roctnlna plačana v gotovini. Leto XIIL, štev. 168 Ljubljana, 21. Julija 1932. Cena 2 Din upr&voištTo; Ljubljana. Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 312b. Inseratni oddelek: Ljubljana Selen-burgova oL 3 — TeL 3492 ta 2492 Podružnica Maribor: Aleksandrova ce^ta št 11 — Telefon St 2455-Podružnica Celje: K.ocenova ulica št 2 — Telefon št 190 Računi pri pošt ček. zavodih: LJubljana št 11 842. Praga čislo 78.180. 10* ?41 Naročnina inaša mesečno Din 25■—. za fnocemat »o Din 40—. Uredništvo: L>obljana Knafljeva ulica 5. Telefon 5t 3122 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor. Aleksandrova ce«ta 11 Telefon št 2440 (ponoS 2582). Celje. Kocenov« t»l 8 Tel 5t 190. Rokopis' se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Mussoliitl odstavil pet vodilnih ministrov Grandi in še štirje ministri so postali žrtve docela zavožene italijanske zunanje in notranje politike — Mussolini prevzel zopet zunanji resor Rim, 20. julija, g. Mussolini je docela nepričakovano, kar čez noč izvršil splošno rekonstrukcijo svoje vlade. Pet najvažnejših ministrov je odstopilo, in sicer zunanji minister Grandi, finančni minister Mosconi, pravosodni minister Koc-co, minister za korporacije Bottai in prosvetni minister Giiiliano Baldino. Velik vtis je napravil zlasti odstop ministrov Grandija, Kocca in Botaia, ki so od pohoda na Rim spadali med najožje sodelavce Mussolinija, z njim vodili zunanjo politiko in ki so izdelali celokupni fašistični korporacijski sistem. Mussolini sam je prevzel zunanje ministrstvo in ministrstvo za korporacije ob sodelovanju dosedanjega vodie komisa-rijata za tujski promet Suvicha kot državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu in bivšega voditelja fašističnih strokovnih organizacij Rossinija kot državnega podtajnika v ministrskem predsedstvu. Za novega pravosodnega ministra je bil imenovan rektor rimske univerze prof. dr. Francissi, za finančnega ministra dosedanji predsednik italijanskega športnega zavoda poslanec Guido Jung in za prosvetnega ministra rektor univerze v Palermu France-srn Frcole. Rim. 20. julija, ž. Tiskovni urad pri predsedstvu vlade je izdal naslednie komunike-ie: Z dekreti, ki se baš registrirajo. ^ie "kralj sprejel d emisijo, ki so io predložili minister /a zunanje zadeve Dino Grandi, finančni minister >io?coni. minister za nacionalno vzgojo Giuliano. minister za pravosodje in verski kult Reroo in korporacijski mir>ister Bottai. Z drugim dekretom ie kralj imenoval za ministra za zunanje zadeve in za koroora-^prltnjprr;, ministrskega predsednika Benita Mussoliniia. za ministra nravosodia poslanca in pro^esoria Petra de Franrissiia. rektorja univerze v Rimu: za finančnega ministra poslanca Gvidona .Tnnsra. Ta ministra za nnriionalno v7.]n živahno komentirajo spremembo vlade. »Giornale d' Italia« pravi. da je znova, kakor v časih najhujših borb in tf>žav, ko so se šele vršile oriorave za definjtivni razvoj in usmeritev fašističnega režima. Mussolini sam snet orevzel dva važna resora. Da ie orevzel ministrstvo za zunanje zadeve, je treba iskati vzroke v sedanjih težkih Časih, ko se politične mednarodne razmere in kompleksi internacionalnih vprašani spreminjajo dan za dnem. List ugotavlja obenem, da se ie vlada oia-čila z novimi svežimi močmi, ki so predvsem v tehničnem in strokovnem oziru na višku. >Tribuna< pribija, da se pravr.j. ki so jih doslej uravnavali Grandi v italijanski zunanji politiki in Bottai v fašistični korporacijski politiki, ne bodo spremenili, čeprav ie oba resora prevzel sam ministrski predsednik. Izredno važna pa ie tudi sprememba v finančnem ministrstvu, čigar resor ie prevzel Jung. ki je v italijanskem gospodarskem in finančnem svetu znana oseba Razne omejitve, ki so jih nvedle posamezne evropske in drnee države za nvoz italijanskega blaga v njihovo ozemlje, so italiiansko trgovino in industrijo spravile v zelo kočljiv položaj. Da je bil Jung, ki je bil doslej predsednik italijanskega nacijonalnega izvoznega instituta, imenovan za finančnega ministra, pomeni, da polaga Mussolini veliko važnost baš na vprašanje italijanskega izvoza, ki mu je že grozila popolna stagnacija. Do ostavke italijanskega finančnega ministra niso v neznatni meri privedle tudi poslednje omejitve italijanskega uvoza v Francijo. Italijanska vlada je sicer že medtem izdala potrebne ukrepe za represalije, ki pa ne bodo mnogo prizadele francoskih izvoznikov, ker Francija ni v zelo izdatnih gospodarskih odnošajih s svojo jugovzhodno sosedo. Fašistični tisfk na cM je poudarja, da je zelo velikega pomena, da je bivši minister, član velikega fašističnega sveta tn podpredsednik vrhovnega gospodarskega sveta, Edmund Rosv.ni, o katerem je znano, da je organiziral vrste fašističnega delavstva v času, ko so bile fašistične strankarske borbe na vrhuncu, stopil v vlado kot državni podtajnik v ministrskem predsedstvu. To imenovanje je treba pripisovati dejansko v prvi vrsti velikemu nezadovoljstvu, ki je v zadnjem času nastalo med delavstvom zaradi neprestanih redukcij plač, ki so delavce spravile v skrajno gospodarsko stisko. Pa tudi brezposelnost se je v Italiji kljub vsem nasprotnim pričakovanjem od zime do letošnjega poletja deloma povišala, drugod pa se ni znižala v taki meri, kakor je računala vlada. Novi držami nod tajnik pri zunanjem ministrstvu Suvich, ki je bil doslej komisar za turizem, bo prevzel vlopo, ki jo je imel Grandi na mednarodnih konferencah kot odposlanec ministrskega predsednika Mussolinija, za kar se je sam ponovno izdal. Fašistični tisk nravi o Suvichu, da podrobno pozna probleme v centralni Evropi in Podunavju. Polom italijanske zunanje politike Vsekakor pa je treba pripisovati ostavki ministra Grandija še druge vzroke in ne le utrujenost. Zaupni sporazum, ki je bil te dni dosežen med Anglijo in Francijo in lausannski rezultati, ki so bili doseženi na način, da Italija ni bila mnogo upoštevana niti od Nemčije in da se italijanska teza o udarcu z gobo ni uveljavila, sta v znatni meri omenjali položaj Grandija. Sicer Se je /talija zares priključila sporazumu »gentlemens agreementu«, toda drug izhod ji tudi ni preostajal, ker je na ta način vsaj v nekoliki meri rešila Svoj položaj in zavrnila lastno -izolacijo. Najbolj pa je Mussolinija gotovo udarila Papenova poteza, da se je hotel raje pogajati s Francijo, nego v zvezi z Italijo kreniti na pot obstrukcije. Vzroki rekonstrukcije Rim, 20. julija, p. Preosnova italijanske vlade ni bila izvedena zgolj zaradi želje po izpremembi oSebno&ti, temveč zato, ker so dogodki v zunanji politiki pokazali, da je Italija izgubila igro. Zaključitev gentle-menskega sporazuma med Francijo in Anglijo, po katerem bosta reševali v medsebojnem zaupanju vsa vprašanja, je mnogo zmanjšala ugled Italije, ki je hotela, da bi igrala prvo vlogo. Vsekakor je to dovedlo Italijo v tak položaj, da je moral Mussolini poiskati krivce in kot žrtvi sta padla zunanji minister Grandi ter finančni minister Mosconi, ki sta branila italijanske interese v Lausanni in na drugih mednarodnih konferencah. Grandi je vodil posle italijanskega ministrstva od 1. 1929. Kakor znano, je predsednik italijanske vlade vedno zelo bojevito govoril proti Društvu narodov in proti miru, dočim je Grandi vedno popravljal vtise njegovih izjav ter se izjavljal za sodelovanje z Društvom narodov. Fašizem ga je sedaj odstranil samo zaradi tega, da zvali vso krivdo za poraz Italije na diplomatskem področju nanj. Vendar pa to niso edine težkoče, ki jjh doživlja Italija, kajti vzrok preosnove italijanske vlade je tudi v italijanski notranji politiki in v razmerah v fašistični stranki. Pariz, 20. julija, e. Vest o rekonstrukcija italijanskega kabineta je tukaj vplivala kakor bomba. Največjo senzacijo je povzročil odstop zunanjega ministra Grandija. Rimski poročevalec »Tempsa« naglasa, da je glavni razlog za Grandijev padec iskati v nezadovoljstvu, da v Lausanni in ia zadnjih mednarodnih konferencah niso bili doseženi finančni in gospodarski rezultati, temveč samo politični. Gotovo je. da politika revizije pogodb, ki jo Italija vodi že več let. v Lausanni ni bila uspešna na nobenem polju. Na drugi strani sta bila nemško-francoski sporazum v repara-cijskem vprašanju 'n francosko-angleški konzultativni pakt hud udarec za Musso-linijevo politiko. S tem. da je Mussolini sedaj sam prevzel vodstvo italijanske (Xv-litike. bo hotel še boH uveljaviti svoje mišljenje v zunanji politiki kot dosedaj. Bolgarski delež pri baselski mednarodni banki Sofija, 20. julija. AA. Bolgarska Narodna banka je dobila 4 milijone in pol levov, kolikor Ji pripada diividende od dobička, ki ga j® napravila mednarodna banka v Baslu lansko leto na podlagi vpisanega kapitala. Bolgarska Narodna banka je pri mednarodm! banki v Baslu udeležena s kapitalom okoli 35 milidonov levov. Diktatorski ukrepi v Nemčiji Odstavitev pruske vlade — Papen imenovan za državnega komisarja v Prusiji — Proglasitev obsednega stanja v Berlinu in Brandenburgu — Omejitev državljanskih svoboščin — Energičen obračun s komunisti Berlin, 20. julija. AA. državni kance-lar Papen je imenovan za državnega komisarja za Prusijo. Za svojega pooblaščenca na tem mestu ie imenoval dr. Brachta. Predsednik nemške rupubtfke Hin-denburg je tudi podpisal ukaz o proglasitvi izjemnega stanja v Berlinu in deželi Brandenburgu. Wolffov urad poroča: Na podlagi pooblastila, ki ga je dobil z imenovanjem za državnega komisarja na Pruskem, je državni kancelar v. Papen odstavil pruskega ministrskega predsednika Brauna in pruskega notranjega ministra Severinga in sam prevzel oblast pruskega ministrskega predsednika. Ker Severing ni hotel priznati zakonitosti izredne odredbe, na podlagi katere se je to izvršilo, je predsednik Nemčije proglasil obsedno stanje nad Berlinom in Brandenbergom, s čemer preide do nadaljnjega na omenjenem ozemlju vsa oblast v vojaške roke. V utemeljitvi teh odredb proti dosedanji pruski vladi naglašajo v krogih državne vlade, da so bile zato potrebne, ker se je pokazalo, da mora državna vlada sama skrbeti za ohranitev reda in miru v največji nemški deželi. Neodločnost, ki so io pokazale pruske oblasti pri nedavnih komunističnih izgredih, in silni napadi pruskega notranjega ministra Severinga in drugih visokih pruskih državnih organov proti državni vladi, so dokazali, da ie nemogoče sleherno harmonično sodelovanje med državno in prusko vlado. Po proglasitvi obsednega stanija nad mesto-m Berlinom in nad deželo bran-denburško je izvršena na podlagi določili čl. 48 nemške ustave. Samo po sebi je '•azurrtfljivo, da ta ukrep bistveno omejuje svobodo tiska, zborovanja in sestankov, skratka svobodo misli vobče. Velik del oblasti rednih civilnih državnih organov preide s proglasitvijo obsednega stanja na generala Rund-stetta, vojaškega poveljnika branden-burške dežele. Sodijo, da bo to izredno stanje trajalo samo tako dolgo, kakor bo neobhodno potrebno za vzpostavitev reda in potnirienje razpaljenih političnih strasti. Na pristojnem mestu naglašajo. da v drugih deželah, -kjer so oblasti popolnoma gospodar položaja tn kjer ni strahu, da bi mogli komunistični naklepi uspeti, vlada ne namerava izdati takih izrednih ukrepov. Odpor pruske vlade Berlin, 20. julija, g. Z odredbo, s katero se določa za Prusijo državni komisar, more državna vlada obdržati Prusijo v svoji oblasti, za kolikor časa hoče, Razgovor državnega kancelar ja Pa-pena z namestnikom pruskega ministrskega predsednika Hirtsieferjem in notranjim ministrom Severingom, je bil izredno dramatičen. Kancelar Papen je obema pruskima ministroma uradno naznanil svoje imenovanje za državnega komisarja na Pruskem ter sporočil, da s takošnjo veljavnostjo prevzame oblast nad Prusijo. Izjavil je, da je ministrski predsednik odstavljen s svojega mesta in da ga bo nadomestil župan Essena dr. Bracht. Oba ministra pruske vlade sta najenergičncje protestirala proti ukrepom državne vlade, ki sta jih označila kot jasno kršitev ustave. Izjavila sta, da morata, ako se državna vlada sklicuje na potrebo ohranitve reda in mira ter zato odstavlja prusko vlado, opozoriti, sta bila z ukrepi državne vlade, ziasti z vzpostavitvijo narodno-so-cialističnih napadalnih organizacij in z vzpostavitvijo svobode nošenja uniform ter demonstracij postavljena red in mir na glavo. Pruski vladi naj se zopet da policijska oblast in bo takoj vzpostavila red in mir. Državni kancelar Papen je izjavil, da gre za že sklenjen nepreklicen sklep. Oba ministra sta se na to odstranila z izjavo, da se bosta umaknila le vojaški sili. Takoj nato se je sestala vlada. Izid te seje jc bila proglasitev obsednega stanja nad Berlinom in deželo Brandenburgom. Državna vlada je brez dvoma odločena s pomočjo izjemnega stanja prevzeti v Prusi.n s silo oblast, pruska vlada pa seveda ne bo mogla uporabiti nobenega sredstva proti takemu postopanju državne vlade. Aretacija berlinskega policijskega predsednika Ob 17. je prišel v berlinsko policiisko predsedništvo Unter den Linden oddelek vojaštva pod vodstvom stotnika ter odve-del v varnostni zapor policijskega pred- sednika Grzesinskega, policijskega podpredsednika dr. Weissa in poveljnika berlinske varnostne policije polkovnika Heimansberga, nakar je prevzel novi policijski predsednik Melcher vodstvo berlinske policije. V poslopje pruske vlade, kjer je sedež pru&kega ministrskega predsednika, je opoldne prispel oddelek državne brambe od vodstvom častnika ter je zasedel uradne prostore ministrskega predsednika Poslopje so nato zaprli. Tudi uradni prostori tiskovnega urada pruske vlade so bili na povelje državnega komisarja zaprti. Kakor poročajo, vztraja pruski notranji minister Severing na svojem stališču, da se bo umaknil le vojaški sili. Kako namerava vlada dejansko izvesti njegovo odstavitev, še ni znano. Pričakuje se, da bo Severing aretiran. Zdi se, da je Berlin zaradi zadnjih političnih dogodkov precej otopel. Berlinsko prebivalstvo je proglasitev obsednega stanja sprejelo tako rekoč kot naravno fazo v razvoju dogodkov. Zanimivo je, da ni bilo od opoldne videti nobenih članov na-rodno-socialističnih napadalnih organizacij v uniformi. Izvedba obsednega stanja se v praksi ne bo mnogo razlikovala od prave diktature. Pruski parlament je popolnoma izločen in za dogiedni čas se tudi več ne pričakuje, da bi bil parlament pritegnjen k vladnim poslom ali da bi se sestavila nova parlamentarna vlada. Popolnoma diktatorski je § 1. odredbe o obsednem stanju, ki razveljavlja določbe ustave o osebni Svobodi, o svobodi svobodnega izražanja, o tiskovni svobodi, o društveni in zborovalni svobodi, tajnosti pisem, telefonskih razgovorov in brzojavk itd. Nadalje se razveljavi ia tudi nedotakljivost stanovanja in zasebne lastnine. Za najkasneje jutri Se pričakujejo nove odredbe glede tiskovne svobode. Vlada bo brezdvomno smatrala za potrebno, da postavi časopisie pod gotovo kontrolo in bo morda uvedla tudi vojaško cenzuro. General poveljnik policije Za vodjo Izvršilne oblasti v Berlinu in Brandenburgu. ki mu bo podrejena tudi policija. je brl imenovan generallaitnant Runtstedt poveljnik II. konjeniške divizije v VratislavL Izjava državne vlade Berlin, 20. juilija. č. Držami podtajnik pri ministrskem predsedstvu Plank je opoldne prečita! novinarjem izjavo vlade, v kateri se navajajo razlogi, zaradi -Katerih je vlada izdala obe zasilni odredbi. Po navedbi državne vlade pruska vlada ni v zadostno" meri vršila svoje dolžnosti, o čemer pričajo krvavi dogodiki, M so jih v poslednjih dneh izzvali komunistični menti. Državna vlada ni mogla več s pre-križanimi rokam; gledati na ta pojav, kd je bil sedaj sicer omejen le na Prusijo, ker so v ostalih deželah z zadostno energijo preprečevali ivsak poizkus neredov. Prizadevanje pruske vlade je bilo docela nezadostno. Pruska policija se je izkazala, da ni več mogla skrbeti za varnost in limetje nemških državljanov. Upravičeno je bilo zaradi tega mnenje, da pruska vlada ne bo mogla rešiti svojega ugleda dn svoje neodvisnosti pred komunističnimi nasilnimi elementi. Posebno notranji minister Severing je v zadnjem času docela odpovedal. Postopal je celo tako, da je postalo vsej javnosti znano, da med državno in prusko vlado ni pravega soglasja niti v borbi proti komunizmu. Zaradi njegovega stališča proti Papenovemu režimu je bilo nemogoče vsako sodelovanje med obema (instancama. Z zasilno odredbo o uvedbi obsednega stanja v Berlinu in Brandenburgu je bil imenovan za odgovornega zastopnika izvršne oblasti državni minister za narodno obrambo, ki je svoje posle izvrševanja predal vrhovnemu vojnemu poveljniku generalu RundsJtebtu. Z odredbo so bi,le uveljavljene poleg rajznih restriktivnih določb tudi sankcije, po katerih je določena za vse one, ki hI kršili določbe zasilne odredbe kazen do 10 let ječe, če nI po rednih zakonih še višija kazen, in globa do 50.000 mark. Najmanjša zaporna kazen je določena na dobo 6 mesecev. Vlada je z zasilno odredbo uvedla tudi smrtno kazen za umore pri javnih nemirih, za sodelovanje pri zločinih, ki so v zvezi z uničevanjem im pustošenjem javnih naprav ter za prestop-pek proti varnosti življenja in imetja zasebnikov. Odredbo o obsednem stanju je razglasila vlada berlinskemu 'n brandenburškemu prebivalstvu po radiju. Po radiju so ljudem sporočili, da bo pričela sedaj politična oblast z vso energijo čistiti komunistična gnezda in da bo s tem tudi deželnim političnim oblastem omogočeno. da izslede taina skladišča orožja ter obračunajo s komunisti, ki so edini in glavni povzročitelji vseh nemirov in neredov v državi. Sela pruske vlade Berlin, 20. julija, g. Dosedanja pniska vlada se ie takoj po imenovanju državnega komisaria in proglasitvi obsednega stanja sestala h konferenci ter ugotovila svoje stališče z naslednjimi skleni: Tmenova-nie državnega komisaria za Prosijo, ki bo prevzel vSo izvršilno oblast, nasprotuje po mnenja pruske vlade državni ustavi, in sicer iz naslednjih vzrokov: 1. ker ni nobenega vzroka za take ukrepe; 2. ker imenovanje komisarja ni ukrep, ki bi bil potreben za vzpostavitev