^ WOIW	f t lil, 1УЛ	-f
po*<T.(n» pinfnn« . troto^nf	LETO i.IX	v Ljubljani, v soboto 7. marca 195Î	ŠTEVr-^&'"3*' —..........prilog, ^ena f
«Л»'éÊ^^^^ V	ЈЦјГ1 tt Ту™^^ TBk. ^ "ШИГ"^*
јшу jff д»	m ba| j^^^ ë ^л/ш^
inozemstvo l2()Din ^^^^ j^M	B	Лв J	И ^Hfcs flff	ДНЦ
Lr,r,^;uyh/.ll УУД^ ^^^ Д^ M	1»/	V Ш B^^b—t^ je v a b* tel eJo n W2
K^^ir^^m^S	Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«	ôttiLlnlEH^^
V duhu Cerkve
Okrožnica jugoslovanskega episkopata, ki nalaga, da naj se 19. marca t. I. opravijo po oseh katoliških cerkvah o naši državi javne molitve za brale o Italiji, ki jim režim puganskegu fašizma krati najprootnejše verske svoboščine, jc vladajoče italijanske kroge hudo zadela. Čimbolj se zavedajo, da je okrožnica jugoslovanskih škofov utemeljena v dejanskih krivicah, ki se katoličanom naše krvi v Italiji godijo, tembolj skušajo resnični značaj lega cerkvenega akta potvarjati o nekako politično enuncijacijo, da se izognejo pravemu jedru vprašanja.
Okrožnica jugoslovanskih škofov, kakor se jasno razbere iz njenega duha in besedila, nima nobenega političnega karakterja niti je potekla iz kakršnegakoli političnega izoenocrskega in tzvencerkvenega nagiba. Smešno je govoriti o poseganju našega episkopata na področje meddržavne irj. mednarodne politike, ako v svoji poslanici ugotavljajo pregrešnost in nemoral-nost politike, ki zabranjuje češčenje Koga in oznanjanje krščanskih resnic v materinem jeziku naroda. S to ugotovitvijo so škofje Jugoslavije le storili svojo dolžnost kot člani najvišje hierarhije katoliške Cerkve, ki je tako po svojem univerzalnem poslanstvu kakor po svojih cerkoenih postavah in svoji dejanski vlogi v zgodovini človeštva temeljne pravice vsakega naroda na religiozno vzgojo in udejstvooanje religijoznili čustev v lastnem jeziku in duhu vedno odločno branila. Da pa sn baš jugoslovanski škofje v tem slučaju za to v prvi vrsti bili poklicani, sledi iz narave stvari same, ker gre za katoliške vernike, ki ne glede na državljun-Iko pripadnost nu tej in na oni strani meje tvorijo enn samo narodno telo in dušo. Ne gre za noben politični interes niti za kakšne mednarodne odnošaje ali za kakšen političen problem, ki obstoja med Italijo in Jugoslavijo, marveč izključno za naravno pravico, ki jo ima vsak jugoslovanski katolik, naj bo državljan katerekoli države, da moli Boga v svojem jeziku, in da je o Cerkev vraščen po svojem narodnem duhu, svojih naravnih osobitostih in svojem najintimnejšem notranjem življenju, ki je nedotakljivo svetišče vsakogar. Kdor posegu o to svetišče, da bi prisilil narod, naj sprejema najosnovnejše resnice življenja v drugem jeziku, kdor mu hoče prepovedati, da se do Boga obrača z izrazi svoje dušepnosll pa zahteva od njega, da naj vzgaja lastne otroke pv formulah tuje govorice, ta je najhujši nasprotnik kutoli-tizma in verske ter kulturne naloge Cerkve, ker to nalogo naravnost v korenini preprečuje. Vera se da učinkovito nsaditi v srce naroda samo v njemu lastnem jeziku, kajti sicer bi ne rodila nobenega sadu in bi bila gola formalnost ali pa samo politično sredstvo za raznarodenje, ne pa sredstvo dušnega izveličanja. To so jugoslovanski škofje pribili in le o tem je govor.
Če je torej velik greh proti naravnim in božjim zakonom, ako se kakšnemu narodu pravica religioznega življenja v materinem jeziku šiloma krati, kakor škofje pravijo po pravici in česar noben katolik ne more oporekati, potem ni nobenega dvoma, da fašistični režim dan za dnem sistematično in z naporom vseh svojih sil od prigovarjanja in moralnega pritiska do najbolj surove sile katoličanom slovenske in hrvatske narodnosti dela najhujšo krivico. Čc fašistični tisk to dejstvo kraktomalo taji, je to le ponoven dokaz nemoralnosti, ki ne pozna nobenih meja In ki je vsemu kulturnemu svetu itak dovolj inana. Mi vsaj ne poznamo bolj brezsramne žalitve resnice kakor če isti fašistični tisk. ki jugoslovanskim škofom očita, da trdijo neresnico, govoreč o kratenju verske svobode našim bratom o Italiji, na drugi strani ponavlja svoje vsakdanje geslo, da je zadnji čas, da se t/barbarski slovanski dijalekt enkrat za vselej prežene iz katoliških cerkva, v katerih je meslo ramo za blagodoneči jezik Rimait Če dan za dnem sam piše, da je slovenski jezik v cerkvi glavna ovira za poitalijančenje obmejnega prebivalstva, kakor to zahteva politična varnost Italije in njena kulturna tradicijaI Če naravnost od najvišjega vodstva Cerkve pa od primorskih škofov zahteva, da italijanizacijo drugorodcev s cerkvenimi sredstvi podpirajo, češ ila je to tako o interesu Italije kakor v interesu rimske kulture, ki da jo je dolžna razširjali rimskokatoliška Cerkev! Kako se more torej ta tisk o isti sapi liccmersko zgražali, če jugoslovanski škofje lako stališče primerjajo z despotizmom, ki si v Rusiji, v l.itvi, v Grčiji prisvaja pravico Izrabljati Svetu v svoje nesvete in nemoralne politične namene in ga teptati v posvetno blato? In kako morejo tudi trdili, da je poslanica našega episkopata v nasprotju z intencijami poglavarju katoliške Cerkve?
