Štev. 45. Velja po pošti: ia celo leto naprej K 26"— ,ta pol leta „ „ 13'— ta ?etrt leta „ „ 6 50 ta en mesec „ „ 2 20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20-— ia pol leta „ „ IG'— ta Jetrt leta „ „ 5'— en mesec n 1-70 /a pošti j. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. V Ljubljani, o soboto, dnč 23. februarja 1901 Leto XXXII. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . Ii h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za J svoji volji. Osnovalo si je demokraško stranko, ker je bih) po svoii duševni dozore-losti pripravljeno zanjo. Anglež imenuje omahljivce, ki o njih ob volitvah nihče ne ve, kani se bodo nagnili, s posebnim imenom theuobblers. Mnogokrat se .ie že pokazalo, da celo pri tako razvitem po-litiškeni življenju, kakor ga imajo na Angleškem, ti švigašvage odločujejo. Najlepši zgled nam je Gladstonova zmaga nad zastopnikom angl. države pri berolinsketn kongresu. Vse ga je slavilo in občudovalo njegove uspehe, vendar je padel; the vvobbers so odločili proti njemu. Kako naglo sc izpremene politiške razmere ravno vsled omahliivcev, nam kažejo zadnje volitve na Nemškem, ko so naenkrat stotisoči zapustili socialno demokraško zastavo. Z omahljivci torej moramo računati. Veliko vprašanje pa jc, kje imamo omahljivce, ali med delavskim ljudstvom, ali med izobraženci. Potem šele moremo soditi in sklepati o stalnosti politiških razmer. Ponosno moramo priznavati, da pri nas med kmeti in sploh med delavskim ljudstvom omahljivci takorekoč nič ne štejejo. Pač pa jih imamo veliko število med izobraženci. Naši liberalci zato tako žalostno propadajo, ker ravno med tistimi, kateri so doslej oddajali glasove zanje pri volitvah, ni odločevala ne načelna, nc strankarska zavest, marveč vse drugi vplivi: politiška brezbrižnost, odvisnost, oziri na politiško moč ki je bila slučajno v liberalnih rokah in neka duševna strahopetnost. O Dar\vinu pravijo, da je šel vsako nedeljo s svojo biblijo pod pazduho v cerkev, med tednom je pa s svojimi spisi podiral temelje vsaki veri. Takih mož, v znatno pomanjšani obliki, smo imeli tudi pri nas vse polno in jih šc imamo. Ne štejemo jih med liberalce, marveč med omahljivce. Kaj bo ž njimi? Po naši sodbi jih bo vedno manj,čim odločnejša bo strankarska zavest našega ljudstva. Ti ljudje imaio poleg drugih lastnosti tudi to, da so silno dostopni javni suggestiji. Ta iih premaga. Za dušeslov-ca je zanimivo opazovati, kako sc žc sedaj kažejo vplivi raznih idej, ki so sc zadnji čas sug-gerirale naši javnosti: Liberalna stranka po-ginja; dr. Tavčar je doitfral; njegova politika je popolnoma zavožena itd. Ko se pričenjajo kazati na politiškem obzorju konture politiške moči S. L. S., je vpliv šc hujši. Značilnih dokazov za ta vpliv ic iz zadnjega časa dovolj. Naj omenjamo samo to, da ic Radovljica imenovala Povšeta za častnega meščana in da jc bilo treba silnega pritiska, da niso liberalci spravili v postojinski mestni zastop kate-heta. Naša dolžnost ic potemtakem predvsem širiti živo strankarsko zavest. To ni samo za nas v ožjem zmislu največjega pomena, marveč tudi za splošnost. Nič nimamo proti temu, če sc vsled tega tudi vsi pravi in odkriti liberalci združijo v krepko organizovani stranki; nič se ne protivimo tesnejši socialnodemokra-ški organizaciji. Kar nam pomaga zmanjšati število omahliivcev, je dobro in vse služi tem ložjemu ozdravljenju naše javnosti. Ob času, ko je zavladala splošna in enaka volivna pravica, mora prodreti povsod geslo: V politiki odločujejo samo stranke. Posamniki morajo izprevideti, da s svojo posamniško modrostjo nikamor nc pridejo. Priklopiti sc morajo stranki in držati ž njo. Ce se bojujejo stranke med seboj, ie mogoče priti do skupnih nastopov v stvareh, ki jih edinijo, mogoča so tudi premirja; če se pa bojujejo kaotiške mase, sc vse to nc da doseči. S. L. S. se zaveda, da ima za seboj disciplinirano armado z izrazitim strankarskim prepričanjem; po njenem zgledu se pa razvija tudi pri njenih nasprotnikih strankarsko življenje. Jasno je, da jim bomo izkušali odvzeti kolikor bomo mogli, njihovih dosedanjih pristašev, toda tudi zanje izrekamo, da jih mnogo rajši vidimo politiško organizovane, nego razbite in vsled tega nesposobne za vsako politiško delo. Ce pa pokaže bodočnost, kar tudi nekateri trdijo, da pravih liberalcev niti toliko ni. da bi mogli imeti svojo stranko, tem boljše! Kongres v varstvo otrok. Dne IS., 19. in 20. sušca t. I. se bo vršil na Dunaju prvi avstrijski kongres v varstvo otrok. Njegov smoter ie razširiti in uglobiti zanimanje za vprašanja o varstvu otrok, raz-motrivati pogoje zdravemu razvoju duševnih iu telesnih sil na nravnostni podlagi, ugotoviti dejanske razmere, dognati obstoječe