo za to, da morejo govoriti o svojem položaju, da Javnosti povejo, kaj jih najbolj peče, in da privabijo na ta način nezavedno delavstvo v organizacizacijo. Dobrih agitatorjev nam manjka. Napredovati pa moramo na vsak način, kajti kdor ne napreduje, zaostaja. Narodni delavci, krenite torej na pot — izobrazbe! NDO se trudi za vas, bodite jej za njen trud vsaj hvaležni ter se odzovite njenemu klicu in prihajajte na predavanja, zlasti pa v govorniško šolo, ki se vrši vsak petek ob 8 zvečer. Posebno pa vabimo mlajše delavce, da se udeležujejo te koristne šole. Vesti iz Goriftke. Ženska podružnica družbe sv. C. in M. v Gorici pridno delu|e. To se je zrcalilo tudi na letošnjem občnem zboru pri Jelenu iz podanih poročil. Vabilu k občnemu zboru so se odzvale dame v obilnem številu. Pre 1-sednica podružnice je gospa Kopačeva. Shod v Tolminu. — V Tolminu Je bil v nedeljo v hotelu „Modrijan" dobro obiskan shod z dnevnim redom: Volitve v goriško trgovsko in obrtno zbornico. Govorili so župan Oskar Gabršček, iz Gorice pa prof. Kopač in svečar Kopač. Sprejeta je bila pismena resolucija. V ostrih besedah se Je obsojalo početje proti Slovencem povodom teh volitev. Požigi v goriški okolici. Najprvo je gorelo na hribu sv. Valentina nad St. Mav rom in G_>rico. Trdi se, da so vzročlii ogenj neki italijanski dijaki. Potem Je gorelo na Sveti gori v smeri proti Piavem. Tudi tam Je škoda velika kakor na hribu sv. Valentina. Kdo Je tu zažgal se še ne ve; orcžništvo vodi preiskavo. Gorel pa je potem tudi še gozd nad Mirnom. Radi tega požiga so pri -jeli 83letnega Alojzija Marušiča iz Lokvice pri Opatjemselu. Zgorelo Je okoli tisoč štirl-Jaških metrov gozdnih nasadov. Goriška Sokolska Župa Je imela v Gorici svoj redni letni občni zbor, ki je bil prav dobro obiskan. Za starosto Župe je izvoljen br. dr. Fran Irgolič. Sokolstvo se na Goriškem primerno razmeram dobro razvija. Požar v Št. Ferjanu v poslopju Šte-karjevem smo že omenili. V hlevu Je soal SOletni delavec Miha Blažič iz Ajbe doma. Revež je zgorel. Požiga poslopja sta osumljena neki Anton Treven in Al. Skrt. Prvega so aretirali. Dva delavca sta nevarno opečena ; nahajata se v bolnišnici v Gorici. Narodna Prosveta v Gorici Je dru Štvo, ki je storilo na prosvetnem polju res že veliko; omenjamo le zadnji ciklus zanimivih predavanj. Društvo |e potrebno in vredno podpore, da bo moglo vršiti svojo važno nalogo v goriškem mestu. Potrebuje pač obilo članov; zadnja leta jih je večji del odpadlo, in to vsled razmer, ki so vladale v Gorici pred časom in ki morijo vsak napredek. Narodna Prosveta bo imela v soboto 22. t. m. zvečer pri plesu svo) letni občni zbor. Goriški Slovenci, oklenite se Narodne Prosvete! Vesti iz Istre. Iz Voloske-Opatije. V nedeljo, dne 9. t. m. je priredilo tukajšnje „Slov. društvo" svo|o 4. predstavo in to Buchblnderjevo burko v 4 slikah „On in njegova sestra*. Hiša je bila, kakor do seda) pri vsaki predstavi, popolnoma razprodana. Vse sile so izvršile svoje vloge res prav dobro, po sebno pa gospa GerŠakova, gospica Vijbi-halova, g. Smole, g. Virens, g. Košir