Tako Benedikt XV. kakor Pij XI. slu ope-tovano s svoje stolice, bodisi po običajnih ust menili ali pismenih izjavah kakor o slovesni obliki okrožnic obsodila fašizem, n jegovega paganskega nacionalističnega duha in njegove imperijali-stične in cezaropapislične težnje. To je isti duh, ki ga obsojajo jugoslovanski škofje in ki je oropal Jugoslovane v Italiji vseh njihovih naravnih pravic, med katere spada v prvi vrsti pravica svobodnega verskega udejstvovanja. Oba imenovana papeža sta pa tudi v vseh konkretnih slučajih takega gaženja te pravice nastopila za verskokul turno svobodo prizadetih, bodisi Slovanov bodisi Nemcev v novih pokrajinah. Kar se Nemcev tiče, je. Sveta stoliea neoma jno branila načelo, du Cerkev ne sme služiti režimu za sredstvo poitalijančenja južnih Tirol in je, kakor vemo, ludi zmagala. Kar se tiče Jugoslovanov. velja prav isto. Benedikt XV. je, od-
Posledice pomorskega sporazuma
„Journal de Geneve" o novi orientaciji italijanske politike — Grčija bo prodala svoje križarke — Sovjetske bojazni
Ženeva, 6. marca. fr. V krogih Društva narodov je pomorski sporazum med Francijo, Anglijo in Italijo vzbudil neomejeno zadovoljnost, ker si je ravno DN stavilo za svojo vzvišeno nalogo, da vrne mir evropskim narodom. Pomorski sporazum je eden največjih dogodkov v tem pravcu. To neprikrito veselje je prišlo do izraza v današnjem »Journal de Geneve«, ki dostikrat prinaša naziranje Društva narodov o mednarodnih problemih. Poloficiozno glasilo DN razglablja na uvodnem m?stu vprašanje razorožitve približno takole: »Pomorski sporazum ni nikak bluf, ampak velikanski nanredek do razorožitve. Ta sporazum izraža še nekaj povsem novega, namreč do sedaj neznano iskreno voljo in mir, katere ne moremo dosti podčrtati ravno v dobi, ko nas je začel tlačiti črnogledi pesimizem. Spor med Italijo in med Francijo bi bij ostal še dolgo časa odprt, ako bi se ne bila umešala Anglija. Angleško posredovanje bo spadalo med na>bolj posrečene intervencije v diplomatični zgodovini naše dobe. Mi razumemo, da je Anglija to storila tudi nekoliko iz sebičnih namenov, ker mora ona stalno nadzirati, kaj se godi na Sredozemskem morju, kjer trči skupaj toliko poželiivih strasti. Na konferenci v Londonu je izgledalo, kakor bi bila izgubila to kontrolo. S"daj ie vse popravila in dosegla je, da se je Italiji priznala kvaliteta za velike bojne ladje, Franciji pa velika premoč v manjših brodovnih enotah. Italija je zadovoljna in mi razumemo njeno veselje. Sama nima žita. sama nima sirovin. Oboje dobiva skozi Gibraltarske ožine, katere ji pa v vojnem
slučaju lah'-" Francija zapre. Zato se je zadnje čase proli svojemu lastnemu prepričanju tako krčevito oprijemala Rusije, ker se je s tem hotela osvoboditi zapada, kjer je bila tuja premoč tako grozeča. Sedaj se je oddahnila in sporazum s Francijo bo Italiji na novo odnrl pot na zapad. Od Rusov se bo zopet lahko oddaljila. Pomorski sporazum torej ni samo številčna omejitev tonaž ali neiskrena manilestacija za mir, ampak je v pravem pomenu besede snrava med dvema latinskima sestrama, ki oo eni in drugi omogočila nova udejstvovanja v zunanji politiki, predvsem pa zdravo sodelovanje pri ozdravitvi evropskega gospodarstva.
Ugotoviti moramo še en dobiček. Brez ozira ,ia ugodnosti, katere je sporazum prinesel obema prizadetima državama in posredno po njih tudi ostali Evropi, predstavlja rimski pakt, dejansko razorožitev. To je zelo konkreten uspeh, h kateremu naj si evronski pacifisti odkritosrčno čestitajo. V tem leži velika spodbuda za razorožitveno konferenco, ki se bo vršila v Ženevi tekom prihodnjega leta .
Dunaj, 6. marca. AA. Na čajanki v nemškem poslaništvu je zunanji minister Curtius povedal svoie mnenje o pravkar doseženem sporazumu med Italijo in Francijo. Dr. Curtius meni, da pommi ta sporaztnr sproščenje ne samo napetih odnošajev med tem;, dvema državama, nego pomiritev za vso Evropo. Zato ga pozdravlja tudi Nemčija. Ротој pa je, da se ne obistiniio vesti o tem, da bi bila Anglija in Italija dovolili Franciji izjemne koncesije v vprašanju razorožitve na kopnem.
Istambi^tf. marca. or. (Izv. Slov.) Novice o nenadnem sporazumu zapadnih velesil glede bro-dovnejja ravnotežia, so zapustile v bližnjem orijen-tu globok vtis. Zdi se, kakor da se je grozeče-temno ozračje, ki je ležalo nad Sredozemskim morjem, naenkrat razpršilo in ž njim tudi razni drugi politični načrti, katere so sredozemske države v mrzličnem strahu pred negotovo bodočnostjo gradile, ne da bi vanje verovale. »Elefteron Hera»« kiše v zvezi s tem vprašanjem, da ve iz zanesljivega vira, kako dalekosežne posledice bo sporazum imel v reorganizaciji grškega vojnega brodovja. Dne 4. marca je grški ministrski svet na predlog Venizelosa in rod vtisom veselih dogodkov v Rimu, sklenil uničiti vse velike križarke svojega brodovja, češ, da nimaio več nobene vrednosti za obrambo Grčije. Za Grčijo zadostujejo lahke ladje in pa močno zračno brodovie. Na podlagi tega sklepa bo Grčiia prodala križarki »Lemoos in >Kilkis«, pač pa bo naročila, kakor se dozdeva, v Angliji nekaj zračnih letal. V Orčiji se nahaja ravnokar angleška mornariška misija, ki bo izvedla sklep ministrskega sveta.
Nekateri turški listi izražajo bojazen, da bo pomorski sporazum ohladil prijateljske zveze med Turčijo in Italijo, ki sedaj ne bo več imela razloga, da išče raslcmbe pri Turkih in pri Sovjetib. Ta razlaga se zdi čisto naravna, ko sovjetsko časopisje s tako vnemo razglaša, da pomorski sporazum nc pomeni nič drugega, kakor ustanovitev toliko zaželjene protisovjetske fronte kapitalističnih držav.