napake, dogovoriti sc, kaj je ukreniti, da se odstranijo, m staviti primerne nasvete zakonodajstvu in upravi. Da se ti hvalevredni smotri kongresa čim najbolj pospešijo, sc jc na prošnjo dunajskega pripravljalnega komiteja osnoval tudi na Kranjskem deželni komite, ki so v njem zasto- pam vlada, cerkev, pravosodstvo, deželna šolska oblast, deželni odbor, deželno stolno mesto Ljubljana, zveza kmetskih županov, učiteljstvo in interesovana društva in zavodi. Deželni komite je trdno uverjen, da je varstvo otrok baš na Kranjskem povsem nezadostno in da nujno potrebuje primerne ureditve; zato meni smotrom kongresa najboljše ustreči, ako sc v prvi vrsti loti razmotri-vanja, kaj je na Kranjskem pomanjkljivega na tem polju in kako mu priti v okoni. Na drugi strani se pa čuti tudi zavezanega, opozarjati na važnost kongresa v varstvo otrok in vabiti k obilni udeležbi na njem. Vprašanja zastran varstva otrok se dotikajo razuma in srca in so po njih prizadeti interesi najširših krogov. Nc le, da so ta vprašanja varstvenim sodiščem že odkazala nepričakovano širok nov delokrog, in da tudi kazenska sodišča in varnostna oblastva že čutijo vpliv bližajoče sc reforme mladinskega kazenskega prava, nc le da sta sc po novem šolskem in učnem redu in z uvedbo sirotinskih svetov duhovščina in učiteljstvo še v izdatnejši meri pritegnila k delovanju v varstvo otrok, nego je bilo to dosedaj, bode nameravana nova uredba skrbstva za mladino takisto državni upravi, deželi in občinam naklonila dober delež tega delovanja, namreč vso izvršitev skrbstvenih odredeb tičočih sc mladine. Načrti novih zakonov zastran varstva otrok utegnejo se že v bližnji bodočnosti predložiti tako državnemu kakor deželnemu zboru; zato so tudi člani javnih zastopov in sploh politični krogi pozvani pečati se s temi vprašanji. Zdravniškemu stanu daje zlasti nameravana uvedba šolskih zdravnikov povod, da sc zanimajo za vprašanja o varstvu otrok. Po sirotinskih svetih so se slednjič tudi iz vseh drugih stanov in iz vseh slojev prebivalstva pridobili vrli sotrudniki za skrbstvo mladine. Vsa ta oblastva, vse te korporacije m osebe bodo prizadete po obravnavah kongresa v varstvo otrok, in v njih interesu je, da sc ga udeleže. § 5. statuta za kongres poživlja k udeležbi oficielne odposlance vlade, cerkvenih in drugih oblastev, samoupravnih zvez in kor-poraci.i, člane javnih zastopov, zastopnike in ude vseh društev in zavodov, ki sc pečajo z vprašanjem o varstvu otrok, o skrbi zanje in o njih vzgoji, upravitelje verskih družb, nadalje osebe, ki delujejo javno ali zasebno kakor učitelii ali vzgojitelji, sodni, državno pravdniški in upravni uradniki, odvetniki, notarji, zdravniki in druge šc posebej k udeležbi povabljene osebe. Za udeležbo pri razpravah je treba na ime se glaseče izkaznice, ki je zanjo plačati osem kron, in ki daje hkratu pravico do vseli kongresnih spisov brez nadaljnega plačila. Prvi močni zvezek kongresnih spisov ic žc izšel in obsega uvod dr. .1. M. Baern- reitherja s pregledom vse snovi, potem pa na 533 straneh poročila m članke o izprijenosti mladine, o njenih vzrokih, pojavih in njenem razširjenju v posamnih kronovinah. Drugi zvezek izide nekaj tednov pred kongresom in bodo v njem obljavljena o razpravnih predmetih pripravljena mnenja. Tretji zvezek prinese poročilo o razpravah kongresa. Komur ni mogoče osebno prisostvovati kongresu, naj si s plačilom članarine pridobi vsaj zanimive kongresne spise. Mnogo vzpodbude in poduka bo našel v njih. Udeleženci naj se priglase, priloživši hkratu članarino, pri deželnem komiteju za varstvo otrok v Ljubljani (pri deželnem pred-sedništvu). Predsednik deželnega komiteja za varstvo otrok: Ludovik marquis pl. Gozani, m. p. Tedenski presiedu Mažarske spletke. Ogrska vlada bi rada odvrnila pozornost vnanjega sveta od mažarskih škandalov, zato jc bila napovedala za četrtek sejo gospodarskega odseka poslanske zbornice, da izvoli poročevalca za avtonomni, torej samostojni ogrski carinski tarif, dasi jc bila dala poprej besedo ministrskemu predsedniku Becku, da počaka, dokler niso dovršena pogajanja z avstrijsko vlado. Ako bi se uveljavil samostojni ogrski carinski tarif, — je onemogočena vsaka nagodba. Položaj je bil zapleten, vendar sta se zadnje dni Beck in Weckerle pobotala. P. VVasmann, jezuit, jc imel zadnji čas v Berolinu trikrat znanstveno predavanje. Najbolj je zanimala tvarina: Postanek človeka. Občinstva se ie kar trlo. Navzoči so bili naj-odličnejši naravoslovci, vseučiliški profesorji, častniki in dijaki. Po tretjem predavanju je bila javna disputacija; vanjo jc poseglo il profesorjev, oziroma zoologov in znanstvenikov. Velika učenost in spretnost, s katero je odgovarjal P. Wasmann nasprotnikom, jc