The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki Volume xvm—leto xvin CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) DECEMBER 12, 1935. ŠTEVILKA (NUMBER) 292 fWMERJI TUDI WAIO HRBET WWDEALU ® teden poizkusnega glasovanja kaže, da so arsnerske države 3 proti Nasprotne Roosevelt ovi OBSOJEN NA SMRT RA-BI UMORA BRATA PEMBROKE, Ontario, 11J dec. — Na smrt na vislicah je bil danes obsojen 1J-Ietni Allan Cowan, ki je umoril svojega brata Alberta, ker je bil zaljubljen v njegovo ženo. Obsodbo, Prodajni davek na živež ostane? Dočim je poslanska zbornica ohijske legislature glasovala za odpra^'o prodajnega davka na živež, pa je senat včeraj odgla-ki se bo izvršila %7. feb., jeisoval, da davek na živež ostane. inistraciji. Pilarn^ 11. dec. — Po- nov poizkusnega .S3 ko "L%eMTy ob zaključku četrtega ) se je prejelo 642,711 Oi različnih držav. V S'T j"* 274,830, o-42.76 odstotkov za New ^24 361,881, oziroma. ■ g^»ktkov. Kar je najbolj ^foti t>' (^^jstvo, da večina f administraci- &vi tedna do tedna. # zna&da 5&28 cd-Hov' f ^ teden 55.89 od- 55.60 tabulacija glasov iz ■ liT"! izkazuje, )1 y . ®3sa večina za New k New rfl™'" ^ pro" 2, lih izgubil rach o- f'žav. Vse države, iz 2 :_f ^°skj prejelo poro-tkigS*** Rhode Bdanda, so g asovale za Roosevel- \ ^f^vah, ki spadajo v tako-Kansas, ^A^isouri, Iowa, North f°!^th Dakota, Minne-lio iji -w. ^ y ^^diani, Illinoisu, ^Qv ny je razmerje ! New Dealu 3 proti 18 držav, ki '' kažejo ^ te- 'ttalp,,!.-' . New Deal sprejel čisto prostodušno in se je celo smejal. V drugi sodni dvorani pa se vrši obravnava proti ženi umorjenega brata, ki je obtožena radi istega zločina. Allan je priznal umor svojega poleg tega pa je celo odpravil se-dajno določbo, glasom katere je živež, ki je kupljen direktno od farmerja, prost davka. Od šestih senatorjev iz Cuyahoga o-kraja, sta glasovala proti davku na. brata, toda je trdil, da ga je kina živež samo dva, ostali štirje zločinu nagovorila njegova že-j pa glasovali, da se davek na- IdaJjuje. Ti štirje senatorji so: j Keith Lawrence, John R. Davis, i James Metzenbaum in William i J. Zoul, vsi demokratje. Izgleda .pa, da bo glede tega vprašanja mnogo debatiranja v državni zbornici, in kakšen bo končni izid, sedaj ni mogoče reči. kolizija nadulicnih vlakov v new vokku Senator Borah žigosa mirovni načrt Ako se sklene mir, ki ga predlagata Francija m Stališče Jugoslavije glede sankcij BEOGRAD. — Jugoslovanska vlada je v pondeljek 25. novem- Rusija in mali narodi borbi za Abesinijo Anglija, bo Mussolini So odločno proti temu,. da bi se žrtvovalo A- najmočnejša osebnost v Evropi, pravi senator. se je večina v ^"^^cltovi administra-NvJZ/ dvanajstih drža- J značilno je to, da k" ^ izgublja tla biif ^^ersUiVi iti oti i (enkost na boljšem v šes- 'e administracije de- Vsa?upoštevanja, ? % o,L j® vedno daje erskih državah, ki 2&ko: pomagati farmer- AAA. ^^gubila spomin Je neki policaj našel na f" 4 St. neko o- ^0 let S ki ^ciliaT žensko, ki jo jo ^Gm in tja. žen-^^Peli ^ ^^P^^til spomin, je bolnišnico, kjer Mjučn- ima naj- ' fe- k da i v of' pred na dolgi Vožnji. V ročni tor- NEW YORK, 11. dec. — Tu,. • F6 je danes neki nadulični vlak treščil v neki stoječi vlak, pri čemur je bilo ranjenih dvajset oseb. Kolizija se je pripetila blizu postaje na 125. cesti. Pametna odredba župan Burton je včeraj ukazal, da mora raba mestnih avtomobilov od strani mestnih u-službencev za privatne svrhe absolutno prenehati. Tozadevno se bo uvedlo sistem, ki bo skrbel, da se bo ukaz tudi izpolnjevalo. Privatna raba mestnih avtomobilov se je začela leta 1932 pod Pomoč za Union banko Rekonstrukcijska finančna korporacija v Washingtonu je včeraj naznanila, da je pripravljena investirati 15 milijonov dolarjev v prednostne delnice, ako so krogi, ki bi radi reorganizirali zaprto Union Trust banko sposobni sami dobiti skupaj enako svoto za osnovni kapital. V nasprotnem slučaju pa je R. F. C. pripravljena dati novo po- županom Miller jem in se je znesku 12 milijonov do- moteno nadaljevala brez vsakej^^i^v na Imovino banke, s ka-kontrole tudi pod županom Da- i bi bilo mogoče plačati vla-visom. V mestni hiši ni sedajj^^eljem nadaljno^ 10-odstotno niti nobenih zapiskov, iz kate- likvidacijsko izplačilo. Kateri ^^ 50, toda pri nji bi papirjev, iz " kje je njen dom. ^Uot ubit ,^la nekega nove- %, ^ včeraj ubil v dr-< L zrakoplovec =tar 36 let, ki ' Cl ki je vozil ^^v^landom in Pitts- ip bil neki ^ tudi izgu- rih bi bilo razvidno, koliko avtomobilov lastuje mesto. Bur-, ton je odredil, da se vse mestne avtomobile pregleda in registrira, in uslužbenci, ki so sedaj avtomobile vozili domov, jih bodo morali v bodoče preko noči pustiti v mestnem podzemskem ga-ražu. Uradniki dr. "Brooklyn" Na letni seji društva "Brooklyn" št. 135 "SNPJ so bili izvoljeni sledeči uradniki za leto 1936: Predsednik John Kovach, podpredsednik Martin Oblak, tajnik Carl Samanich, blagajnik John Lužar, zapisnikar Frank Hunter, nadzorniki: Frank Hunter, Frank Demshar in John Kolenc, bolniški nadzornik Fr. Demshar, društveni zdravnik Dr. A. J. Gericke, zastopnika za Federacijo društev SNPJ John Kovach in Carl Samanich, zastopnika za Brezposelno akcijo John Stibil in Mrs. Mary Oblak, zastopniki za Klub Zapadnih slovenskih društev Carl Samanich, John Lužar in John Kolenc, zastopnik za S. N. D. Carl Samanich, zastopnik za Klub društev SND Frank Hunter, delegat za kongres proti vojni in fažizmu Carl Samanich. "Kanarčki" in Miklavž Vse starše "Kanarčkov" se o-pozarja, da ako želijo, da Miklavž odbari otroke s kakim posebnim darilom, da isto prinesejo na dom tajnice ali pa v Slov. Del. Dvorano v pete!c večer, 13. decembra, ali pa na dan prireditve med 6. in 7. uro. Priliko i-majo tudi starši otrok, ki niso pri "Kanarških" prinesti na o-m en jena prostora darila, da jih potem Miklavž razda. — Tajnica. Mestni čarter Policijski kapitan Andrew J. Hagan je izjavil, da je organizacija policistov in ognjegascev sklenila delovati na to, da se v mestni čarter zanese dodatek, ki bi onemogočil politično vmešavanje v poslovanje policije in, načrt se bo uresničil, je sedaj od-' visno o4 bančnih vlagateljev in delničarjev in pa od cleveland-ske javnosti, je izjavil Jesse Jones, ravnatelj RFC. Novi uradniki Društvo Cvetoči Noble št. 450 SNPJ je na svoji letni seji izvolilo sledeče uradnike za prihodnje leto: Predsednik Frank Podboršek, podpredsednik Math Klemen, tajnik Frank Tegel, 960 E. 239 St., blagajnik Mike Preskar, zapisnikar Jacob Ju-go, nadzorni odbor: Frank Gor-janc, Andy Jerman in Anton Urh, zastopnik pri Federaciji clevelandskih društev SNPJ Anton Vrh, zastopnik za Brezposelno akcijo Frank Gorjanc, zdravnik dr. Skur, delegat za kongres proti vojni in fašizmu Frank Podboršek. Novi odborniki Društvo "Na Jutrovem" št. 477 SNPJ je na svoji letni seji izvolilo sledeče uradnike: Predsednik Peter Segulin, podpredsednik John Taučar, tajnik Anton Traven, 11202 Revere Ave., blagajnik Joseph Bartol, zapisnikar Frank Hribar, nadzorniki: Gašper Segulin, Mike Ludvik in John Samsa. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v SDD, Prince Ave. Fish Fry Jutri večer se v klubovih prostorih SDD., Waterloo Rd. vrši Fish Fry po 15c krožnik. Cenjeni rojaki so vabljeni na obisk. WASHINGTON, 11. dec. — Senator William E. Borah je danes ponovno apeliral za strogo nevtralnost Zed. držav ter ostro udaril po francosko-angleškem načrtu za končanje vojne v vzhodni Afriki. Borah, ki je bil eden izmed male peščice senatorjev, ki so vodili boj proti vstopu Amerike v Ligo narodov, je obenem svaril pred posledicami, ako bi Liga pristala na "raztelesenje Abesinije" kot ceno za takojšen mir. Ako Italija dobi gotove severne abesinske pokrajine, bo Mussolini postal najmogočnejša osebnost v Evropi, kajti dobil bo celo več, kot je on s&m prvotno zahteval. Taka poravnava bi jasno pričala pred vsem svetom, da je Liga narodov le orodje v rokah imperijalizma, je izjavil Borah. narodov v zvezi z italijansko-!, ,,, ^ j h ii abesinsko vojno. Enak odgovor DesiHijo iiE Facuii Italije. Ustra ODsodba za kot Jugoslavija sta dali Italiji v I „ . i vi ^ __ tej zadevi tudi Romunija in če-1rancosKo-anglesKo iTiesetarstvo z Musso- hoslovaška. Odgovor, ki ga je I .. izročil jugoslovanski ministrski linijeitl. predsednik in zunanji minister _ PREDSEDNIK KUBE JE RESIGNIRAL HAVANA, 11. dec. — Kon-fuzna politična situacija na Kubi je postala danes ^e bolj resna, ko je naznanil svoj odstop provizorični predsednik Carlos Mendieta, ki je podvzel ta korak radi spora gl^de regulacij za izvolitev rednega predsednika. Kabinet je resignacijo sprejel ter imenoval za Mendietove-ga naslednika državnega tajnika Jose A. Barnet Vinagres, ki je star 71 let. Mlad. zbor "Kanarčki" Dne 5. decembra se je vršila letna seja mladinskega zbora "Kanarčki", na kateri so bili izvoljeni sledeči uradniki za lete 1936. Predsednica Mary Rožanc, podpredsednica Mary Planinšek, tajnica Anna Traven, 11202 Revere Ave.; blagajničarka Jennie Bartol, nadzorniki: Martin Mir-tel, Rose Vatovec in Anton Ste-fančič. Redne mesečne seje se vrše vsak prvi torek v mesecu ob 7:30 zvečer. Letna seja Letna seja društva "Tabor" št. 1393 SNPJ se bo vršila v nedeljo, 15. dec., ob 9. uri dopoldne v navadnih prostorih. Seja je važna in na dnevnem redu so volitve uradnikov ter druge važnosti. Kdor se ne udeleži, bo moral plačati 25c v društveno blagajno. — Tajnik. Seja "Waterloo Grove" Letna seja društva "Waterloo Grove" št. 110 W. C. se vrši v petek večer, 13. dec., točno ob 7:30 uri v SDD, Waterloo Rd. Radi važnosti seje in volitve odbora za leto 1936 so vse članice prošene da se udeležijo.—Preds. ^ Wate , trgovini, Rd., si lahko' ognjegascev. Med drugim bi tak Hi* vrste "Zenith" dodatek reguhral tudi plače, do- ® cis). . ' ^igar glas je iz-, čim sedaj plače določa mestna ^ razločen. zbornica. Van Sweringen umrl dr. Milan Stojadinovič, se glasi: Zunanje ministrstvo kraljevine Jugoslavije je prejelo noto od 1. novembra 1935, ki mu jo je izročilo- poslaništvo kraljevine I-talije o sklepih, sprejetih v Ženevi v zvezi z italijansko-abesin-skim sporom. ^ Vlada kraljevine Jugoslavije' je prepričana, da je vlada kraljevine Italije spremljala s pozornostjo vse faze stališča, ki sta jih zavzeli in napore, ki sta jih razvijali Balkanska zveza in Mala antanta, zlasti pa Jugoslavija tako v sami skupščini in svetu kakor v organih odbora, ki je bil ad hoc sestavljen z namenom, da najde skupno rešitev nastalega spora. Vlada kraljevine Jugoslavije želi od srca — kakor je to v o-stalem želela od vsega početka tega spora, — da pospeši v okvirju svojih možnosti naglo in pravično rešitev spora. To stališče jugoslovenske vlade narekujejo čuvstva prijateljstva, ki ga goji napram Italiji in njena najiskrenejša želja je, da bi o-hranila, obstoječe prijateljske odnošaje napram kraljevini Italiji. Vlada kraljevine Jugoslavije ni z italijansko - abesinskim sporom neposredno prizadeta. Sodelovala je pri pogajanjih o tem vprašanju in sodeluje sedaj pri skupno sklenjenih ukrepih le kot članica Društva narodov zato, ker se je bila svečano obvezala, da bo določbe pakta izvajala. Jugoslovenska vlada je bila zaradi pravkar navedenih splošnih okoliščin proti svojim prijateljskim čuvstvom napram Italiji prisiljena, da se ne loči od stališča, ki so ga zavzele ostale države, članice Društva narodov, in da ravna v skladu z obveznostmi, ki jih ima iz določb pakta. Ko si šteje v čast sporočiti prednje poslaništvu kraljevine Italije, veruje zunanje ministrstvo kraljevine Jugoslavije, da mu je iskreno raztolmačilo glavne smeri, ki jo vodijo v sedanjem položaju. Zunanje ministrstvo kraljevine Jugoslavije prosi poslaništvo Kraljevine Italije, da sprejme tudi pri tej priliki zagotovilo njegovega prav visokega spoštovanja. Mala ententa protestira. Petrolejne sankcije imajo danes priti na dnevni red. Naši mlekarji ŽENEVA, 11. dec. — Sovjet- Selassie gotovo izgubil prestol, ska Rusija in male države, ki' ako bi sprejel mirovni načrt, so članice Lige narodov zlasti { Načelniki treh ameriških mi-Čehoslovakija, Turčija, Bolgari- .sijonov so danes protestirali ja. in skandinavske dežele, so da-1 proti italijanskemu bombardi-Kfis nastopile z neizprosno od-1 ranju Dessey-a ter protest po-iočnostjo proti temu, da bi se slah ameriškemu poslaniku. Re-dalo Italiji kake večje koncesije ceno je, da so Italijani nameno-na račun abesinske suverenosti, i ma bombardirali ameriško bol- Tozadevni sentiment se je ja- nišnico v omenjenem mestu. sno izkristaliziral danes na predvečer sankcijskega komiteja Lige narodov, ki ima razmotrivati rdečim križem, petrolejne in premogovne sankcije proti Italiji. Neki delegat je nocoj izjavil, da bodo članice Male entente in Balkanske zveze sigurno protestirale, ako se bo skušalo spor ki je bila jasno zaznamovana z veliko ameriško zastavo in z Governerska politika Charles Sawyer iz Cincinnati-ja je te dni naznanil, da vsled bolezni svoje žene prihodnje leto v Afriki izravnati s kršitvijo 1° kandidiral za governerja na demokratskem tiketu. New- Ijginega pakta na račun Abesinije, kajti male sile vidijo v paktu lige edino garancijo za svojo lastno varnost in teritorijalno nedotakljivost. dealei-ski demokratje v Ohio, ki' hočejo na vsak način poraziti sedanjega governerja Daveyja, eedaj apelirajo na kongresmana Liga narodov je skrajno neje. '^"""S-a. da prigla- voljna, ker se jo Je ignoriralo 0(J=' ^ stranlAnglijeinFraneije,ki^.,|:Tj'! T na svojo roko poslali pogoje mi-lf"'° P®*""" b se je yadnja ra Italiji, ne da bi se vsebino to- i'«*? "makml iz zadevnega načrta sporočilo U- P°l't'_™ega življenja, -^^ung do- . slej se m izjavil, kaj bo storil. ■ Generalni itab Lige narodov demokrat, ki' se utegne , .. . .J V., -vreci v boi proti Daveyju, je se- za sankcije je nocoj dovršil po- , ^ V., , . J danji podgovemer Harold G. rocilo, v katerem je rečeno, gjer so finančne in gospodarske sankcije, katere se je doslej pod-vzele proti Italiji, izredno učinkovite. Sankcijsld odbor, v katerem je zastopanih 18 držav, se bo sestal jutri, da razmotri-va to poročilo, med tem ko se čaka, kaj bosta Mussolini in | Haile Selassie odgovorila na mi-1 rovni načrt, ki sta ga sestavili i Francija in Anglija. i Varnostni direktor župan Burton je včeraj imenoval za varnostnega direktorja komaj 32 let starega Eliota H. Ness-a, ki je bil doslej načelnik zveznega alkoholnega davčnega urada v Clevelandu. Mladi direktor, ki je postal načelnik 2,400 policistov in ognjegascev, . . , . ^ . .je kot zvezni uradnik pomagal Akoravno se je imelo jutri raz-,' , , . ,. , . ^ ^ ... lined drugim ugnati v kozji rog motrivati petrolejne sankcije ... _ ° .v. , , ,. .... v. cikaskega mzinskega kralia Al proti Italiii, pa se tega ocividno' ^ ? . . . % ^ Caponeja, katerega se je konc- ne bo storilo, dokler se ne raz-. .,,,ailo". ker vladi ni plačal Cisti po ozaj, 1 s a ga ranci^a. ^ nog^tiega davka od svojih veli-m Anglija ustvarili a svojim mi- ' nepostavnih dohodkov. rovnim načrtom. Deset narodov je že obvestil .i{ Zahvala tajništvo Lige narodov, da s) pripravljeni vključiti v sankcij- ski seznam tudi olje, premog, . . , . železo in jeklo. Ti narodi sc: "J; "'T'' i , Rusija, Romunija, Argentina, ■- D«msliarju, Mr. Frank ral:. Finska, Nova Zelandija, Ni- Jelereieu, dramskemu društvu zozemska, Siam, Indija in Ceho-slovakija