Ustanovitev španskega centruma
Ds Maura in Cambo ustanovila novo stran o na krščanski podlag i
Barcelona. G. marca. fr. Med največje senzacijo zadnjega tedna spada ustanovitev nove politične stranke, ki si je nadela ime konstilucijonelne srednje stranke. Bržkone pa ji bo rstalo ime španskega centruma. Nova stranka bi bila v španskem političnem življenju brez velikega pomena, ako bi se ne bilo njenemu ustanovitelju knezu De Maura posrečilo, pridobili za njen program tudi slove-čega voditelja Kataloncev in b.'slrega finančnika Cambo. De Maura je sin največjega politika moderne Španije, Cambo najpopularnejša osebnost v vzhodni Španiji; zveza med tema politikoma mora takoj pustili sledove v razvojnem stadiju, v katerem se Španija nahaja. Program, na katerega se jo španski cent ru m sezidal, predvideva obnovo vsega političnega življenja na podlagi modernih gospodarskih in socialnih reform in sicer v okvirju katoliškega, mcnarliističnega in ustavnrga duha. Cuduo bi bilo, če bi bil Cambo pozabil na svoje Kafa'nnce. Tega tudi ni storil. Zato priznava ren-trum tudi upravičeno regijonalno av.onomijo, ki
pa naj strogo izključuje vsake separatistične tendence. Ustanovitev nove stranke je vzbudila veliko navdušenje v monarhističnih krogih, med tem ko republikanci trdijo, da je centrum sedaj že prepozen poizkus rešiti obstoječi režim neizbežnega pogina.
Frankturt, 6. marca. Dannšnja »Frankfurter Zeitung« priobčuje razgovor svojega madridskega dopisnika s predsednikom nove španske cetitrum-ske stranke knezom Gnbrielom Maurom. Maura priznava, da je republikansko gibanje zajelo široke plasti španskega naroda, ki smatra republiko za čarobno palico, s katero bo mogoče naenkrat odstraniti vse zlo. »Mi smo hoteli preprečiti, da se ne bi špnnsko ljudstvo vdalo tem sanjam in tem avanturam, zato smo pa ustanovili stranko, na kateri upamo, dn bomo zgradili moderno zadovoljno Španijo. Mi imamo za seboj pred vsem meščanske kroge, ki so do sedaj ostali izven politike, knlerih vpliv pa je velik v nnši državi. Mi smo odločni nasprotniki ponovne diktature.«
Spo? med Тигсцо in pravoslavnim
patriarhom
Istambul, 6. marca. or. Odkar je leta 1919.
pravoslavni patiiaih Mele ios pobegnil, so odnošaji med vrhovnim vodstvom pravpslavne cerkve in med turško vlado zelo h'adni, Leta 1923. je turška vlada v Lausanni zahtevala, da se naj pa-triaihat sploh umakne iz turškega ozemlja in šele po trudapojnem prizadevanju Venizelosa se je posrečilo, iztrgati Turčiji dovoljenje za nadaljnji obstoj patriarhala, pod pogojem, da se ne bo vmešaval v politiko. Grči a je s tem mo a'a na svojo žalost pokopati sanje, da bo enkrat zopet zavladala nad Bosporom, saj je morda neupravičeno videla v vzhodno-grškem patriarhatu neko živo nikdar ne usahlo upanje, da se bodo sta e grške tradicije obvarovale za bodoče rodove. Teh sanj je bilo konec le'.a 1923.
Sejanji patriarh t'hoiios IL, ki vlada od leta 1925. pa je že večkrat hotel pokazati, da ni zadovoljen s položajem, ki se mu je odmeril v Lausanni. On bi rad sklical ekumenski koncilj,' ki bi bil po redu 9. v zgodovini pravoslavja, ker zadnji, katerega vzhodna cerkev priznava, se ie vr il leta 8/9., torej pred več kot tisoč leti. Tako je Photios že sestavil pose'ino pripravljalno komisijo, ki je lani imela nekoliko sestankov v samostanu Valopeti na gori Athos. Turška vlada je bila o teh pripravah seveda po 'čena in ker na noben način ne ma'a dovolili ekumenskeja koncila na svojem ozemlju, je najbrže nalašč izzvala zanimiv spor s Phanarjem, spor, o katerem strastno de-
batirajo vsi cerkveni in politični krogi v S'ambulu. Po informacijah, katere je dobil vaš dopisnik, je stvar sledeča: Patriarhat bi imel poravnati neko malenkostno davčno dolžnost, na kataio je popolnoma pozabil. Turška davčna oblast je Svetost na to opozorila v posebnem pijmu, kale ega je naslovila na »Kum i ašpanaslik« (grško-pravo-slavni nadžupni urad), Patriarhat je pismo zav nil, češ. da v Phanaiju ne poziajo nikakega Baš apasa (radpopa ali nadiupnika). ampak samo ekumen-skega patriarha. Stvar je bila naposled predložena centralni vladi, ki je sprejela stališče davčne oblasti in tolmačila Phanarju, da pozna po mednarodnem in po notranje-upravnem pravu samo Baš-papasa in nobenega poglavarja vesoljne ce kve. Na tej stopnji je zadeva zas'ala. V cerkvenih krogih obžalujejo ta invident, ki kljub svoji n^znat-nosti zna zopet otežkočiti položai pravo lavne cerkve v Turčiji. Kdor pozna razdražljivost grškega in turškega temperamen'a, bo razumel, da je spor povzročil največje razburjanje in je predmet vročekrvnih razgovorov.
Poires
Rim, 6. marca. AA. Vest. ki jo je razširila brezžična postaja v Nauenu o močnih potresnih sunkih v Anconi, ki da so povzročili veliko škodo, ni točna. Uradno ugotavljajo, da je lahek sunek trajal le tri sekunde in da ni povzročil škode.
govurjujoč na brilke pritožbe Italijana, škofa Bartolomasija, da fašisti onečaščajo Cerkev, preganjajo slovansko duhovščino in motijo bogo-sluienje v jeziku ljudstva, v javnem in slovesnem pismu lo početje z oso ostrostjo obsodil. Papež I'ij XI. je smatral naturne verske pravice Jugoslovanov v Italiji v toliki meri potrebne za-' ščite, (lu je v konkordatu, kolikor je le mogel, skušal za jamčili dušno pustirstvo v jeziku ljudstva v soglasju s cerkvenim pravom. Kar pa se konkretnih slučajev preganjanju domačega jezika v cerkvenem bogoslužju in pa domače duhovščine tiče, je sveti oče, kakor bo fašističnemu tisku gotovo znano, odredil temeljilo preiskavo in je protokol odposlanca Svete stolice Vatikanu žc izročen. Kolikor smo mi informirani, pa je. to poročilo vse kaj drugega nego ugodno za re-
žim in njegove izvršilne organe v Primorju. Nič drugega torej niso storili jugoslovanski škofje, kakor da so v duhu vseh papeževih načelnih izjav o nacionalističnem poganstvu fašizma in njihove konkretne cerkvene politike v obrambo svobode katoliškega verskega udejstvovanja tako o Italiji kakor povsod drugod na svetu, versko preganjanje naših sorojakoo v Italiji pribili, ga kot hierarhi katoliške Cerkve obsodili in nam za lastne brate po krvi in jeziku moliti veleli, da bi to preganjanje Kristusove črede in njenih pastirjev prenehalo.