napravila nanje in na številne poslušalce silen vtis. Vse je burno aklatniralo učenjaku, ki si je pridobil svetovno slavo. Videlo sc jc, da P. VVasmann vse svoje nasprotnike v filozofskih vprašanjih daleč prekaša. Ko je končal, so vsi nasprotniki stopili k patru in mu toplo časti tali. Občni zbor (IX.) čebelarskega društva je posetilo kakih 50 čebelarjev. Koncem leta 1906 je imelo društvo 17 podružnic in 758 udov. Društveno glasilo »Slovenski čebelar« sc je razpošiljalo v 1200 izvodih. Občni zbor .ie sklenil med drugim prositi poljedelsko ministrstvo za podporo, da se ustanovi v Ljubljani, n. pr. v Marijanišču, vzoren društveni čebelnjak. Prismoda. Tako debelih .ie pa »Slovenski Narod» šc malo zapisal. Zadnjo soboto-, ko je L1KCK. Brez srdbe (Ruski spisal Nemirovič-Dančenko.) Kitajcev modra oblačila so se bliščala v Gaoljanu. Komaj so začeli obdelovati polje, žc so sc razkropili delavci na vse strani — gotovo v znamenje, da se takoj prične vojska. Vrhovi južnih hribov so bili čczinčez posejani s črnimi pikami, — zdajci pa so sc pokazali tam Japonci . . . Črne sence so se pomikale od tam navzdol. Skozi daljnogled se vidijo še pravkar na praznih cestah sive meglice. Brez dvoma sc od tam pomika sovražno topničarstvo. Res sc zablišči zdaj pa zdaj v daljavi železna topova cev, kadar razprši veter prah in posveti nanj solnce. Zapazili smo žrela topov in ni še minila ura, ko naenkrat zagrmi v daljavi votlo in pretresu-joče. V višino jc švignila orjaška kroglja, žvižgaje ic rezala zrak, padla na tla in razstrelila se je prva karteča. Ustrelilo se ie kar tja v en dan. Se nekoliko minut — pa jc zopet zadonelo v daljavi, pred nami in za nami so padale karteče, od rumenega polja se je vzdigoval prah in dim in vmes je švigal ogenj. Kot bi koga iskali, ječali in sikali so jekleni kosci. General jc opazoval teren, na katerem smo se nahajali. »Razprostitc sc! . . . Razprostite se!«... Sijajni štab mu jc polnoštcvilno sledil. Skoro gotovo so iih Japonci opazili, kajti kroglic so padale krog njih kot da bi deževalo. Jezdeci so sc razprostrli v dolgo vrsto. Kmalu smo jezdili skozi ozek predor, med dvema zidovoma. Poredkoma jc pokukala čez zid sulica kakega kazaka. V visokem bičevju jc nekaj zašumelo. V trenutku sem zagledal tam nekaj prestrašenih rumenih obrazov in poleg njih sivega osla, ki jc melanholično povešal glavo. Očividno so se v to goščo skrili miroljubni delavci. Solnce je hudo pripekalo, konji so bili premočeni, sopli so težko. »Kaj-le ima toliko opraviti,« mrmral .ie v bližini dolg častnik. »Čemu tu rekognoscirati, sai nam je sovražnik pred očmi.« »N.icga šc ni naskočil Vladimir; in to bi bilo sedaj za nas prav dobro. Oni jc v^naj-hujšem ognju, vpričo japonske pehote opazoval njih postojanke.« »Ti nam postrele konic« . . . »Ali pa celo nas« . . . Kakor bi poklicali začelo je pokati, kot kot da bi se lomilo suho vejevje v Gaoljanu. Mimo nas so žvižgale svmčenke . . . Spredaj sc jc nekomu vspel konj in na mokrem vratu sc jc pokazala rana, iz katere jc curkoma lila kri. »Hej, kazaki! . . . zaklical je general. Par obrazov močnih čeljusti in škilastih oči se jc prikazalo. »Poiščite lopove!« Kakor bi trenil skočili so kazaki v Ga-oljan ali nc tja odkoder se jc slišal strel . . . Cuje sc šuštenje in lomljenje bičevja ... na vse strani se pripogibajo njega glavicc, tresejo se in jočejo . . . Čuj, kaj se glasi? Močan vdarec s kopitom ob trda tla -lajanje vdarjenega psa ... Iz bičcv.ia se je počasi dvignil v zrak sit rejen ptič in izginil v višini . . . Čez dobro uro smo se obrnili. Sovražnik jc zasedel drugo postojanko tako, da ga nismo več videli. Skril se .ie za grmičevjem in za hribi. Toda tudi tam ni počival. Venomer so letele na nas smrt noseče karteče . . . Nekdo jc zavpil toda kakor se nam jc zdelo bolj iz strahu kot bolečine. Hiteli smo k častniku, katerega .ie podpiral sluga, da ni padel raz sedlo. »Kai pa je vam?« Pogledal me jc začudeno, z velikimi očmi, dihal je težko in nehote odpiral usta, kot da bi mu primanjkovalo zraka v brezmejni prostornini. Nato šele sem opazil, da mu padajo od vratu debele rdeče kaplje. »Skoro gotovo prihaja oddelek Vladimi-rovcev,« pristavi prejšnji častnik. »Kako to?« »Rekognosciranje se ic zgodilo z velikimi izgubami« . . . Šc par korakov in došli smo kazakc, kateri so natanko storili, kakor jim jc zaukazal general. Pred sabo so gnali štiri Kitajce, privezane s kitami drug k drugemu. Enakega strahu, kakor sem ga bral s teh rumenih obrazov nisem nikdar pozneje več videl. Ujetniki so bili z glavami drug ob drugega, urno so tekali nesrečniki naprej ramo ob rami. Široko odprte oči so gledale motno, zdajinzdaj se jim .ic izvil iz prsi bolesten vzdih . . . »To je vendar naš učitelj!