javnega reda in varnosti; 3. ker zasleduje imenovanje druge namene in cilje. Pruska vlada se bo takoj pritožila pri državnem sodišču ter do končne odločitve predlagala začasno odredbo. Bojkot Papena Berlin, 20. jul.ra. s. Za 16. uro j« državni komisar za Prusijo, Papen, povabil na sejo pet pruskih ministrov, ki so še na svoja h mestih. V smislu sklepa dosedanje pruske vlade, da bodo smatrali, kakor da državnega kancelarja ni in da njegovih odredb ne bodo smatrali kot veljavne, je sklenilo teh pet ministrov, da ne bodo šl; na sejo ter so o tem obvestili urad državnega kancelarja V poučenih političnih krogih računajo, da bo državna vlada sedaj odstavila še teh pet pruskih ministrov. Državni kancelar Papen kot državni komisar za Prusijo bo najbrže še nocoj za vsako teh ministrstev imenoval posebnega komisarja. Od pouičene strani opozarjajo, da priziv na državno sodišče od strani bivše pruske vlade ne bo mogel ustaviti izvedfoe z asi/In e odredibe predsednika republike. Bavarski protest Monakovo, 20. julija, s. Kakor Javlja Bayrische - Staatszeitungc, je bavar»kl poslanik v Berlinu opoldne v imenu bavarske vlade pri državnem kancelarja vložil protest proti ukrepom proti sedanji pruski vladi. Konferenca nemških dežel Berlin, 20. julija, d- Državni kancelar Papen je siklical na konferenco zastopnike drugih nemških dežel, da čuje njihovo sodbo o vtis«, ki so ga iz®vaM ukrepi proti dosedanji pruski vladi in o posledicah, ki jih utegnejo roditi. Sedaj pričaJcujejo a veliko napetostjo, kako stališče bodo zavzele nemšike dežele gjiede na zadnje dogodke v Berlimi. Znano je, da so bavarska, badenska in pa latinska vlada že pri prvi priliki, ko se je razpravljalo o imenovanju pruskega državnega komisarja, energično protestirale proti temu ter izjavile, da bodo solidarne s Prusijo. Trenutno še ni nobenih vesti o korak«, ki jih nameravajo storiti južne nemšike države. Položaj je vsekakor skraj.no napet. Prepoved komunistične stranke Berlin, 20. julija, s. Dočim izražajo nemški nacijonalci in narodni socialisti svoje zadovoljstvo, ker sta državni predsednik in državna vlada končno ugodila njihovim zahtevam, se pri strankah srede in levica pojavljajo veliki pomisleki glede ustavnopravne dopustnosti nove zasilne odredbe. Socialni demokrati so sklicali glavni od-bcr svoje stranke za jutri opoldne. Kakor izjavljajo na socialno-demokratski stkani, bo socialno-demokratska stranka storila vse, da delovno prebivalstvo ne bo storilo kakih nepremišljenih korakcv, ki bi dali povod, da se ukine rok za državnozborske volitve. Socialni demokrati smatrajo namreč, da je njihov položaj glede na volitve spričo sedanjega razvoja dcgodkov ugoden. Tudi funkcfjonarj! splošne zveze nemških strokovnih organizacij so bili za jutri brzojavno pozvani v Berlin. Danes je zasedalo glavno predsedstvo socialno-demo-kratske stranke. Seja zvečer še ni bila končana. Veliko razburjenje vlada tudi v komunistični stranki, ki ima vse vzroke za domnevo, da bodo prihodnji ukrepi pruske komisarske vlade naperjeni proti njej. V popoldanskih urah se je govorilo, da je vlada že sklenila prepoved komunistične stranke, uradne potrditve te vesti pa še nI. Napad na policijo Stralsund, 20. j rabi, v Avstraliji in vse žito, ki ga rabi, v Kanadi, bi bili obe državi še vedno zelo navezani na inozemstvo. Razumljivo je tedaj, kako težavna bodo pogajanja med takimi zamotanimi problemi, ki obsegajo toliko nasprotujočih si interesov. Zato pa so bile priprave za konferenco toliko skrbnejše, ker so si vsi člani edini, da se konferenca ne sme raziti praznih rok. Pripravljalni odbor je v glavnem izdelal dva osnovna načrta. Eden predvideva kvotni sistem za celokupno ozemlje imperija, po drugem pa naj bi se proizvodnja v imperiju izvedla pod vidikom medsebojne dopolnitve. Pri tem bi pri posameznih členih imperija morale od-pasti vse one panoge, ki nimajo v domovini prirodnih pogojev, temveč se drže samo umetno. Poleg tega se bo bavila konferenca še s celo vrsto vele važnih gospodarskih in finančnih vprašanj, zlasti z uvedbo skupne valute in pa z ureditvijo zračnega prometa med vsemi del: imperija. Gospodarska konferenca brit skega imperija, katere glavni smoter ie sicer njega notranja gospodarska ureditev, omiljen je gospodarske krize z boljšo organizacijo medimperijalne trgovine, učvrstitev cen, če že ne njih dvig, za surovine, in uvedba enotnega valutnega in finančnega sistema za ves imperij, pa tvori vrh tega tako zaradi razsežnosti britanskega cesarstva in vpliva, ki ga more imeti gospodarstvo vsega sveta, tudi uvod k veliki mednarodni gospodarski konferenci v Londonu, ki bo to jesen reševala za ves svet ista vprašanja, s katerimi se bo bavila sedaj konferenca v Ot.tawi le za britski imperij. Dva lepa shoda poslanca Benka Na Pertoči v Preknrorju se je vršil v nedeljo krasno obiskan shod nar. poslanca g. Benka, katerega se je udeležilo nad 250 volilcev. Ljudstva se je zbralo toliko, da je bila velika dvorana natlačeno polna in so mnogi morali ostati v veži. Gospod poslanec je v zelo stvarnem govoru obrazložil gospodarski položaj v naši državi in drugod ter bodril ljudstvo k vztrajnosti in potrpežljivosti Svaril je navzoče tudi pred brezvestnimi hujskači, ki delajo' med narodom z razširjanjem ne-osnovanih govoric nerazpoloženje. Bodočnost Slovencev je le v veliki in močni Jugoslaviji Zborovalci so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem g. poslanca in mu priredili navdušene ovacije. Predsednik sreske organizacije nove vse-državne stranke, g. notar Koder, je nato pozival zborovalce, naj se čim tesneje oklenejo organizacije ter prosil gg. župane, naj točno in vestno izpolnijo statistiko o kmečkih dolgovih. Na predlog tajnika g. Babiča je bila odposlana Nj. Vel. kralju brzojavka z izrazi vdanosti, g. ministrskemu predsedniku pa brzojavni pozdrav. Končno je bila sprejeta resolucija, ki izreka g. poslancu Benku ter ministrom dr. Kramerju, Mohor ion in Puclju zahvalo za njihovo dosedanje delovanje ter popolno zaupanje. Istega dne je imel poslanec Benko za župnijo Sv. Jurij shod v Nuskovi, katerega se je udeležilo 150 ljudi. Oba shoda sta pokazala, da se naš narod v Prekmurju zelo zanima za delovanje svojih poslancev in da tudi zrna ceniti njihovo dosedanje delo. Škandalozen zločin razkrit po 6 mesecih Čudna zločinska družba je na skrajno brezvesten način spravila geometra Vešoviča s sveta — Dosedanje senzacionalne ugotovitve Iz srednješolske službe Beograd, 20. julija, p. Z odlokom ministrstva prc svete so napredovali v višjo po-lcžajno skupino naslednji suplenti-priprav-niki: Alfonz Gorup na učiteljišču v Mariboru, Katinka Rihar na učiteljišču v Mariboru, Marija Željeznov-Kokalj na učiteljišču v Ljubljani, Ivan željeznov na učiteljišču v Ljubljani, Joško Trobej na učiteljišču v Mariboru, Danica Glinšek na učiteljišču v Mariboru, Baserka Ercegcvac na učiteljišču v Ljubljani, Anica Cernej na učiteljišču v Ljubljani, Ema Trobej-Mi-klavčič na učiteljišču v Mariboru in Josip Demarin na učiteljišču v Mariboru. Beograd, 20. julija. V letošnji zimi, 13. januarja zjutraj, je čuvaj na glavni progi Beograd—Niš v bližini postaje VeliKe fiaue našel na tiru silno razmesarjeno moško truplo. Javil je stvar nemudoma oblastim in prvi je prišel k ogledu sreski načeinik v Velikem Oraš-ju, Radiša Stojkovič, ki je takoj uvedel preiskavo. V mrliču so spoznali obče priljubljenega geometra Milioka Vešoviča, ki je dalje časa opravljal geometrska dela v tem srezu. Načelnik Stojkovič je v svoji preiskavi ugotovil, da se je zgodila nesreča. Vešovič je pač v temni in precej viharni noči šel po progi, ki je tamkaj avo-tirna — ob glavni progi teče še emederev-ska — a ko je privozil po glavni progi vlak, se mu je napačno izognil in tako prišel pod kolesa. Preiskava se je vlekla na dolgo in široko in spisi nikakor niso prispeli sodišču, tako da je 6tvar postala že sumljiva, tembolj, ko so se začele raznašati vesti, da sreski načelnik namenoma zavlačuje preiskavo in raznim osebam, ki bti mogle kaj povedati o stvari, naravnost odsvetuje, če ne že kar prepoveduje, da bi izpovedovale v preiskavi. Trdilo se je to zlasti glede učiteljice Čire Rističeve v Starem Adži-begovcu, za katero se je vedelo, da je bila z Vešovičem v intimnih odnošajih, in pa glede visokošolca Zarije Milovanoviča, za katerega se je vedelo, da je mnogo dru-goval z Vešovičem in da mu je ta, ki je imel precej prihrankov, posojal denar. Mi-lovanovičeva mati ima v Starem Adžibe-govcu veliko posestvo, toda naveličala se je dajati zapravljivemu preveč denarja Tudi Vešovič in Milovanovič sta se slednjič sprla, ker študent ni vračal izposojenega denarja, pač pa vedno še hotel novih posojil, in pa zato, ker Vešovič ni hotel njegove sestre za ženo kljub 200.000 dinarjev dote. Znano pa je bilo tudi, da sta i sreski načelnik Stojkovič i študent Milovanovič bila v zelo intimnih zvezah z učiteljico Rističevo. Ker preiskava nikakor ni napredovala, se je vedno bolj razširjalo prepričanje, da tu ni šlo za nesrečo, temveč za zločin, čemur je še prav posebno dajal povod sam sreski načelnik s svojim čudnim postopanjem. Naposled je posegel vmes tisk in sreski načelnik Storkovič je bil premeščen v Novi Sad in nato nekam v Bosno. Novi sreski načelnik je krenil po drugi poti. Zadevo je vzel v roke preiskovalni sodnik sreskega sodišča Trajko Antonovič, ki je zaslišal ogromno število prič in tako popolnoma razsvetlil ta skrivnostni dogodek. Predvsem je dognal, da je bivši sreski načelnik res namenoma zavlačeval preiskavo. Ugotovil je nadalje, da so Vešoviča dan pred smrtjo povabili učiteljica Risti-čeva, Milovanovič iti gostilničar, pri katerem je bil Vešovič prej na hrani, v Stari Adžibegovec. Prijatelji so ga svarili, naj ne hodi tjakaj, ali odgovoril jim je, da se ne boji nikogar. Imel ie s seboj samokres, ki ga je napolnil v Veliki Plani, in je proti večeru odšel v Ad^ibegovac. Podal se je v stanovanje učiteljice Rističeve, kjer je v menda ne ravno najljubeznivejšem razgovoru ostal ves večer. V tem pa so se njegovi sovražniki pripravili na napad. Bili so to visokošolec Milovanovič, Stanimiir Stanojlovič, bivši član Barbulovičeve haj-duške tolpe Nikola Milic, Dragoljub .va-novič-Babič in še peti član zločinske družbe, čigar ime pa v javnosti še ni znano. Okoli polnoči sta stopila Milič in Ivano-vič v učiteljiičino stanovanje in napadla Vešoviča, ki je bil samokres pu«+il v zimski suknji, obešeni v predsobi. Pobila sta ga na tla in mu zamašila U6ta. Na učitelji-čin poziv, naj ga ne ubijata v sobi. sta ga zavlekla v predsobo, ga zvezala z vrvjo in nato zadavila. Ostala zločinska druiba je čakala v bližnjem cerkvenem preddurju ;n stražila. Ker sta morilca takoj dobila planilo in izginila, sta mrtvega Vešoviča pograbila Milovanovič in Stanojlovič in ga zanesla iz stanovanja učiteljice na voz, s katerim sta ga popeljala do železniške proge, kjer ga je potem še povozil vlak. Preiskovalni sodnik je ugotovil vse to na podlagi izpovedbe matere najboljšega Stanojlovičevega prijatelja Stojimiroviča, katerega je tri mesece pozneje Stanojlovič v prepiru ubil prav tam. kjer so našli mrtvega Vešoviča. Ker je nadaljnja preiskava potrdila njeno izpovedbo, je stvar potem hitro napredovala in danes so dejanska Vešovičeva morilca in tisti, ki so umor naročili, vsi pod ključem, izvzemši dva: tistega, čigar ime 3e ne imenuje, in pa tistega, ki je preiskavo namenoma zavlačeval. V zaporu je tudi neki Radivoje Todorovid, ki je podkupoval priče. Ureditev deviznega prometa med Nemčijo in Švico Berlin, 20. julija. AA. Med nemško in švicarsko zvezno vlado je sklenjena nova pogodba o deviznem prometu med cbema državama. Po tej pogodbi se devizni dogovor, ki dovoljuje, da smejo potniki vzeti s seboj v Švico 700 mark, podaljša do konca 1. 1932. Istočasno je Švica v kompenzacijo za to podaljšala do konca leta dovoljenje za višji uvoz nemškega sladkorja, premoga in slada. Razen tega sta obe državi dovolili vzajemno znižanje carin na nekatere uvozne predmete. K nedeljskemu shodu na Jesenicah Pristop Jugoslavije k francosko-angleškemu dogovoru Vlada je sklenila, da prijavi svoj pristop k gentlemenskemu sporazumu Korist Amerike pri splošnem črtanju dolgov Beograd, 20. julija, p. Kakor znano, sta se vladi Francije in Anglije sporazumni, da bosta obravnaval: svobodno in odkrito vsa vprašanja, slična (-nim, ki so se razpravljala v Lausanni in bi se nanaša'« na evropske zadeve. To postopanje se tiče samo težkoč, ki bi mogle nastati v bodoče med fcvrop!>k'mi narodi. Obe vladi sta objavili 13. jufcia znano skupno dek'a-rac.jo ter sk'enili, da povabita k podpri tega dogovora tudi <>ta'e evropske crža-ve. Francoska vlada je naprosila tudi tia So, ne; pr-sod; ve'iko važnost te deicia-racije in t.a/r-ani svoi pristop. Naša vla t* je scdai proutl'3 vs? okoliščine ter našla za primerno, da se tudi Jugoslavija pridruži deklaraciji od 13. julija. Francoska vlada je bila obveščena o tem že 19. julija. Pariz, 20. julija. AA. »La RepubMque« piše o rezultatih lausannske reparacijske konference in pravi, da francosko gospodarstvo ne more iprenesti reparacijske po Lltlke. List pravi, da je biilo od Nemčije tehnično nemogoče več zahtevati, kakor je zahteva: predsedniik vlade Herriot, ta na lausannski konferenci se je prvič videlo, da je treba reparacijsko vprašanje rešiti praktično ta ne samo teoretično. Ce bi bili zastopnika upniških držav trdovratno vztrajali, naj Nemčija vse plača, bi se evropska zmeda le še povečala, dolžniki bi popolnoma propadli, upniki pa od tega ne bi imeli nekake koristi. Kakor ni v Interesu Francije, zaključuje Mst, da vztrar ja na zahtevi, naj Namčida v»e plača, tako tudi ne gre Ameriki v račune, da ji Evropa plača, kar ji je dolžna, ker bi bilo to nevarno za mednarodno gospodarstvo evropskih držav in s tem tudi za ZedAn.jene države same. Zato je treba splošno črtati dolgove, nato pa šele gospodarsko obnoviti Evropo. Bruselj, 20. julija. AA. Na prošnjo neke ameriške radiotelegrafske družbe bo Imel belgijski kraljj Albert Jutri v četrtek ob 11. zvečer predavanje v radiju o svetovni krrai. Predavanje bo prenašala tudi angleška radijska postaja Rugby. New York, 20. julija, d. Predsednik zunanjega političnega odbora ameriškega senata, senator Borah, bo prihodnje dni govoril po radiju o reparacljskih in vojnih dolgovih. Njegov govor bodo prenašali po kratkih valovih v Evropo. Borah bo nastopil za revizijo dolgov, obenem pa zahteval omejitev oboroževanja ter ponovi! tudi svojo staro zahtevo po revizij,: ver-sailleske pogodbe. Silna neurja v Italiji Rim, 20. julija. AA. V mnogih krajih Italije so v nedeljo in včeraj divjala neurja s silnim deževjem. Mnogi potoki 6o prestopili bregove in napravili veliko škode. V provinci Abruzzi je padala toča. Ti-bera je prestopila bregove in poplavila okolico Peruggija. Neurja so bila posebno huda v Livornu, in srednji Toscani, kjer so ponekod porušila tudi železniško projo. Narodni poslanec g. dr. Stane Rape nam je glede na naše poročilo o njegovem govoru na nedeljskem shodu na Jesenicah in »Slove-nčev« članek »Nečuvena kleveta«, poslal sledeče pojasnilo oziroma odgovor: Spoštovani gospod urednik! Čast mi je vljuidno Vas naprositi, da priobčite v svojem cenj. Hstu glede na članek »Nečuve-na kleveta« v »Slovencu« z dne 19. julija sledeči odgovor: Reprodukcija mojega govora v »Jutra« z dne 18. julija, kakor je to točno razbrati, ni dobesedna, razven v nekaterih odstavkih. Inkriminirano trditev sem na shodu iznesel takole: »Podzemno delo, ki se ga poslužujejo nasprotniki, podpira opozicionalni tisk; s tendenčno priobčenimi članki. Tudi n. pr. »Slovenec« se je drznil mestoma objavljati vesti iz Mussolinijeve domovine izza preobrata in dalje na način, kakor da bi šlo za novejše obljube. S sličnimi vestmi se nekritično ljudstvo zavaja. V dobi, ko naši politični nasprotniki hujskajo narod na borbo za slovenstvo, morajo imeti vesti tendenone vsebine najopasnejši efekt, kine gre za zrušitev političnega režima, temveč za upropaščenje državne zavesti našega naroda samega. K takemu delu se morejo povzpeti samo ljudje brez vesti in časti, ljudje, ki pljujejo na svoje delo pred letom 1918. in s tem, da na nečuvene izpade molče, kriče danes z zapeljanci: živijo Mussolini!« Zame je vsekakor dragocena ugotovitev, da je postalo gospodi okoli »Slovenca« tesno pri srcu ob pogledu na posledice podzemnega dela političnih obupancev, ki so jih doslej krili in zagovarjali v sleherni vrstici svojega časopisja, in da so javno ugotovili ne-le, da se s takim delom ne solidarizirajo, temveč, da se ga sramujejo in da ga smatrajo za najogabnejši čin proti naši državni skupnosti in slovenskim interesom. Gospodje! Takšno pisanje, ki stalno prinaša bodisi v tendenčnih naslovih, bodisi v orisavanju dogodkov iz domačega življenja pod plaščem »to in to se je zgodilo v tej in tej državi, ne pa pri nas«, mora biti primerno ocenjeno in Vaše dete mora biti nazvano s pravim in polnim imenom, pa naj si sem bil oni prvi — to trdite Vi, — ki si je to drznil — jaz. Zdi se mi namreč, da ni še nikak dokaz, da sem pogrešil v svojih trditvah, ako doslej še nihče ni skoval v slovenskem javnem življenju takih trditev, pa naj si so medsebojne borbe bile še tako ostre. V zadoščenje mi je dejstvo, da ste se končno vendarle čutili dolžne, da poskušate izbrisati svojevrsten pečat, ki ste si ga sami s svojim zadržanjem pritisnili na čelo. In če ne bi dosegel ničesar drugega za zapeljano javnost, bo to že dovolj, da se zave ob pogledu na »sramujoče se očete«. Kar se tiče metod mojega političnega dela, gospodje, pa veste prav dobro, da se nisem nikdar posluževal tajnih okrožnic za blatenje političnih nasprotnikov, dočim se je Vaš voditelj poslužil hvaležnega papirja okrožnice, da mojo resnično trditev pred svojimi vernimi označuje kot laž. Vedno in ob vsaki priliki sem javno žigosal ono, kar je bilo bolnega na Vašem telesu. Dr. Stane Rape, narodni poslanec.