In v tem duhu in s tem namenom bomo, eno s svetim očetom in našimi škofi ter s katoliškimi škofi vsega sveta, molili 19. marca za one, ki trpijo krivico, ker se nočejo izneveriti svoji narodni katoliški verski in moralni tradiciji!
Konec kulturnega bo'a v Litvi 7
Kovno, (i. marca. kk. Množijo so znaki, da bo hudi spor med litovsko vlado in Cerkvijo kmalu ponehal. Papežev nuncij, ki je nn zahtevo litovske vlade moral zapustiti Kovno, je bil definitivno od-poklican. Papežev opravnik poslov Taiduti, ki je radi obsežnega znanja cerkvenopolitičnih razmer v Litvi in radi svojih diplomatskih spretnosti priljubljen pri litovski vladi, si je preskrbel obsefc. na pooblastila in začel pogajanja z litovskim zunanjim ministrom, da izravna pot za sporazum.
Vse politične zločine bo sodilo izredno sodišče
Rim, C. marca. ž. N'ceoj je veliki fašistični svet sprejel zelo važno resolucijo o nadaljnjem delovanju izrednega Tribunala za zaščito države. Predsednik general Chrislini je poročal o novem kazenskem zakonu in o zakonu o zaščiti države. O tem poročilu se je vršila obširna debata, ki sta »e je udeležila tudi predsednik vlade Mussolini in glavni tajnik Giuriatti. Na koncu je veliki fašistični svet sprejel resolucijo, ki se glasi: Veliki fašistični svet je sprejel na znanje poročilo predsednika izrednega Tribunala za zaščito države. Sklenil je, da od 1. juli.ia Ш1 dalje spadnjo vsi politični zločini po novem kazenskem zakoniku v komjictenro izrednega tribunala za zaščito države, čisar delovanje se bo podaljšalo s posebnim zakonom.
Tintn'h v glavo rom. kralia
Bukarešta, 6. marca. AA. Romunski kralj Karol je nepoznan posetil več policijskih stražnic in bolnišnic. Listi poročajo, da je v neki stražnici policijski narednik vrgel v kralja tintnik, ker ga ni spoznal. Bil je nekoliko vinjen, Ko se je kralj dal spoznati, je stražnik postal trezen in sklical svoje tovariše. Karol je pri posetu bolnišnic opazil, da so manjkali zdravniki. Ko se je vrnil v palačo, ie takoj odstavil več višjih uradnikov, ki so zakrivili te razmere.
Razglas dire' cî-'e drž. železnic
L'ubljana, 6. marca. AA. Dne 15. aprila 1931 se vrši pri dir k iji državnih železnic v Ljubljani prva javna ofertahm licitacija za zgradbo dveh stanovanjskih hiš v Mariboru.
Načrle. proračune in druge podatke se dobi od 15. marca 1931 naprej pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, Ljubljanski dvor, soba št. 45.
Kniiževne nagrad«
Belgrad, 0. marca. AA. O priliki porom princa Limberta in princeso Marije Joso je ustanovil mednarodni kmetijski institut v Ilimu književno nagrado »Umberlo-Marija Jose« za 10.000 Ur ln zlato kolajno. Nagrada se bo podeljevala vsako leto iz kmetijstva, gospodarstva iu statistiko. Podeljeval bi jo poseben ouooi.
Pogoji za tekmovanje, so:
Tekmujejo lahko dela pisateljev iz držav, W so članice instituta in ki so objavljena v zadnjih dveh letih, če je bil kateri spis objavljen v nadaljevanjih, je merodajen datum, ko je bilo objavljeno sklepno nadaljevanje. Pri novih izdajah prejšnjih publikacij je tekmovanje dovoljeno samo tedaj, če so v delu izvedene znatne izpremembe. Dela, ki so bila že nagrajena z denarnimi nli kakšnimi drugimi mednarodnimi nagradami, so izključena iz tekmovanja. Kandidati morajo svoja dela poslati tajništvu instituta, kjer dobe tudi podrobne informacije.
Rok za oddajo tekmovalnih del jo letos 30. september, nagrada pa bo razdeljena 31. decembra t. 1.
Dunajska vremenska napoved. Nezanesljivo
vreme. Najbrž zopet sneg, posebno v južnih Alpah.
Za mir v Evropi
Kako francoski ka'oUki delajo za Razgovor našega pariškega
CI.O
Pariz, 5. marca.
Danes sem imel priliko sestati se z grofom Vladimirjem d'Ormesson, ki mi je radevolje dovolil za »Slovenca« sledeči razgovor:
Gospod grof, znano mi je, da ste eden naj-odličnejših članov Katoliške mednarodne studijske « unije in da ste kot tak bili eden glavnih organizatorjev sestankov med francoskim in nemškimi katoličani. Kakšna so v tem oziru vaša izkustva?
Kot katoličani največ grešimo v tem, da mislimo, da je treba našo delavnost osredotočiti v smeri, ki naj pomaga odstraniti trenotna in najnujnejša politična nasprotstva med posameznimi narodi. Iz izkustev našega zadnjega sestanka v Berlinu vem, da je to popolnoma nemogoče. Vsi sodobni mednarodni politični problemi nosijo v sebi komponente, katerim mi katoličani ne smemo dati svoje sankcije. Pri prvem razinotrivanju teh komponent je možno takoj ugotoviti njih filozofski in etični značaj, ki v svoji elementarnosti diver-gira od naroda do naroda, toda ima med naini katoličani to veliko prednost, da ustvarja harmonijo, ki izvira iz našega katoliškega občestva. Naši nemški tovariši so takoj priznali upravičenost tega našega stališča in so sami odstavili z dnevnega reda manjšinsko vprašanje, vprašanje koridorja itd. Vsa delavnost naših sestankov mora iti v tej smeri, da rešimo propada sodobno družino, da nastopamo odločno proti vsem doktrinam diktatorstva in nasilja, naj prihajajo od levice ali od desnice, da odstranjujemo nesporazumevanja in ubijamo čuvstva sovraštva. To bodo vprašanja, ki se bodo obravnavala v maju v Parizu na sestanku nemških in francoskih katoličanov, ki bodo nadaljevanje berlinskega sestanka.