« . . . Pogledal sem tja. Bil je oni starec, v čigar koči smo sc včeraj ustavili. »In drugi njegovi otroci.« Cel večer so nas gostili, postregli našim ranjencem in starec nam je dolgo nekaj govoril, bržkone v krilatih besedah, čeprav ga nismo razumeli. Ko smo poklicali tolmača, sc je izkazalo, da je v živili besedah govoril učeni Kitajec o dobrotah mirnega in srečnega živ-I cn.ia na svetu Sobica in zraka ne manjka nikomur, ljudje pa sc tepejo, morijo med seboj in umirajo, dočim jih .ic l5og ustvaril, da se med seboj ljubijo in da so srečni. Navedel je mnogo izrekov iz Tao-Dsi. Ko smo mu pa hoteli plačati za kokoši, jajca in pijačo, nas je odločno zavrnil. »Ta ničesar ne vzame,« zagotavljal nas jc kazak, ki ga jc žc od prej poznal, »Zakaj? Ali sc morda kak Kitajec brani plačila?« »On jc s svojimi otroci popolnoma drugačen kot so drugi. Nekoč so skrili nekega naših ranjencev, ko so Japonci tu skozi korakali . . . Pod streho so ga skrili, tam ic ležal. Pozneje so ga častno k nam prinesli. Hoteli smo mu dati 50 rubljev, toda starec je potrkal generala po rami, pogledal je proti nebu in odšel. Pravijo, da dobi svetinjo.« Solnce je zahajalo. Zlati solnčni žarki so padali na zid v Gaoljanu. Po čistem pesku jc tekla mirno bistra reka. Zadaj za vodo so se bliščalc med zelenim drevjem krive strehe kitajske vasi. Cclo dolgo uro smo iskali stanovanja. Nas ic bilo veliko, lii.š pa tnalo. Ko se nam je posrečilo dobiti stanovanja za vse, so šli moji tovariši h generalu. Potrebno jc bilo, da so zvedeli o učiteljevi rodbini in o njem samem tudi generalovi adjutanti. Vsi smo tipali, da po svoji navadi »hvalil« pastirski list ljubljanskega knezoškofa, je pogruntal v svoji teološki bistroumnosti, da škof taji božanstvo Kristusovo. — Saj je vendar pustni torek že precej davno minil! Samozavestno je »Učiteljski Tovariš«, ki blati zakrament sv. pokore s tem, da priporoča Kristanov prevod »Pod spovednim pečatom« — pustil v svet geslo, da pri prihodnjih volitvah učiteljstvo ne bo več nastopalo kot privesa te ali one stranke, ampak samostojno ( ? !), po ukrepu lastnih zaupnikov. »Slovenec« jc čisto modro pristavil: »Kakor bo S. L. S. posojeno, tako bo vračala«. Čudno! Od nje bode učiteljstvo hotelo poboljška, pa ji takorekoč osle kaže. Predaval jc v Ljubljani profesor Gorja-novič o razmerju pračloveka do modernega človeka. Ker je bilo predavanje strogo znanstveno, zato o rodovnem sorodstvu pra-človekovem z »višjimi« opicami noče priznani učenjak nič vedeti. Daljni pravnuki opičjega zaroda in vsi, ki hočejo po vsi sili imeti neke vrste »afno« za svojega pradeda, —- bodo menda nezadovoljni z Gorjanovičem, ali pa bodo trdili, da ni znanstvenik, ali pa da je »klerikalec«. — Razne opičje teorije je resni prirodoslovec zavrgel. Sklenil je svoje predavanje, ne da bi ustregel želji onim, ki so hoteli slišati iz njegovih ust dokaz za svoje daljno sorodstvo z opicami. Shodi »Kmetiške zveze« na Štajerskem vzbujajo splošno zanimanje. Dobro so se obnesli v Slovenski Bistrici, v Slatini in zlasti v Brežicah, kjer je bilo zbranih 400 mož, med njimi 1-1 županov. Govorila sta g. Roškar in dr. Benkovič. »Narodna stranka«, ki je hotela zgago delati, se ic zavezala s socialnimi demokrati. Volivni boj. Zaupnih shodov S. L. S. v idrijsko-cerkniško-logaško-vrhnišketn okraju je bilo že sedem; vsi so bili dobro obiskani. Poročal je v imenu vodstva dr. Krek. Število pristašev S. L. S, je v teh krajih znatno narastlo. - 14 županov višnjegorskega sodnega okraja je poslalo izjavo, da hočejo za državnega poslanca deželnega odbornika Povšeta. — Uradni list je že priobčil razglas, ki razpisuje državnozborske volitve na dan 14. maja. Na volivnem shodu v Kranju je bila soglasno sprejeta kandidatura Demšarjeva. Obenem se je ustanovila tudi »Kmetiška zveza« za kranjski okraj. — Volivni shod socialnih demokratov v Ljubljani v »Mestnem Domu« je bil dobro obiskan. Kristan je navduševal ljudi naj napno vse moči, da zmaga njihov kandidat. No, tako hudo pa še ni! Tržaški cesarski namestnik bo baje kandidiral v Bukovim v državni zbor. - Kandidata Stransky in Reicher sta šla peš na volivni shod pri Ašu, ker ju voznik radi sneženih žametov ni maral dalje peljati. Oba kandidata od tedaj pogrešajo. »Svobedna misel«, tako se pravi nekemu novemu listu, ki se hoče tudi bojevati zoper klerikalizem. Sodbo o tem lističu je izrekel »Slovenec« kratko pa krepko: »Kamor zaide, pustite čez noč in dan okno odprto, da se dobro prezrači«. Več zanimanja! Na občnem zboru »Deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem« je dr. Marn podal zelo obširno poročilo, ki kaže, da se jc društvo pač mnogo trudilo v kratki dobi obstanka ter marsikaj že tudi doseglo. Zanimanja pa še ni dosti za to koristno zvezo. Mnogi, ki društvo zanje praktično dela, to so hoteli, razne občine, gostilničarji, obrtniki, — niti člani niso. Pariz. Spor med Briandom in Clemence-au-jem je poravnan. Pogajanja med vlado in nadškofom pariškim, ki so se bila prekinila radi spora v kabinetu, se bodo nadaljevala. — Listine iz zaplenjenega Vatikanovega arhiva sc bodo vsled posredovanja avstrijskega poslanika vrnile Vatikanu. se jih ne bo tiralo pred vojno sodišče, ampak, da se jih takoj izpusti . . . »Kakšno sodišče!