Direktorij Slov. Del. Doma, Waterloo Rd., se iskreno zava- Mr. Danes ob 7:10 zjutraj je v Lakeside bolnišnici umrl M. J. Van Sweringen, mlajši izmed dveh bratov, znanih železniških kapitalistov, ki sta razvila enega največjih "železniških imperijev" v deželi. Umrli je bil šele 54 let star. V bolnici se je nahajal že od 17. oktobra radi srčne bolezni. Skozi več ur, predno je nastopila smrt, je bil nezavesten. Opozarjamo naše gospodinje, da naročijo, smetano in druge mlečne produkte, ki jih bodo rabile za praznike, pri naših domačih mlekarjih, ki vas bodo postregli v vašo popolno zadovoljstvo. V tej zvezi se prosi gospodinje, da vrnejo steklenice, ki so sedaj brezplačne, kajti steklenice stanejo denar in naši mlekarji niso finančno tako si-tuirani kot so velike mlekarske kompanije. Velike mlekarije so "Slavčki" Tem potom obveščam odbornike mlad. zbora "Slavčki," da se gotovo udeležijo sestanka, ki se vrši danes, 12. dec., ob 8. uri zvečer v S. N. Domu, St. Clair Ave., staro poslopje. —J. G., predsednik. Direktorska seja SDD Redna direktorska seja Slov. uvedle brezplačne steklenice Del. Doma, Waterloo Rd., se'namenom, da uničijo mala pod vrši v pondeljek, 16. decembra, jetja, in če se jim to posreči, bo- danes brezpogojno obsodili fran-ob 8. uri zvečer. Vsi direktorji do diktirale cene za mleko, kai^ cosko-angleški mirovni načrt. A-so prošeni, da se je gotovo ude- j bi bil hud udarec za konzumen-. besinija bo načrt brez dvoma za-ležijo. — Tajnik. |ta. Krmila. Vtis obstoji, da bi Haile Kot glavni vzrok za naglico, a katero želita Anglija in Francija doseči sporazum z Italijo, se navaja v Liginih krogih napeto situacijo v Egiptu in pa željo, dr sc čim preje zopet upostavi skupno fronto z Italijo proti Hitlerju. LONDON, 11. dec. Angleška, vlada je začasno definitivno opustila misel na petrolejne sankcije proti Italiji, akoravno je javnost skoro soglasna v odločni, obsodbi vsega načrta, ki bi pomenil žrtvovanje Abesinije nii račun Italije. ADDIS ABABA, 11. dec. Visoki abesinski vladni krogi so Anton Verovšek, pevskemu zboru "Jadran" in Ženskemu Odseku Slov. Del. Doma za poklo-njene cvetlice ob priliki otvoritve novih klubovih prostorov zadnjo soboto. Zavozil v otroke Včeraj popoldne je bil aretiran neki avtomobilist, ki je zavozil v gručo otrok pred irsko katoliško šolo na Superior Ave. in E. 43 St. Lahke poškodbe so dobili štirje otroci in posebni policist, William Zimmerman iz 1442 E. 45 St. Obleka in darila Poznani trgovec z modniri blagom Anton Anžlovar, 62(. : St. Clair Ave., ima lepo veli" zalogo vsakovrstnega blaga obleke za vso družino. Božičn \ darila si lahko izberete po zmernih cenah. STRAN Z ENAKOPRAVNOSa ' 12. decembra, 1935. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST"! Owned and Published by (THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. * PUB. CO. 6231 ST, CLAIR AVE—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays VATRO J. GRILL, Editor Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$550 u 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........Sl.50 Po pošti v Clevelandu za celo leto .................$6.00 M 6 mesecev .........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedlnjene države in Kanado za celo leto ......$450 n 6 mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države n 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26 h, 1918 Rt the Post Office at Cleveland, Ohio, uj der the Act of Congress of March 3rd, 18.9 ROOSEVELT NA UMIKU Te dni smo čitali knjigo "The Corning Struggle for Power," delo znanega angleškega radikalnega pisatelja John Straehey-ja. Izšla je nekako leto dni pred zadnjimi predsedniškimi volitvami v Ameriki. V oči nam je padel stavek, ki se glasi nekam takole: Izgleda da bo v Ameriki izvoljen governer Roosevelt ter postal tista tako zelo patetična (žalostna) prikazen v ameriški politiki — demokratski predsednik." Od takrat je minulo nad tri leta, Roosevelt je dve leto in pol v Beli hiši. Kako točna je bila Straehey-eva karakterizacija, mora biti jasno vsakomur, ki zasleduje razvoj dogodkov na ameriški politični pozornici. Začetni heroizem in grandioznost Roo-seveltove administracije se pod pritiskom neizprosnih ekonomskih sil topi kot sneženi mož pod žarki pomladanskega solnca. V resnici patetična, žalostna prikazen ta sneženi mož -— Roosevelt, ki se kar pred našimi očmi taja in zgublja v nič. In vendar drugače ni moglo priti! Na splošno rečeno, ima ameriški kapitalizem dve stranki, bolje rečeno, dva politična aparata, katerih se ob različnih časih poslužuje za svojo protekcijo in ohranitev svoje nadvlada nad gospodarskim življenjem naroda. To sta republikanska in demokratska stranka. S tem nočemo reči, da ti dve stranki nista nikoli nič pomenili, ali da nimata svojega posebnega zgodovinskega ozadja. Vendar se lahko trdi, da vse od časa, odkar je industrija postala odločilna ekonomska aktivnost v Ameriki ter potisnila poljedelstvo na drugo stopnjo, je temu tako.) V takozvanih "dobrih" časih so na vladnem krmilu republikanci, ki so vsled tega skozi dolgo let trdili in tudi med narodom ustvarili fiksno idejo, da imajo prosperiteto v zakupu. Kadar pa se je prosperitetni voz prevrnil v jarek, je kapitalistični fuiman poklical na pomoč demokratsko stranko, oziroma "levo" frakcijo svojega političnega organizma, ki je služil tako dolgo, da so se stvari "uredile," potem pa so zopet republikanci zavzeli svoja stara mesta. Tako se je Amerika guncala naprej skozi zadnjih petdeset let. Ker je bil a-meriški kapitalizem mlad, in imel je cel kontinent, da ga razvije in izkorišča, je bilo naravno, da je bila ta doba na splošno precej prosperitetna in da so bili republikanci s par izjemami vedno na krmilu. Večji zastoj je nastal v zadnji polovici devetnajstega stoletja. Takrat je demokratski predsednik Cleveland izpodrinil republikance. Drugič se je to primerilo tik pred svetovno vojno, ko je Woodrow Wilson pod borbenim geslom "Nove svobode" zasedel predsedniški stolec, potem pa ga obdržal še štiri leta z nič manj lažnjivim geslom "He kept us out of the war." Zadnji polom, ki je zadel Ameriko-v letu 1929, je bil najhujši (kajti ameriški kapitalizem je med tem prerastel svoje naravne meje ter stopil na svetovno pozornico in s tem tudi neizogibno postal žrtev strahovite paralize, ki se je zajedla v kapitalizem oblega sveta) vsled česar je bilo takoj jasno, da bo ameriški kapitalizem moral zopet klicati zasilno pomoč, akoravno je (Dalje v 6. koloni.) "Miklavž" in zabavni večer "Kanarčkov" policijskemu prosekutorju Šamanu. Vinko je dobil poziv, da se mora zglasiti 9. novembra ob 11. uri dopoldan. Zopet je šel k 1 poznanemu rojaku. Rojak je tele Newburgh, O.' foniral poznanemu odvetniku, Ker smo mladi pevci mi, se veseli spev glasi: pojemo ko ptičev krog, ki oživlja tihi log. It ^ dneald&a w ce, ki jo b(«no nii "tCariarčlu" pe- i*' JPoti^dba. (:e ta; te, i)a U v sobda dne 14. decembra vinadbgovalpria a-rn, sebonioze dvoram nal^nnce/un^.twhwoblPomeruh s temvaaun pohbcar- 7. uri zvečer. Vstopnina je samo ° ZKk.Ftli bomoševea dnyph Lokarrurac (%)r%vdLSan%uije snu. Veseh bomo vsi dari ki|Uvdkl, darujmc^ddzsdnega.La- nUadl Kot se diši bo tu* Mi.