Kako gledate, g. grof, na vprašanja evropske unije?
Tudi tukaj je treba izločiti reševanja političnih problemov in je vso delavnost treba osredočiti okoli gospodarskih vprašanj. Za največjo nanako smatramo, da je bila Rusija povabliena k sodelovanju, ker je njen gospodarsko-politični sistem tak, da onemogočuje vsako sodelovanje in bodo Rusi porabili priliko za to. da delo komisije sabotirajo. Gospodarsko sodelovanje samo od sebe ustvarja interesne pregrupacije; tako se ustvarjajo regionalne grupe, ki bodo imele bodisi pretežno politično ali gospodarsko stremljenie. Len zgled v tem smislu je delo Male antante, ki je tekom svojega obstoja dovršilo čudovite naloge. Evronska uniia je nemogoča brez sodelovaia Združenih držav Amerike. L'Univers est devenu très petit —- svet se je zmanjšal in sodobna gospodarska kriza, ki se je pričela naiprej v Ameriki, dokazuje, v kaki medsebojni odvisnosti živimo. Najidcalnejša rešitev bi bila, da postopna izvedba evropske unije, ki se bo izvrševala po regionalnih regrupacijah, izvede še pregrupacijo ostalih kontinentov.
In proldem razoroževanja?
Ljudje, ki govorijo o rizorcžovanju. so največji sovražniki fpzoroievanja in miru. Govorcnje o popolni in istočasni razorožitvi ni drugega ko
sporazum med Francio in Nem-copisnifa z grofe m d'Ormesson
velika demagogija. Treba je govoriti le o omejitvi oboroževanja od ene dobe do druge, zato ker rešitev tega problema ni naloga naše generacije, ampak delo več zaporednih generacij, ki morajo v tem vprašanju zgraditi teh ni no zgradbo miru tako kakor se v vprašanju arbitraže gradi pravna zgradba miru. Februarska konferenca v 1. 1932 bo popolnoma uspela, če bo s konvencijo ugotovila >piatond< omejitve oboroževanja za gotovo dobo, ki bo s'užila za temelj in izhodišče drugi generaciji. Priznani, da je vprašuje razoroževanja najtežji problem za psihologijo miru. Ravno zato je treba tukaj ubijati vse iluzije. Nikjer drugje, ko tukaj, velja Talleyrandov: »Jamais trop de zèle — nikdar prehitro!«
Gospod grof, danes je treba precej korajžc, da se kdo pritna javno za konservativca. Ali mi hočete pofati vaše koncepe-ijo konservatirma?
Zato ni treba nikake korajže, je d'Ormesson s smehom nadaljeval. V Franciji vsaj so danes vsi konservativci, samo da tega ne upajo na glas reči, ker istovetijo konservr.tizem z reakcionarstvom, kar je jm velika пчрака. S konservatizonom mislim predvsem spoštovanje tradicije, urnvnovese-nje občutja individualizma do dolžnosti pntrio'i-zma itd. Glavno nalogo konservatizma pa vidim v dolžnosti, ki jo imajo konservativci kot čuvarji teh tradicij, ki so skozi stoletja temelji človeške družbo in nnrodov in da te tradicije približajo zahtevam moderne dobe, ki obstoji predvsem v zgradbi m"dernega miru. Ce se ta problem ne izvrši po njih, se bo izvršil proti njim z rovoHicijo in nasiljem. Velika sila konservalizniu je mir.. Voina ruši kontinuiteto in nosi v sebi revolucije. Vsi, ki so prižgali svetovno vojno, hohenzolernci, babsburgovci, romaliovi, so propadli. Veliki paradoks sodobnosti obstoja v dejstvu, d-i so se stranke, ki se smatrajo konservativne, vdale neki ideologiji in misticizmu nove vojn«1, ki jim preprečuje videti nevarnosti socialnega in gospodar, značaja. V v^rašinju modernega miru so jioz'cije strank ravr<o obratne od I sPh, kakor bi morale biti. Tako so levičarski revoJucijonarji paoifieti in desničarski konservativci tisti, ki prkFgujejo nacionalistično ideo'og'jo, plod ene bivših revolucij. Tcda ne-jasmet je še hujša, če se postsvimo na mrdnared-no polje. Nemški in traneeski konservativci pridi-gujejo iste bojne in nacionalistične ideje toslrnn in onstran Rene, toda se med seboj strastno s,v vraž.ijo. Ce e*vropski konservativci ne I »odo spoznali, da je moderni mir edina njihova zaščita in da morajo biti solidarni v izgraditvi lega miru za ohranitev s'-cinlnega m!ru v Evropi, 1 totem je njih vloga zaključena in bodo poginili v strašni katastrofi.
(îo-pod rrot, nemJko Jasopisje je s'nviln v isto vrsto vaš nnirt I ncdiuno navzočnostjo hitler-jeveev v Parizu in s nnavanjem protisovjrtskejrn bloka. Kaj je na trm?
Članek je treba le pravilno Čilali, mi je odgovoril g. grof, nakar sva se prijazno poslovila, potem ko sem se mu za razgovor iskreno zahvalil.