« — se je začudil adju-tant, brkast častnik iz Peterburga. »Kako, katero?« »Te lopove pustiti še pred sodišče!« »Kaj, ali ste jih vi kar tako izpustili?« Nekje s strani se jc slišal strel . . . »Ali ste čuli? Torej tu imate sodbo.« Hiteli smo tja, odkoder se je čul strel. Pravkar je legel na zemljo mrak, nad vodo se je vlačila megla, krog nas so goreli večerni ognji. Nekje je zadonela pesem ... na ažurnem nebu so se lesketale zvezdice, kot rumeni cekini . . . »Kje se je streljalo?« »Ah tam . . . Izdajalci, ki . . . Krenili smo proti močvirnati dolini. Globoko so se vdirala kopita v mehka tla. Krog in krog so ležali kitajski pašniki. Tema; v daljavi, nekje zadonela je navadna, neprijetna žabja godba. Nakrat so konji postali; gledali so v temo in poslušali. Razjaliali smo. V močvirju so ležala, za kite zvezana, na vse strani razmetana človeška trupla. Bluze so bile odpete, rumene prsi gole, široko odprte oči gledale so mrtvo proti nebu. Stari učitelj — z obrazom k tlom, samo on ne gleda zvezdic in zelenih vrhov, domačih pašnikov. Roko ima na hrbtu s stisnjeno pestjo. Krog in krog je močno dišalo po krvi . . . Druzega dne pride vojak in naznani; »Imam čast naznaniti, da sem med re-kognosclranjem v Gaoljanu ujel del Hunhu-zov, ki so streljali na vas. visokost. Dva od njih spadata k zastavonošam kitajskih vojakov in sta ušla iz Chaišou, šest pa jih je prišlo iz Liaohc in so v zvezi z lopovsko družbo Tulisan v Davvanju. Prisilil sem jih, da so izpovedali. da so hoteli vašo visokost in čast- Razpor. Kaže, da bosta nemška in češka socialna demokracija šli narazen, ker se ne ugodi upravičenim zahtevam češkim. Češki demokratje zahtevajo na Dunaju za favoritski okraj češkega kandidata, ker je tam češko delavstvo v večini. — Na Češkem je vseh članov okrog 120.000. Protlkatollška demonstracija v Rimu. Obletnica smrti odpadlega dominikanca Giordana Bruno je dala povod za veliko demonstracijo dne 17. t. m. V resnici je bilo vse le izraz soglasja s preganjanjem katoliške cerkve na Francoskem. Loža je vabila skupaj vse, kar je »svobodomiselnega«. Nasprotniki katoliške cerkve namreč ne morejo videti, kako se tudi na Laškem organizujejo katoličani, kako snujejo delavska, kmetijska, mladeniška društva, posojilnice, šole, konvikte itd. — To jih grize, — zato pa divjajo. V nedeljo, 17. februarja, se je zbralo vse, kar premore loža in niih uslužbenci: anarhisti in socialisti na določen prostor. Vpili so in tulili: »Proč s papežem! Proč z monarhijo! Živela anarhija! Proč z vojaštvom!« V sprevodu je bilo kakih sedem tisoč oseb. Rdečih zastav s črnimi napisi ter črnili zastav z rdečimi napisi je kar mrgolelo. Kjer so srečali kaj »klerikalnega« so žvižgali in rjuli. Pred avstrijsko poslaništvo razgrajači niso smeli. Ostudni prizori so se vršili pred Brunovim spomenikom. Pred Kapitolom je tekla kri. Govorili so anarhisti, socialisti in framasoni, toda poslušalstvo se ni menilo dosti zanje. Tudi po drugih mestih jc spravila loža vse na noge, kar se imenuje sodrga. Katoličani so vsled divjih nastopov brezverske svojati le pridobili. Protidcmonstracijo so vprizorili katoličani s tem, da so nabili po ulicah in razdelili med množice na tisoče izborno sestaviienega oklica, ki opozarja, kam bo zavedlo Italijo tako divjanje in kliče v spomin, da se mora Italija za vse, kar ima vzvišenega, koristnega in lepega zahvaliti katoličan-stvu! Raznoterosti. »Obrambena zveza obrtnikov« .ie imela v nedeljo shod v Škofji Loki. L.oški obrtniki so sc skoraj vsi odzvali povabilu ter bodo postali člani zveze. — Državni zbor nemški je imel prvo sejo dne 19. t. m., ki jo je otvoril cesar s prestolnim govorom. Kat. centrum je izjavil, da jc v najhujši opoziciji proti Biilo\vu in odklanja vsako zvezo z njim. Za predsednika državnemu zboru ie izvoljen konservativec grof Stolbcrg. — Jubilej. 