« Potreba katastra za prehranjevalno akcijo Trbovlje, 20. julija. Poročali smo že. da se je ustanovil občinski prehranjevalni odbor, ki ima nalogo skrbeti za to, da se obvarujejo pred gladovanjem vsi oni, ki nimajo za preživljanje nikakih sredstev in oni, ki brez lastne krivde ne morejo dobiti zaslužka zapra življanje. Odibor ne bo imel lahkega dela že zato ne. ker so denarna sredstva, s katerimi bo razpolagal, zelo pičla. Ravno zato bo treba uvesti v vso akcijo gotov sistem, da se bodo sredstva, ki jih bo imel odbor na razjpofogo, uporabila tako. da so bo v prvi vrsti odpomoglo res le najbed-nejšim. Prva naloga prehranjevalnega odbora bo, da se sestavi kataster pomoči potrebnih in pomoči vrednih. Kataster mora vsebovati vse podatke vpisanega, podatke o njegovih družinskih razmerah pa tudi o razmerah najbližjih sorodnikov, ki bi bili po zakonu ali pa tudi samo moralno zavezani skrbeti zanj. Največji greh bi bil, ako bi se hotele izrabljati današnje težavne prilike v demagoške svrhe. Danes gre predvsem za to, da se oni, katerim je odvzeta vsak možnost za preživljanje, obvarujejo pred gladovanjem. Le na podlagi točne statistike je mogoče preprečiti zlorabe. Primer, ki ga je navedel na seji neki odbornik. da je prejel vse podpore neki rudar, katerega čisti zaslužek je znašal 1300 Din, priča o pomanjkljivosti statistike, pa tudi o grdi brezobzirnosti dotičnega do ostalih res siromašnih družin. Pri razdeljevanju podioor so se dogajale od strani podporojemalcev še druge netaktnosti, Id jih pa za enkrat ne bomo navajali. Zares naloga prehranjevalnega odbora ne bo lahka. Za načelo mu mora veljati: pomagati povsod, kjer je pomoč potrebna, podpirati pa ne zlorabe lenobe in lahkomiselnosti. Poklicni vlomilci pod ključem Ljubljana, 20. julija. Ljubljanski policiji in orožnikom na deželi 6e je zadnje dni posrečilo poloviti več poklicnih vlomilcev, ki so šele nedavno zapustili kaznilnico v Mariboru, kjer 60 skupaj presedeli večletno robijo. Vsi so operirali po deželi in se skrbno izogibali mast«. Na deželi pa so se vrstili od februai ia dalje po vrsti nočni vloipi in tatvine. V ljubljanski okolici, po Gorenjskem in bližnji Dolenjski je bilo izvršenih do 100 večjih in manjših vlomov, ki gredo vsi na račun teh, le kratek čas svobodo vživajočih svedrovcev. Največ vlomov so sedaj naprtili pro6'u-lemu vlomilcu Francetu , 20. julija. AA. Norveška vlada se je glede na dansko pritožbo proti norveški aneksiji vzhodnega Gronlanda obrnila na haaško razsodišče s prošnjo, naj ugotovi, ali je ta aneksija upravičena. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes; Podnevi napol oblačno, ponoči vdro stalno, zmerno toplo. — Situacija včpraišnjesa dne: Visok pritisk je prodrl z zapada v notranjost kontinenta in tudi že v Južno Evropo in polotoke in med njimi na Balkan. Nad Jadranom se ie sicer še ohranil baro-metrski minimum, ki pa ie nekoliko oslabljen Vreme jp zaradi tesa stalno. V Primorju so se poiavili vzhodni, v zaledju r>a severni vetrovi Pritisk je narasel za 0.1 do '2 mm. v zapadni Hrvatski in Sloveniji, drugod ie padel za 0.1 do 3 mm. najbolj v južnem Primoriu. Temperature so se v različnih smereh spremenile, v zapadni Hrvatski so padle za 1 do 3 stopinje, drusod =o deloma narasle, deloma padle, deloma na ostale nespremenjene. Dunaiska vremenska napoved za fetrtek: V južnih Alpah soparno, možnost neviht. Naši kraji in ljudje V borbo za pokal Petroviča in Pajeviča Polet naših letalcev na mednarodno tekmo v Švici Želiteli 3 centimetre rdečila za ustnice? Ali sploh nin^tA dobiti rdečilo za ustnice brez tulca? Ne! Brez tega isto ne bi bilo% ra varovano proti urahu in bakterijam. In to je tudi vzrok, zakaj se nežne luske Luxa nikoli «e prodajajo odprte. Higijenični ovoj varuje nežne luske od nečistoče... prepreči da ni-kaka nečistoča ne pride v dotiko z Vašim finim perilom in s tem tudi z Vašo kožo. se ne prodaja nikoli odprt, temveč vedno samo { v poznanem modrem ovoju za pranje volne inISiM mmm Zagreb. 20. julija. Danes zjutraj je krenila iz Zagreba preko Vidma in Milana naša letalska ekipa, ki bo, kakor smo že poročali, sodelovala pri tretjem mednarodnem zrakoplovnem mitingu v Curihu od 22. do 31. t. m. Miting je organiziral švicarski Aeroklub. ki je razpisal za mednarodni krožni polet okrog Alp za nagrado »pokal Petrovič-Pa-je\ičri izvidniški eskadrili I. letalskega polka, ima poleg drugih priznanj m nagrad tudi odlikovanje za polet Pariz-Bombav-Novi Sad. Kapetan izvidnik Gavro Škrivanič je v službi generalštabnega oddelka letalskega poveljstva ter si je priboril prvo nagrado na domači letalski tekmi s šolskimi letali leta 1927. Poročnik-izvidnik KazimiT Židanik pa službuje v letalski strokovni šoli in se je tudi že z uspehom udeleževal raznih domačih letalskih tekem Našo ekipo tvorijo torej zares sami »asi« mladega jugoslovenskega letalstva in jih vsa javnost spremlja z željami. da bi se srečno in uspešno borili na velepomembni mednarodni tekmi v Švici. ca in velik sod vina. Pogorelka je zavarovana na teh objektih pri banki Slaviji v Ljubljani za 30.000 Din, a oškodovana je gotovo za okroglih 150.000 Din. Posestniku Kirarju je pogorelo zidano gospodarsko poslopje, v katerem je bila popolnoma nova stiskalnica za vino. Zavarovan je bil menda za 3000 Din, dočim znaša škoda okrog 15.000 Dn. Priznanje zaslužijo vsi gasilci, zlasti še gasilno društvo iz Škocja-na, ki je prvo in največ pripomoglo k k> kalizaciji požara. A da je bila rešena vsa vas Osrečje, velja zahvala Francu Resniku. Klavirski virtuoz Anton Trost bo drevi ob 20.30 koncertiraJ ▼ Radiu Ljubljani. Otdtičm naš maedk b*wa na Dunaju, l^i je njegovo pedagoško ddo lub ievano. Kot virtuoza in učitelja ga odlikuje velika klavirska tehnika in svojstvena pedagoška metoda. Njegov današj>ji klavirski koncert bo zatorej prav poseben glasbeni dogodek. • Velik uspeh našega podjetnika v inozemstvu Tradicionalne londonske razstave »International Trade Homes« v Winterhalhi ki Town-Hallu se je udeležil tudi znani mariborski trgovec in podjetnik g. Adal-bert Gttsel (Aleksandrova cesta 39) s svojimi produkti žganih pijač ter je bil dele-ioa itoinfli ia r^tT odlikovanja »Grami Prix« % rfato kolajno. Podjetni g. Gusel se ni plašil ne truda ne stroškov pri uveljavlje.nju domačih izdelkov na svetovnem tržišču in na tej najpomembnejši mednarodni razstavi. Visoko odlikovanje, ki si ga je pridobil, je v veliko korist tudi našemu gospodarstvu in trgovstvu. Huda suša na Dravskem polju in v Halozah Ptuj. 10. julija V naših krajih že več kakor mesec dni nismo imeli dežja, vročina pa pritiska iz dneva v dan vedno hujše, tako da imamo v senci do 30° R. V zadnjih dnevih se kaj radi zgrinjajo nad Ptujem in okolico črni oblaki in kmetje, ki željno pričakujejo blagodejnega dežja, se že vesele. A njihovo veselje je zaman, ker pade le par kapljic, nakar se nebo spet zjasni in vročina pritiska še huje. Dežja so polja siino potrebna, ker so že popolnoma izsušena in trava je vsa ožga- na, da sploh nI misliti na otavo. Veliko pomanjkanje mckrote trpita krompir in koruza, še bolj pa ajda, ni je že posejana. Veliko trpi tudi živina, za katero posebno v Halozah že primanjkuje vode. V Halozah morajo ljudje hoditi po ure daleč v grape po vodo, kjer se ljudje med sebrj prepirajo, kdo jo bo prvi odnesel, ker se bojijo, da Jim je ne biz manjkalo. Pa tudi vinogradi ki dosedaj sicer lepo kažejo, že zelo trpijo zaradi suše. Kmet tarna, ker je že itak v veliki stiski in mera zdaj tudi zaradi pomanjkanja krme dajati živino za vsako ceno. Mesarji ponujajo za teleta in krave po 2 Din, kvečjemu 3 Din za kg žive teže, — dočim je cena mesu po 7 do 15 Din za kg. Ako se vreme ne bo kmalu izpremenilo, je pričakovati slabo letino, a ponekcd so pridelki še itak skoraj popolnoma uničeni. Orenčica Hunjadi Janos je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvi. Koprivna in Kopriva V nedeljo bo otvorjena nova prepotrebna planinska postojanka Od Ljubljane do Koprivne je komaj tako daleč (po karti) kakor do Bleda, do Zidanega mosta ali do Kočevja, vendar kako tnalo jih je, ki vedo: kje je Koprivna, kdo »o Koprivci — To je tam »na pozabljenem«, med Olševo, Raduho in Peco, prav blizu državne meje nad Železno kaplo in Globasnico v Podjuni. Prelep kos slovenskega sveta zase v mirnem gorskem zatišju. Malone tak še. kakor ga je Bog dal: brez velikih cest. brez ropota in smradu bencinovega, brez vasi. le sem pa tam te pozdravljajo raztresene kmetije K ,priv-cev v starem domačem slogu, druga sliko-vitejša od druge po strmih bregovih ;n tesnih dolih ob oovirju reke Meže. Sredi te mikavne krajine na skrajnem vzhodnem klinu 0'ševe, vrh lepo odprtega ra zbora pa ždi prijazni zaselek Št. Jakob v Kopriv-ni (1073 m) z lično cerkvico in nar hišami, j e^vni k™ i Koprivne. Tu ie doma Ivan I Hojnik. daleč znana, vsesplošno priljubiie-na dobričina: župnik. učitelj, občinski mož, ranoceln:k. "rad'teli notov. amater-foto-graf, astronom muzik-nt. velik prijatelj turistov, vse obenem. Mož ima za Kopriv-no premnoge zasluge Le redki turisti so zašli doslej semkaj med Koprivce kajt* na vsem tem zapuščenem svetu med Solčavo. Lučami, Črno pri VSAK NAROČNIK »IUTRA« je zavarovan za 10.000 dinariev! ie zanesel v tihe prostore živahno vnemo. Razmaknilo se ie obzorje, gledališki človek ie z instinktom zaslutil pravega človeka. Domislili smo se £ra. ko gledamo Gavellovo delo. Gavella ie s petimi predstavami, ki jhi ie režiral. osvojil gledališko publiko ter jo razvnel do mozga Prišel je iz Zagreba in ie bil takoi domač Opazovali smo. 'la se v njegovih režijah tako precizno oazi ria slo venski iezik da ga govore igralci z vrneva niem za ritem in izrazno iasnost. kakor n« pri vseh slovenskih režijah Igralci, ki jih ie doslej domača režija zanemarjala, so pre ko noči pridobili oriznanie Razumbiva r>*» staja bri"a 'n vnema « katero se igralci po svečaio dpln ki ga režira Oavella Gledii liškn vzdušje sf. prenaša med občinstvo. Ir je dovzetno za resnična doživetja. Gavella ima svo- nazor ki si ga jp oridobil oo tr dem H (»ln ip mnogoterih ;zku5njah Pozi vol ie moderne itrinp. Študiral ie klasično ni «ko >n nemško Solo in si izgradil na filozof ski prvPagi 'iasne pojme o gledališki nmet nosti Kadar tovori n novi stvarnosti n's-niegove hese frara temveč 'ioživMamo vse Ipj Hi 7na to jtvarnoet plastično obPkovat'. Gavella (• realist k; rradi odrsko uprizp -itev n?! "lobokem iv>7navanin -ka 'r socijalp' konkretnost' r i»--ratiira m>i :f n<> odri' tii ia niegove -eŽMe ■7nrifini«»fn kak mora -«?icor noimnvnt'" ■»' oblikovat' tj> ras«- or--1 nam' odrsko ':"M®ni»ko Heli> Igralci racpin v liudi. ki ""rajo čuvstvuje io v posebnem « erien. la ie zunanja oblika 'e odsev vsebine in r,itma Ob njegovih režijah čuti gledalef. da ie o7adjp ust varjenega umetniškega svpta filozofsko nazi^anje. ki nima literarnega, ammk živlippiskega značaja. Odlične kvalitptp Gavpllnve ^r-enerije in stvarjenja prostora se zavpdamo iele r^i-zneje. ko sp v spominu oživlja nipgovo deli-Prostor na odru jp tako noln življppia. da se nam zdi da smo sami npkai ur prpživeli v njem ahko govorimo o o.rji-0ipppm režijskpm da rn in odrskem občutju ga nam Gavellova reži-a iasno ilmstr>ra Prostor nastaja iz človekovega gibania. zato ie 7. njim nerazdružliiv Renertoar mn ;f sredstvo ^hakpspearpjpvo kompdiin »Kar hočete« (7 vredno posrečenimi nlogami) 'ahko označimo kot nai=ilneišo rpžiio na domačih deskah ip. «mo ohenem nrenričani la vsebuje kvalitete svetovnih vruHnot GaveMa nam ip nriblizal ^--'eža k' -toi' ianpe v vrsti naiboliših svetovnih dramatikov »Leda« 7 V^hlorko ?t»ie7nikom l.pvicm n M Han-lovo ima n.asorotnike to ta malo dpi svptovnp iterntiirp nremo^e r>-izorp in lialoge n'enih Tniipot V **1arijn« svo;i 7adni' režiji je Gavella v notranji grrečno-«t; ra7vlpkel deianie. kar >p barviti plasti-or-kazanega živlienia SVodovalo Me H irostovanii V letosnii sezoni za- ,'71'iTijiir aUrnmen ob=ep b'lo -»"'dvsem omeniti (Tostpvan'p -telavskeaa o-1ra s kolektivno -^ramo ^Hlapcem .Ierneiem< v De-lakovi rpžiii ki ;p važna novost Rnzvese-liiv pojav so bili »Hlapci«, v katerih so na- Skupna smrt zaljubljencev v Savi Trboveljski pismonoša in njegova vzrokov odločila za prostovolj Zagorje, 20. julija. Med nesrečne zaljubljence, ki se prosto »•oljno ločijo od življenja, ker ne odgovarja ljubezenskim nad. a m in željam, sta Od ponedeljkove noči prišteta tudi 291etni pTirnionoša Anton Kmet in njegova izvoli enk a. par let mlajša natakarica Antonija Mlakarjeva, oba doma iz Trbovelj. Zaljubljenca sta bila v nedeljo v Zagorju & sta se z opoldanskim vlakom odpeljala piroti Ljubljani. V ponedeljek popoldne sta se spet pripeljala v Zagorje, in sicer iz Litije z avtomobilom. Nekaj časa sta se mudila v neki zagorski gostilni in sta bila na videz prav dobro razpoložena. Proti večeru ob 19. sta krenila na postajo, od tam pa sta šla čez savski most v Siklendrovec. V tamošnji gostilni sta se mudila dobro uro in ko se je mimo pripeljal s svojim vozom voznik Rudolf Drnovšek, se je Kmet z njim pogodil, dd ju izvoljenka sta se iz doslej neznanih no smrt — Trupel še niso našH je Drnovšek prepeljal do tako imenovanega Potiorekovega mostu. Po dogovora je voznik na mostu ustavil in se za oba ni dosti brigal meneč, da imata tam n»-kje kake opravke. Bilo je že temno. Komaj pa je Drnovšek privozil čez most je čul najprej ženski glas: »Če si ne upaš H, bom pa jaz prva!« — takoj nato pa dva pad^a v vodo. Vse to je slišal tudi most ninar Martin Zorman, ki je slučajno sodei pr' odpitem oknu. Ko je pritekel iz barake, so valovi že zagrnili nesrečno dvorco. Obveščeni orožniki so danes ponovno preiskali Savo trupel pa ni mogoče naici, ker je voda zelo deroča in kalna. V Za-gfrju sc se danes zisili tudi starši nesrečne Antonije Mlakarjeve. Zaljubljenca staš la v smrt po dogovoru, kar je sedaj popolnoma ra/vidno iz pisem, ki sta jih že v nede';o odposlala svojcem in tudi orožn;ški postaji v Trbovljah. Strela ji vas ogrožena po požaru s požarom hudo oškodovala dve kmetiji v Osrečju Duhaprisotnost preizkušenega starega gasilca Škocijan, 20. julija. V ponedeljek kmalu po poldnevu so s severozahodne strani pridrveli temni, je-klenosivi oblaki; nebo se je nenadno potemnilo in ni obetalo nič dobrega. Iz grozečih oblakov so začele padati debele kaplje, zavel je močan veter in med donečim grmenjem, s lepilnim bliskanjem in gostim dežjem je začelo treskati. Strela je povzročila požar, ki je uničil gospodarska poslopja posestnice Jankovičeve in posestnika Kirarja v Osrečju pri Šikocijanu. O dogodku smo kratko že poročali, žalostne podrobnosti pa so naslednje: Treščilo je v kozolec posestnice Janko-vičeve-Žigalove in ognjeni zublji so na mah od vseh strani objeli objekt, ki je bil docela napolnjen s senom, okrog dvajset težkih voz ga je bilo nakopičenega. Prvi je opazil požar Franc Resnik, najstarejši in najpožrtvovalnejši škocijanski ga silec. Po opravku se je mudil v svojem vinogradu v Viintjvrhu. Čim je zagledal ogenj, je pustil svoje delo in pritekel v nekaj minutah na kraj požara, v Osrečie. Kot preizkušen gasilec je takoj spoznal veliko opasnost. v nevarnosti je bila vsa vas, ki šteje okrog 30 hiš z gospodarskimi Naval krvi, tesnoba srca, zasoplenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« gren-cice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da #luži »Franz Josefova« voda pri zaga-tenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Fran* Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. poslopji in so stavbe po večini krite 8 mo Takoj je povprašal vaščane za vodo m na nesrečo ugotovil, da v bližini vasi ni nobenega potoka, a v vasi sami je par vodnjakov, odkoder pa z vodnimi sesalksmi ni mogoče črpati vode, ker so vodnjaki globok., črpalke pa sesajo vodo le v globini 6 metrov. Ta usodni nedosratek je obetal uničiti imetje tridesetim gospodarjem Z vso duhaprisotnostjo je Resnik hitiš? našel rešitev s tem. da je zajezil z deskami širok graben, tako da se je dežev-n ca začela nabirati v njem in je nastala majhno jezero, katero je, ko so prišli ga-sne z brizgalnami, služilo za gašenje. Požar ie z nebrzdano silo zavzemal vse večji rbseg. Začela so goreti še druga 30-spodžrska poslopja posestnice Jankovičeve in pirestmika Kirarja. Še ob pravem času so prihiteli na pomoč škocijanski gasilci s svojo motorno brizgalno. Takoj so začel: z uničevan jem ognjenega elementi in prav hitro se je pokazala velika vrednost v grabnu nao'a,ne vode. Gasilci so vešče opravljali svoj posel motorna brizgalnije delovala brezhibno. Širjenje ognja je bilo ustavljeno in reševalo se je nato le ono, kar je ogenj že objel. Nekaj minut za škocijanskimi gasilci je prihitelo gasilno društvo Grmovlje in slednjič celo oddaljeni gasilci iz Bučke. Neumorni gasilci so pomagali največ s tem, da so požar !o-kalizirali in rešili pred uničenjem vso vas. Sreča v nesreči je bila, da je bilo ozračje mirno, brez vetra, sicer bi bile iskre uži-gale slamnate strehe in napori vseh reševalcev. katerih se je zbralo veliko število iz vseh bližnjih in tudi zelo oddaljenih vasi, bi bili brezuspešni Posestnici Jankovičevi je pogorelo zelo mnogo: kozolec, pod, klet, listnica, okrog dvajset voz sena, dva štanta rži, stiskalni- r Kulturni pregled •O 5 ? z*1 sezoni 3. O repertoarju, režiji in igralcih Pregled Debevfevih režij v letošnji sezoni in če se obenem spominjamo tudi prejšnjih. razodeva, da ima Debevec pri izbiranju repertoamih del izdelan program V Mošnji sezoni jp imel različno srečo, prav tako dela. ki si ,ih je izbral. Cankarjev >Kralj na Retainovi« z iPpo Levajevo ulogo je predstava z močnim ozadjem. Debevep oblikuje sceno vselej % vestnim ,preudarkom. Ker so njeanve režije no navaH' ideirio usmpriene. opušča realističn™ poglabljanje prostora. Osvetljava in barvitost srene s-.i pri njem idejni okvir v katerem na marši kaj prehaja v simbolizirani?.. V »Kralju na Retajnovi« je ustvaril intimno sceno, vzduš je. ki so plastično prikazovale CanVanpvo Tesnobo in globino Kot igralpc jp nastopil v Maksovi ulogi in ip z nio poudarjal mora listično pojmovanip Cankarjeve bpsede Zd' se nam. da sp Dpbevec. ki se ie povspel do lastnpga filozofskega nazora, nsmeria v ideološko noimovanjp dedališkp umetnosti Zrasel ie iz povojne mladinske organizacije k' v je pričela ndtuievati !'art oour 1'arti? mu ter je poudarjala ideio. Okoli sebp je videla razpad, gnilobo. r>rpd nio »e živel veliki vzornik Cankar Min**7"« •in'~s»,a oči v socijalno ozdravljenje družbe, v moralni in etični preporod Tako je Debevec zagledal v gledališču institucijo, ki nai vzgaja, preraia človeka etično in moralno. Dočim ie Setst oblikoval figuralno m Skr-binšek v drugi smeri prav tako. je D->bevpc potrlabljal ->rpdv«pm idejno režijo in opozarjal v reoertoariu na dela Vi so vz^oina in reformistična V niegovi režiji in ulogah zaznavamo npko notranio ogorčpnost. k' iz zveni v patptirnn gorprnost Rostandova »Vest«. ^hawov ^Zdravnik na razpotiu' s oosrečenimi n!o<»ami in deloma celo Rai-mundov »Zapravljivpc-r «0 močno moralisti? no pobarvanp režije »Vest« jp glasnva na '•ifizma. ki nai druži narodp po razdeianin svetovne krize Globoko pojmovana »-pžiia tega dela 'e opozarjala na veliki idf-alizem nikakor pa ni zakrila hib in ooman'kljivn sti drame ki vsebuje le medle umetniške vrednote Debevec ?o ip na odru ->ov7digni" nad nieno notranjo pomembnost ;n ie za 'el crlertalca 7 bi7arn'nii osihol ~Vimi nri7o " »Zdravnik na razpotju« ip svojpvrstna moralistična kompdiia. v zarodku anarhi stična Tvorna sit.a r prvih dpianiin sp iz- ?rr>5| r troMpm ^o^-to '"n peto ohP"lf'mo, kot izumetničeno konstrukcijo. NT°katerih prisiljenih prizorov Debevec tudi scenično ni mogel omiliti Njegov Patrick je kljub izredni maski in igri odkrival osnovni značaj De bevčevega idejnega pomiovanja. V »Zaprav-ljivcu« se jp pojavil v Aznrjevj ulogi. na katero je oslonil idejne vrednot? davne pravljice. Ideino ozadjp ga ie prevzelo in ie delo nesorazmerno razvlekel, da 'e pričelo dolgočasiti. Pravljični značai ae izgublja ob okorni srenerijj. Pri Goliievem »Jurčku« jp svoio hibo tako in-raUko kakor scenično popravil Okusno opromlipna mla dinska igra ip bila živahno reži rana in ie žela lepe uspphp Razočaral oa nac !e v Sofoklejevem »Kraliu Oirljpn« ki (ja doživeli žp v globlii intprprptaciii \1nderni-zaciia ni usnp'a 7bor ie odpovedal kar te zakrivila oredvsem «'aha in nenrimerna scenprija V* celotn' re^iii «mn onarili na-iasnost poimovania »rod: katerp ip do"ii-nirala Ip mogočna l.evar'pva kreapMa Tn-pot nas e iznenadil tudi rožiseriev okus ki smo i*a dnslei vselei nod."rtavali Očitno ip da oredsta vlia Pehevec >7ra7ito jhipt med našimi rež.iserii na\7,-inia oa '>;>£■ bojazen. da b' .iteiTnila nostnti jpoli?na Pokom' Horic Putiata =e dane= rp,ik<-o-no=ti Ciitiata taVo rplf,-,js ■imrl na na^ih deskah katerirr, .it ?