|k*rse ^^^ohvaM: Jazreprawm- , , v J v. , , ^. ___i tiram pet tisoc Slovencev (???) klavz dosti reci daroval. Od zgo-1 ^ __. . Jaz, laz, laz John Lokar Pomi- raj bodo plesali, za one, katen bedo pa žejni ali pa lačni bo pa Božična prireditev Canton, Ohio Društvo McKinley, SNPJ.,j| priredi božično veselico v sobo-j pa ga ni bilo doma. Dobro pojdi to, 14. decembra. Prišel bo tudi j jutri tja, potem bomo pa že po- Miklavž s košaro, ki bo obdaril izvedeli, kaj storiti. Ta rojak pa člane mladinskega oddelka. Zaje zopet takoj zjutraj telefoni-^ bave bo dosti za vse in dober orkester bo igral lepe slovenske in ameriške komade za ples, daj boste vsi zadovoljni. Vabljeni ste vsi od blizu in daleč, posebno pa iz Barberto-na, Massilona, Cantona in od drugod. Pridite v Bondy spodnjo dvorano, 1208 Belden Ave., N. E. Frances Gerbec v spodnjih prostorih dobro preskrbljeno. Prvo na programu je par pesmi ki jih poje zbor, potem bo. nastop sol in duetov in potom odmor. Po odmoru je pa igrica v kateri nastopijo vrli Kanarčki, po tistem pa zopet poje zbor. V spodnjih prostorih bodo Miklavž, angel ji in vrag. Ko bo vse minilo bo pa godba nastopila in bo igrala slovenske in angleške komade, da bo vsak lahko plesal. In vsak ko se vrne domov ne bo nikdar pozabil zabavnega wčera Kanarčkov. Mi Kanarčki imamo tudi svoj cdbor. Seja se vrši vsak prvi torek v mesecu ob 6. uri zvečer in obiskovalci so vedno dobrcdošU. Na januarski seji bo nastopil nov odbor. Novi odborniki so A-nnie Magdalene, preds. Edward Zabukovec, podpredsednik, Julia Bartol, tajnica; Imelda Fink bla-gaj., in Albina Kodek zapisnika-lica. V nadzornem odboru so pa Rose Koprivnik, Hermina Hr\^a-tin in Emma Koprivnik. Sedaj ne bom več pisala ter jemala prostora, toda upam da se vidimo v Slovenski Delavski Dvorani na Prince Avenue v soboto večer. 14. decembra na zabavi. Vas vabi in pozdra\ Ija Kanarček Albina Kodek Zadeva o "sfiksanju" • II !• II m vplivM Collinwood, O. Čitali smo v angleški sekciji sredine "Prosvete" z dne 4. decembra, Lokarjev nasvet, ki se glasi: Pozabite vašo verske in politične prepire in delujmo le za veliko jednoto! Kako se to lepo glasi, ali ne? Za nas pa je vprašanje, ali se svetovalec tega drži? Mi lahko rečemo, da ne. Tudi Slovenski Delavski Dom je na nepolitični podlagi ustanovljen in John Lokar mlajši je direktor tega Doma, ampak v temu domu on rad pokaže, ne demokracijo in demokratične principe, ampak koliko demo-1-iratičnih političarjev pozna in s tem se ie potrkal ro prsih, ko je prišla na seji omenjenega di-rektorija neka afera na površje, radi nekakšnega opravljanja di-rektorija in sicer, da se je izrazil Vinko Godina, prejšnji direktor, nekaj napram sedajnemu direktoriju. Oglasil se je John Lokar; Ja4 poznam več prosekutorjev. in jaz bom "sfiksal" tega fanta, da bo vedel, kako se obnašati napram nam slavnim direktori-jem. O. K. Janez, so pokimali e-nogiasno. Sklenjeno storjeno. —■ Vinko Godina, preklici, v obeh domačih časopisih, ali bo pa h.....s tabo. Vinko se ie precej ustrašil in Kdo bi se ne, če tak ukaz pošlje aam Lokar! Takoj se je o-Innil do nekega rojaka in dejal; / li nai ali ne? Rojak pa je de-jiil; požvižgaj se na političarja ctare Pirčeve A. D. garde! Vinko se ni več tako bal. Lokar pa je hotel pokazati svojo politično moč in šel je k slite 5000 delničarjev on repre zentira. Nazadnje se ie pa še hlinil Vinkotu, Češ: Jaz sem moral to storiti, ker to ie bil "ukaz" direktorjev — (kaj, kaj?—ukaz.) Ako želiš Vinko, te popeljem domov? Vinko: Pelji se sam Lokar, po tvoji neumnosti sem zgubil, dan plače, fin možak si, Lokar! In ta Lokar pravi "Use common sense". Zakaj pe ne rabiš, Lokar pameti? Frances Godina ŠKRAT F ilmska igralka je prosila za potni list. "Ali ste poročeni?" jo vpraša uradnik. "Od časa do časa," je bil odgovor. Članstvu dr„ "Kras" što 8 SDZ Collinwood, O. Ob koncu vsakega leta vsak: dober gospodar napravi bilanco ali proračun, kar mu pokaže kako je bilo njegovo imetje v poslovnem letu upravljano. Ali mu izkazuje preostanek ali primanjkljaj, iz katerega potem razvidi kje in kaj mu je treba izboljšati, popraviti ali kaj o-pustiti, da mu bo v prihodnjem letu v boljšo korist in napredek njegovega imetja. Enak pregled uprave društvenega poslo-povanja bo podan na redni letni seji, dne 13. decembra, ob 7. uri zvečer v Slov. Domu na Holmes Ave. Ker sem prepričan, da jo vsaki član društva in Zveze zainteresiran, kako se društveno, to je vaše premoženje urejuje, vas prav vljudno vabim, da se udeležite letne seje, na kateri boste izvedeli kakšen napredek je vaše društvo imelo .v tekočem letu, ter mu boste lahko dali smernice za v prihodnje; izboljšali, kar se izboljšati da, grajali ter opustili in izčistili, kar se vam zdi v škodo in nepotrebno. Zatorej naj ne bo člana, kateremu čas dopušča, daj se ne bi udeležil te seje. Pazite—pričetek je točno ob 7. uri zvečer. S sobratskim pozdravom, Jošlzo Jerkic, tajnik Letna seja dr. "Blejsko jezero" Cenjenim članom gori omenjenega društva se tem potom naznanja, da je zadnja mesečna seja osvojila sklep, da se letna; seja vrši tretjo nedeljo v mesecu namesto tretji torek kot so seja običajno vrši. Torej je naša prihodnja seja v nedeljo popoldan ravno tam kot običajno. Pričetek ob 1:30 popoldne. Torej, s tem vam je dana vsem prilika, da se te seje udeležite. Vsakega člana dolžnost je, da se udeleži vsaj letne seje. Tam imate priliko si izvoHti društveni odbor za bodoče leto in postaviti si smernice v korist in napredek društva in S. D. Z. Torej, prošeni ste vsi, da se te seje udeležite, posebno pa vsi novo pridobljeni člani v zadnji kampanji ste vabljeni, da ste navzoči. Sklep seje meseca novembra jo bil, da je to oficijelno društveno vabilo za to sejo in vsi vzemite ga v naznanje. Ker sem ravno pri pisanju, naj se na tem mestu prav iskreno zahvalim v ihienu odbora, kateri jo aranžiral zadnjo prireditev, katero so tukajšnja društva obdržala ob priliki 25-letnice ustanovitve SDZ, vsem in vsakemu, kateri ste pripomogli, naj si bo s sodelovanjem pri programu ali z vašo udeležbo do tako lepega moralnega in finančnega uspeha. Sicer bi vzelo preveč prostora, ko bi hotel na-vp5jti imena in stranke, ki so sodelovale, zato naj bo vsem izrečena prav iskrena hvala. Za društvo št. 27 Tajnik "Ti si celo z vsako nemo ži-valijo prijaznejši kot z menoj," se je pritoževala žena. "Poskusi tudi biti včasih nema, pa bom tudi s teboj bolj prijazen," je rekel mož. * * * "Mama, jaz ne morem poročiti Martina," je rekla hčerka. — "On je ateist in celo v peklo nei veruje!" "Kar vzemi ga, moja draga," pravi mati. "Kadar bo oženjen, ga bova že prepričali, da se nahaja v veliki zmoti." * * * "Ali ima Vera dobro podlago za gledališko kariero?" "Vsekakor! Njene noge so prav čedne!" Artur Robison Miklavžev večer na Jutrovem Clcveland-Ncwburyh, Ohio V soboto dne 14. decembra priredi mladinski zbor "Kanarčki" Miklavžev večer v Slov. Del. Dvorani, Prince Ave. Pričetek ob 7. uri zvečer. Na programu bodo tudi dve šaljivi igri. "Kanarčki" vam bodo zopet peli krasne pesmice in po končanem programu pa prij de Miklavž, ki bo obdaril stare in mlade. Vstopnina je majhna in slišali boste petje, videli igre in mogoče tudi dobili kak dar od Miklavža. Za suha grla in prazne želodce bo najboljše preskrbljeno. Torej prav vljudno vabimo TO IN ONO Piše J. STEBLAJ, zastopnik "Enakopravnosti"' Zopet se bližajo božični prazniki lil ob temu času običajno kupujejo ljudje več jestvin kakor tudi drugih stvari, s katerimi obdarijo svoje domače in svoje prijatelje. Opozarja se vse na dejstvo, da imamo naše trgovce, pri katerih vam je mogoče kupiti skoro vse, pa četudi ste bolj razvajeni, s čemur želite razveseliti svoje drage za božič. Naši trgovci so vedno naklonjeni našim ustanovam, bodimo naklonjeni tudi mi njem ter kupujmo pri njih. Naši lovci Mr. Frank Kramer, ki vodi gostilno na 747 E. 185 St., se je podal na lov na srnjake v Penno. ter ustrelil lepega jelena. Sedaj čaka še na jelen-ko, pravi da hoče imeti par, preje da ne pride v Cleveland. Tudi naš čevljar na E. 185 St.. Mr. Andrew Ogrin je podrl Iz Nemčije prihaja vest, da je tam umrl nadarjeni nemški filmski režiser Artur Robinson v 47. letu. Rodil se je v Chica-gu, študiral v Nemčiji, bil doktor medicine, toda prakse ni nikoli izvrševal. Postal je časnikar, pozneje igralec in naposled režiser. Prvi film je režiral že leta 1916 z Janningsom v glavni vlogi. Zadnja leta so bili njegovi glavni filmi "Med večerom in jutrom," "Sence," "Pietro — korzar," "Mary Dugan," "Knez Voroncev" in prav pred kratkim govoreča verzija "Praškega študenta." Dva dni po zaključku tega filma je podlegel nevarni operaciji. Če pregledamo njegovo celotno delo, moramo reči, da je bil eden izmed pionirjev modernega filma in kot takega ga bo Nemčija, ki je zadnje čase pregnala vse svoje najboljše režiserje, ker so bili Žid je, težko pogrešala. vas, da pridete nas Kninirčke že marsikalerpga zajčka ter je, pogledati, kot tudi Miklavža, ki zajčja ix'cenka duevnb na mizi.I bo mogoče tudi za vas kaj pri-j Pa tudi naš gostilničar na E.