1. junija bo 50 let, odkar so zgradili Južno železnico v Trst. Takrat bo vozil goste slavnostni vlak v Trst. Mraz. Curiško jezero je popolnoma zamrznjeno; parobrodni promet jc ustavljen. V Parizu jc zadnja dva tedna zmrznilo 115 oseb. Vsled influence boleha ondi več tisoč ljudi; samo pismonoš je bolnih 300. Vdovi ruskega admirala Makarova so v Niči tatovi odnesli dragocenosti v vrednosti 100.000 frankov. — Češka koncentracija se je razbila. — Hogat ribji lov so imeli v četrtek v Kvarneru; vjeli so 80.000 kg sardelic. — Socialni tečaj, ki ga jc v Mariboru pretečeni teden priredila S. K. S. Z., je pohajalo redno do 50 vrlih mladeničev in mož. — Nizozemski parnik »Berlin« je zavozil pri Hoek-Svan-Hol-Iatidu na pesek in sc je utopil. Izgubilo je življenje 141 oseb. Godovi prihodnjega tedna: Nedelja, dne 24. februarja: Matija; ponedeljek, 25. februarja: Valburga, Viktorin; torek. 26. februarja: Marjeta Kort., Porfirij; sreda, 27. februarja: Leander, Baldomir, Nestor; četrtek, 28. februarja: Rajmund, Roman; petek, 1. marca: Evdoksija, Albin, Hadrijan; sobota, 2. marca: Siniplicij, Blaženi Karel. Idrijske nouice. i Zaupne shode smo imeli po naši okolici. Dr. Krek je pojasnjeval povsod, kakih inisli jc nike vašega štaba postreljati. Prosim, da mi zaukažete, kam naj peljem ujetnike, ker jaz od svojih petdeset mož ne morem nikogar pri njih pustiti.« In general je zapovedal: »To se pravi, da ie bil učitelj s svojimi otroci nedolžen. Škoda! S Hunhuzi naredite kratek proces, ne pustite jih pred sodišče, kajti sedaj ni časa, da bi se ukvarjali ž njimi in zadrževali ljudi od predpisane dolžnosti. Saj je vendar vojska.« Pismo Boltatugo Pepela. Gespud redehter! Jest na vem, kua je Cankari u glava padi, de se je šou izprefesarju norca delat, ke nisa le-terata, za Matičnga t i tajnika na- —7T", stavi. Men se tu nč čudnga na zdi. kc vem, de u znou edn k se na mašinc zastop, tud en dru-štu bolš furat, kokr pa en tak, k na zna dru-zga, ket štilčk u rok držat in pu puperi kraclat. Zdej en cajt je Cankar tak, de usacga ugrizne, če ga Ic more in s na morm tu drgač pujasnt, kokr dc Cankar šc ni mou nč iz zobozdrav-nikm za upraut, zatu pa lohka in tku rad grize. Nej le pride enkat dohtar Bretlne u roka, ga u že vesele meniu za grizt. Pa jest na vem, kuku in kdaj jc ratu Cankar tak; sej učas. S. L. S. Ker bo 28. februarja v Ljubljani glavni zaupni shodi naše stranke, so bili pripravljalni shodi zelo umestni. Zakaj menda se je malo-kje toliko govorilo proti Slovenski Ljudski Stranki, kakor v našem koncu. Povsod so strašili s pošastjo »klerikalizma« in strašnimi »klerikalci«, tako, da je bilo že marsikateremu nasprotniku preveč. Dr. Krek je napravil vsled tega zaupne shode v Ledinah, Črnem Vrhu, Spodnji Idriji, Idriji in na Vo skem. Razlagal je pomen sedanjih volitev in načrt S. L. S., ki hoče poslance raznih stanov. Povsod so mu pritrjevali, kar jc najboljše znamenje zaved-nesiti. Shodi so bili izborno obiskani od naših somišljenikov. Celo nasprotniki so hoteli na naše zaupne shode, kar dokazuje Kristanovo pismo, ki ga objavimo. i Socialni demokrati pišejo: »Velerodni g. dekan! Cuje sc, da že več dni prebiva v našem delavskem mestu veleučeni sociolog g. dr. Ev. J. Krek. Idrijskim delavcem bi bilo prav ljubo, ako bi mogli enkrat slišati slavnega dr. Kreka, o katerem so že toliko brali. Čudimo se sicer, da se dr. Krek skriva pred delavstvom, saj je vendar nekak »voditelj delavskega gibanja v zmislu krščanskega socializma«. Oprostite siccr, če to pišemo, ali — neko skrivnostno, tajinstveno šepetanje o delavskem dr. Kreku, ki ima v navadnih delavnih dneh shode po farovžih v naši okolici, nas sili, da smo dali izraza našemu začudenju. Mi bi Vas s tem prosili, da nas izvolite povabiti, oziroma dati nam vabilo na Vaš shod, da bomo mogli biti deležni shoda in govorov, oziroma debat na istem. Za dostojno vedenje naše Vam ni treba garancij, ker smo socialni demokratje vedno prijatelji svobodne besede. Odgovora brzo pričakujoč, za odbor soc. dem. organizacije: Rupnik, Kristan, Brus, Straus.« i Naš odgovor: »O. dekana ni doma. Zato si usojam odgovarjati Vašemu pismu podpisa-nec, da je moje začudenje pač večje, nego Vaše. Kakor imate Vi svoje zaupne sestanke, jih imamo tudi mi, in kakor Vas mi pri Vaših pustimo popolnoma pri miru, pustite nas tudi Vi pri naših. Priložnosti za medsebojne debate bomo imeli dovolj pri javnih shodih, ki jih bo tudi naša stranka prirejala v Idriji in drugod o priliki volivnega boja. O dr. Kreku vem le, da dosedaj še ni imel nobenega shoda po farovžih in da se nič ne skriva. Kaj je namen njegovemu bivanju v naši okolici, je njegova reč, kakor je tudi zaupen shod naše stranke edino le naša zadeva. Za katoliško politično društvo: Leop. Lapajne.