-'voval svoje oHlirne gledališke snosobnosti V starosti se ie učil jezika da hi s slovensko b.-> sedo ojačil izraznost 7 niim je umrl mož. ki ie raznrl TaPjina vra'a. osvežujoči veter « Ilomače vesti ♦ Mednarodna zadružna zveza in sokolski zlet v Pragi. Mednarodna zadružna zveza s sedežem v Londonu je imela v Pragi v začetku julija, torej v dneh, ko so bili tam tudi glavni zletni dnevi sokolstva, sejo svoje eksekutive ter pomožnih odborov in iste dnu se je vršila v Pragi tudii 12. mednarodna zadružna šola Te dni je Glavna zadružna zveza izdala .poročilo o svojih konferencah v Pragi in v uvodu pravj glavni tajnik Mednarodne zadružne zveze H. .J. Mav iz Londona o okoliščinah, v katerih >! je zlet v Piragi vršil, naslednje: »Okoliščine so bile izredno ugodne in sijaj poletja je bil s čudovitimi manifestacijam.;, ki so se vršile v zvezi s stoletnim sokolskim jubilejem, v Pragi, še ojačen. Povsod so plapolale zastave ta prapori, narodine noše so bile sijajne in neskončno različne. Nikdar prej nismo prisostvovali slični takii čudoviti manifestaciji narodne solidarnosti. Videti je, da je od Miroslava Tyrša ustanovljeno telesmovzgoj-no gibanje doseglo višek narodnostnega čustva in navdušenja. Knjigo bi napolnilo, če bi hotel popisati, mmogostranske prireditve in program štirinajstdnevnih slav-nosti, ali nesporno je, da so zastopniki Medmairodne zadružne zveze kakor tud.i udeleženci na Mednarodni zadružni! šoli prišli v najprljetnejšo okolico. Duh sokolskega slavja je prodrl tudi v razne od naših češkoslovaških prijateljev za razvedrilo svojih gostov prirejene prireditve. Nič ni manjkalo k zagotovitvi uspeha sej«. ♦ Imevanja v banovinski službi. Z odlokom kr. bamske uprave v Ljubljani so imenovani: zdravnik v Črnomlju dr. Boris Malerič za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Črnomelj, sreski kmetijski referent v Novem mestu Franc Malasek za profesorja bano vinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu, zaščitna sestra-dnevničarka pri združeni zdravstveni občini o Št. Vidu nad Ljubljano Ana Bižalova pa za banovinsko uradniško pripravnico. Pravo 1> iffjjerol (Patent št. 592 2) olje ali krema za soinSenj« in masažo se ne prodaja odprto, temiveč 1« v origi-nsiiktib steklenicah po 12 Din, tu-ha.h w> 15 Din. ali škaitijiita-h po 8 Din, z varnostno znamko »za-miwec« ia imenom »Nigaerol«. — se v vseh lekarnah ie dr>o-g-priiah. Drogeri/a Gre gor i 6, Ljubljana, Preš rnoiva uKea št. 5. ♦ Kurat za Studenec. V bolnici za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani je razpisano mesto honorarnega duhovnika, ki bo vršil vso dušnopastir&ko službo v zavodu. Poleg mesečnega honorarja v znesku 1500 Din ima pravico do stanovanja iin hrane v zavodu proti plačiiu 20% honorarja. Prošnje sprejema do konca julija bainska uprava v Ljubljani. ♦ Mesto ženske pomožne moči (labo-rantke) razpisuje oblastna uprava bolniškega fonda v centralni ambulanti za specialno zdravljenje državnega prometnega o-ebja v Ljubljani, Celovška cesta 4. P-> goj za sprejem je dovršena nižja alj meščanska šola. Zahteva se tudi diploma za skrbstvene sestre; odnos.no izpr.ičeva'o druge odgovarjajoče zdravstvene predizo-brazbe in dosedanje praktične zaposlitve. Prošnje do 26. julija. + Izpremembe v državni službi. Zaščitna p otra 10. skupine pri šolski polikliniki v Ljubljani Viktorija Keeelj je imenovana za sestro pomočnico 9. skupine na dosedanjem službenem mestu, arhivski uradnik Alojz Mramor pri Zdravstvenem domu v Celju pa je trajno upokojen. ♦ Napredovanje v policijski službi. Pri policijski upravi v Ljubljani so napredovali: Vinko Čeh za policijskega stražnika K. razreda-zvan.ičnika 2. skupine; Franc Vremensko noročilo Meteorološkega zavoda v LJubljani številke za označbo kraja pomenijo: 1, čas opazovanja 2 stanje barometra, 3. temperatura 4. relativna vlaga v %, 5. smer ln brzina vetra, 6 oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin. 8 padavine v mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo. 20. julija Ljubljana 7, 763.3, 16.0, 80, Wl, —, —; Ljubljana 13, 761.1, 25.0, 40, SI, 3, —, —; Maribor 7 761.9, 17.0, 90, NW1, 8, _ —; Zagreb 7, 7>62.6, 18.0, 9«, S2, 1, —, —; Beograd 7, 761.4, 2.1.0, 80, W2, 6, —, —; Sarajevo 7, 763.2, 17.0, 80, mirno, jasno, —, —; Skopije 7, 7>60.1, 25.0, 50, E2, jasno, —, —; Split 7, 760.8, 23.0, 60, NE4, jasno, —, __ Kumbor 7, 759.4, 24.0, 70, mirno, jasno, —, —; Rab 7, 762.6, 21.0 70, W4, jasno, —, — Temperatura: Ljubljana 29.0, 15.0; Maribor 23.0, 15.0; Zagreb 27.0, 15.0; Beograd 30.0, 17.0; Sarajevo —, 12.0; Skoplje 33.0, 16.0; Split 27.6, 19.0; Kumbor 21.0; Rab —, 18.0. Sonce vzhaja ob 4.31, zahaja ob 19.42. Luna vehaja cb 21 .25. zahaja ob 7.1. Draščefk, Franc Jurjec, Ivan Mežek in Iv. Tome_ vsi za policijske sfražnike-zvanič- nike I. razreda 1. skupine, Josip Zavodnik pa za policijskega stražnika IL razreda-zvaničnika 2. skuipine. ♦ Spromombe v sodnoplsarniškl službi. Upokojeni so: Joško čampa, viš. pis. ofi-cljal pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani ter jetniška paznika v Mariboru Fr. Božič in Alojz De Corti. Ostavko na državno službo je ipodal Mirko Lov.rec, s^dnij-ski pripravnik v Novem mestu. ♦ Novi grobovi. Na GomrMjskem je umrl g. An-too Hočevar, bivši posestnik, poštar to gostilničar. Pokojnik sam kakor vsa njegova ugledna družina sta znana po vsej Savinjski dolini. Zaradi lepega ,in vedrega značaja je pokojnik užival splošno spoštovanje. K večnemu počitku ga bodo položili jutri ob pol 10. — V Trbovljah je umrla Marica Senčarjeva, hčerkica rudniškega paznika s Senovega. Starši so jo bili v soboto poslali na počitnice k sorodnikom v TrbovUje, kjer pa je .podlegla da.vici. Včeraj so jo pokopali. — V Skomem nad Šoštanjem je umrl žuipanov sin Ivan V r a-b i č. Kakor smo poročali, se je nedavno vrnil od vojakov, padel s Skednja in si stri lobanjo. Ležal je štiri dmi v nezavesti. — Pokojnimi blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalfje! ♦ žrtev svojega poklica. Iz Leskovca pri Krškem pri sejo: V ponedeljek smo položili k zadnjemu počitku poštnega sla g. Alojza Lokajnerja. Velika udeležba pri pogrebu je pričala, kako priljubljen je bil pokojnik po vsej okolici in kako globoko je vse kroge pretresla njegova nenadna smrt. Komaj 26 let star je odšel, zapustiv-ši mlado vdovo in enoletnega sinka. Pokojni je bil uslužben kot selski pismonoša v hribovitem rajonu leskovške pošte in je svojo službo tako vestno opravljal, da si je pridobil poleg priznanja predstojnikov simpatije vseh ljudi. Neštetokrat je v najtežjih vremenskih nepri.lika.h dokazal svojo izredno vestnost s točno dostavo pošte, iizpostavljajoč lastno življenje usodi. Nedavno je, vmivši se iz službe, tožil o bolečinah, že naslednji dan pa je legel to na posledicah hudega notranjega preh.lada po par dneh trpljenja umrl. Naj mu bo domača žemljica lahka, preostalim naše iskreno s ozadje! ♦ Umetniška nagrada. Uredništvo »Našega roda« je pred meseci razpisalo nagrado 1000 Din za najboljši osnutek za naslovno stran lista Komisija, v kateri sta, sodelovala tudi akad. slikarja Jakopič in Ja-kac, je zdaj izmed 42 osnutkov, ki so tekmovali, nagradila osnutek stud. airh. Marjana Bohinca. ♦ Odlikovanje jugoslovenskega geografa. Za zasluge, k{ si jih je pridobil na po j a geografične znanosti, je Znanstveno društvo v Poznanju izvolilo našega znanega geografa generala S. P. Boškovdča za svojega častnega člana. ♦ Odlikovanje mornarjev na >Dubrov-niku«. Kakor javljajo iz Dubrovnika, so bili vsii podoficirjd in mornarji novega ru-šilca naše vojne mornarice »Dubrovnika« s katerim je Nj. Vel. kralj iz Boke Kobor-ske prispel v Dubrovnik, odlikovan} in siicer .podofticirjn z zlatimi, mornarju .pa s srebrnimi svetinjami. ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v 57. številki: Pogodbo med Jugoslavijo in češkoslovaško o ureditvi plačevanja iz blagovnega prometa med obema državama; zapisnik o turističnem prometu med Jugoslavijo im češkoslovaško; pravila o opravljanju završmih iziplitov na umetniških šolah; odločbo o ukinitvi uvozne carine na prečiščeno žveplo iin žveplov cvet ter objave banske uprave o pobiranju občinske takse na merjenje sodov v občini Rogatec. ♦ Nalezljive bolezni v dravski banovini. Kakor objavlja kr. bainska uprava je v lo-bi od 1. do 7. julija obolelo na področju dravske banovine 249 oseb na nalezljivih boleznih in siicer: na ošipicah 84, na škrla-ihinki 64, na davici 54, na šenu 18, na tifuz-nih boleznih 14, na griži 9, na bripi 2, na nalezljivem vnetju možganov, na krčeviti odrevenelosti, na otrpnenju tilnika to na otročniški vročici pa po 1 oseba. ♦ Izletniški vlaki Ljubijana-Metlika. Od nedelje 24. t. m. dalje bo vozil do preklica ob nedeljah in praznikih na [progi Ljubtja-na-Metlika in obratno izletniški vlak. Iz Ljubljane bo odhajal ob 5. uri 25 minut, prihod v Novo mesto ob 7.52 to v Metliko ob 9.20. Iz Mevliike se bo vračal ob 18.20 iz Novega mesta ob 19.45, prihod v Ljubljano ob 22.10. Izletniški vlak bo imel v obeh smereh postanek na vseh postajah in postajališčih razen na Lavrici to v Mlače-vem, in velja pri tem vlaku polovična vožnja do to od vseh postaij. ♦ Polovična vozna cena za posetnike konjskih dirk. Z odlokom ministra za pro met je dovoljena polovična vozna cena na državnih železnicah vsem posetnikom prijavljenih konjskih dirk v naši državi. Potniki naj kupijo na odhodmi postaji celo vozno karto, ki bo veljavna za brezplačen povratek, ako potrdd dotično Kolo jahačev. stopili Zarovci. Svojevrsten režijski poskus je prineslo gostovanje nekaterih elancv srbske drame, ki so uprizorili v Plaovičevi režiji >Kira Janjo*. Ansileški oder je gostoval s tipično konverzacijsko komedijo. Ob zaključku tesa pregleda se je treba Se posebej oddolžiti velikemu idealizmu in prizadevanju našega igralskega osobja. Preizkušnje so dokazale, da razodevajo naši igralci od leta do leta vedno večjo vnemjD kliub težkim socijalnim razmeram. Zmožnosti posameznikov ne upadajo, temveč ra-sejo. Uverjeni smo, da se ob teh glediščih vse premalo ceniio njihovi napori in vrednote. Dokler bo dramsko osobje tako živelo stvari, je vsaka bojazen za razvoj izključena. V letošnji sezoni je treba še posebel opozarjati, da so se ob znanih 9tebnh naše drame pričele uvel javi iati doslej mani vidne moči. ki so marsikateri predstavi po-mogle do življenjske zaokroženosti. Uspehi. 8 katerimi so nastopali Sancin. Murgelj. Po-tokar. Plut. Gabrijelčičeva, Slavčeva. Bol-tarjeva, so presenetliivi. Nekateri igralci, kakor Zeleznik. Mira Danilova, pa so se v sezoni vrstili med naiboliše igralce in nosilce težkih, kompliciranih ulog. Marsikatere uloge naših priznanih moči pa bi bilo vredno za jwznejši razvoj detajlno opisati in jih ohraniti tudi v sliki. J. K- Klavirski koncert Antona Trosta. Danes, 21. t. m., bo v ljubljanski radijski oddajni postaji koncertriral pianist Anton T ros t z Dunaja. Umetnik je naš rojak, živi stalno na Dunaju in se je docela posvetil klavirski panogi glasbene umetnosti. Poučuje klavir in prireja vrh tega samostojne koncerte, ki imajo vedno popoln uspeh. Vsako ieto se za počitnice vrača v domovino in tako biva tudi sedaj med nami. Da nam pokaže svojo umetnost, bo priredil koncert, ki pa zaradi neprikladnega časa ne bo v dvorani, marveč v radiu. Ima prav zanimiv koncertni program Izvajal bo poleg Bacha, P.rahma. V. Novaka in Skrjabina ob koncu tudi pa-rafrazo slovenskih narodnih napevov, ki je njegova lastna kompozicija za klavir. Spisana je prav virtuozno in je prva kompozicija te vrste, zato je vredna tem večje pozornosti. O Antonu Trostu tudi razvajena dunajska kritika piše laskave ocene, zato smo lahko preverjeni, da nam bo ta koncert nudil velik glasbeni užitek, v kolikor pač dopušča prenašanje po radiu. Spor zaradi jngoslovenske umetnostne razstave v Amsterdamu. V beograjski »Politiki« se je razvila polemika med društvom »Cvijeta Zuzorič«, ki organizira jugoslovensko razstavo v Amsterdamu in umetnostno skupino »Oblik«, ki iavno trdi, da ie ne organizira dobro. Baje ne bo zastopana na razstavi cela vrsta odličnih umetnikov; tako se izmed Slovencev izreč-no omenjajo Jakopič, Vesel in Pavlovec. ki so jih prvaporočila navajala med razstavljale! Zdi se, da so glede udeležbe na tej inozemski reprezentanci naše likovne umetnosti nastale podobne ali še večje težkoče kot pred leti za razstavo v Londonu. Z ene strani, kakor vse kaže, ni pravega ključa za razdelitev po pokrajinah, z druge strani pa je spor za to, kdo je dovolj reprezentativen in kdo ni. odnosno s koliko slik bodi zastopan in ali naj se prizna žirija, ki bi izbrala te slike? VSE MADEŽE na oblekah kakor tudi na svili, posebno pa na barvastem usnju Vam očisti ČISTEM (ni vnetljivo). Zalogo Ima staroznana Ev-ropa«. u— Direkcija državnih železnic In telefon. železniška direkcija v Ljubljani! ima od 6. jumiija letos dalje nove telefonske številke 2981, 29S2, 2983, 2984, in 2985. Kar pa kliče občinstvo kljub temu, da je bila ta izpramemba objavljena v no vin ah, še vedno stare telefonske šte-villke dn se obrača nato ko teh ne doklice na štev. 3205, to je na urad g. direktorja, ki pa ne more dati drugih zvez, opoizarjamo občinstvo ponovno, da kliče le zgoraj navedene telefonske številke, .prvenstveno 2981. Telefonsko številko 3205 pa naj kliče le v primeru, da želi govoriti neposredno z g. direktorjem. u_ Iz sodne službe. Posle generalnega v p rn ha pri Ijnbljenskem okrajnem sodišču je prevzel upokojeni predstojnik okrajnega sodilšča g. Oton VIdic. Sodnik okr. sol. dr. Bogdan Petelin se je vrnil iz Trogi-a kamor je bil začasno dodeljen v službovanje. u— Strokovni tečaj za učitelje risanja na obrtmi h nadaljevalnih šolah, ki se vrši na tehniški^ srednji šali, poseča 30 učiteljev iz raznih krajev banovine. Udeleženci so predelali doslej nauk o projekciji. Predaval je profesor g. Ivan Žmidaršič. Sedaj pa jih seznanja inž. Rudolf Treo s stavbarstvom. Pod strokovnim vodstvom svojega predavatelja so si ogledali učitelji razne stavbne načine vil pod Rožnikom, iposetlli so tobačno tovarno ta se povzpeli tudi na vrh nebotičnika, odkoder se jim je nudil krasen razgled po ljubljanski pokrajini. Ob tej priliki so se seznanili uč -telji z modernim načinom stavbarstva to so si ogledali orjaka od vrha do tal. Tečaj, kd se bo prihodnje počitnice nadaljeval, bo trajal do 27. avgusta. u_Vsi dohodi na Celovško cesto od Ruske ceste do Frankopanske ceste so od danes dalje do preklica zaprti zaradi tlako vanja. u_ Ceneno meso na trgu. Na nefcatere mesarske stojnice v šolskem drevoredu je dnevno velik naval gospodinj, kajti mesar jn prodajajo prvovrstno goveje meso P« 8 do 10 Din, ki je bilo prej po 10 do 12 Din Na nekatrih stojnicah so cene mesu še znižali to so govedino .ponujali po 6 do 8 Dnn kg to to kot prvovrstno! Tržno nadzorstvo pa je ugotovilo, da to ni bilo baš prvovrstno goveje meso, marveč meso sta-rega bika. Proti nekemu mesarju je zatorej .podana prijav na tržno nadzorstvo odnosno na policijo, Drugi mesarji so sami obsojal! nesolidno postopanje stanovskega tovariša. — Cena živ.im teletom je v zadnjem času padi a. Zato je policija dala kontrolirati tudi, cene na tr®u ta so mesarji sklonili, da bo prodajali telettao namesto po 12 do 16 D,in odslej za 10 do 14 Pta kg. Če si sami ne izdelate vaših vaših fotografij, zaupajte jih nam! Po nizki ceni vam izvrstno razvijemo in naredimo krasne slike. Poizkusite! DROGERIJA GREGORIC, Ljubljana, Prešernova ulica št. 5. 