R. Jurčec,
Nova preganjanja
se napovedujejo slovenski duhovščini v Italiji
Trst, 5. marca. V dopisu z Ooriškega, ki zavzema kra štiri stolpce, sramoti današnji »Popolo di Trieste« slovensko duhovščino v Brdih. Napad prekaša vse dosedanje po svoji ogabnosti. List prikazuje slovenske duhovnike kot izkoriščevalce ubožnega slovenskega ljudstva in kot protidr/avne agitatorje. Glasilo fa.'istične stranke omenja pred-, vsem župnika Cirila Sedeja, nečaka goriškega nadškofa; očita mu, ela oklicuje zaročence skrivaj, ne ela bi o tein obvestil županstvo. C. g. Alfonz Blažko iz Košane je novembra 192Q. zapodil iz cerkve nekega balilo. češ da je prepovedano prihajati v kroju v hišo božjo. Župnik Jakob Pirh iz Vipolž je pozabil vzeti s seboj blagoslovljeno vodo, ko ga je avgusta 1930. vojvodina d'Aosta poklicala blagoslovit otroški vrtec. Župnik Košir iz Vedri-jana je rojen v Jugoslaviji in bogve, ali ima sploh italijansko državljanstvo. Župnik Alojzij Mulič, rojen v Nadižki dolini, ne ve, ali je Slovenec ali Italijan. Župnik Ivan Kodrič iz Gradn<-ga se za-klinja, da se nahaja na slovenski zemlji. Nato preide list k naštevanju zločinov čg. Franca Kodriča, župnika v Konjskem, kateremu posveča kar tri stolpce svoje redne i-roze. Ta gospod prečita po-ročencem pred oltarjem predpise italijanskega zakonika v slovenskem jeziku. Ioda zagrešil je še elruge protidržavne zločine. Občinski načelnik Ba-jardi ga je pozval k sebi in zahteval od njega, da uvede poleg slovenske še italijansko pridigo. Žuo-nik se je izgovarjal, da bi bila dvojna pridiga odveč, ker je v vasi itak malo Italijanov. Končno se je vendar vdal pritisku občinskega načelnika; domenila sta se, da bo italijanska pridiga po bla-
Učiteljski pevski zbor v Delgrada
Ni. Vel. hraffica prisostvovala predstavi v gledališču
Relgrad, (5. marca. b. Na svoji turneji po Ju-roslavijt je v sredo prispel pevski zbor U. U v Belgrad. Zn koncert, ki jo bil snoči napovedan, je vladalo med belgrnjskim občinstvom ogromno zanimanje, čeprav živimo sredi velike koncertne sezone. Belgrajsko časopisje je prineslo velike članke o pevskem zboru našega učiteljstva, o njihovem velikem uspehu, zlasti o uspeli turneji po češkoslovaški ter o zborovem pevovodji prof. SrečiU Kumarju. Sncčnji koncert jo napolnil gledali: če. Med zbranimi je bilo opaziti najodliČne še zastopnike državnih oblasti, kakor tudi bel -rajsko Slovence. Tožilo ob 8 se je pojavil v svoji h ži predsednik vlade general Peter fcivkovič. dal e prosv. minister Boža Maksimovič iu minister za šume in rude ing. Sernec.
Kmalu po S se jo v svoji loži jiojavila pokroviteljica koncertne turneje Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu dvorne dame dr. Svrljugove, upravnika dvora Vukoviča in ninršala dvora Di-mitrijeviča. Kraljici je navzeče občinstvo priredilo navdušene ovacije. Mod tem je učiteljski zbor zapel državno himno, ki jo je navzoče občinstvo poslušalo stoje.
Nato je pevski zbor nastopil s prvo točko s Fôrsterjevo skladbo »Z glasnim Su-nom s kora«. Pevski zbor je nastoapil kot mešani in ženski zbor. Zbor je pel izredno zbrano, čist v intonaciji, z dovršeno dikcijo, tako, da jo bilo brez besedila tneči slediti — z odlično dinamiko, ki ni iskala renenih demagoških efektov, predvsem pa z veliko muziknlnostjo. Vse te kvalitete skupaj kaže o velik talent pevovodje, ki je zbor popolno-,,:i obvladal in ga imel kakor navezanega na niti, dn je sledil vsaki njegovi kretnji in doprinesel, ela smo poslušalci res imeli priliko poslušati ploboko resno umetnost, ki nam je nudila muzikalno do-
živetje in plemenit užitek, zn knterogn bomo zboru So dolgo hvaležni.
Oba zbora predstaviintn ensemble, ki dela z intolektom, ne s pomrčo dresure, kakor je lo pri vseh zborih, ki so sestavljeni iz različnih stanov. Iz petja smo spoznali, dn ima zbor veliko tehniško šolo in veliko prakso v zborni tehniki. Saj je večina, zlasti pa moški, bavi v svojem službenem okoPšu z pevovodstvom. Glasovno je zbor v ženskih in moških glasovih po kvaliteti zelo dober, deloma zelo odličen. Zal, dn ni v kvantitativnem oziru dovolj moških.
Spored pevskih lučk je bil obširen, morda preobširen, posebno z ozirom na lo, dn so vse kompoziciie bilo po harmonični sestavi težke, ki od poslušalcev zahtevajo koncentrirane napetosti. Po sestavi pevskih tečk jo spore'd predočil publiki moderno slovensko muziko z malimi izjemami par hrvatskih in ene srbske kompozicije.
Na koncertu je nastopila kot solistka soprn-nistka Anita Mezetova. katero smo to pot že drugič videli v operi, ob priliki zadnjega gostovanja mariborske Glasbene Matice. To pot je pela oh spremstvu pijanistov gg. Krmpotiča in šivica tri štri-tofove skladbe. Mezetova jo iela za svoja izvajanja buren aplavz. Tudi v »Svatovskih pesmih Papan-dopula— PečJča je Mezetova nadve uga ala. Z izredno ubranostjo in čustvom je obvladala tudi težke tehniške partije v teh pesmih. V vsem občudujemo v njej izreden glasben talent, ki obeta, da poslano Mezetova odlična operna in koncertna pevka. Zbor je v celoti v 15 točkah odpel 10 priznanih slovenskih, hrvatskih in srbskih komponistov. Posebno so ugajale Adamičeve kompozicije. »Potrkan ples« so morali celo ponavljati. Ugodno porcčMo je o koncertu prinesla več°rn;n »Pravda«, ki ga je napisal njen glasbeni kritik Krstič.
Romunka se bori za posojlo
Bukarešt, (>. marca. V pogajanjih za romunsko zunanje posojilo so nastopile nepričakovane nove te/koče. V zadnjem trenotku so inozemske bnnkc stavile pogoje in se ni moglo jiriti do soglasnosti s protiprcdlogi romunske vlude. Po-sebno težkočo prizadeva znhtcva francoske narodne banke, ela sc še tri letu nadaljuje mesto inozemskega tehničnega svetovalca t>ri romunski narodni banki z enakimi pooblastili, knkor jih je imel i!» sedaj. Prvotno se je mislilo, dn bo francoska nnrorlna banka popustil», кнг pn sini zgoelilo. Romunsko narodna banka je sporo-
Dr. Byuer'eva okrožnica in inozemstvo
čila svoji vladi, du stoji sloj ko prej nu stališču, da pri svoji banki nikakor ue more več trpeti inozemskega svetovalen. Zato je ministrski predsednik Mironeseu danes brzojavno pozval finančnega ministra Popovici iz Pariza v Bukarešt. Pogajanja sc bodo zaenkrat zn kratko dobo prekinila.