« i Zakaj nismo pustili v Idriji socialnim demokratom širokoodprtih vrat na naš shod? Po pravici povemo, da se nam jc zdelo sploh jako čudno, kaj da silijo na dr. Krekov zaupni shod, ko so vendar dobili uljuden odgovor na svoj neprevljuden dopis. Javne shode napravi naš kandidat, ko bo postavljen dne 28. t. m. Vsaka stranka ima pravico zase dogovarjati se o kandidatu, predno je ofici-jelno proglašen. Tako so pač napravili tudi soc. demokratje,'kakor mislimo. Vsilili jim ga pač niso, ne da bi bil kak razgovor preje z volivci. Ko so se socijalni demokrat e razgo-varjali o svojem kandidatu, ni nihče od nas silil k njim, prav tako smo pa tudi mi v tej strogo strankarski zadevi prav radi pogrešili voditelje socijalnih demokratov, kaj šele,' da bi jih vabili! Vemo pa, da pride naš kandidat, ko bo proglašen, v Idrijo in napravi shod, kamor bo prišel lahko tudi Kristan, ako bo želel, upamo pa tudj obenem, da bodo imeli Kristan in njegovi tovariši z našim kandidatom, ako bo izvoljen za poslanca, še pozneje dostikrat priliko razgovarjati se. i Shod .ie imel Kristan v Spod. Idriji v nedeljo 17. februarja. Glavni »futer« so bili seveda duhovniki, ki jih je obiral po vrsti. Dober tek! Nekaj mu pa vendar povemo. Pravil jc na shodu, da so v Ledinah nekega soc. demokrata s shoda vrgli. Ni res, Tonček. Vsi, ki so bili na shodu, in teh ni bilo malo, lahko tekat kc je u sedma jeralka hodu, ke sma šc skp u jeralka hudila, on iz buklam, jest pa iz kangla, ke sm hausmajstre iz jeralke mlek iz Kudeluga nosu, je biu bi puhlevn, zdej je ratu pa tak, de ni za nekatnr. Mende sc je preub-jedu, de zdej tku bezla. Kaj misl Cankar, de je Matica za tu tlela, de u leterate vn zdržvala, dokler je še kcj penzjunistu brez pustranskega zaslužka? Na bod na sitn! Matica prau leterate: zdej piš za nas ene bukle, ke uš iz tistm pisajnam fertig in plača zain putegnu, pol pa še nas piš — in zadeva je rešena! Druzga vnder leterati nimaja za pugtrvat. Matica je pa tud vesela, dc jc dubila enga tacga čluveka, de zna dobr pisat in brat, čc prou ni leterat; drgač b mela tak fret, kokr ga je mou žensk društu, ke ni mogla predsednea vsga govora, ke ji ga je mož pisu, pr občnm zbore prebrat, de je glih usred ubtičala in se začela čez sojga mužakarja jezet, ke tku grdu piše, de negave šrifte še puštaberat na more. Kokr uni sami veja, gespud redehter, je ta prva naša doužnost, starast spuštvat in ja pudperat, ta mlad pa nam nč mar na greja. In čc en društu, al pa ker druh res tud starast spuštuje in ja pudpera, jc tu lepu in nas more veselet. Du zdej sma se šc zmeri tega držal: usak našh Idi, k je u služb umagu in ni biu za nuboiia raba več, jc dublu kej tacga za upraut, de ni mou nč za upraut, sam de je še ene par krajccrju zaslužu. Lc puglcjma gasfabrka, Slu-venska Matica in tku naprej 1 A ni tu prou in lepu? Puglejma sam dohtar Taučarja! K je umagu in se tku iz pulitka zdelu, de res ni več za nubena raba, pa sa ga naredi za maršala in tku ti zdej nosu namest leberalnga purajklna, maršalska palca u rok in iz no kumanderu, če že druge ne, pa ^saj tiste, k se mu boja ku-nianderat pusti. Cez tu se vnder nubedn pa-metn člouk na more gor držat; sam Cankari ni prou! Sam Cankar če nit use drgač, use narobe! Men sc tu za mal zdi m prou gvišn spričujejo, da niso nikogar s silo odpravili. Ako pa je kdo odšel, ker mu ni ugajalo, radi tega pač ne morete reči, da bi ga bil kdo »ven vrgel.« V Idriji so socialni demokratje zasto-pili stopnjice v dvorano, pa jih še niso »ven metali«, nasprotno, celo k našemu zaupnemu shodu v Idriji je prišlo par socijalistov, kakor so pravili. Ker pa so se vseskozi dostojno vedli, nobenemu ni padlo v glavo, da bi jih bil kdo preganjal. Kdor pa misli, da bo morda cclo povabljen na naših društvenih shodih klical soc. demokraciji »živijo«, naj pa Ic zunai ostane, in če se piše tudi Anton Kristan! Tako mislijo vsi naši možje. i Vatikan in druga papeževa posestva zelo bodejo Kristana. V »Slovencu« je že bilo enkrat o tem par besedi. Naj navedemo še. kaj piše v četrti izdaji knjige »Italicn von den Al-pen bis Neapel« 1. 1899 K. Baedeker potem, ko je povedal zgodovino zidanja vatikanske palače. Na strani 264. beremo dobesedno: »So bat jetzt der Palast 20 Hofe und etwa 1000 Stile, Kapcllen, Zimmer. Von diesen dient nur ein kleiner Theil der Hofhaltung des Papstes, der bei vveitem grossere enthaltPrachsale und Sammlungen.