9331/a Danes zvečer 9333 KONCERT na vrtu hotela „Uniona" I/41/1 Dnevno sveža pri LEGA1 MJ-IV/V V A Klošičeva 28. Specerija, deli- * 239 . katese. zaitrkovalnica. NE potrebujemo reklame, delo govori. Pralnica, likalnica in čistilnica oblek. Ljubljana, Mestni trg št. 8 (Eaman). 230 u_ Trgovanje z avtomobili. Po podatkih ljubljankiih trgovcev z avtomobili je bilo v prvi polovici letošnjega leta uvoženih v Ljubljano 32 novih avtomobilov, trgovci pa so kupili 90 rabljenih voz. Prodanih je bilo v tem času 46 novih to 47 že rabljenih, a popravljenih voz. To je komaj četrtima lanskega trgovskega prometa z avtomobili v prvem polletju. Zaradi raznih neplačaniih taks, občinskih davščin dn zaostalih davkov je bilo zarubljen.lh 15 avtomobilov. u_ Tržni in sejemski dan. Na živilskem trgu je bilo včeraj spet vsega na izbiro. Bilo pa je skoro več prodajalcev, kakor kupcev, vsaj takole okrog 9 dopoldne, ko bi morai postati trg naj živahnejši; pa tudi pozneje ni bilo preveliko dotoka gospodinj. Novi krompir se je pocenil za 25 par. Domače kumare za vkisanje so kjnetke ponujale: »Kar sto za osem dinarjev!« Paprike in paradižnikov iz južnejših krajev je bilo na kupe. Vse cenejše. Paradižniki, lepi in azbrand po 4 do 5 Ddn kg, 1 kg paprike po 8 Dnn Sadni trg ni bil tako obilen. Največ je bilo črnih borovnic, okoli 75 košar. Nabiralke so jih skušale prodati za vsako ceno. Sprva so jih držale po 1.75 Dim, a proti poldnevu že po 1 Din in še ceneje. Malto je vedno več na trgu, lepih in zdravih, iz dobrapoljskih in grosupeljskih gozdov &o jih ženice prinesle nad 30 košar in jih po 3.50 do 5 Din kg dokaj kmalu spravile v denar. Za dobrepoljske maline vlada veliko zanimanje inozemskih trgovcev, ki j.ih kupujejo po svojih zastopnikih kar na vagone. Na mestu so maline cenejše, toda kmetice dostikrat raje prlneso ta gozdmi sadež v Ljubljano, upajoč, da bodo več izkupile. češnjam se bldža konec. Dovoz marelic \i južnih krajev še vedno traja. Zadnje dni so jih uvozili do 20.000 kilogramov, veliko pa se jih de pokvarilo. Včeraj je bido na trg pripeljanih nad 2000 Prijateljem lepe knjige priporočamo (Slovetisfce poti, S. »v. pisa.teJji, Mojstri in so-d"ota»iki), kj »e odlikujejo po odli&nem iib-OTo ia vzorni opre mi ter »o plač-l/i ve v miinimal-niih ntes. obrokih m KNJIŽNE ZBIRKE TISKOVNE ZADRUGE PROSPEKr V KNJIGARN TISKOVNE ZADRUGE LJUBLJANA ŠELENBURGOVA ŠTEV. 3 kilogramov marelic, izredmo mnogo tudi hrušk. Marelice so bile na debelo 6 do 12 Din po kakovosti, na drobno od 8 do 16 Din kg, pokvarjene za marmelado pa na debelo po 3 Din kg. Živinski sejem je bil srednje obiskan. Prignanih je bilo 92 konj 86 volov, 42 krav, 15 telet in 96 prašičkov za rejo. Prodanih je bilo: 9 konj, 50 volov (nekateri prav lepi in pitani), 9 krav 8 telet to 70 (prašičkov. Vole so kupili ljubljanski mesarji; prašičke, ki so se nekoliko podražili pa večinoma okoličani. Od 6 do 10 tednov stari prašički so bili včeraj po 170 do 230 Din. u— Deložacije. že lani je mestna občina odpovedala lokale to stanovanja v mestni h.iši ob Dunajska cesti nasproti nebotičniku ki se je začel graditi pod pogojem, da bo občima v gotovem roku podrla stani kompleks. Najemnikom lokalov to stanovalcem je magistrat pozneje podaljšal dzpraznitve-ni rok, toda sedaj zahtevala, da se vsi izselijo, ker je stara hiša zapisana pedretju. Pri okrajnem sodišču je te din i masni str at že, predlagal deložaoijo 4 strank. Rok je določen za 1. avgust; deložacije pa bodo predlagane tudi za druge najemnike. Mnoge stranke, ceobito najemniki lokalov, so v velilkih stiskah. Res je, da mora občina izpolniti nasproti Pokojninskemu zavodu svoje obveznosti a morda bri se ta rok lahko še podaljšal, če nebotičnik letos še ne bo povsem dovršen! Divji lovoi na Barju. Lovski čuvaj} v revirju dr. Ivana Tavčarja na Ljubljanskem barju so že dalje časa zasledovali lovske tatove, vendar jim niso mogli do živega, šele pred dne-vri je opazil posestnik Ivan Bizjak Iz Stožic, ki se je mudil na svojem travniku poleg črne vasi, mladega lovca, ko je baš oprezoval za j a-o divjih rac in je eno tudi ustrelili. Bizjak je tedaj skočil k njemu, a lovec ga ni čakal, marveč je odvrgel pušfto v travo in zbežal. Naslednji dan sta Bč^jak in lovski čuvaj Ivan Novak zasledovala dva lovska tatova, ki sta se baš prepeljala s čolnom na nasprotni breg Ljubljanice. Novak ta Bizjak sta se prepeljala za njtaia. Ko sta jo mahala čez travnike, sta za drevesi kmalu opaizila oba oborožena mladeniča. Skušala sta se jima približati, pa sta slabo naletela. Zaaledo-vanca sta kar hitro oddala kakih osem strelov. Novak ta Bizjak sta se teera seveda prestrašila ta sta se raje umaknila Vendar nista prenehala z zasledovanjem, pri čemer so .jima pomagali tudi varnostni organi V te&u zadnjih dime« predira. Prt veliki produkciji se to vsekakor lahko primeri, vendar je bolje, da čim redkeje. u__ Ciril Metodova družba je prejela po "kresovanju še naslednej zbirke: od obeh podružnic v Ptuju 1000 Din in od moške podružnice v Celju 467.80 Din Iskrena hvala! u__ Državnim uradnikom priporočamo nakup blaga na obroke le po Kreditni zadrugi detajlnih trgovcev, Trgovski dom. u— Druitvo »Tabor«. Drevii ob 20. na članskem sestanku bo predavanje o manjšinskem kongresu na Dunaju. — ženski pevski zbor »Tabora« ima vajo drevi ob 20. v predsobi telovadnice na realki (Vegova ulica). Vse in točno! mladi predvajali v Gradcu. Da bi dosegla hitrejše svoj cilj. sta vzela motorno kolo m zdirjala proti Jugoslaviji. Na meji pa so in ustavili ter zaplenili motor. Obsojen je bil le Pesoly na tri mesece zapora. Po obsodbi je poprosil mladi obsojenec sodnika, naj mu prizanesejo in naj ga ne iz-ženejo iz Jugoslavije, kar bi rad posta! jugoslovenski vojak. a— Vlom. V noči na sredo je bilo vlomljeno v skladišče mariborske tekstilne tovarne v Moflherievi ulici. Vlomilci so razbili šipo na okrnu. Odnesli so 12 omotov razne svile v vrednosti okoli 5500 Din in izginili brez sledu. Prvi je tatvino opazil nočni čuvaj in obvestil policijo. Tja se je podal tudi policijski daktiloskoip in našel več odtisov. Za drznimi vlomilci poizveduje zdaj policija. a— Poskus samomora. Ko ie predsinoč-njim prišla z dela domov 171etna delavka Ivanika 0„ stanujoča v Strossmayerjevi •ulici, je šla v svojo sobo in izpila večjo količino lizola z namenom, da si konča življenje. Domači pa so še pravočasno opazili njen namen in jo spravili v bolnico, kjer so ji ohraniM življenje. Do obupa je mladenko pripravila baje nesrečna ljubezen. a— Pes le ugriznil v Slivnici 131etnega dečka VaMerja Blažiča na domačen dvorišču tako hudo v desno roko nad komolcem, da so morali dečka prepeljati v bolnico. Gospodarstvo Iz Celja e__ Obrtniško predavanje. V soboto ob 20. bo v mali dvorani Celjskega doma sestanek obrtnikov, na katerem bo generalni direktor Obrtne banke g. M/lian Drag^.č poročal o poslovanju Obrtne banke in o obrtniškem kreditu spioh. Na sestanek so vabljeni vsi obrtniki iz Celja in okolice. e__Tujska sezona de v zadnjem času kljub krizi znatno oživela. Med tujci tvorijo večino gostje iz južnih krajev naše države, pa tudi Avstrijcem je precejšnje število. Podoba je, da bo tujska sezona kljub težavnemu gospodarskemu položaju letos vendarle zadovoljila, četudii morda ne bo dosegila lanske ali predlanske višine. e— Iz delovanja Celjske sokolske župe. Ta mesec bodo končane okrožne tekme v odbojki. 14 avgusta bodo plavalne in skakalne tekme v Rimskih Toplicah, pri katerih bodo sodelovali tudi"1 najboljši plava-6i v župl. Na praznik 15. avgusta bodo v Celjn župne tekme v odbojki med prvaki okrožij; isti dan bodo igrali odbojko tudi Zagrebčani proti Celju. Od 1. do 6. avgusta se bo vršil na Glazijl žup.ni tečaj v lahki atletiki, ki ga bo vodil br. Burja. Jeseni bodo v Celju župne tekme v peteroboju: skoku v višino, daljino, metanju krogle in diska in teiku na 100 m. e_ Karambol dveh avtomobilov. Včeraj ob 15.15 sta trčila pred hotelom >Pošto« dva osebna avtomobila, izmed katerih je eden privozil iz Z a: vod ne na Cankarjevo cesto, drugi pa s Krekovega trga proti Zavodni. Avtomobila sta se zadela od strani drug o>b drugega. Zaradi sunka so se zdrobile skoro vse šipe, na enem avtomobilu pa se je pokvarilo tudi zadnje levo kolo. šoferja avtomobila, ki je vozil iz Zavodne, so ♦oboi ši.pe močno obrezali po licu. e_ Konj ga Je udaril. V Šmarjetl pri Celju je udaril konj 40 letnega čevljarskega pomočnika Franca Lubeja v trebuh. Lu-bej je dobil zaradi silnega udarca hude notranje poškodbe. Zdrav; se v celjski bolnici. Tja so prepeljali tudi 2S letnega minerja Vinka Beleta s Trličnega pri Sv. Roku ob Sotli, ki je padel 18. t. m. tako nesrečno, da se je hudo poškodoval po desnem ramenu. Iz Maribora a— Mariborčani, oddajte tujcem prazne sobe ob priliki »Mariborskega tedna«. Ob priliki prireditev Mariborskega tedna od 6. do 15. avgusta je pričakovati v Mariboru velik naval tujcev. Hoteli in prenočišča ne bodo mogli vsem udeležencem nuditi prenočišča, zato je potrebno, da se gostje namestijo v zasebniih stanovanjih. Odlbor za (prireditev »Mariborskega tedna« prosi, da mm vsi oni, ki bi mogli v omenjenih dnevih oddati tujcem kako posteljo, sobo, ali mogoče celo skupna stanovanja z več posteljami ter morebiti garaže alii hleve za konje, javijo to takoj, najkasneje do 2. avgusta na naslov: Odbor za prireditev Mariborskega tedna, mestni magistrat Kdor bi mogel oddati postelje ali kake urostore med prireditvami, naj to javi vsai tri dni prej na isti naslov. Navedejo naj se cene poste-liiam, ozir. sobam. a— »Prodana nevesta« na trgu Svobode. Prirediteljem Mariborskega tedna se je posrečilo pridobiti za sodelovanje pri uprizoritvi Smetanove »Prodane neveste« na trgu Svobode znamenitega Josipa Križaja, ki si ie kot Kecal pr dobil velik s'oves po vsej Jugoslaviji, za ulogo Janka pa tenorista Burjo, sedanjega člana Olo-TvmSke opere in nekdanjega tenorista mariborskega gledališča. a— Jadranaši! Strelska družina ob Sv. Juriju ob Pesnici priredi prihodnjo nedeljo strelsko tekmo. Ker je Sv. Jurij obmejni kraj, pozivamo vse iadranaše, da se te patriotične prireditve v polnem številu udeleže. Odhod iz Maribora ob 13. a— Krvavo žegnanie. V Tiniju so se preteklo nedeljo po žegnanju steplii fantje. Neki posestniški sin je s kolom pobil dninarja Karla Štefaneta, ki se ie krvav zgrudi! in obležal nezavesten s hudimi poškodbami na glavi. Hudo poškodovanega dninarja so spravili v bolnico, nasilnega fanta pa v zapor. a_ Dva mlada avanturista. Pred tukajšnjim sodiščem sta se zagovarjala dva mlada Gradčana. !7Ietni Briil Peso!y ;n njegov tovariš 17Ietai Franc Lukanc. obtožena, da sta brez po-tnih listov prekoračila našo mejo z ukradenim motornim kolesom. Motorno kolo sta odpeljala nekemu trgovcu v Gradcu in sta bila namenjena na njem potovat? v Maroko. Pri obravnavi sta izpovedala, da sta to storila I pod vpJivoin nekega filma, ki so ga spo- 1 Produkcija zlata v Jugoslaviji Društvo narodov je pred kratkim objavilo zanimivo statistiko o razvoju produkcije zlata v svetu v zadnjih desetih letih. Statistika obsega vsega 57 držav, med katerimi je Jugoslavija glede produkcije na 26. mestu, kar seveda ne znači mnogo, vendar pa je treba upoštevati, da je Jugoslavija navzlic razmeroma majhni produkciji zlata vendar med evropskimi državami na tretjem mestu. V preteklem letu je znašala od evropskih držav produkcija zlata v Rumu-niji 2672 kg, v Franciji 1725 kg, v naši državi pa 720 kg. Produkcija zlata v Jugoslaviji se je v zadnjih letih več kakor potrojila. Leta 1922. je znašala 216 kg. leta 1923. 191 kg, leta 1924. 243 kg. leta 1925. 236 kg. leta 1926. 240 kg, leta 1927. se je dvignila na 383 kg, naslednje leto na 450, leta 1929. na 574 kg in leta 1930. že na 720 kg. Vsega smo od leta 1922. do 1980. dobili v naši državi S646 kg zlata v vrednosti 136.6 milijona Din. Naši širši javnosti je malo znano, da se pri nas proizvaja tudi zlato. Sledove zlata imamo v pesku bosanskih rek ter v nekaterih rudnikih kremenca in pirita v Bosni. Enako se nahajajo sledovi zlata v pesku Drave, kjer se je še pred 50 leti izpiralo zlato. Praktična eksploatacija zlata pa se vrši v Srbiji, kjer se zlato večinoma pridobiva kot postranski proizvod v nekaterih rudnikih. Seveda je naša produkcija zlata v primeru s svetovno produkcijo malenkostna. V zadnjih 10. letih je znašala skupna produkcija zlata v svetu 5,889.000 kg v vrednosti preko 200 milijard Din. Od te produkcije pa je odpadlo 3.036 000 kg ali 51 °/c na Južno Afriko. V Zedinienih državah in v Kanadi so v tem razdobju pridobili 1 milijon 258.000 kg zlata, kar odgovarja 21 "/o skupne svetovne produkcije. V sovietski Rusi ii pa je znašala produkcija 267.(100 kg ali 4.5% svetovne produkcije. Na Južno Afriko, Zediniene države, Kanado in Rusijo odpade torej več kakor tri četrtine vse svetovne produkcije zlata. Svetovna produkcija zlata se je v zadnjih letih precej dvignila. Leta 1922. je znašala 469.000 kg. leta 1925. 582-000 kg. 1. 192& je prekoračila 600.000 kg, predlanskim je dosegla 640.000 kg, lani pa celo 680.000 kg. Splošni padec cen, ki pomeni za zlate rudnike dejansko povišanje cene zlatu, je seveda znatno pripomogel, da se je baš v zadnjih letih svetovna produkcija zlata povečala. Če primeriamo jugoslovensko produkcijo, ki je znašala leta 1930. 720 kg, s svetovno produkcijo, ki je v tem letu dosegla 640.000 kg, vidimo, da znaša udeležba Ju-goslaviie na skupni svetovni produkciji komaj nekaj več kakor en promil. Najbolj fe je v zadnjih 10. letih dvignila produkcija zlata v Južni Afriki, in sicer od 218000 kg v letu 1922. na 338.0C0 kg v letu 1931. Relativno največji prirastek produkciie pa beleži Kanada, ki je leta 1922. pridobila 3v> tisoč kg, lani pa 84.000 kg. Mlekarstvo na Veliki planini Kamniške planine zlasti pa Velika planina z okoliškimi planinami predstavlja v našem planšarstvu v dravski banovini največjo gospodarsko vrednost. Na Veliki planini in okoliških planinah, ki so druga od druge oddaljene le pol do ene ure hoda, se pase v poletnih mesecih nad 1500 glav goveje živine, med temi več kakor 500 molznih krav. V nasprotju s planinami v Bohinju, odnosno z onimi v radovljiškem srezu, kjer se po danih prilikah in po uvidevnosti izkorišča živinoreja pred vsem v mlekarske svrhe, se v kamniških planinah že stoletja sem pase govedo skoro samo zaradi prereje. O kakem koristnem mlekarjenju ni govora, akoravno priženejo živinorejci na planine krave v polni molži in mnogo takih, ki se tu otelijo. Skupno se namolze dnevno nad 1000 1 mleka. Skoro vsa količina tega najboljšega mleka se predela na zelo preprost starodaven način v skuto ali »mohaut« imenovana kislo sirnino in v domače maslo za kuho. O priliki mlekarskega zborovanja v Kamniku, je cndotni sres. kmet. odbor sprožil željo, da bi se poskrbelo tudi za mlekarjenje v planinah. Kraljevska banska uprava je sprejela to željo po svojem uradnem odposlancu in letos se vrši na Veliki planini prvikrat večdnevni mlekarski tečaj, na katerem sodeluieta strokovna uradnika kmetijskega oddelka bans^te uprave gg. inž Erih Eiselt in Franjo Pavlin. Na tečaju poučujejo planšarje o negi živine, o molži, o ravnanju z mlekom ter o izdelovanju masla in trapistovskega sira. Planinski odbor je nabavil s pomočjo subvencije srsskega kmet. odbora in občin starejše toda še vedno uporabne stroje in posodo za izdelovanje sirovega masla. Prvi uspeh je dosežen. Maslo dobre kakovosti se že pošilia v Liubljano v lepih odgovarjajočih zavitkih s sliko planinke in z napisom »Planinsko maslo z Velike planine«. Označba je povsem upravičena, saj je planina v višini nad 1500 m. Da na ho planinsko maslo med prvovrstnimi produkti te vrste, o tem ni dvoma, če se bo le upoštevalo pravilno ravnanje z mlekom in pri izdelavi masla samega. Težak je bil prehod iz tradicijonalne predelave mleka na današnjo novejšo. Nezaupljivo so gledali naši planšarji, da j!h je bilo komaj pripraviti do skupne oddaie mleka v začasno mlekarnico, ki ima svoie mesto v posebni koči, kjer nihče ne stanuje. Padla pa je nezaupljivost, ko se je pokazal prvi izdelek, kakor sonce rumenega in zares okusnega masla. Veselilo na se še posebno izdelkov sira, ki si ga bo za svojo potrebo vsak planšar lahko izdelal v svoji koči. To je šele poizkus, pri katerem ne smemo ostati. Kmetovalce iz občin, ki so lastniki te bogate planine, je treba pripraviti do tega, da bodo že v letošnji planšarski sezoni izvedli potreben ktrluk za zgraditev planinske mlekarnice. Gradbeni materijal je na mescu, ostalo pa ne igra velike vloge. Skrajni čas je, da pridemo iz pisanja na prakso in od mohauta na sir. Namesto trde, skoro nevžitne skute bomo imeli na jesen in zimo doma že dobre sire. Gospodarske vesti = Škoda zaradi rje na pšeniei r dnnar- ski banovini. Po predhodnih uradnih podatkih, ki jih je sestavila banska uprava dunavske banovine, bo znašal letos v tej banovini povprečni donos pšenice v najboljšem primeru 5 metrskih stotov na hektar, dočim je lani dosegel povprečno 16.25 metrskega stota. Na podlagi te kalkulacije ?e računa, da bo znašal skupni pridelek pšenice v tej banovini le okrog 4 in pol milijona metrskih stotov, dočim je lani dosegel skoro 14 milijonov metrskih stotov. Samo zaradi rje, ki je nastopila ob koncu junija in v začetku julija, je bil oškodovan pridelek na 270.000 oralov in znaša izguba samo zaradi škode na rji okrog 151 milijonov Din- Poleg tega je bila znatna škoda zabeležena zaradi toče, ki letos tudi ni prizanesla tej banovini: ta škoda se ceni na skoro 70 milijonov Din. VSrbntk Franc, krojač v Šoštanju za 40% kvoto v 10 mesečnih obrokih; Zupančič Anton, mizarski! mojster v Ceiju, za 40% kvoto v 10 mesečnih obrokih. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 25 t m. ponudbe glede dobave signalnih zvoncev in žice. Direkcija državnega rudnika KakanJ sprejema do 28. t m. ponudbe glede dobave 20.000 kg ovsa in 2500 kg bencina. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI. = Oddaja del pri popravilih vojašnice Vojvode Miiiča v Mariboru se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 17. avgusta peri inženjerskem oddelku komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku). *Belo ko češnjevevel je -perilo !n-kakor hitro je oprano z Gazelo ! Borze 20. jnlija. Na ljubljanski borzi se je danes deviza London ponovno okrepila. Tudi devize Newyork, Berlin in Amsterdam so se nekoliko dvignile, dočim je deviza Trst za malenkost popustila. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda okrepila za ve? točk. Zaključena je bila samo za.julij po 191. Cvrstejši so bili tudi dolarski papirji. 7% Blairovo posojilo se je trgovalo po 40. 39.25 in 39.50 (včeraj 38 — 38.50), v 8°/o Blairovem posojilu pa ni bilo blaga izpod 45. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2270.70 — 2282.06, Berlin 1338.37 — 1349.17, Bruselj 781.85 do 785.79, Curih 1097.35 — 1102.85, London 200.73 — 202.33. New Tork ček4 5617.00 do 5645.26, Pariz 220.90 _ 222.02, Praga 166.67 do 167.53. Trst 287.24 _ 289.64. Zagreb. Amsterdam 2270.70 — 2282.06. Berlin 1338.37 — 1349.17. Bruselj 781.15 do 785.09. London 200.73 — 202.33. Milan 287.24 do 289.64. Newyork kabel 5639 _ 5667.26, Curih. Pariz 20.13125. London 18.32, New-york 513.75. Bruselj 71.275, Milan 26.22, Madrid 41.15, Amsterdam 206.95, Berlin 122.15, Stockholm 94, Oslo 90-75, Koben-havn 98.75, Sofija 3.72. Praga 15.19, Varšava 57.60, Bukarešta 3.05. Efekti. Zagreb Državna vrednote: Vojna Skoda 189 — 192, za julij 185 _ 193, za avgust 183 — 189, za december 183 _ 188. 7°/« investicijsko 48 den., 4°/.» agrarne 23 den., 6% begluške 33 — 34, 7°/o Blair 39.25 — 39.50, 8°/o Blair 4150 — 45, 7°/o Drž. hipotekama banka 41.50 — 42.50; bančne vrednote: Narodna banka 3950 den., Priv. agrarna banka 202 — 207. Beograd. Vojna Skoda 188 zaklj., za julij Učite se pravilno solnčiti Nivea-cremo * oljem To se pravi, nikdar ne solnčite mokrega telesa in vedno poprej telo nadrgnite. S tem zmanjšate nevarnost bolečine povzročajoče solnčarice, obenem pa dobite lepo zagorelo kožo, — tudi pri oblačnem vre-S menu. Nivea-crema in Nivea-olje sta ne-» nadomestljivi. Ni na celem svetu druge kreme ali mila za negovanje kože, ki bi vsebovalo Eucerit, na katerem temelji edinstveni učinek. Nivea krema: Din 5.— do 22.—. Nivea olje: Din 25.— do 35.—. Jugosl. P. Beiersdorf & Co. d. s. o. j., Maribor TERPENTINOVO - MILO GAZELAMI pere res lepo belo 188 zaklj., 7°/» investicijsko 49 — 51, 4% agrarne 23.50 den., 6% begluške 34.50, 34 zaklj-, 7% Blair 39.80, 39.87 zaklj.. 7®/o Drž. hipotek, banka 41 den., Priv. agrarna banka 207 zaklj. Dunaj. Staatseisenbahnges. 15.05, Trboveljska 18.11. Alpina - Montan. 8.10, Seče-rana 27.20. Blagovna tržišča ŽITO. + Chicago. 20. julija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 45.75, za september 48.25, za december 51.375; koruza: za september 33, za december 33.125; oves: za september 18.75. za december 21.125, rž: za september 30.875. + Ljubljanska borza (20. t m.') Tendenca za žito živahna. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slovenska postaja, po mlevski tarifi. plačljivo v 30 dneh): slavonska, 78 Kg po 190 — 195; okolica Sombor, 79 kg po 200—202.50; potiska. 80 kg po 205 —207.50; moka: baška >0< fco Ljubljana, plačljivo v 30 dneh po 310 _ 315; banaška >0«. fco. Ljubljana, plač. v 30 dneh po 315 — 320; koruza (slovenska postaia. plačljivo v 30 dneh): baška, po mlevski voznini po 16 do 162.50, pri navadni voznini 165 — 167.50. 4- Novosadska blagovna borza (20. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 54 vag. Pšenica: baška. okolica Novi Sad. srednjebaška, gornjebaška. 79 ke in baška, okolica Sombor, 78 kg 150 — 152.50; baška potiska in ladja Tisa. 79 kg 152.50 — 155; baška, ladja Begej, 79 kg 150 — 152.50; gornje-banatska. 79 kg 147.50 — 150; banatska pariteta Vršac, 78 kg 145 _ 147.50; baška in STemska nova, 76 kg 135 — 137.50; banatska nova, 76 kg težka 132.50 do 136. _ Koruza: baška in sremska 123 do 125; okolica Sombor 124 — 125; banatska 120 — 122; okolica Šid 125 _ 127.50; baška, franko vagon Sušak 136 — 133. _ Moka: baška, banatska »Og« in 134 — 136. Moka: baška, banatska sOg« in >0gg< 220 _ 240; >2« 210 _ 220; >5; 195 do 200; >6« 185 — 190; >7< 150 — 155; >8« 100 — 105. = Hmeljsko leto 1931./32. Znana nurn-berška hmeljska tvrdka Joh. Barth & Solin je pravkar izdala svoje poročilo o hmelj-skem letu 1931./32. Po tem poročilu je lani znašal svetovni pridelek hmelja 955.200 stotov nasproti 1,205.400 stotov v 1. 1930. Produkcija je torej precej nazadovala (obseg hmeljišč se je zmanjšal od 57.880 na 50.810 hektarov). Padla pa je tudi svetovna produkcija piva, ki je znašala v letu 1931- 173 milijonov hektolitrov nasproti 197 milijo-pom hI v 1. 1930. Neprodane količine srednjeevropskega žlahtnega hmelja iz 1. 1931. ceni tvrdka na okrog 31.000 stotov (leta 1930. 86.000 stotov). V letu 1931./32. je bila po računih gornje tvrdke svetovna poraba hmelja večja nego produkcija hmelja: svetovna poraba hmelja je namreč znašala 1 milijon 81.000 9totov (produkcija 955.000 stotov). Tvrdka v svojem poročilu svari pred držanjem premajhnih zalog v pivovarnah, ker pri splošnem krčenju hmeljišč ne bo preveč hmelja. Za Jugoslavijo navaja poročilo naslednje podatke: obseg hmeljišč I. 1931. 2605 ha (1. 1930. 3334), pridelek na ha 14.3 stota (15.7), skupni pridelek 33 tisoč stotov (40.600). Jugoslovenska produkcija piva je znašala v L 1931. 540.000 hI. — Poravnalno postopanje o imovini Slad-kogorske tovarne lepenke in papirja. Kakor smo že poročala je Sladkogorska tovarna lepenke in papiinja, družba z o. z. v Mariboru, zaprosila pri mariborskem okrožnem sodišču za uvedbo poravnalnega postopanja. Sodišče je sedaj tej prošnji ugodilo in je postavite za poravnalnega upravitelja dr. Edmunda Kupnika, odv. v Mariboru. Narok za sklepanje poravnave je določen na dan 25. avgusta ob 10., rok za oglasitev pa je do 20. avgusta. Družba ponuja za poravnavo 40 odstotno kvoto. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini naslednjih tvrdfk; Ma.haj.nc Ivan. kavarn ar in gostilničar (»Promenada«) v Krčevin.1, Tomšičeva uilica št. 20. (poravn. upravitelj dr. Kari Kieser, odv. v Mariboru narok za sklepanje poravnave pri okrož. sodišču v Mariboru 25. avgusta ob 10. oglasitveni rok do 18. avgusta, kvota 50%) o imovini Konrada PodILpnika, trgovca pni Sv. Barbari v Slovenskih goricah (poravn. uprav. dr. Ivan Sket, odvetnik pri Sv. Lenartu v Slov. goricah; narok za sklepanje poravnave pri okr. sodišču prt Sv. Lenartu 1. septembra, rofe za oglasitev do 27. avgusta kvota 40%); o Imovini Konrada Gorenjaka, čevljarskega mojstra v Celju (poravn. uprav. dr. Alojzij Rakun, odv. v Celju; narok za sklepanje poravnave pri okrož. sodišču v Celju 8. avgusta ob pol 9., prijavnu rok do 2. avgusta, kvota 75% v petih mesečnih obrokih). — Konkurz je razglašen o imovini Oirila Dularja, trgovca v Novem mestu (upravnik mase dr. Ivo Cesnik, odv. v Novem mestu; prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Novem mestu 21. julija ob pol II., oglasitveni rok do 15. septembra, ugotovitveni narok 29. septembra). = Potrjene so naslednje prisilne porav-nave izven konkurza: Anton Bizjak trgovina z mešanim blagom (lastnica Jull;a Bizjak) v Smartnem ob Paki za 40% kvoto v 10 mesečnih obrokih; Feliks Pozne, trgovec z mešanim blagom v Oplotnici za 40% kvoto v štirih tromesečnih obrokih; Sobolstvo Sokolski praznik v Škofji Loto Škofja Loka, 18. jiulija. V proslavo desetletnice Sokolskega doma je priredil v nedeljo popoldne loaki Sokol telovadni nastotp, ki je kljub nagajivemu vremenu prav lepo usipel. idilična Škofja Loka se je odela v trobojnice, posebno lepo pa je bil okrašen dom s cvetjem, zelenjem in eksotičnimi rastlinami. Čeprav je bila proslava napovedana samo za popoldne, se je Škofja Loka že v iprvih dopoldanskih urah razgibala Gosti iz Selške in Poljanske doline ter od drugod so prihajali z avtobusi, vozovi in kolesu Posebno pozornost je vzbudila četa Preddvorčanov, ki se je pripeljala na kolesih, okrašenih z zastavicami. Dopoldanski čas so porabili gostje za ogled doma, iki je nudil zares praznično lice. Takoj po 12. uri so pričele na letnem telovadišču, .ki je bilo vse v mlajih in smrečju, sikušnje. 'Ob 15. se je razvil preko Spodnjega trga velik sprevod. Godbi triglavskega polka so sledili prapori iz Kranja, Gorenje vasi in Škofje Loke. Za predstavniki starešinstva sipodnjega okrožja župe Kranj so stopali- vojaki škofjeloške gamizije, močni oddelki članov v kroju, članice, naraščaj in deca. Krepka skupina članov v civilu z znaki je sprevod zaključila. Povorka je •bila na vsej poti viharno pozdravljana, obsipana s cvetlicami in siprejeta z naj-veči.im navdušenjem. Ko se je pričela telovadba, se je zgrnilo na prostrani trati za klavnico ogromno ljudstva, ki je kljub dežju vztrajalo do komca in z nenehajočim odobravanjem sprejemalo nastopajoče oddelke. Na tribu- j ni se je zbrala medtem cela vrsta odpčnih j predstavnikov, med niimi sreski poglavar j Franjo Levionik, ljubljanski župan dr. j Dinko Puc. bivši savezni načelnik dr. Viktor M.urnik. poveljnik gamizije polkovnik Radoslav Radovič z namestnikom polkovnikom Karlom Potočnikom, predstojnik okr. sodišča dr. Jaka Prešern in drugi. Telovadni srvored je obsegal 10 zelo pestro in slikovito izbranih točk. Četnim vajam članov je sledila ženska deca. Odlično je nastopil moški naraščaj, kakor tuid članice. ki so ood vodstvom načelnice s. Lin>ke-jeve podale vzoren nastop. Orodna telovadba je obsegala noleg raznoterosti drog, mizo im bradljo. Viharno so bili sprejeti vojaki (M), ki so izvaiali vaje s t>uškami pod vodstvom poročnika Ivanca. Za prostimi vaiami moške dece je nastopil ženski naraščaj in mošika deca s tekmovalnim tekom, nakar je 4S članov izvajalo društvene nroste vaje. Nastoo je bil skrbno pripravljen in gre načelniku br. Horvatu vse priznanje Pri zad.niih točkah sporeda jfe pričelo močno deževati. to>da Sokolski dom Ima obsežne nrostore. ki so sprejeli vso množico vase. Razvila se je animirana zabava ki jo je še povzdignil pevski zbor domačih Sokolov. Radovljiško sokojsko okrožje ima svoj zletni dan v nedeljo 24. t. m. v Žirovnici. Dopoldne ob 10. bodo vaje za nastop, ob 15. slavnostni sprevod, po sporedu takoj telovadni nastop vseh oddelkov, potem pa velika narodna veselica z bogatim srečo-lovom. Sodeluje popolna godba jeseniškega Sokola. Za okrožni zlet radovljiškega sokolskega okrožja vlada vsepovsod veliko zanimanje. Nobenega pravega Sokola ne bomo pogrešali v nedeljo v Žirovnici. Poleg sprevoda in nastopa je potem še vesebca s petjem, plesom itd. Marsikoga bo osreči! l.ogat srečoilov, ki ga pripravlja domače društvo. Svira celotna godba jeseniškega Sokola. Vsa prireditev se bo vršila ob vsakem vremenu; upajimo pa, da bo !epo vreme. Sokolsko društvo Mojstrana. V neddio 24. t m. se bo vršil v Mojstrani javni telovadni nastop s sodelovanjem sosednoih so-kolskih edinic, s čemer bo pa tudi v zvezi svečana otvoritev novega letnega telovad^-šča na Prodih v Mojstrani. Telovadišče, ki meri 3000 kv. metrov, si je pridobil Sokol od krajevne zemljiške zajedmice s tem, da je na več mestih zavaroval Savino strugo, ki neprestano ograža zlasd desni breg in s tem tudi del vasi. Veliko kuluka so napravili bratje, da se je ogromna parcela očistila grmičevja, svet splanira'1 in s peskom posul. Toda požrtvovalnost je danes stotero poplačana. Telovadni nastop bo imel na sporedu proste in orodne vaje vseh vrst in druge zanimive točke, ki iih bo izvajalo domače društvo in sosedne edčnice. Društvo pod vodstvom staroste br. Frana Rab:'ča marljivo deluje, kar bo najlepše pokazal sam nastop, prvi te vrste po letu 1926. ko je poplava odnesla Sokolski do>% Sokolske ndinice naj te pomembne prireditve ne prezro! Sokolski praznik v Dobovi. Eden najpomembnejših dni obširne dobovske fare je vsakoletni nastop Sokolov-telovadcev kakor narašča.ja in dece To je dobovski praznik, saj se takoj zbere nad tisoč domačega prebivalstva, da vidi svojo mladino in izreče sodbo o celotnem delu v telovadnici. Ta dan je bil letos 10. julija. Skoro dve uri trajajoči telovadbi je sledilo občinstvo z velikim zanimanjem. Razen domačih telovadcev ie sodelovalo tudi več članov okoliških društev, kakor ii Brežic, Kapel. Bregane in Brdovca. ki se irm je vsem no telovadbi zahvali.! starosta br. Pečnik. Tudi več Zagrebčanov, med njimi župni načelnik Jankovič in tajnik Nagler, nas ie obiskalo. Posebno strumno so nastopili Bregančani pod spretnim vodstvom br. Dolinaria ob spremljanju F5rsterieve »Sokolske«. V vsakem pogledu je ta prireditev uspela zelo povoljno. Pogled na parlament v Ottawi, kanadski prestolnici. Zgoraj levo: Mac Donald, angleški ministrski predsednik, desno: Bennett, kanadski ministrski predsednik. Častna legija za francoske duševne delavce Francoski narodni praznik je že od nekdaj dan, ko se delijo za vsake vrstne zasluge vsakovrstna odlikovanja Med osebnostmi, ki so bile letos odlikovane z redom Častne legije, jih je nekaj, ki igrajo v francoskem umetniškem in literarnem življenju veliko vlogo. Tu je treba omeniti pred vsem genialno pevko Yvetto Guilbertovo. že davno so se mnogi čudiii, da ni ta velika pevka prejela oficialnega priznanja in pred kratkim je ona sama proti tej nepravičnosti nastopila na zelo temperamenten način. Kakor znano, je pričela svojo kariero kot kabaretna pevka in se je z leti razvila v klasično predstavnico tega genra. Po svojem je začela sistematično oživljati staro francosko narodno pesem iz 15 do 18. st. in je rešila mnogo, že davno pozabljenega umetniškega blaga. Med novimi odlikovanci z redom častne legije je tudi znani romanopisec Pierre Benoit. Med njegovimi deli so doživela svetovno slavo zlasti »Atlantida« in »Gospodje Libanona«, če ne drugače pa v filmski obdelavi. Marcel Pagnol, ustvaritelj tudi pri nas dobro znanih odrskih del (n. pr. »Velika abeceda«), je isto tako prejel viteški križec Častne legije. Jacques Deval je med nami manj znan, dasi ga je sedaj v domovini dosegla ista čast kakor njegovega tovariša Pagnola. Jules Romains je napisal celo vrsto odličnih romanov, od mlajšega pokolenja pa je bil odlikovan z redom častne legije kakor Romains tudi Jean Gionos, ki je pokazal z romanom »žetev« izredno nadarjenost. Zakon in dolgost življenja Imanuel Kant, veliki filozof, je postavil trditev, da dosežeio sanici daljše življenje nego poročenci in to traitev je hotel ovreči avstrijski uradni -statistik, ki je pred kratkim objavil v tem pogiedu zanimive številke. Te številke govore n. pr., da doseže orno-žena ženska povprečno 70 let, neomožena pi 68. Oženjen moški doseže povprečno 69 in pol leta, samec komaj 64. Seveda ni statistik upošteval tega. da je med samci in so-gled kralia hotliiv in ukazliiv se deklice stresejo in se jim zdi, da sta hušknili skozi dvorano krvavi nos t a vi. Henrik VTII. se je bil navadil jemati za žene mlade dverne Izšla je nova številka ilustrovane tedenske revije Posamezne številke 2 Din po vseh trafikah. Spomenik vsem največjim iznajditeljem vseh časov Na Dunaju bodo postavili »kolektivni« spomenik vsem velikim iznajditeljem vseh narodov in časov. Dosedaj so vklesana imena od Herona do Edisona. Na spomeniku pa je še dovolj prostora za imena bodočih pionirjev človeškega napredka. Zaslužena kazen Po tragični smrti francoskega preziden-ta je govorila skupina šoferjev in natakarjev na pariškem trgu Etoile o kazni, ki bo doletela morilca. Krošnjar Haute-feuille je nepričakovano izjavil: »Gorgu-lov je prav storil, žal mi je, da nisem bil jaz na njegovem mestu«. Stražnik je aretiral oboževalca Gorgulova in sestavil zapisnik. Zdaj se je moral zagovarjati krošnjar pred sodnikom pariškega XIII. okraja zaradi izzivanja, ki ga je zagrešil s tem, da je hvalil zločin. Obtoženec se je zagovarjal: »Bil sem vinjen. Ne vem, kaj sem govoril«. A priče so soglasno izpovedale, da je bil krošnjar popolnoma trezen. Sodnik ga je obsodil na eno leto ječe. Koristna bolezen Mednarodni prodajalci biserov razburjeno pričakujejo nove izgube. Njih blago se bo kmalu moralo poceniti. Lovci so našli ob Bairenskem otočju v Perzijskem zalivu nepričakovano izdatne kolonije školjk. Skoraj vsaka vsebuje izredno velik in svetel biser, dočim morajo navadno iskalci prebrskati tone bisernic, preden najdejo malovreden droben dragulj. Strokovnjaki so ugotovili po skrbni analizi da so postale Bairenske bisernice žrtev neke poprej nepoznane kužne bolezni, ki izredno pospeši rast biserov. Ncvo lovišče bo vrglo v teku tega poletja najmanj za 2 milijarde frankov blaga, kar bo seveda vplivalo na svetovno ceno. dame. Ana Boleyn, Ivene Seymour, Katrin Howard — kako so žarele sreče, ko so stale z njim pred altarjem in vendar kako strašne smrti so končale! žene, ki jih ni poslal na morišče, je duševno umoril. Pet zakonov tega nasilnika, v katerem se druži muhavost paše z neronsko grozovitostjo, se je začelo v raju in končalo v peklu. Nevarna sreča je. biti ljubica Henrika VIII. — še nevarnejše pa je postati njegova žena. Od vina razžariena čuti marsikatera mlada dvorna dama, kako jo spreleta rahla mrščavica: »Katera pride zdaj na vrste? Katera bo naslednja"« In zopet je dvorna dama, ki jo kralj povzdigne na prestol: Katarina Parr postane Henrikova šesta žena. Vendar ona ni več zaslepljujoča lepotica, ta ena in tridesetletna vdova po lordu Latimerju. Po pr stavi je majhna, njen obraz ie ved^r ;n cvetoč. Zdi se naravnost nemogoče, da jo kralj tako dolgo ne opazi. Henrikovo oko je še vedno ljubilo škrlat. karmoisin in brokat — na Katarini Parr pa ni bilo nič tega. Je pač ljubka in čedna, nikakor pa ne več očarljiva Čemu se ie odločil Henrik prav zanjo' Ali je čutil, da ni več dorasel veliki strasti, da ni več dovolj mlad in si zato želi udobnosti temperiranega zakona? Ko jo je zasnubil s svojim naševskim nasmehom, je Katarina prebledela. Od strahu bleda mu ie izjavila: *Bilo bi boljše postati vaša ljubica nego žena«. Ampak moža Henrikovega kova se ne sme zavrniti — čeprav je treba zato umreti. Katarina