in g. Selina. Izkazale so se tudi kakor Že dobre gledališke sile ggce. Zemljičeva, Kovačeva, janežičeva, Frličeva, Hrvatinova in Gezljeva, kakor tudi gg.: Ilaš, Bitenc, Pogačnik, Kolar, Likar, Flnžgar in Končan. Zbor pri 3 sliki je bil naravnost kra sen. Toalete in dekoracija okusna. Občinstvo, ki Je tu pri nas v tem pog edu zelo razva jeno, je bilo nad to prireditvijo, ki je v sijaju prekosila „Cigane" in „Našo kri", naravnost očarano. „Slovensko društvo" Je dokazalo s to predstavo, da ima pogoje za stalno dramo i > da bo mogla morda v drugi sezoni začet tudi z opereto, če se ji z gotove strani ne bodo delale ovire. Splošna želja je, da bi igro ponovili, ali to pojde težko ravno iz gori navedenega razloga: nenaklonjenosti od gotove strani. Glede odra priporočamo Še enkrat slav. ravnateljstvu posojilnice, da ga da nekoliko popraviti in preurediti. Slavno ravnateljstvo naj tudi ukrene potrebno, da bodo društva, U imajo že s predstavami tolikih troŠkov In toliko truda, dobivala dvorano pod ugodnejimi pogoji Si. ravnateljstvo naj uvažuje, da so ravno društva, ki prav za prav s svojimi prireditvami vzdržavajo „Narodni dom*, ki Je last „Posojilnice." Domača tovarna glasbil. Pomanjkanje jugoslovanske tovarne glasbil in splch domačih Izdelkov grame foco? in picŠč na de belo je dalo povod mlademu in podjetnemu Da'matincu goso. M lavu Obuljenu, da Je v Hainburgu ob D. pri Dunaiu ustanovil tak zavod. Glasbila tega domaČega podjetja so dobro znana našitp ljudem najbolje priporočilo pa je, da rarečajo pri njem naše najbolje vojaške in cb ilne gedbe, kakor domobranska godba v Zagrebu, godba kra ljeve garde v Belgradu, uarodna godba v Splitu, srbska meščanska godba v Dubrov niku. — Podjetje gosp. Milana Obuijei,a Je konkurenčno podjetje, ustanovljeno s slo vanskim kapitalom proti tujim večinoma nam nasprotnim tvrdkam v Graslitzu Hebu itd, in se razume samo po sebi, da so cene zmerne. Ako Še pripomnimo, da je Milan Obuljen pravi naš mož, da se pogostoma spominja narodnih podjeti|, tedaj mislimo da naše godbe, naši sokoli in tudi posamezniki vedo, kaj jim nalaga dolžnost. Trgovci pa dobivajo glasbila, strune, gramofone, plošče in vse drugo pod istimi pogoji, k'«kor pri drugih tvrdkah. Dopisovanje tvrdke je seveda v vseh jugoslovanskih jezikih. Dobro bi bilo, da malo premislimo o važnosti in posledicah čeŠkegp piincipa „svoji k svojim" in prenehamo en krat z ženskim ravnanjem, da na eni stran' ne koloemo narodn-h sovražnikov, na drugi strani jim pa polnimo žepe. Ravnokar so izšli novi krasni posnetki za gramofon od hrvatskih umetnikov na Dunaju. Cenik na zahtevo franko. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□d □ MALI OGLASI □ § § □□□□□□□□□□□□□□rHnnnnnnrrTnnnnnnnap «»«»»».«» MALI OGLASI m računajo po 4 vin. •« □........t beaado. Maštao tiskaae b«se4« cakiat J, □ • vač. Najma«i jia prlstojUna 40 v*«. ; .....hm Plača m takoj laseratocmu o44eUu Stalni krajevni agenti, sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajo v Avstro-Ogrski dovoljenih srečk. — Ponudbe pod ,Merkur", Brno, Neugaaae it. 20. 