Več kot verjetno je. ela bo v ponedeljek, ko so vrne Popovici, predlagal Mironeseu kralju (lalekosežno preosnovo vlade. Domneva se, tki bo pri sestavi nove vlade žrlvovanih več ministrov najvažnejših resorov.
goslovu. Naslednjo nedeljo je občinski načelnik zbobnal skupaj karabinerje, občinske uradnike, učitelje in učiteljice, ki sicer nikdar ne prihajajo v cerkev, ter jih peljal k blagoslovu. Toda kaj je naredil župnik: Pričel je moliti križev pot v slovenskem jeziku, blagoslov je dal v slovenskem jeziku in celo Tantum ergo je zapel v slovenskem jeziku! Lahom je bilo tega Zakaj in kaj« že odveč. Občinski načelnik se je opogumil In s karabi-nerji demonstrativno zapustil cerkev. Po blagoslovu je žuonik molil z otroci pred oltarjem običajne molitve in jim nato velel naj gredo domov. Ko je pa učitelj zabičal otrokom že v šoli, da morajo ostati pri italijanski pridigi! Otroci so ubogali žunnika. Lotil se je deliti med vernike listke za velikonočno -spoved, da bi Italijane še bolj raz-dražil. Nato je poklical Italijane v zakristijo. Torej za Italijane naj bo pridiga v zakristiji in ne pred oltarjem? Tam je postavil 25 stolov in Itali'.mom velel naj sedejo. Večina pa ni mogltf prenesti tega ponižanja in je že prej z občinskim načelnikom zapustila cerkev. O slovenskih duhovnikih snloh navaja oisec, da so izkoriščevalci ubogega ljudstva, in da skrbijo samo za svoi trebuh. — Donisnik je očividno preiel vso obtežilno snov proti slovenskim duhovnikom v goriški poliči i i pri ravnateliu Modestiju, ki je zagrizen nasprotnik slovenske duhovščine in katoliške cerkve sploh. Gospod ravnatelj, ki ie neposredno kriv zadnje protiverske gonje na Goriškem, ki je izzvala intervencijo Vatikana in dala tudi povod za okrožnico jugoslovanskih škofov, zbira očividno nov materijal, da bi prišel v protinapad.
Beril. G. marca. ž. Ugledna Svicarskn lista Vateriand' in »Berrirr Tagbalt« prlcbčujcta v celoti okrožnico predsednika škofovskih konferenc v
Jugoslaviji elr. Ilauer.ia in jo komentira.	. , ... . . , ,.
Bukarešt, ii. marca. ž. »Cuvenlul« prinaša, ob- Vlew' v k"»«'eni izraza to svojo vročo željo.
širen izvleček iz dr. Bauerjeve poslanice.	J	--
Vro'va želfa madj ftifs'fîfrafor'a
Bu'impešta, 6. marca. —2— V političnih krogih se vedno bolj govori, da se bo znani lalzifika-tor francoskih frankov grof Windisohgractz vrnil v politično življenje. Dal je objaviti tudi inter-
Francoski proračun za letalstvo
Pari», G. marca. kk. Francoski zrnkoplovni proračun, o katerem se Je danes dopoldne zičela razprava v pos'anski zbornici, zahteva za zrako-plovstvo kredite v skupnem znesku 22(13 milijonov frankov. Od teh odpada na potrebščine vojske in mornarice 1739 milijonov (4 miljarde 800 milj. dinarjev). Za subvencijo promelnegn letalstva je predvidenih 243 milijonov, za pospeševanje le!al--ko industrije pn 227 milijonov. Nasproti lanskemu letu je sedanji proračun zvišan za 2F0 milijonov Pos'anec Rennudel je podal poročilo komisije, ki z ozirom na bodočo razorožilveno konferenco zahteva •/in-njšnnje kreditov za vojaško leta'stvo, pa ludi internacionalizacijo zračnega prometa, s čimer bi poslal po konsolidaciji gospodarskega sodelovanja eminenten faktor mirovne politike.
Nov Uninčni škandal v Paz:zu
Pariz, 11. marca. AA. Odkrili so nov velik li-nančni škandal. Privatna zrakopiovna družba, ki vzdržuje poštno zvezo med Franci'o in Južno Ameriko, je visoko pasivna. »Le Figaror poroča, d» znaša aktivna stran 25 milijonov frankov, dočiin je 52 milijonov pasiv. Komunistični 'Humanité« celo Irdi. da ima družba pol milijarde frankov deficita. Splošno menijo, da družba ne bo stopila v konkurz. ker bo njeno izgubo poravnala vlada.
Znižanje uradniških p ač
v Nemčiji
Berlin, 0. mar n. AA. Uprave državnih in pruskih podjetij so odpovedale vsem svojim delavcem mezdne pogodbe z 31. marcem. Ta ukrep jo v zvezi s prce.'stojeclm znižanjem uradniških plač. Podobno je driavna oblast priporočila občinam, njihovim zvezam in vsem ostalim, državnemu nadzorstvu podrejenim javnim ustanovam. Pokrajinski predsednik Brandenburga je odredil, iin so mu predložili točen pregled vseh plač in preiomkov uradnikov in nameščencev Berlina. Mnogim občins'iim uradnikom so na poellagi tega primerjalnega pregleda znižali plače in ijh Izenrčill s prejemki državnih in pruskih uradnikov. Mesečno liodo s tem jirii.ranili 2 milijona mark.
in v Estoniji
Revah f>. marca. AA. Estonsko vlada je predložila parlamentu predlog /u znižanje prejemkov iu pokojnin vseli estonskih civilnih in vo-juških uradnikov. Vlada upa, eln bo tuko spravilu v ravnotežje državni proručun,
Nemči'a z v'šala carine na žito
Berlin. 0. marca. AA. Državna vlada je sklenila važne ukrepe za zaščito ncmške rži. Uvo'iia carina jo zvišana od 150 na 200 mark za tono. Nova carina je že stopila v veljavo. Poljedelski krogi pravi'o, da naj ta ukrep zaščiti nemški pridelek pred konkurenco sovjetskega uvoza. V zadnjem času je sovjetska liusija uvozila čedalje večje količino tega pridelka z znatno znižanimi cenami.
We'mar, (i. marca. AA. ThOrinška vlnd-i je pozva'a svojega opolnomcč nega zastopnika v Berlinu, naj vloži protest proti zakonu, ki ga je sprejel parlament o uvozu 50.000 ton zmrznj-nega mesa. Ta '«ikon bo po mnenju thiirinške vlade škodoval nemškemu poljedelstvu.
Dober zgled Berlina
Berlin, 6. marca. kk. Berlinski magistrat namerava odplaviti okoli 20J mestrih podjetij, v katerih je investiranih skoro <00 m lijonov ma k. Iz-! vzele bodo pri tem električne centrala, plina re, vodovod in prometne družbe, katere sc ne bodo prepustile privatnemu gospodarstvu. Mesto namerava razpustiti samo ona mestna podjetja, ki delajo z ziHibo, ka'for p'avbne d.užbe, mesarije, žage ' in naseljevalne družbe.