pa ne deli več usode svojih Iz življenja Začetek konference britskega imperija Levo: Penttila — Finska, eden najboljših metalcev kopja na svetu. Desno: Paov« Nurmi, veliki finski tekač na dolge proge. Najlepša Španka in sveta Nova molka bolezen Doslej je morbus Basedowi, bolezen, ki se očituje zlasti z izbuljenostje oči, napadala zlasti ženske, V čem ie bil vzrok zato, zdravniška veda še ni točno dognala, a baš za ženske je ta bolezen, ki skazi čestokrat najlepši obraz, naravnost katastrofalna, vsaj za toliko časa, dokler je spretnost zdravnika ne premaga. V najnovejšem času so ugotovili nemški zdravniki presenetljivo dejstvo, da se bolezen Basedowa čedalje bolj širi tudi med moškimi. Od kod ta žalostni pojav? Vroclavski nevrolog A. Wagner razlaga to s sedanjo gospodarske krizo — tedaj bi bilo širjenje te bolezni med moškimi samo eden njenih številnih neprijetnih simptomov. Kakor so imela vojna leta svoje posebne bolezni, tak~ jih imajo sedanja gospodarska vojna leta. Zdravniki vedo. da so med vzroki za obolenje na bolezni Basedowa tudi duševni pretresi, nenadno prestrašenje. skrbi in žalosti. Morda so bile doslej žensk« bolj podvržene tej bolezni samo zavoljo svoje občutljivejše du-ševnosti. Dr. Wagner poroča, da vplivajo primerne dr ze ioda na b^sedovvsko' bolne moške zelo dobro, še bališi pa so rezultati pravočasne operacije. Pri tej se odstrani del ščit-nih žlez, saj je bolezen izbuljenih oči v bistvu samo posledica preživega deiovanja povečane ščitne žleze. Spomenik kardinalu Richelieuju Joseflne Rolsan, ki so jo poslali njeni sorojaki v Spa na mednarodno lepotno konkurenco. tnoetno oblecite lahne suknjiče, modne hlače, motociklisti pa Ba.iazo obleke. V veliki izberi blago za turistovske obleke. — Najcenejša oblačilnica Draga Schwabf Ljubljana predhodnic. Čeprav mora tudi sama občutiti njegovo brutalnost in na blaznost meječe samovoljnost, vendar ji je dano, da vse to preživi. Henrik umre težke smrti. B^ lezen je njegovo obličje pobarvala črno, po njegovih nogah divja bolečina. Včasi ga peče. kakor bi ga žrli plameni, včasi ga sprele-tava leden mraz. Jezik mu oteče, zobje mu šklepečejo. Tako se je rušila ponrsna trdnjava. Henrik ie kakor v napol snu mrmral predse in ljudje so že mislili, da ni več ž:v. Vendar je še dihal, v prividih se je obnavljal pred njegovimi očmi rrr.nulo življenje. Španka Katarina, ki je ie bil zavrgel, ker se jo ie bil naveličal, prihaja kakor senca do njega in se mu boječe smehlja. Kako nepopisno jo je mučil, vidi šele zdaj. ko se mu zdi. da ji bere v oč^h rieno 'jubezen. Jn tam lena ženska s pUmtečimi črnimi očmi. pred katero bi človek pokleknil in je v obraz bleda kaker duh: Ana Boleyn, ki jo je dal obglaviti. Al: je vsta1?' od mrtvih7 Ali niso njene '.epe glavice ločili od telesa 9 Ali se mu bliža, da bi obračunala z njim ? In Ivana Sevmour in Anna Cieve in Katrin Hovvard — a!i se mu ne bližajo vse. njegove nesrečne žrtve' Prikazni izginejo, on se zdrami in zave ter vidi. da kleči pred njegove posteljo Katarina Parr. In ker ga Katarinm jok moti. ji veli z robatim glasom, naj ga v njegovem smrtnem boju ostavi samega, čez nekaj mukotrpnih ur pa ga ni več med živimi. Cerkev in svoboda Bretonska je znana kot najbolj pobožna strogo katoliška dežela. Ta mesec je pričakovano predpisal škof Quimperski vsem duhovnikom svoje škofije, da ne smejo podeliti cerkvenega blagoslova lastnikom plesnih dvoran in kavarn, raznašai-cem novin, če prodajajo nekatoliške dnevnike ,in mladini obojega sp.la v starosti nad 16 let, če se brez dovoljenja staršev udeležuje avtobusnih izletov. Dovoljeni so zgolj starinski narodni plesi, in sicer samo o priliki svatbe ... Mladina, ki potuje na izlete brez dovoljenja staršev, je bila t;ha. Tudi 'astniki plesnih dvoran niso ugovarjali. Raznašalci listov pa so se uprli. Zbrali so se na protestno zborovanje in sklenili, da nima »pre-častiti gospod škof nobene pravice p. segati v trgovsko in tiskovno, po ustavi zajamčeno prostost« ter izročili SDrejeto izjavo okrajnemu prefektu v Quimperu. V turenskem mestu Richelieuju, rojstnem mestu velikega ministra kralja Ludovika XIII., so cnikrili temu možu, ki ga zgodovina pozna po>d imenom njegovega rojstnega kraja, spomenik. Siavnosti se je udeležila poleg mnogih zastopnikov cerkvenih in vojaških oblasti po svojih zastopnikih tuoli Francoska akademija, ki jo je kardinal -državnik ustanovil, in prosvetni minister !e Monzie. V slučajih zastrupljenja, povzročenega po zastrupljenju pokvarjenih jedil, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opiju, kokainu je uporabna naravna »Franz Josefova« grenčica bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljenju s svincem staro preizkušena»Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratno zapeko, temveč da učinkuje tudi kot specifično proti sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah Pokojni Arthur Schnitzler je bil v svojem stranskem poklicu tudi zdravnik. Ko je nekoč prišel k njemu v ordinacijo zakonski par, je Schnitzler skrbno preiskal le moža, dasi je ta prišel le zaradi ženine bolezni. »Gospa, vaš mož ima popolnoma pokvar-iene živce nujno ;e potreben oddiha,« se je glasila diagnoza pesnika-zdravnika. »Kaj pa priporočate, gospod doktor, gorski zrak ili morje,« se je pozanimala žena. Schnitz!er ie deial s svečano resnostjo: »Vaš mož mora v gore vi pa, gospa, na vsak način k morju.« ----- Vsak dan mz - Godbenik suši svoje perilo. Miche! Zčvaco: 97 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. To nenadno odkritje je Concinija kar popadlo. Niti trenutka ni dvomil o resničnosti Pardaillanovih besed. A vendar se je postavil po robu. »In če ga ne dam?« je izzivalno odvrnil. Pardailian je izdrl svoj dolgi rapir, nastavil konico Co-nciniju na grlo in rekel s tistim jekleno napetim glasom, ki je bil pri njem znamenje togote: »Papir, pravim — če ne, je tvoja zadnja ura prišla.« Concini je bral v Pardaillanovih očeh svojo obsodbo. Nehote je šege' z roko za jopič, obenem je pa srdito stresel glavo, da ne. Pardailian je hladnokrvno pritisnil s konico. Concini, čuteč, da je premagan, je izvlekel papir izza jopiča in mu ga pomolil. Cas je bii. Tam, kamor se je upirala ost rapir ja, se je pokazala rdeča kaplja in počasi spolzela na čipkasti ovratnik. Pardaiil3.ii je spravil meč v nožnico. Udobno se je vsedel nazaj in jei pazljivo brati, preziraje Concinijevo navzočnost, kakor da ga sploh ne bi bilo v sobi. Ko je dočital, mu je igrala v očeh hudomušna iskrica. »Gospod,« je rekel z obrazom, ki ni pomenil ne tega ne onega, »prosil sem vas, da mi pokažete ta papir. Prebral sem ga, zato vam ga vrnem. Izvolite.« Concini toliko da se ni zvrnil vznak. Kaj je pomenila ta šala? Kdo je bil ta človek in kakšne namene }e imel? »Gospod.« je nadaljeval Pardailian, »ko sem prišel brez vaše vednost; v to hišo, je bil moj edini namen, rešiti mladega človeka, ki ga imate ujetega m za katerega se zanimam. S pomočjo svojih treh tovarišev, ki ste jih videli, in če njih ne bi bilo, tudi sam, bi ga lahko rešil neglede na vašo voljo in vaše namene. Pa nasilje se mi upira. Vem, da se spričo mojega pravkaršnjega ravnanja čudite tem besedam. A to je bil samo trenutek izpozabe, ki ga ob-žalujim. Tem bolj, ker nisem nasilen človek. Dokaz naj vam bo to, da rajši kupim in plačam prostost Jehana Hrabrega, kakor da bi ga osvobodil proti vaši volji. Ponudim vam majhno kupčijo.« Concini je strmel. Vedenje tega čudnega človeka je bilo takšno, da ni vedel ne kod ne kam. Zato ni odgovoril ničesar in je samo čakal, da bi Pardailian popolnoma odkril svojo misel. Vitez, ki je imel njegov molk za pritrdilo, je nadaljeval: »Prosim vas, da izpustite Jehana Hrabrega. V zameno za to vas pooblastim, da vzamete in ohranite zase vse, karkoli najdete na kraju, ki ga označuje ta papir.« Concini se je zdrznil. »Kaj gospod!« je vzkliknil. »Da bi res hoteli —? Zaklad je vendar last vašega sinu!« »Nedvomno,« je rekel Pardailian s prejšnjim čudnim izrazom, ki bi bil moral zbuditi Concinijevo nezaupanje, če bi ga bil bolje poznal. »Razumem vas. Reči hočete, da nimam pravice pripraviti svojega sinu ob deset milijonov. A zapomnite si, da tega sinu ne poznam in tudi ne vem, če ga bom sploh kedaj poznal. Zato pa poznam Jehana Hrabrega in se zanimam za njegovo usodo.« Concini je osuplo in nejeverno zamrmral: »A vendar, deset milijonov! Vraga, to je denar, ki ga nihčeftako lahkomiselno ne prepusti drugemu ...« Tako govoreč je zvito opazoval sobesednikov obraz. Pardailian je bil videti globoko resen. Concini ni mogel zaslediti na njem nobene posmehljive ali zavratine misli. In vendar se je motil! Pardailian se je zabaval da nikoli tega. In njegove besede so bile polne pikrega posmeha, ko je s popolnim prostodušjem dejal: »Vaši pomisleki so vam v čast. A pomirite se: zaklad, ki sem ga sam pripravil zanj, je toli dragocen, da hi ta, ki vam ga prepustim, nič v primeri z njim. Zato se otresite v tem pogledu vsake skrbi.« »Mar ste tako bogati?« je vzkliknil Concini, v čigar glasu ie takoj zavenelo spoštovanje. »Moje bogastvo je pravljično,« je dokaj skrivnostno odvrnil Pardailian. Nato je dodal: »Ali sprejmete, gospod, ali ne sprejmete?« Concini je samemu sebi komaj verjel. Najprej grožnja z ovadbo, ki bi ga bila utegnila mahoma spraviti na morišče, nato psovke, nasilje in zasmehovanje; in zdaj je bil živ in zdrav, dragoceni papir je bil spet v njegovih rokah, in čudni napadalec mu je ponujal neprecenljivi zaklad v odkup za Jehanovo prostost! To je bilo kar neverjetno. Prepustitev zaklada mu sama po sebi sicer ni šla Bog ve kako do živega. Kakorkoli bi se stvar končala, Concini bi se vendarle izkušal polastiti imetka, ki ni bil njegov. A koliko težav in ovir bi moral premagati! S tem radovoljnim darilom je bilo pa vse urejeno, vse ovire so bile odstranjene. In mimo tega je imel zavest, da se bo mogel sklicevati proti vsakomur, kdorkoli bi mu hotel odjesti dragoceno najdbo; To, kar sem vzel, je moje! Edini poklicani varuh mi je podaril!« Zastran Jehana Hrabrega se je bil pa tako in tako z ženo domenil, da mu začasno vrne prostost. Kdo mu odpre vrata, ni bilo važno. Ta začasna prostost in dogovor s tem čudnim človekom itak nista mogla izpremeniti njegovega sklepa, da se pozneje maščuje. In tudi žalitev nenavadnega gosta mu ni bilo treba pozabiti. Prej ali slej ga bo dobil v pesti. V tem trenutku je šlo pa za toli važne stvari, da se je moral delati, kakor da bi bil vse pozabil in odpustil. Nogometni brzcturnir Brzoturnirji imajo poseben značaj, ker silijo nastopajoče klube, da v kratkem času, ki ga imajo na razpolago, pokažejo vse svoje znanje in polože v igro ves elan, da, če mogoče, odločijo igro četudi z malo goldiferenco v svoj prid. Nasprotno pa dajo slabejšim klubom možnost, da v tem času uspešno branijo svojo pozicijo m, kot se dostikrat zgodi, tudi s presenečenjem spravijo močnejšega nasprotnika v zadrego in eventualno ob prvo mesto. S tega vidika bo turnir SK Grafkie zanimiv. "Znano je, da sta TSK Slovan in SK Grafika žilava nasprotnika, SK Svoboda pa se je v zadnjem času že parkrat prav uspešno postavila po robu ASK PrimoTju. Vsi nastopajoči klubi se nahajajo trenot-no v dobri formi in bodo v turnirju podali gotovo zanimiv šport. Madžari pridejo Klic, ki je pred par dnevi prijetno presenetil naše plavače na Iliriji. Kajti vsem ie še v lepem spominu trikratno pcciovno gostovanje kluba FTC iz Budimpešte, kluba, ki je pred dvema letoma prvi'pokazal našim fantom, kako se igra waterpolo. Sledeč smernicam mojstrov iz Budimpešte so začeli s podvojeno ambicijo in ljubeznih gojiti to zanimivo igro. Sadovi so se pokazali že lansko leto, ko je Ilirija za-edla na državnem prvenstvu v waterpolu -etje mesto. Letos smo pa še bolj prijavljeni in zato smemo upati na napeto gro, v kateri bs Tlirija sicer podlegla, toda z malenkostno razliko golov. V plavanju smo pa bolj samozavestni, kajti tu je napredek še očitnejši nego v waterpo!u. Sprinterju Zentavu pripravlja presenečenje naš Frič, ki je letos že^dose-gel njegove čase na 100 m prosto. Žirov-nik pa si bo na 100 m hrbtno poskušal zagotoviti zm-aejo nad starim nasprotnikom Hunvadijem. V štafeti bomo pa Madžarom sigurno nadmočni, ker razpolaga Ilirija z močno, izenačeno ekipo pkvačev. Toda še nekaj je, kar bo dalo tej prireditvi še poseben čar. To je umetna razsvetljava na kopališču, kajti tekma se bo vršila ponoči. Gledalci bodo imeli v dnevni obleki neženiran dostop do bazena, kjer bodo ob svitu električnih luči naši ^fantje skušali zmagati nad mojstri iz Madžarske. Ta velezanimiva tekma se bo vršila v petek 22. t. m. ob 20.30 To bo obenem zadnja preskušnja naših plavaeev pred državnim prvenstvom, zato vlada za rezultate velik interes. Službeno iz LNP. Danes, v četrtek, ob 20. seja u. o. v Delavski zborrfici. Opozarjajo se klubi, ki so prejeli posojilo za ureditev svojih igrišč od JNS, na zadnje službene objave JNS, v katerih poživlja JNS, da zadoste svojim finančnim obveznostim (odplačilo dela, ki odpade na 1. 1931 in 1932, in obresti). V kolikor klubi mo-mentano niso v stanju, da zadoste obveznostim. naj takoj po LNP o tem ob-veste JNS! — Tajnik I Gostovanje SK Dobi! » iz Trbovelj v Celju. »Slovenec« je v svoji torkovi številki objavil notico, da je moštvo SK Atleta k porazilo SK Dobrno iz Trbovelj v nedeljo 17. t. m. v Celju s 3:0. Ne vemo sicer, kje leži krivda za to napačno objavo, vendar moramo na ljubo ugotoviti, da je ta tekma končala zasluženo z rezultatom 3:0 (2:0) za Dobrno. SK Atletik je nastopil s prvo garnituro in opaziti je bilo, da ne polaga velike važnosti na nasprotnika, kar se je potem kruto maščevalo. Šele zadnjih 15 minut prvega polčasa ko je Dobrna vodila 2:0, se je moštvo Atletikov oživelo in hotelo z vsemi silami izenačiti, toda zaman. Moštvo Dobrne je bilo na svojem mestu. Tudi začetkom drugega polčasa moštvo Atletikov ni prišlo takoj v pravo formo ter je šele v 15. minuti pritisnilo na vrata Dobrne z vsemi silami. Toda Dobrna se je dobro držala in je proti koncu zabila še tretji go! in postavila končni rezultat Moštvo Dobrne je z ozirom na mirno. požrtvovalno in disciplinirano igro želo mnogo aplavza od prisotnega občinstva, a največ očudovan'a so bili deležni vratai, levi bek in desno krilo. Ogrinova spominska dirka MK Tlirija bo priredil v nedeljo na progi Ljubijana-Celje Ljubljana, km 148 spominsko dirko. Start in cilj Tiri km 1 na Dunaisk< cesti ob 6 30 Obrat pri km 74 pred Celiem. Vozi se samo v eni skupini. Darila: pokal v dveh zaporednih zmagah, ali trikrat v presledkih 'n kolaino. od drugega do petega mesta darila, od šestega do desetega mesta kolaine Sološna določila: Vozi se po določilih pravilnika koturaškega saveza . ra-vl.ee starta imajo vsi verificirani člani klu-Kot. saveza. Vsak dirkač vozi na last- no odgovornost ter se mora strogo držati policijskega reda. Kolesa morajo biti opremljena z zvoncem in rabljivo zavoro. Eventuelni protest se ima prijaviti tekom 10 minut po prihodu na celj. Dirkači se morajo javiti vodstvu dirke 30 minut pred startom. MK Ilirija ima pravico izpremsm-be razpisa in eventuelne preložitve dirke. Prijavnina Din 10. SK Ilirija. Seja načelstva nogometne sekcije danes ob 20.30 v »Evropi«; važen dnevni red! Nogometni trening skupine I na dva gola bo izjemoma danes, v četrtek. točno ob 18. — (Hazenska sekcija), prihodnji trening je v petek Seja sekeij-skega vodstva danes ob 20. v klubski sobi kavarne Evropa. Iz Hrastnika h— Inetova graščina za Savo, ki je sedaj last trboveljske občine, je na prodaj. Občina jo ceni 500.000 Din. Resen kupec je kemična tovarna, kateri se seveda zdi ta znesek previsok. Občina namerava iz tega izkupička graditi občinsko ubožnico v Trbovljah in izolirnico v Hrastniku. Iz morebitnega preostanka, bi se pa nabavile cevi ali pa voz za škopljenje prašne ceste v Hrastniku. Pa kakor zgleda, bomo še dolgo čakali na to potrebno napravo, kakoršnjo imajo soobčani Trbcveljci že nekaj let Sedaj se je pa pojavila draga sicer hvalevredna misel, da bi se iz zgoraj omenjenega prec Stanka in s pomočjo drugih tozadevnih fondov gradila še ena stanovanjska hiša za upokojence. Tako bomo prišli spet ob našo škropilno napravo, na katero že toliko časa čakamo. Z ozirom na velik so-cijalni pomen gradbe stanovanjske hiše, pustimo radevolje pasti naš načrt glede škropljenja, če postavi občinski odbor zadostno postavko v prihodnji preračun, da bo s tem rešeno to pereče vprašanje hrastniške doline. Iščem posojilo Din 400.000 na vknjižbo in valutno garancijo. Obrestna mera po dogovoru. Ponudbe na ogL oddelek »Jutra« pod šifro »Kapital 400«. a tudi za vsakogar, ki ljubi ali pa je ljubil, je najbolj priporočljiv roman: Zvestoba do groba. Pošilja ga uprava »Jutra« za Din 55.—, vezan Din 65.—. Izvleček iz programov Četrtek. 21. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Slike iz narave. — 19.30: Zabavno štivo. — 20: Od Bratislave do Beograda. — 20 30: Klavirski koncert g. Trosta. — 21.45: Samospevi g. Svetozarja Banovca. — 22.30: Čas, poročila, plošče. Petek. 22. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Postanek in razvoj kinematografa. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Plošče. — 20.30: prenos iz Beograda. — 22.30: Čas, poročila, ološče. BEOGRAD 11: Radio - orkester. — 19: Lahka godba. — 20.30: Zborovski koncert. — 21.20: Violinske skladbe. — 22.50: Godba za ples. _ ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Koncert iz Beograda. _ 22.40: Plošče. — PRAGA 19.20: Klarinet. _ 20.05; Prenos iz Brna- — 21.35: Pojoča žaga. — 1»2.20: Plošče. — BRNO 19.20: Iz Prage. — 20.05: Češki zabaven program iz prejšnjih časov. — 21.35: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 18.20: Lahka glasba. — 20: Simfoničen koncert. — 21: Nadaljevanje koncerta. — 22: Plesna glasba. -4- DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. _ 16.50: Koncertna ura. _ 20.15: Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. — 22.15: Ciganska godba. — BERLIN 20.20: Klavir. — 21-10 Orkestralen koncert. — Plesna glasba. — KG-NIGSBERG 20.30: Prenos iz Mflhlacker-ja. _ 21-30: Godalni kvartet. MUHLACKER 19.05: Valčki. — 19.30: Pesmi. — 20.30: Nastop nemških pevskih zborov. _ 22.55: Serenada za pihala. — BUDIMPEŠTA 19.20: Madžarske pesmi. — 20.20: Plesna glasba. — 21.30: Klavirski koncert. — Ciganska godba. 