324 Kuhinjsko aodje, popolno, ia aluminija, za 35'—, ielesnina, se prodaja nI. OaBerma 14. Umberto Oesca. 2313 Prnffa 86 nova hiša, 20 minut dalač od Ljubit rUUd ]jane, na Tržaški cesti. Hifia ima 7 sob in vrt. Plačilo tudi na obroke. Naslov pove in fotografijo pokaže inBeratni oddelek „Edinosti1*. Vpra lan j a pod Številko 329. 329 Prnriaifl v naJem 80 dajo razne gostilne, rrUUdJU kavarne, mlekarne in drugi obrtni obrati, hiSe, vile itd. Pojasnila daje KolarSič, tavama Gorso od d—11, 3—6, telefon št. 825. 417 Moeo^na cnho T wedini meat* 88 odda muocuila OUUd takoj, ulica Orologio 6, II. desna. 379 Kislo ie I/ 40 b škaf po K 4 80; 100 kg R 10*—. Kumarce in vsakovrstno zelenjad pošiljam po povzetja. ANTON LINEK, Znojm. 23 Rncnnrli^nO i5Ce »la«>e kot prodajalka ali UU9|IUIIIUncl blagainičarka. — Ponudbe pod ,Ljudovlada" na inseratni oddelek .Edinosti'. 393 ftrlfio en takoj zračna Boba s hrano. Belvedere U U U d OD št. 57, IV. 394 Odda a p meblirana sobica Farneto 44, mezza-nin, vrata 20. 395 PRIPOROCLJIUE TURDKE GOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO oooooooocoooooooooooooc © « o o o o u O ooooooooooooooooooooooo 0"5000000000000000000000 Šivilje. A P|CC F p Trst, Via Barriera 33, vrata . nitULn, 13. Damska krojačniea. Izdeluie vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kro u. plesne obleke, obleke za poroke, bluz« za gledališče itd. Cene zmerne. Izvrsten tropistovskl sir po K 1-60 kg. Grojskl sir po K 1*70 kg razpošilja po povzetju parna mlekarna in sirarna Franjo LaznickiOeiaoovec Slavonija G. FURLAHi Trst. nllca Glotoncl Boccotdo it. u priporoča cenj. občinstvu svojo novo odprto trgovino jestvin in kolonijalnoga blaga. Vino in likerji ▼ steklenicah ter pivo. Gene zmerne. Postrežba na dom. -Si,.. .»-5 v>»r*: tržaška posojilnica In Minira T lastni hiiL rtglstrcvtM zadrvi« z :: •■•jsnla parottvoa n Telefon St. 953. Trst PIozzo Cosermo t L n. (obod po Slavnih stopnicah). Irulla« vl*f« »prajaaaa od vaakaga, 6» Udi *1 orf In £k II 01 jffc obraatoja TR [4 i trni dava* od hraallalh vlog pl ivod Nua. Vlaga aa lahko f aao krono »j 11* daj« aa vknjižbo po dogovon Na ■ tajio* po fim aa aaatava C« 6»/ •/• ia aa aaortlSMiJ« u dalj. po t>*/,/, ni aa aatorc ko dobo p* Aafovo Craiaa mxm: od 9.—11. ara dopolodne ta od 8.-5. popolndn«. IspUAaJ* mm vaakl daa ob uradnik arah. — Ob nada* ljah ta praznikih ja urad zapit Poštna - taranllnlčnl radon zaprt. 816 004 |«a aajBetfaraeje arajeaa TartMtae mmlimm za rtrtaM vradaM*. wlr|ev, Ustla ttd. kakor tudi hraallae patloa, a katariiai aa aajnapaŽJMja aavata Itaditl avojo daoo. E1A m POPRAVE = V PO NIZKIH OEHAH. v y «1 :: Dalo dobro in zajamčeno. Tllll. 25-26. □ Poslovodja: Franj« Jenka. i L (E r J StekUnina. - 3(ozarc& namizni, za pivo, likerje i t. d. 1 I Da se more popolnoma preurediti trgovina, se vse blago, obvarovano požarja v steklarni v ulici Stadion 2 (nasproti Portici di Chiozza) — proda v razprodaji Odlok c. kr. namestništva št. 3888/2/12 z dne 17/1/13. e t n 9C O M« a Sr Omivalno posod]*, namizno potodje i. t. d• - Steklcniaa