Ho'andsha v primeru ro'ne
Напк, в. marca. Na vprašanje, kakšno stališče bo Holandskn zavzela napram drugim državam v primeru vojn-ga izbruha, je zunanji minister izjavil, da ne bo mogla Holanelskn po mnenju vlade glede nn to, da jo zdaj članica Društva narodov, ostati nevtralna v vseh tistih primerih, ki so na-s'opili leta 1911. Upoštevati je namreč Irchn, da bi trog'a dovoliti Holandska prost prehod tujim četam le pod določenimi pogoji, ki jih predvidevajo pravila Društva narodov; v drugih primerih pa ima Hvoboelne roke. Tudi obveznost, da država sodeluje pri morebitnem gospodarskem blokiranju, je omejena na primere, ki jih eloločajo pravila Druživa narodov. Dolžnost Holnndske je, dn skuša v vsakem slučaju pr p' 'i, da sr"r zavznue včji ob-I seg in da poslane holaudsko ozemlje vojne po-' zorišče.
Sp'emembe v učUelishi službi
Na novo so postavljeni učitelji v II. 5. s prvo
stopnjo osnovne plače: Voljgar Ljudmila v Sv. 1 ro-jici pri Blokah (I ogalec), Kraševec Antonija v Sa-lovcih (Murska Sobotp), Ankele Marjeta v K iže (Tržič), Arko Štefanija v Gorno Radgono, Udir Frančiška v Vebko dolino (Krško), Lovra- Bjgo-mila v Dol pri Hrastniku. Levstck Dani ela v Sladki vrh (pri Mariboru), Kolenc Marija v Kri-ževcih (Ljutomer), Aljančič Marija v Mok o og, Cotič Marija v Prosenjakovce (Murska Sobo'.al, Fajdiga Vanda v Gornji tuhinj (Kamnik), Remold Zdenka v Ruše (Maribor), Vajčev Branislava v Št. Jurij (Ljutomer).
Premeščeni so na meščanske šole: Dragotin Kristov iz Senovega na ra. š. v Tržiču, Prckuh Jožeta iz Zgornje Šiške v I. d m. š. v Ljubljani, Ru-dež Josip iz Maribora v Trbovlje, Pur j)rago iz Jesenic v Zgornjo Šiško, Lečnik Angela iz Mari, bora v Šoštanj, Medic-Lobe Marija iz II. m. š. v Ljubljani v Zgornjo ŠiŠko, Fernut .Ferant?) Janko iz Oromoža na Jesenice, Stanič Frnest iz Jurklo-štra na m. š. v Mežico, Puceli Angela iz o. š. v Loki na m. š. v Krškem, Koren Marija iz Dražič na m. š. v Brežice.
Za 10"!, je povišana osnovna in položaj-a plača nastopnim: Medvedovi Stani v .Krškem, Dominiku Dragoti"u v Mežici, Verovškovi Mariji v Št. Lenartu v Slov. goricah, Artcnovi Antoniji na m. i. v Brežicah, Klinarjevi Tereziji na m. š. na Rakeku, Slap§akovi Dori na m. š. v Ribnici.
Os'avka tehle učiteljev i a učiteljsko službo je spieje!a: Germekove Stanislave iz Apač, Po-Ijancevc Olge iz Prevalj, Lipovšck-Dolenčcve Marjete iz Senice.
Prestavljena je iz Hinj (Novo mesto) v Griže (Celje) Tavželj Andreja,
Napredovali sta iz 5. v 4, II. Iglič Marija v Ljubnem pri Celiu in Avsec Nada v Vidmu. — Iz 4. v 3. II. Kegeli Antonija pri Sv. Jakobu |Ma i-bor), Pucelj Ivanka v Dobrepoljah na Dol., Ko-u-leti Ivka v Čabru in Meberšar Karlo v Velikih Laščah.
Revotuci'e • ..
v Peruju
Nemt/ork, 6. marca. kk. V drža» i Poru je bila zopet strmoglavljerta provi/orna Juntn, ki je v nedeljo odstavila predsednika Cerra. Strmoglavile so jo vladne četo, ki so so vrnilo v Liino in ki jih jo bil Cerro poslal nu jug v boj proti vstašoin. Njihov poveljnik, polkovnik Jiminez jo takoj zasedel vsa vladna poslopja, njegove čete pn so takoj zopet i/klicale Cerru za predsednika. Položaj pa jo še popolnoma nerazčiščen, ker ni znano stališče mornarice, katera je vprizorila nedeljski puč. Novi bolivijski preel-seelnik Salnmanca in podoreilscdnik Sorzano sta bila včeraj slovesno vstolićenu v Ln Pazu.
v Monaco
Pariz, 6. marca. kk. V kneževini Monaco je nastalo zopet revo.ucionarno razpolo; enje. Pregnani princ Peter, ki se je ločil od hčere vladajočega princa I udovika, se ne naha a daleč od kneievine in čaka na ugodno priliko. Sredi apr la se v resnici namerava nova akcija za sklican e parlamenta na podlagi splošne la r.e voLvne pravice, ki bi kotu'ala s tem, da bi bil strmoghvljen princ Ludovik in bi se vrnil princ Peter. Princ Ludovik, ki ima okoli sete 40 o.ožnikov, oboroženih z revolverji, se v zadnjem času le redko pokaže v javnosti. Visoka družba v Monacu obrača princu hrbet, (Monaco je neodvisno mesto na ri-vijeri na francosko-italijanski meji.)
ra Portu al hem
Mndrid, 0. marca. AA. S portugalske mo'o poročajo, da je izbruhnila v Lizboni revolucija. Podrobnosti manjkajo, ker je meja zaprta. Menijo, da je revolucija naperjena proti diktaturi.
Beg iz angleške vlade
Lordon, 6. marca. AA. Najožji prijatelj Mac-donaloa lord Arnold je izstopil iz vlade. Star je 53 let ter samec. Pravi, da se bo posvetil proučevanju vprašanj svobodne trgovine in treznosti.
London, (I. marca. AA. Tukajšnji politični krogi obširno komentira o izid volitev v londonski deželni svet, pri katerih so konservativni glasovi zelo narasli. Delavska stranka jo izgubila mnogo glasov, dečim so liberalci skoraj popolnoma izginili. Čeprav so komunistični glasovi povsod narasli, niso vkljub temu mogli doseči nobenega mandntn. Po končnem izidu so dobili konservativci 81 sedežev, delavska stranka 32 in liberalci 3. Delavska stranka je izgubila 10 sedežev.
I'sePe î'k! komisar Etbin Kiistan se je vrnil iz Amerike v Lelii.ad.