9315 Povodom 20-ietnice obstoja svoje tvrdke prodajam samo še do 10. avgusta 1932. ure, zlatnino, srebrnino, dragulje z 20% popustom IVAN PAKIŽ LJUBLJANA, Pred škofijo 15 »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦»♦♦o»♦»♦♦»♦»♦»♦♦♦♦« MIm v Bački ob Tisi išče v Sloveniji dobro vpeljanega zastopnika Ponudbe z navedbo referenc pod značko »Tri zvezde« na oglasni oddelek »Jutra«. 9318 . - ( »i,- * .1- • M ••JI v. : iV^^K V J '.*v"V. .-l IT".. ^ ^Jv i1 • t \4 lmm Nepotrebni lasje motijo harmonični vtis ženske dražestnosti. Ravno poleti so pogledi drugih ljudi za vsako pojavo posebno kritični. Odstranite zaradi tega male za zunanjost pa toliko kvarne lase in dlake pod pazduho, po rokah in nogah, po licu in tilniku temeljito z Dulmin-kremo. Krema v.-.v/fcv1 za odstranjevanje ni tekočina, temveč bela, mehka, silno gibka krema, ki se prav lahko uporablja, a se pri tem ne prenaša na druge dele kože. Ta krema je skoro brez vonja in tako prijetna, da se lahko uporablja brez pomisleka, ker učinkuje brzo brez bolečin ter odstranjuje nepotrebne dlake v treh do petih minutah. pr POZOR! PROSTOVO L J JlV.VA DRAŽBA trgovske in male §tano* vanjske hiše z vrtom v Doba pri Domžalah V četrtek, dne 28. julija 1982 ob 9. url dopoldne se bo vršila v prostorih gostilne umrlega Antona Videmška v Dobu, hiš. št 71, prostovoljna dražba trgovske stanovanjske hiše št 97 z dobro, večletno vpeljano trgovino z mešanim blagom na najbolj prometni točki ob glavni državni cesti, ter pritlične dvostanovanjske hiše s vrtom, hiš. št 32, obe kat obč. Dob pri Domžalah. Izklicna cena znaša za prvo imenovano 150.000 Din, vadi j, odnosno kavcija 15.000 Din, za drugo izklicna cena 20.000 Din, vadij 2.000 Din. Dražbeni pogoji z vsemi pojasnili so na vpogled pred dražbo v prostoru Videmškove gostilne. Dob, dne 20. julija 1932. 9330 Anica vd. Videmšek, por. Šimnic. Raz .......... % DR. M. ALBERSHEIM, FRANKFU.RTa. M., PARIŠ, LONDON Skladišče za Jugoslavijo: Jugopharmacija d. d., Zagreb, odd. kozmetika Najnoveia sluiinska pa tetna železna zelo praktična složljiva postelja s tapeciranim madracom _ fraktična za vsaku Ližu, otele, za putujuče o.so-be in nočne službe. Sta-" ne Din 390__. Razpošiljam postom in železni-com po povzetju.' EnglesM složivi patent atolci. Stoji Din 149.- spaljni, patenl fotelj stane o;n 1300 Li;g<»tuhl prsktičao za letanj«-in »cdcoie. Sta- •c Dia 130 . Srbska pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani razpisuje v skrajšanem roku oddajo posameznih del, in sicer: 1. težaška, betonska, zidarska in armiranobetonska dela, 2. kamnoseška dela, 3. tesarska dela, 4. krovska dela, 5. kleparska dela za zgradbo srbske pravoslavne cerkve sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Vsi razpisni pripomočki se dobe v pisarni uprave pravoslavne parohije v vojašnici Vojvode Mišica na Taboru v Ljubljani od 19. julija dalje proti povračilu nabavnih stroškov. Kolkovane ponudbe po tar. post 25. taksne tarife po zakonu o taksah je vložiti v zapečatenem ovoju do dne 1. avgusta 1932 do 11. ure dopoldne v omenjeni pisarni uprave pravoslavne parohije. Srbska pravoslavna cerkvena občina v LjubljanL 9314 ... ..-.T K ■.. '' Mi v ^ ■ :■ ■ Zahvala. Ob težki izgubi, ki nas je zadela s prerano smrtjo našega nenadomestljivega, nad vse ljubljenega brata dipl. as r. po tem imam čist Sobano perje kg Din 48.—, čist belo gosje kg Din 130.—, čisti puh k g Din 250.—, modroci punjeni z volnom Din 7S0.—, žične mreže m postelje Din 150.—, oto-rooni Din 650.—. L. BROZOVIČ, ZAGREB ILICA 82. Slavoja Novaka smo prejeli toliko izrazov odkritosrčnega sočustvovanja, da nam je nemogoče, izreči vsem njegovim prijateljem in znancem kakor tudi raznim korporacijam našo osebno zahvalo. Zato izrekamo tem potom vsakomur in vsem našo globoko občuteno zahvalo za vse tolažilne izraze in blagodejne dokaze odkritega prijateljstva in simpatij, ki jih je bil deležen naš pokojni brat v najširših slojih, kar je posebno pričalo ogromno spremstvo na njegovi poslednji poti. Prav posebno se zahvaljujemo gg. zdravnikoma primariju dr. Cholevi in dr. Ravnikarju za požrtvovalni trud, čč. duhovščini iz Vidma in Krškega, p. n. učiteljstvu in šolskim otrokom, članstvu Sokola in požarne brambe, gg. rezervnim oficirjem, pevcem za prekrasne žalostinke, gg. govornikom za tolažilne besede, vsem darovalcem cvetja in vencev ter vsem njegovim prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki so ga spremili na kraj večnega počitka. Prosimo vas, da blagemu pokojniku in dobrotniku kot možu plemenitega značaja in izredne srčne kulture ohranite dolgotrajen časten spomin. Videm ob Savi, dne 20. julija 1932 . 9328 P. Lavrencij in Martin Novak, brata; sodnik Tone Rade j, polbrat. Cene malim oglasom ienitve tn dopisovanja; vsaka beseda Din i— ter enkratna pristojbina ta iitro ali ta dajanje naslova Din i—i Oglasi trgovskega tn reklamnega enačaja: vsaka beseda Din l.—. Po Dut i.— ga besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto*. »Kapital*, »V najem*. »Posest*. »Lokali*, »Stanovanja odda*. »Stroji*. »Vrednote*, *Informacije«, t&iva/i*, »Obrt* in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potnikim b« »Zaslu-tekc, če te t oglasom nudi zaslužek, oziroma, ie se tiče potnika Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se taračunajo po Din L— ta besedo, se taračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta iitro ali ta dajanje naslova V ti ostali oglasi tudulntrga značaja se računajo po 50 par ta vsako beseuo Enkratne pristojbina ta iiiro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki te turačunaio po 50 par za vsako . besedo, tnaia Din 3.— Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par ta besedo, fe Din 10.—, Oglatih po I Din ta besedo pa Din 15.—-Vse pristojbtne ta male oglase /e plačati prt predap naročila* oziroma h h je vposlati r pisma obenem t naročilom. Da ne bo zamude! če želite poslati ponudbo na katerikoli oglas, za katerega pove naslov oglasni oddelek „Jutra", pošljite ponudbo kar na oglasni oddelek, da ne b~i zamude. Prilepite na kuverto znamko, poleg nje pa napišite številko od oglasa, mi pa bomo napisali naslov in pismo takoj oddati na pošto. Tako bo hitro ustreženo Vam in oglaševalcu. Vsaka Oea«-da 50 par, sa da brn ip naslovu ali u šifro po S Din. (1) Kuharico i večletno pra.kso in dobrimi spričevali sprejmem takoj v stalno službo k UTM.jh.ni družini. Ponudbe na oglasni .»ddelek Jutra pod »Zdravnik«. 2S91.1-1 Vzgojiteljico § primerno izobrazbo, p"r-feiktnim znanjem slovenščine in nemščine ter neko! iiko šwainja, sprejmem 8 1. avgustom na deželo k trem otrokom od 2—7 let. Bi; S mora lijubeznjiva v občevamju z otroci. po-fetena »n zdrava. Prednost imajo otroške vrtnarie-e. Služba staJma, plača po dogovoru. Naislo-v v n.. 28978-1 Brivskega vajenca siprejime taikoj KocH, Ljubljana, Florijanska ul. 31. 28960-1 Kii.Tudlhp na ogl. oddelek »Jutra« pod značko* Kavcija 10.000«. 28984-1 Mizarje p-vovrstone, in enega forni-rarja siprejime tm-arna pohištva A. Amanu, Tržič. 28090-1 Kuharico ki zna diobro kuhati in posprarvillja tii fine sobo, zdravo, krepko. pošteno, eitroigo snažno i.n delavno. Ftaro 35—40 leit. sprejmem ^asiov v oglasnem oddelku ,Jutra«. 29019 1 Trg. vajenca i dovršeno meščain. šolo »M vsa,j dvemi razredi, s p^oolinoma prosto oskrbo sprejme takoj v trgovino iricšanega b''a.ga And. Els-ba<"her, Laško. 28953-v Dijak (Nemec) iz boljše graške rodbin«, sedim-ošeiec realke, bi želel preko počitnic pri.tii k boljši družinj v Jugoslavijo, da bi šoloobvezne čltine družine vadiil v nemški konverzae-iji. Ponudbe v nemšč.ini pod »Nemška konverza-cijia« na oglasni oddelek »Jutra«. 28S78-4 Šoferska šola Gojko Pipenbacher. Go sposvetska cesta 12. -Najboljši teoretični ln praktični pouk. plačilne olajšave. — Zahtevajte prospekt. 210-4 Profesor pripravil ja v jefflikih za po-naa-ilja^-ne i-zip'+e, vzame dn-j.ika čez počitnice in pozneje v vestno oskrbo. —-Popise na ogla-snii oddelek »Jutira« pod »Za ne«! nivo«. 28961-4 Prof. kandidat pripravlja diiiake za po-navl:atlne iTjpiite. Uspeh sn-fftiren! Naislov v oglasnem oddeiikoi »Jutra«. Ž9018-4 j Vsaka be«eda 50 par: j I i.a dajenje naslova aH j ' za šifro 'pa 3 Din. (21 | Natakarica dobro izurjena, žeK službo v boljši gostilni v Ljubljani al,i bližini. Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod »Podjetna in soiidna«. 28927-2 Trgovski pomočnik mlaijši, z dobrimi spričevali. iizvežban v Spez-eriji in mešani trgovini, vajen tuidi piearnišk-iih del, želi kjerkoli službo. Naslov v »glasne® oddielk-u »Jut.ra« 2S973-2 Zakonski par išče nsamešeenje na vp im pošteno if-e slur/fho k otrokom ali za pomioč v kmhinijS. Ponudbe na podriiižni-oo »J-utra« v Niovem mestu pod *načkO »Nastop tafcoj«. ^8906-2 Blagajničarka z večletno prakso, želi namreistiitive v kateTeimJkoli kra,.iiu. Ponudbe na podraž-nioo »Jnitira« v Mariboru po«l zinačko »Zanosi java«. 29007-2 Kopalno peč skoraj 'novo ugodno proda lekarna Bahovec, Ljubljana. 28965-6 Zidno opeko aili dnigi stavbni materi-jal proidaim ali za m m jam za vino. — Prodam pa avto Wanderer 219/30 limuzini«., vimen 20 tiisoč km, dobro ohranjen, .000 Din — kakor tudi avto Ford 29/30, odtprt, vožen 30.000 km, prenovljen, za 19.500 Din. Anitom Roječ, Stična. 28954-6 Družabnika s cca 800.000 Din kapitala v gotovini aH hran. knjižicah. išče v svrho povečanja obrata rentabilna in dobro sna-na tovarna. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Varno« 28776-16 Vlogo za 60.000 Din Ljubljanske kreditne banke prodam. Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ljub! jamča-n« 2&S01-16 Posojilo iščem za dobro idoje podjetje, proti dobrim obre-stiim in vknjižbi na hišo, ki se nahaja na zelo prometni točki. Ponudbe, na oega Enačaja vsa. ka beseda 50 par; la dajanje oaAlova ali za iitro pa 3 Diu. (7) Avtobus lfi—ilSsedežen, dobro ohra-nijem kupim. Poinudbe z navedbo tovarniške znamke in prevožene kilome-traže pod »Avtobus« na oglasni oddieleik »Jutra«. 28951-7 Mize in stole dobro ohnamjetne kupiiim za gostilno. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Miiiz-e«. 289&S-7 Hišo v Kranju emonad-stropno, s peka ri jo in velikim vrtom, pripravno tudi za mesarijo, prodam. Ponudbe ^ia oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gorenjsko«. 28865-20 Hišo ali vilo v ceni do 300.000 Din kn-l«im takoj. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Amerikamec«. 28836-20 2 enonadstropni vili lepi. novozgrajeni. t le pim ograjenim vrtom im t gospodaT. poslopjem naprodaj. V vili dobro vpe Ija.na trgovina z mešanim blag-om. 10 minut od cest. ie železnice. Plača se lah ko § hranilnimi knjižicami — le nekaj v gotovim. Naslov pove Olga Martin Sek. Ljubljana. Streliška ulica št. 10. 28364-20 Dvostanovanj. hišo ob promeitni gla-vnii cesti v navblližiO periferiji mesta prodam. Natsl-ov v ogla«, oddelku »Jutra«. 28001-30 Gostilniško ali trg. hišo v Ljubljani ali okoTfiicn ku-p;m. Doipise na podružnico »Jutro« v Celju pod šifro »Primorec«. 29000-20 vsas* iwmk«W | Din; aa ilata«ja aaafcuva al ta «b« pa S Din. (17) Pekarijo poceni oddam v najem pridnemiu samiskemu peiku. Mevželj, Mokronog. 28857-17 Vinotoč vzamem takoj v najem. — Nasl-ov pri podruž. »Jutra« v Olj«. 29004-47 Več stanovanj oddam v novih vilah, 10 min uit od cestne železnice. Stanovanja so eno-, dvo-in trisobna s k-uhimjo in vsemi priraklimaimi. Oddam tudi sam« sobe, za takoj ali s 1. avgučtoim. Naslov |wirve Olga Martinšek. Ljubljana, Streliška u.l. 10 2S365-31 Komfortno stanovanje oddam v vili z lepim vrtom in parkom. Na razpolago j« tudi garaža in event. hlev. Cena po dogovoru. Pismene ponudbe na oglasni odde.!ek Jutra pod šifro »Podrožniik«. 28975-31 Štirisob. stanovanje z vseimii prifiklimamd, dvojnim vhodiom. pripravno za zdiraivnika a'ifi pisarno, oddam s 1. avgustom. Informacije v Beethovniovi ul. štev. Ii5, pritličje d osno. 38981-31 Dve pisarniški sobi takoj odda.m. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pisarna«. 28891-33 Sohn s posebnim vhodom oddam na Miklošičevi cesti 6/II, desno. 2S076-23 Lepo veliko sobo solmeno im zračno, s parketom. eleik triko in separatnim vhodiom. prazno ali opremljeno oddam s 1. av-gi ustom. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 289S3-23 Vsaka Onseda 1 Dui. za dajanje naslova ali sa Šifro pa 5 Din. (33) Vsaka beseda i Dm; za lajanj« naslov* ta Šifro pa S Din. fl6) Družabnika sprejme rentabilno domače, že vpelja.no imdustrijsko trikotažno "in pl-et.ilmo podjetje (volne in svile). Lastna, i vsemi novim1 stroji in pritkliimaJM opremljena tovarna. Delež zasiguran. Pnmndbe na oglas, oddelek »Juitra« pod šifro »Redika prilika«. 28010-16 Vložne knjižice od Ljubljanske ve-lebanke kupujem. Poleg tega iščem na prvomestno vknjižbo 2.000.000 Din Ponudbe orosim na nasilov Z«irju nudi najcenejše bivanje na Jadranu. Polna penzija i vsemi taksami in kopanjem 62 Din dnevno. V pred in po seziji 58 Din 196-38 Baška Pension-restaurant »TRIGLAV« v Baški na otoku Krk-u ol> pristanišču nudi ginstrvm čiste im zračne sobe z razgledom na morje. Domača in dunajska km.hrl.nja, ribe vedno na razpo'ago, penzija v glavni seziji 50—52 Dim dmevmiO. v pred in po seziji pa od 45—47 Din, a potniki 40 Dim dnevno. Prosjpese<1a 1 Din. ta dajanje naslova al11 za šifro pa 5 Din. (32x Na javni dražbi v Zagrebu v Traškoščanski ulici 12 se bo prodajalo sledeče: 1 vaga ciito, 1 vaga Flo-renc, sodi, 1O0 kg mila, pulti, mize in razno. 2S993-3B Harmoniko skoro novo za 1300 Din proda Anton Eržen. Vrh- 1 štirisedežen — Lenarčič, nika št. 292. 28982-36 K.ra.nj. Tel. 2S. 28578-ap Autotaxi Din 3 km VsaJca beseda 00 parj aa dajanj« oaatov« afl m »Uro S Dia. (2S-a) Prazno zračno sobo v mestni iiščom s 1. aivgu-stom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutira« pod šifro »Avgust«. 28962-23/a Dopisi Vsaka beseda 8 Din; ta dajanj« naatova ati Mfr« pa 5 Dia. (B4) Vpokojenec ž*ilfi sil lomna iti vipokojenkio a.!i posestnieo — v svrbo skuipmega življenja. — Po-nudibe na og!a.smi oddelek »Jutra« pod šifro »Skupno« 28963-34 Dobrosrčno damo ali gospoda prosim za večjo posoijilo. Vrnem v kratlkem. Ponudibe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Plačljivo takoj«. 28960-24 zum Vsaka beseda 1 Dhi; | aa da ju je naslova aii V ta iitro pa 6 Din. (iT) j Angleške foxterrierje mlade, čistirok rvne, tirdo-dlake im zelo živabne proda I. Kenda, Mestni trg šit. 17. 289H8-27 Bel foxterrier s črno liso na glavi, z oviratailkom, ki sliši na ime »Fifi«, se je izgubil. Kdor ga privede na Ereg štev. 10/n, dobi nasrrado. 28999 27 Vsaka D»s».la 1 Dm. i '.a -lajanj« naslova aJ; ; za šifro o* ! Din. f29 ' Šivalne stroje različne, dobro ohranjene, primerne za krojače in šivilje, zelo ugodno prodam radi skrčenja obrata. — Ivan Savnik, Kranj. 28349-29 Čevljar, šival, stroj (cilinderca) skoro nov, zelo ugodno proda Oroszv, Tavčarjeva ulica štev. 2. 2S474-29 Lokomobilo 8—15 HP (Vbro ohrariijeno kuif«im. — Ponudbe pod »Lokomobila« na pod.ruž.niieo »Jutra« v Mariboru. 29011-10 Vsaka Oeseda 1 Dni. ta daja-nj« naslova aJi šifro ps 5 Din. (31) Izjava Podpisa.na izjavljam, da nii nihče upran-nčen siprejemetrl denar na mioj račun razen meme im mojega soproga, brez posebnega pooblastila LjuMjama, 20. jniliija 1932. I>raga Guštin, eksport im-po-rt, spliošmo prevozništvo itd. 29000-3.1 Splošno vzajemno podpor, in kreditno društvo v Mariboru naznanja, da se je preselilo na Rotovški trg št. 8/1 1'radin« ure. od 9. do 12. Veoje število poverjenikov za vse kraje sprejmem«. 290110-31 Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova tli za šifro pa 5 Din. (37 i _ ofceor brusselske filotehniine akademije. slifcarsfci umetnih _____C ima oditbovania rr 8 svefot*-* nih razs-fai' (člen izmed tistih, hi da/a/o smer rsemu sobosfi karsti/u.tc /e Sebcstuen. 7ahtct'a/tc tudi M da l-bm llas soboslikar brezpogojno \ poba že Sc6est{/en ooe vzorce za soboshharstvo + la storim ti teh vzorccv/e< O hi./j' ' Obihcev lic na c 0 Telet 61. j^jg Tvrdka Iv. Schumi Dolenjska cesta, nndi lepa suha drva in j prvovrsten premog Trajno kodranje z najmodernejšim aparatom na samo-hlajenje. »Damski salon« v prehodu palače »Viktorije«, Aleksandrova cesta št. 4. 9295 v vsen zadevah nudi »Jutrov« mali oglasnik. Zahvala Vsem, ki so nas ob prerani smrti naše nad vse ljubljene hčerke Marice Senčar tolažili ter jo spremili na njeni poslednji poti in ji darovali vencev in cvetja, izrekamo našo prisrčno in toplo zahvalo. Rajhenburg—Senovo—Trbovlje, dne 21. julija 1932. Užaloščena roditelja in sorodniki Staro znana goriška klet Stari trg 11 a, poleg šentjakobske knjižnice je zopet odprta 9327 sedaj delikatesa in vinotoč pri „JELKI" Točijo se najboljša štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. žganje, likerji in pivo po najnižjih cenah. Najboljše dalmatinsko vino . . . liter Din 8.— Štajersko in dolenjsko vino ... » » 10.— Cenjenemu občinstvu se najtopleje priporoča LASTNICA. Gg. gradbeniki, hišni gospodarji i. t. d. znižane cene vsem cementnim izdelkom. Prima kvaliteta ostane. Vedno velika zaloga betonskih cevi, kameninastih cevi za stranišče, plošč za tlak, stopnic iz umetnega kamna, ba-lustro vaz itd., izvršuje betonske ograje in vsa v to stroko spadajoča dela tovarna cementnih izdelkov Jos. Cihlar, Ljubljana, Dunajska c. 69« ■■■ Zapustil nas je naš dragi soprog, oče in stari oče, gospod Hnton Hočevar bivši posestnik, poštar in gostilničar na Gomiljskem št. 71 ki je danes zjutraj, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika bo v petek, dne 22. t. m. ob pol 10. uri na Gomiljskem. Gomiljsko, dne 20. julija 1932. 9324 Žalujoča rodbina. Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoil Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Aiojz Novak. Vsi v Ljubljani.