| hranil. Vas lepo vabimo "Ka- 152 St., Mr. Albin Filipič ni mo-' narčki" gel več krotiti svoje lovske i Julia Bartol (Dalje na 3. str) \ JAPONCI UBILI 80 KITAJSKIH VOJAKOV PEIPING, 11. dec. — Japonski vojaki iz Mančukua so zasedli severno kitajsko mesto Pao-chang v provinci Chahar ter pri tem ubili 80 kitajskih vojakov. Japonci so mesto napadli s topovi in aeroplani. Dekleta in žene Ne čakajte, naročite svoj« fino Sterling suknjo sedaj direktno iz tovarne, dokler je izbora še popolna iti dokler dobite Iste še po sedanjih nizkih cenah. Whko plačate nekoliko takoj in drugo pozneje. Prosim, dajte mi priliko, da vam razkažem najnovejše Sterling suknje in to če kupite ali ne. Oglasite se, pišite ali telefonirajte, da vas peljem direktno v tovarno, kjer si laliko izberete suknjo, kakršno saiui želite in to od $5.00 do $35.00 ceneje, kakor kje drugje. Se vam priporoča Benno B. Leustig 1034 Addison Rd. Tel.: ENdicott 8505 Nečisto meso Težave v prehrani na potovanju skoz Danakil. Anglež L. ^\. Nesbitt, ki je v juliju na povratku z okspedicije v A , posliil žrtev letalske nesreče, opisuj® deč način težave, ki so laliko primenJ^ tovalcu 1)0 puščavi Danakil: Okrog našcsa tahorišfa je Wk M"* divjačine iti i)i ed kosilom usne " O za . ečiti, prišlo do nezadovoljstva in vsakokrat, kadar smo ustrelili ka si ^ val, je nastala ])rava dirka med pn® beh ver, pri čemer jo hotel biti ^ sa ki bi se dotaknil ubile živali, ,ie ® kristjanu, tedaj je postalo ipso facto nečisto in so ga torej la i li kristjani sami. Oe je ])a bil nioiaiii prvi, ki so je dotaknil plena, ^gga spet noben kristjan nato, da bi ^ v mesa. S tem so nas zamešali tako S antilopi, eno za kristjane, drugo mane. S tem smo hoteli prepreči l, ;delilo svoja verska vprašanja, da smo se vadili skrbeti za to, da se je meso i" v prilično enakih količinah mod ^ jo taborov. Včasih smo zadržali ka ^ad-iM-ega tekača, čigar soverniki so dali njem času preveč na svoj racuu. i" ^ tako možu druge vere šanso, <- ^ prehiteti nasprotnika in se pki^^ kot prvi. Merjasca in perutnine j, vrste ni jedla nobena izmed obeli s j Evropci seveda nismo imeli igclf inogt^ lil do- "opci seveuii iu!5uiu x vse meso nam je bilo dobro, naj se o taknil zelot to ali one strani. . ^o- obolel i" tako de. Toda naš kuhar je Toimf ral tolmač jjrevzeti njogovo po^ ' je pa je bil musliman in zato jo bilo ostalo iz naše kuhinje, užitno modaiice. To se pravi: le tista '1 jo F se je je kot prvi dotaknil muslim^^^^^^_ jg bi' potom pripravil mohamedanski jg pa la dobra za pristaše prave vere. jgiiko prvi dotaknil koptski kristjan, ]0 mohamedanski kuhar prii)ravljiJ dolgo, kar je ostalo nam, smo po- darle zagnati stran, ker se tega tem lotil niti kopt' niti moliamet v^„lco. smo mora ji vreei proč marsikatero ki l)i zadostovala za lakoto pol smo morali vreči proč marsikateU' gio: ker so se nevedni ]jristaši dveh ■li verskih nankov zadovoljili ]'aj^\ / neko vrsto nekvašenega moke, namestn da bi se „ Ml'0^ rnha } ^i^tc se dotaknili Ka mesa. Žarki, ki delajo predinel« skeg" li- nevidne Izum ali sleparski trik inženirja? V Bukarešti se je pojavil (laja za madžarskega inženirja in ki trdi, da je odkril žarke, ki ^ napj-aviti predmete nevidne. vM)t Ijjndje xo bili seveda ^ in 4 je mož ponovno ])ovabil časnikai. ge i)i-edstavnike javnosti v s\oJ y jim ])okazal učinke svojib žarko];- ................ ..... sobi je obseval vsakov] stne man,M lodoli'*^ te, mizice, cvetlične vaze, lutke jc 6'' iz drugega kota z aparatom, ki ° to izumil, (ire za neki elektriem ]\ladžar se zelo brani, da bi '^1 - p* podroi^no.st. Vsi njegovi obisko\a jo ]jriIiko videti, kako se obsevam najprvo zavijejo v nekakšno meg icOii''"|. čenjajo počasi izginjati in po])olnoma. To se |)ravi: ne jih je mogoče z l oko otipati m pf'j. ti, da so še na svojem mestu H'' ui' gine tudi roka), temveč %,ostaiie,l luž. Volgvessi je sytosoben P'-^o di tako u(?vlralizirali, da ,.;icc obsevanju vidni. Sicer pa tudi g. nevidni od vseh strani. Le če L bližini aparata, mu predmeti .j,- vidni, na nasprotni strani pa '-"ju iiPji bro vse predmete, ki so med td''-''' tom. Volgyessi h oči; v bližnjih - tt-r 411" oJ" z Ita- "111 Vsi „ ... to malo nerodno. Sicer pa pravijo, da pridejo skrinje samo do Desieja, kjer ostanejo, dokler ne bo stvar končana. v Hararju je postalo življenje med tem dovolj neprijetno. Ko so bili še vojščaki tu, si se lahko razmeroma svobodno kretal. Tako zvane policijske patrulje so večinoma zbežale, če so se pojavili "divji vojščaki". Sedaj pa nadlegujejo vsakega človeka. Komaj stopiš ponoči na cesto, zatuli nekdo nate: "Mane ante! (Kdo si?") Če si prej odgovoril: IlO ki so tabo- "Ferendži (Tujec) je bilo vse do- severneje proti ju- bro in si lahko šel svojo pot na-litfa,- ^ prej. Danes pa ne več. Zadnjič je neka patrulja sabajev (policistov) prisilila nekega Francoza, da se je slekel do nagega. Ko se je pritožil, so odgovorili sabaji, da so hoteli pač pogledati ali i-ma mož v resnici "belo kožo". Sabaji pa imajo sedaj še druge pravice. Če imajo sum, da nekje ni vse v redu, lahko vdrejo brez nadaljnega v vsako hišo. Zadnjič so vdrli k nekemu Švedu. Odprli so vsako škatljieo, o-kusili so vsako zdravilo, napra- ^5 * v Etiopiji nckai so požirek vsake tekočine • Menili - '----------' "• ' - ■ dovolj ustavila ves promet na njej. To bi bilo za Abesinijo malo manj kakor izguba vojne. Kakor skoraj vse, kar govori v Etiopiji o zapadni kulturi in civilizaciji, je tudi proga iz Džibutija v Addis Ababa zasnova velikega vladarja Menehka II. L. 1894 je oddal mlademu podjetnemu inženjerju Ilgu koncesijo za zgraditev železniške zveze, ki naj bi Džibuti spojila s tedanjo abesinsko prestolnico Entobo-jem v bližini Addis Ababa, od tam pa naj bi vodila skozi vso Etijopijo do egiptskega Sudana. To je bil tako velik načrt, da ga do danes niso mogli uresničiti, razen v njegovem prvem delu. Bilo je premalo kapitala zanj. Sicer se je osnovala "Cesarska etiopska železniška družba" z u- Osobje železnice, kakšnih 200! komikov teh skupin, da se po-mož, je skoraj vse evropsko, ve-, govorijo in ukrenejo nekaj v tem činoma seveda francosko. mislite odborniki Sa- ropci so večinoma tudi tisti, ki niostoj. Zarje, Soc. Zarje, Jadra-s to železnico potujejo. Šele se-1 Soče, Adrije, Verovška, danji položaj je abesinsko maso Cankarja in drugi ? menda poučil, kako važna in napram dosedanjim njihovim prometnim sredstvom prijetna stvar je takšna železniška proga. To pa tudi že v položaju, ko je eno izmed največjih del evropske tehnike v največji nevar noati, da ga spet uničijo. Tak sestanek bi bil potreben TO IN ONO iijj, "■"'=""1 so, da je Dru-, hišo ostavili kot kup raz- ilo vojno, šele ko %o j^J^skega napa-ki. ' 2^čeli tu mrzlič- };3l}lgjj ■ ' pripisuje- '1 ta / ^ P^vi vrsti le-leta- k^'^koin topove, ^gj. pa je neki bivši jih jame, Izšgj P za lov na k bii^^ ^^.deven ukaz in J-kž^^^^Gtljiv. Vsi •'nevojniki. valin. Bogastvo Američank vif''' A'!' ■iclfl'' C ,.cK' o i v t l""i .pfi'' jame. Ozem- 1.!^' ^Jonski ' kaTf Diredavo je tu treščil i Jah^ ^ ^°j velikih me-%i .. ^ Pokg jame. Ce- s ki izkopanih Rdečega , , ^iso prispeli, ' "^anes v , rf ^ ] vojščaki neke- tudj so opremili ('ra.. Pi^ipravljene za (Dalje iz 2. str.) strasti ter se je podal nad srnjake. O uspehu bo še poročal. , , , . . Poznani pevec Mr. Tony No- detebo francoskega denarja m Muskoka Ave., je 1 MTsozaoehzgradnjovDzi- srečo-ustrelil je butiiu, toda kmalu se je izKaza-! . ...... , ' / v, . . i dve lepi lisici ter se bo Mrs. o, da so tezkoce za to delo m s I Ngyak lahko košatlia 2 krasno 4nS°" jkožubovlno. Brat njegov, John, ■ ■ ^ ■ I pa so je podal z družino v Penn. Morilno podnebje, terenske te-; Mr. Anton Baraga, 15322 zave, sovražno nastopanje do- i Waterloo Rd., je že tudi poslal raačega prebivalstva in druge i poročilo, da je ustrelil velikega NIKfH BITI SOZNJI NEPREBAVNOSTI Trinerjevo Grenko Vino vas reii stvari so povzročile, da so progo pač zgradili do Diredave, torej do tistega kraja, ki ga Italijani srnjaka in Mrs. Baraga kaj nestrpno pričakuje kedaj dospe plen. (Meni se pa zdi, da še sedaj pred vsem ogrožajo, nato!težje čaka na moža, kakor tu-pa se je delo ustavilo. Šele po-; di vse ostale ženice naših lov-lem, ko je neguš Menelik podelil | cev. Op. pisca.) koncesijo novi, isto tako fran- i H ko- ^ % i.1 niorejo ško-padejo v tak« X /' 4 ■S ' V ^avcz, ki J« •'Vitj ®siniji, hočejo da bi (»1 • En ^^j piloti X skrinj pa Je L / Italijanske u pi'ior samo- L vr_ ^ Ital: V Vpi-aša- v>esle , skrinje i V lYi ^sak, ki sc poklekniti. V ' ognju bi bilo Ljudsko premoženje Združenih ameriških držav cenijo na 320 milijard dolarjev. Od teh jih je 200, to je 70 odstotkov, v rokah žensk, ki imajo torej a-meriško gospodarstvo v rokah. Sicer je ta denar razdeljen: 65% ga je v bankah, 80% za zavarovalne police, 48% v železniških delnicah, 44% v jav nih napravah in 40% v nepre mičninah žensk, ki plačujejo letno 5 milijard dolarjev davka. — To neizmerno bogastvo A-meriČank je razdeljeno na milijone ljudi. Vendar so tudi A-meričanke same milijonarke. Tako ima 2886 žensk po 1 milijon in 462 jih je večkratnih milijonark (Izmed moških je 3620 milijonarjev in 1400 večkratnih j milijonarjev.) Najbogatejša je princesa Miguel de Braganga, vdova bivšega portugalskega prestolonaslednika. — Pravijo, da, je bajno bogata, saj ji zadnjič za 100 milijonov dolarjev ni bilo nič. Vdova Andren Carnegie jo imela 400 milijonov, pa jih je izdala za dobrodelnost. Ostalo ji je pa še zmeraj 50 milijonov dolarjev. mski ''Franko-etiopski železniški družbi," se je delo moglo nadaljevati, takrat pa so tudi že sklenili, da ne pojdejo s progo dslje nego do abesinske prestolnice. Med tem so se bile namreč ve- j losile s proslulim paktom iz leta i 1906 sporazumele z Abesinijo, i da imajo samo Angleži, ki so ho-1 teli zaustaviti francosko gospo-1 darsko prodiranje v Abesinijo,! pravico graditi progo zapadnoj cd Addis Ababe, ki je postala | med tem glavno mesto. Progo' pa so dovršili do tega mesta šele med svetovno vojno v leti).! 1917, neposredno po zmešnjavah ■ v Abesiniji, ko je sedanji cesar! Haile Selassie zasedel prestol. August F. Svetek Pri August F. Svetek pogrebnemu zavodu na E. 152 St. lahko dobite prav lepe stenske koledarje. Stopite k njemu v urad, da ga dobite, ako pa pošljete otroka, napišite listek z "Zahvaliti se Vam moram za Trinerjevo grenko vino. Skozi leto dni sem trpel radi neprebavnosti — karkoli sem povžil je ustvarilo plin T mojem želodcu. Pred tremi tedni sem opazil vaš oglas, kupil steklenico in od prve čajne žličke, ki sem ga povžil je moja želodčna sitnost prešla. Bilo je kot oprostitev kaznjencu. Moja čreva sedaj delujejo redno kot ura in sedaj jem s slastjo. Vaš zvesti. Wallace A. Combs." Ako trpite vsled neprebavnosti, slabega apetita, zaprtniee, plinov, glavobola, nervoznosti, nemirnega spanja, prevelike utrujenosti, kupite si Trinerjevo grenko vino; jemljite ga redno po eno čajno žličko pred obedvanjem. V vseh lekarnah. TRiNER'S ELIXIR OF BITTER WINE Joseph Triner Company, Chicago Help Kidneys Don't Take Drastic Drugs Your Kitlneya contain 9 million tiny lubes or filters which may bo endangered by neglect or drastic. Irritating druga. Be careful. If functional Kl.lney or Bladder disvrders make you suffer from Getting Up Nighta, Nervousness, Loss of Pep, Leg Pains, Rheumatic Pains, Dizziness, Circles Under Byes. Neuralgia, Acidity, Burning, Smarting or Itching, you don't need to take chances. All druggists now have the most modern advanced treatment for these troubles—a Doctor's prescription called Cystex (Siss-Tex). Works fast-—safe and sure. In 48 hours it must bring new vitality and is guaranteed to make you feel 30 years younger in one week or money back on return of empty package. Cystex costs only 3c a dose at druggists and the guarantee protects you. VELIKO ZNIŽANJE CEN NA ELEKTRIČNIH LEDENICAH FRIOiOAiRE IN KELVINAIGR IZDELKA (FLOOR SAMPLES; DO 25% ZNIŽANJA •Sedaj vam ni treba takoj ničesar plačati—s 1. januarjem pa pričnete plačati po tako nizkem odplačilu kot 75c tedensko. MANOEL mmkUl 15704 WATERLOO ROAD Alen pre-iijanom. V jo je spravil SMRT NAJIMOVITEJŠEGA ITALIJANA V Milanu je preminul Carlo Fetrinelli, predsednik Credita Italiana in upravni svetnik mnogiii industrijskih podjetij. Podlegel je kapi v starosti 55 let. Pokojnik je veljal za uaji-mo\dtejšega moža v Italiji. Njegovo premoženje, ki si ga je nabral z lesno kupčiju, ceaijo iiad milijardo lir. Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke \n enake slučaje, naročite tiskovine v domoči tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vasem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost I 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811 75=55^ izjeme, da napravi podporno društvo, recimo ob 25. letnici obstoja, veselico s programom. Priporočljivo pa je, da ti člani pazijo, da se njih prireditev ne vrši isti dan kot ima dramski zbor svojo predstavo ali pevski zbor svoj koncert ali opero. Pokažimo, da spoštujemo te Iji^ di in njih delo ter jim ne delaj- mo neprilik pri njih prizadevanju za obstanek. PcLstirčeh Peter in, kralj Briljantin To je krasna bajka, katero vprizori Šola Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave., 25. decembra. Je zelo zanimiva ter bo gotovo ugajala. Posezite po vstopnicah ter dajte s tem podporo tej važni ustanovi. Režija je v rokah Mrs. Iva-nusch. POZOR! NAJNIŽJE CENE ZA INSULIN U 20-5CC ............59c U 20-10CC.............81c U 40-5CC .............80c U 40-10CC ..........$1.41 Imamo 30 letno izkušnjo v izpolnjen ju Jdraviiiških predpisov. JOHN E. GASS, PH. G. LEKARNAR 797 EAST 185th STREET, vogal Cherokee Ave. Mi pripeljemo na dom KEnmore 2877 DARUJTE "SIGHT-SAVING SVETILKO Primerno božično darilo je ' Sight-Saving Study" svetilka aU "Sight-Saving Three-Light" svetilka, Kareče z božično radostjo, nudijo tc vid-ohranjiijoče svetilke dovolj svetlobe pri učenju, citanju, pisanju, računanju, šivanju. Sleherni jo potrebuje THE ELECTRICAL LEAGUE PREDMET (ius])0(linji lio.sU' najbolje ustregli ako ,ji boste za božične praznike podarili električni ])rednict, ki Ji h(j olajšal tlelo in ji bo obenem v trajen spomin. Pi'i nas si laliko izberete vsakovrstne potrebščine za hišo in dom. Obiščite našo trgovino, katero smo pi ed kratkim prenovili in povečali, tako da je ena največjih te vrste v naselbini. Zaloga je popolna in etika, iz katere si boste gotovo prav lahko izbrali za vašo potrebo. Tudi naše cene so vedno zmerne. Superior Home I'li'AXK OOLAB, lastnik 6401-05 Superior Avenue .TOAN i E>TAKOPRAV]S!OST decembra, 1935. iiiaiiiiiiiiia II ■ II ■■i«u«Bmi«mi^niiii»i«iiiii|iililii iVEUKI i TRGOVEC H POVEST ^ Spisal ENGELBERT GANGL Gospodar se je odpravil z doma, da uredi vse potrebno za pogreb: treba je naročiti grobarju, staremu Božakovcu, da izkoplje grob, treba je naročiti mizarju, da naredi krsto, treba je v pro-štijo, da se domenijo zaradi dneva in ure. Prej je naročil dekli, naj mu očedi obleko, ki jo bo oblekel, ko bo spremil ženo v grob. S povešeno glavo je hodil Martin po mestu. Ljudje, ki so ga srečavali, so ga pomilovali in ob jednem blagrovali njegovo ženo, ki je sedaj rešena vseh težav in bridkosti j. Janez, France in Nana so po stajali po hiši in pred hišo. Vsi so čutili, kdo jim leži na mrtvaškem odru. Zlasti Janez je bil molčeč, in lice mu je pobledelo Hotel se je zmotiti s knjigami, a ni mogel citati. Ko je začel čita-ti, mu je priplavala podoba drage mamice pred oči, in zaprl je knjigo. Bil je otožen in potrt. Zdaj pa zdaj so se mu porosile oči, zdaj pa zdaj se mu je izvil vzdih iz prsij, in šel je zopet in zopet v sobo nazaj, pomolil tam kaj ob odru očenaš, pokropil mamico in se začutil nekoliko potolaženega. Ljudje so prihajali kropit mrliča; jedni iz navade, drugi zato, ker so cenili pokojnico in so ji iz srca želeli večni mir in pokoj. Pogrebci so se vrstili vse jutro. Po hiši se je kmalu razširi! vonj po mrliču, po gorečih svečah in ovenelih rožah. Segal je ta vonj po vseh prostorih, po stopnicah, po veži tja do pred hiše. Ta vonj, ta vonj! Razgrnil se je nad mrličem kot tančica, da ga odene s pozabnostjo; razgrnil se je nad vsem preteklim življenjem, da ga pokrije z večnim pokojem, z nepovratnostjo, da vzklije iz žalostne sedanjosti novo življenje. Ob odru so pla-menele sveče kot goreče nadeje, ki se vžiga jo in ugašajo v srcih. Zazvonilo je poldne, in dekla je zaklicala v kuhinji; "Pojdite jest!" Pogrnila je miza in na njo postavila skledo ričeta. Domačini so sedli okrog mize, Janez pa je stopil v sobo k Neži, rekoč: "Pojdite jest, Neža! Bom pa jaz toliko časa pri mamici." "Pa te ne bo strah, Janez?" ga vpraša Neža. "O ti moj Bog!" vzkUkne Janez. "Strah bi me naj bilo mamice!" "No, no!" javkne Neža in odide v kuhinjo. In Janez je ostal sam pri mrtvi mamici. "Zakaj ste mi umrli, mamica? To vprašanje se mu je vzbudilo samo ob sebi. Ali mamica je ležala na odru nemo in pokojno . . . Janezu je začela bolest stiska- jivosti in gnilobe. Ali v tem truplu je bivala tako dobra, tako plemenita duša, da, to truplo jilo kot zlata posoda, ki hrani v sebi neprecenjliv zaklad. Srce mu je drgetalo v prsih, kakor metulj, prehoden z iglo. Zdelo se mu je, da se pretaka po njem jezero solz, a te solze se mu niso hotele izliti, da bi mu bilo potem lažje — preveč je bil žalosten. "Naj se zgodi karkoli!" reče Janez, se skloni k mamičini glavi, in kakor tat, ki jemlje to, česar ne sme, ukrade z njenegai lica zadnji poljub. V. Zvečer, ko je padel pokoj na zemljo, so se začeli zbirati pri Zalokarju čuvaji in čuvajke, da prebijejo noč pri pokojnici. Soba je bila kmalu polna zvečine mladih ljudij. Najprej so odmo-lili, potem so zasedli stole in začeli ugibati, kaj bi delali, da bi jim hitreje minila noč. "Mrtvaški ptič", stara Neža, je skoro trdo zaspala na svojem stolu. Molek ji je zdrsnil v naročje, in glava se ji je sklonila na prsi. "Ta-le bo menda živela do sodnjega dneva, da pojde gorka v nebesa," meni grobar Božako-vec, ki je seveda tudi prišel k Zalokarju, da dobi običajno čutaro vina in ogal domačega sor-žičnega kruha. Vztrajno je otepal dobro peko in poleg zalival, da se mu je kmalu razvezal jezik. Pripovedoval je strmečim poslušalcem o strahovih, ki jih je srečaval v poznih nočeh na pokopališču, ko je izkopaval grobove. Govoril jim je o čudovi-tostih, ki se dogajajo tamkaj o polnočnih urah. Poslušalcem so se ježili lasje ob vsem tem, kar jim je pripovedoval Božakovec, in kar si je sproti izmišljal. Božakovec je nagnil zadnjič čutaro in izpil vino do zadnje kaplje. "E, Bože moj! To jo žalostno, da ni več vina!" pravi, dene čutaro pod pazduho in jo začne stiskati. "Morda še kaj iztisnem!" "Glejte, Božakovec," pravi nekdo izmed prisotnih, "to, kar je sedaj v čutari, je strah!" "Ali čutara je prazna, in ničesar ni v njej," reče grobar. "Saj zato pa pravim, da je to, kar je v njej, strah," reče prvi. "A tako! Torej misliš, da ni strahov?" vpraša Božakovec. "Da, tako mislim, in to je tudi res! Vojak sem bil in vsako poncčno uro sem prečul pod milim nebom, pa strahu ni bilo nikdar od nikoder. Strah je samo hudoben in nepošten človek, cigan, ki ti ukrade slanino izpred nosa," govori tisti. Ob teh besedah se pomirijo o-ptali. Božakovcu ni bilo po volji. čutara, pa vam povem in razložim." Ljudje so bili radovedni in kmalu so nabrali toliko denarja, da si bo mogel drugega dne Božakovec tolažiti žejo. Ta pa pravi: "Cujte! Prvi in drugi sta, me rodila — to je mati ; ko sem. dorastel, sta mi drugega in tretjega kupila — to je Liček; pa nekega dne, ko sta mi ravno lepo pesem pela, prideta prvi in zadnji in mi mahoma u-ničita vse veselje — to je maček. — Zdaj boste vendar vedeli, kako mi je ime." Poslušalci so začeli že med tem, ko je Božakovec govoril, sestavljati zloge in besede, a ko je končal, so zavpili od vseh stranij: "Matiček, Matiček!" Potem so začeli tudi drugi staviti uganke, a ko so bili tudi s temi gotovi, so se začeli igrati manj ali bolj otroške igre: zlate barvice; pekel, vice in nebesa; '■pri meni rinka žbrinka"; sodnike, in Bog ve, kaj še vse. Nebo se je začelo svitati na obzorju, prihajalo je jutro. Neža se je vzdramila, si pomenca-la oči, pokleknila k stolu in začela moliti, drugi so ji pa odgovarjali. Potem so se začeli razhajati, in kmalu je ostala soba prazna. Sveče so že dogorele nad polovico. Zrak je bil dušeč in zadu-hcl. Prinesli so krsto, in vonj po mladem lesu in sveži črni barvi je napravil ozračje še težje in neugodnejše. Čimbolj se je bližala ura pogreba. Pokojnico so položili v krsto, poveznili pokrov, in mizar ga je pribil z dolgimi žreblji. Votlo so odmevali udarci težkega kladiva po sobi. Domačini so stali v polkrogu okrog krste in se bridko jokali, zakaj strašno je, kdor mora poslušati tako zabijanje žrebljev! Popoldne ob treh so zapeli zvonovi naznanjajoč, da je prišla ura, ko poneso Zalokarico k zadnjemu počitku. Pred hišo se jo nabralo mnogo ljudij iz soseščine in bolj oddaljenih krajev. Prišli so tudi ljudje s kmetov, zakaj pokojnico so poznali tudi po vaseh, saj so kupovali pri Zalokarju meso. Krsto so postavili na vežni prag ter čakali duhovnika. In prišel je sam prošt z obema kaplanoma. Blagoslovil je truplo, in dišečo kadilo se je razdišalo na okrog. Potem se je začel premikati izprevod. Precej za križem so se uvrstili otroci, tovariši in tovarišice Zalokarje-vih otrok. Za njimi je stopalo društvo rokodelskih pomočnikov z belimi svečami, potem je šla paroma zadruga mojstrov z rdečimi svečami, nato so korakali mestni gasilci v svetlih če- tlo je zabobnel s črnim suknom, čke in tresljale z repki ter sg prepreženi veliki boben, precej, veselile življenja. Jata grlic se je nato pa je zadonela žalostna po-, dvignila iz grma in zletela daleč grebna koračnica. Pred krsto so.^ja proti gozdu. V dalji na de-molili duho\Tiiki s starim uči-, sni strani se je srebrila široka toljem Palčičem, ki so se oglasili v žalostni pesmi, kadar so u-tibnili godci. Na črni, z rumenimi okraski obiti krsti je stal križ in so se tresle posušene cvetlice. Na vsako stran so svetili po štirje mojstri in pomočniki. Za krsto je stopal Martin z Janezom, Francetom in Nano. Mož si je tiščal robec na usta, a o-troci so glasno ihteli. Tik njih je ubirala pot ob palici stara Neža. Žalostno je plapolala lojeva sveča v njeni zakajeni svetilnici. Potem so se razvrstili drugi daljni in bližnji sorodniki, po-Icojničini znanci in znanke, prijatelji in prijateljice — najprej ženske, potem moški. Zalokarica si je želela, da jo zakopljejo pri Treh farah poleg očeta in matere. Rada bi počivala pri tistih, ki sta jo tako ljubila v življenju. Pogrebni izprevod se je torej pomikal proti Trem faram. Martinu se je zdela danes ta pot sihio kratka, a težka; kakor da bi nosil kamenje na ramah, tako ga je nekaj težilo. Zdelo se mu je, da se krči pot sama ob sebi pred njim. Jeden korak se mu je zdel za deset drugih, tako naglo so izginjale hiše ob njem. Kmalu so bili zunaj na ravnem polju, ki se je kakor pogrnjena miza širilo v levo in desno stran. Po zelenih grmih ob cesti so požvrgolevale ptice in plahe poletovale v daljavo, ko se je približal izprevod. Orači in kopači so ponehavali t delom in razoglavi gledali pogreb, ki se je kot dolga, črna nit vil po beli cesti. Na obronkih bližnjega gozda — "mestnega, loga" — se je pasla goved. Dobre kravice so dvigale široke glave in z velikimi očmi strmele v čudne goste na prašni cesti. Pastirji so tlačili pod srajce di l3le in brundice in so zijali v po-grebce. Lepa telica, ki se je doslej pretekala z junci po zeleni travi, je dvignila rep in se za-prašila proti cesti, koder so stopali s krsto. Ali ob jarku se je ustavila in zvedavo gledala jed-nakomerno se premikajoče lju di. Solnce je svetilo na zemljo v čarobnem blesku, in nad poljem in gozdom je visel jasni nebeški obok. Pri kapelici, ki stoji sredi med Metliko in Tremi farami, je klečal berač in molel klobuk kot nemo prošnjo proti mimoidočim. Ta in oni je vrgel vanj denar. Tudi Martin ni prezrl berača. Prišli so do Metličice, te ti- gladina lene Kolpe, a za hribom je umiraj glas metliških zvonov, od Treh far pa je prihajalo glasneje in glasneje pozvanjanje zvonov, zlitih in posvečenih v čast trifarški Materi božji. Bolj in bolj se je prikazoval iz zelenja zvonik, potem so se začele dvigati strehe vseh treh cerkva, naposled koče in hlevi, oCuaoS A nizi as aosn^ucif in kmalu je zavil izprevod na pokončno zid okoli pokopališča — cerkev. Kdo je vse to videl? J anez! Tako strašno čudno mu je bilo pri srcu! Ni mogel moliti, ni se mogel jokati, ni mogel pod milim Bogom ničesar! Samo gledal je okoli sebe. Kar je videl, vse se mu je zdelo tako vsak- dan je in vendar tako praziii ^ob jednem, tako žalostno m ' ko veselo, tako znano m tuje. Čudna praznota mu ] vladala v srcu, kakor da J izjokal vse solze in izmoW molitve. .... (DaVje prihodnjicj vse LEPA DVORANA primerna za svatbe, veselice, plese in da v najem po zmr-rnl ceni. Zglasite se pri domače ' FRANK IN ANNA ZUPANČIČ 23126 St. Clair Ave., Euclid, Ohio srečno Novo leto Božična darila za vašo celo driižuio dobite pri nas. Imamo veliko zalogo vsakovrstnega blaga za može, žene, tante in dekleta ter otroke. Posebno veliko zalogo vsakovrstne obleke smo pravkar dobili, kot naprimer sv ilene obleke za. žene, dekleta in deklice od 6 do 16 leta ter veliko izbero ženskih siikenj od $ i 0.75 do $16.75 boljše, ako pa hočete, gremo z vami direktno v tovarno, kjer si boste lahko izbrali suknjo, kakršno l)oste želeli. Pridite k nam predno greste drugam. Imamo tudi lepo izbero vsakovrstne odeje, kovter, plaht, rjuh in vsega, kar se potrebuje pri družini. ladah in s črnimi pentljami na j he in mirne vodice, ki napaja levih rokavih, precej za njimi govedo, vrbe in mline. Po belih pa je stopala mestna godba. Vo- kamenih so poskakavale pastir- ti srce. Tik odra je pomaknil stol da so tako naglo izgubile velja-stopil nanj in prijel mater za mrzlo roko. Gledal je njene zaprte oči in njeno okamenelo lice, in zopet se mu je vzbudilo vprašanje; "Zakaj ste mi umrli, mamica?" Glavo je nagnil na njene prsi in pazno, pazno je poslušal. Ali njeno srce ni več utripalo. Spomnil se je, da je nekoč slišal, da se ni dobro dotikati mrliča, zakaj v njem se začne razkrajati kri, in taka kri je strup. Janez je videl, kako silijo mamici skoz vo njegove zlagane pravljice. Da bi brž obrnil pozornost na kaj drugega, reče: "Pa me poslušajte! Nekdo me vpraša: "Kako ti je ime?" Odgovorim mu: Prvi in drugi sta me rodila ter mi, ko sem dorastel, drugega in tretjega kupila. Mnogo veselja sem imel s tema, pa nekega dne, ko sta mi ravno lepo pesem pela, prideta prvi in zadnji in mi mahoma uničita vse veselje. — No, pa povejte, kako mi je ime!" Začeli so ugibati. Ta je rekel to, ta ono, a nihče ni pogodil zobe na pstna bele pene. Vedel je, da je to znak telesnega raz- j pravega. Božakovcu je to močno padanja. Neskončno hudo mu je prijalo. Ko se je prepričal, da ne bilo pri srcu, zakaj vedel je zdaj moro nihče razrešiti zastavice, Z vso gotovostjo, da je to, kar pravi: "Vsak mi daj nekaj, a vsi leži pred njim, mrtvo, plen troh-' toliko, da bo jutri zopet polna ta Prijazno ste 'Rabljeni K IRRffLE&HUNra SRNJAKI kokosi BANKET Kot vsako leto tako tudi letos priredi klub svojo kovo večerjo, ki se vrši v letno srnja- decembra NEDELJO, 22. v S. N. Domu, v spodnji dvorani Začetek ob 8. uri zvečer. Za zabavo je klub preskrbel več točk, ki so v na- med banketom. Vadnal Trio bo igral in ^1. umetnih rodnih nošah. Ažman deklica bo proizvajala vec jacK« nastopil bo tudi kvartet, ki bo zapel več krasnui p Zore bo pa igral za ples in drugo. Za obilno udeležbo se priporoča klubov odbor. KOKOŠI SRNJAKI Zaliaj ne bi kupili pri cih trgovcili, ko dobite poFteno blago? Se vam priporočamo. doma-dobro, 6202 S+. Clair Ave. 62. St. in St. Clair Ave. vogal E Razveselite vaŠo celo družino z Lepo ooreniljeno sobo se odda v najem pečlarju. Prost vhod. Na željo dobi tudi večerjo. Pokličite ENdicott 1215. Naprodaj je hiša s 8 sobami; 3 sobe in kopalnica zgoraj, 5 sob in kopalnica spodaj. Hiša je zidana ter je 12 let stara. Proda se jo radi bolezni. Podrobnosti se poizve na 1217 E. 170 St. strojem za Božič . Je le- radostjo ostal v spoi"' Božič, ki bo'prinesel Maytag stroj, bo - najl"®' in leta. Trajno zadovoljstvo, ki ga nudi last svetovnem pi- ta daril«-odarit' pralnega stroja, napravi Maytag stroj najdražje prakticn memi pogoji za odplačevanje na obroke vam omogočijo P stroj za Božič. MANDEL HARDWARE kjer se vam bo demonstriralo vse prednosti najnovejšega Cena samo 1936 ZA LETO August Kollander 6419 ST. CLAIR AVENUE I v Slovenskem Nar. Domu. PRODAJA parobrodne listke za vse prckomorske parnlke; POšIIjJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. Hollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke. Vi si sedaj lahko kupite najboljši Maytag stroj za samo $4.13 na mesec potom P. H. A. načrta in vam ni treba ničesar plačati do leta 193G. M Kremzar Fumihir* 6808 ST, CLAIR AVE. ENdicott 2252 Ahoy, and Merry Christinas, Mr. and Mrs. .so Razveselite vašo družino za Božič, s tem, da ji podarite ta krasni radio. Imamo tudi razne druge modele od $24.50 do $750.00. MANDEL HARDWARE 15704 WATERLOO ROAD . KEnmore 1281 ODPRTO OB VEČERIH Člani Progresivne trgovske zveze v - This quartet of sunkitt beauties has enlisted as Santy-cttes with old Kris Kingle to help him spread merriment and good chcer on December 25. Their assignment it the tranportation of evcrlwting cold frooi Santaland siii" via the medium of a Frigidaire, a Christma' P jjof"' will serve for years. Left to right, Kay , thy Tliompson, Esther Pressman and BoniW , plajm with Joe Bemict in Bafi#qggA vVm