« Po slovenski bi rekli: »Tako ima palača sedaj 20 dvorišč in blizu tisoč dvoran, kapel, sob. Od teh jih le majhen del porablja papežev dvor, primeroma mnogo večji del obsega dvorane in zbirke. Ako Kristan ve, da soa tc številke in podatki napačni, naj se obrne na imenovanega založnika v Lip-skem, da popravi knjigo, nam pa naj ne očita laži, ko povemo vir. Šicer pa je za avstrijske državnozborske volitve vseeno, ali ima Vatikan eno ali pa stotisoč sob. Zaradi Kristana prav gotovo nc bo papež začel palače podirati, ker ni njegova, ampak cerkvena last. Prav tako so velikanske umetniške zbirke, ki so velike vrednosti, a prav nič ne neso, katoliški cerkvi v čast. Tudi Kristan in vsi njegovi tovariši bi ji morali javno hvalo izrekati, ker je tako gojila umetnost. Seveda tega mož ne bo storil, ker bi bilo potem zabavljanja konec, in bi sc tudi sam ne spodtikal nad tem, če ima Vatikan 1000 sob, marveč bi poromal v Rim, ogledal si bogate vatikanske zbirke in končno vzdihnil: Škoda, ker ni Vatikan še enkrat večji! Kristan bi bil zopet katoličan. i Pričakovali smo, da bode »Naprej«, oziroma g. Kristan na shodih pojasnil, zakaj je rudarska »Unija« na Dunaju pozabila na rudarje, ko se jc šlo za zvišanje plač državnim uslužbencem, l^še siccr zadnji list, da'so bile uradniške plače baš radi tega tako hitro in ugodno rešene, ker »uradništvo tvori velik kontingent volivcev«. Ni slab dokaz! A obr-nimo ga na socialne demokrate. Oni se vedno bahajo, da imajo mase za seboj, da so bataljone delavcev vodili v boj za splošno in enako volivno pravico. Take mase, toliko bataljonov so vendar še večji kontingent volivce\ , kakor vsa uradniki skupaj. Ako se je toraj za uradnike, ki tvorijo velik kontingent volivcev tako ugodno in hitro rešilo izboljšanje, koliko lažje in hitrejše bi se bilo doseglo za državne delavce! Saj s temi so solidarni tudi drugi delavci .Na shodih pa g. Kristan le govori, koliko sob ima papež, koliko premoženja katoliška cerkev, kako blagostanje bode za delavca, ko se upclje svobodna šola in svobodni zakon. Ni čuda, da so nekateri že do grla siti zabavljanj in pravijo, da ne pridejo na shode, če bode Kristan zopet isto ponavljal, kar so že tolikrat slišali. i Južno vreme torka in srede je odvzelo mnogo snega, a v marsikaki hiši precej pona-gajalo. V nekaterih stanovanjih ni držala ne streha, ne zid. i Umrla je 20. t. m. ponoči nagloma žgal-niškega paznika gospoda Fr. Biz;aka soproga Katarina. Poko.inica je bila žena dobrega srca, ki sc je tudi zelo zanimala za vse naše delovanje zadnjih let. Gospodu Bizjaku izrekamo iskreno sožalje, rajna pa naj počiva v miru! ga naum volu za državnga puslanca, ampak desetkat raj dohtar Kama, ke use tu sprevid in pudpera iz ta največnio ajfratn dohtar Taučarja. dc ukul na pade. Jest mam zdej ta zadn cajt res sama jeza in žalast na tem svet! Dobrga pa prou nč! Ce me edn na jezi, me pa ta druh; al se pa kej druzga tacga prmer, de čluveka u žalast sprau. Kuku sm se jest letaš že veseliti, de uma pu let cesarju spumink pustavl; de uma mel spet tak lontak pu Iblan, kokr sma ga mel tekat, ke sma Prešerna pustaulal; na pa je šlu use skp rakam žvižgat. Tist majstr na Dimi, ke sa mu dal spumink za cesarja zdelat, jc faleru, pa sa mu spumink zarebil. A se ni tu za jezet? Gespud žepan sa se že troštal spet kašne medalje, kedr u stavu ta spumink. zdej je šla pa medalja pu vod in gespud žepan uja mogl še zmeri ubiskvat veselice in slau-nast tku ajnfoh, brez usacga križa in medalje, kokr du zdej, tku dc člouk nazadne res na ve, kdu je prou za prou žepan, kokr se je prpetl letaš Sukolm na nhn maškarad, ke sa naredi Zancke špalir, ke je pršou u zol, k sa mislel, de je on iblansk žepan, kc ga vidja zineri na rotuž za tistm uratm sedet, na kereh je gor zapisan: žepan. Ke je pa pršou res ta prau žepan iz duša in telesam, se pa še nubedn zmenu ni. Zancka je ta sukolsk sprejem in skazvajne časti tku naudušu, de se je nazadne use glih udloču, de u kandederu za leberalnga puslanca iblanskega mesta. Vidja, gespud redehter! Učash tud kašna zmota prou pride in je h nuc ldem. *Kulk cajta sa leberalci štedcral, ki b urajmal kašnga čluveka, de b ga pustavl za sojga kandedata, pa use zastoju! Zdej ga pa maja kar naen-kat, in tu brez usake muje. Tu morm rečt, dc maja tc leberalci sreSu na tem svet, če sa prou nehter krulou na mežganeh, čc uja mel tud na unmo svet taka sreča, pa na vč Boltatu Pepe iz Kudeluga. a. priloga 45. ttev. »Slovenca" dne 23 |februarja 1907. Volivci, pozor! Volitve za državni zbor je vlada razpisala dne 19. svečana in se bodo vršile v torek, dne 14. maja, potrebne ožje volitve pa v četrtek, dne 23. maja. Sieer smo s\ oj čas obširno pisali o zakonih, s katerimi se uvede novi red za volitev ter določijo kazni v varstvo volivne in zborovalne prostosti, vendar podamo še skupen pregled teh zakonov v poduk županom, članom volivnih komisij in volivcem sploh. Bodoča poslanska zbornica bode štela 516 članov; od teh jih dobi Kranjska 12. Novi volivni okraji, ki bodo volili po enega poslanca. so: 1. Mesto Ljubljana. 2. Sodni okraj ljubljanska okolica. 3. Sodni okraji Radovljica, Kranjska gora, Tržič. 4. Sodna okraja Kranj in Skofja Loka. 5. Sodna okraja Kamnik iu Brdo. 6. Sodni okraji Vrhnika, Logatec, Idrija, Cirknica. 7. Sodni okraji Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava, Lož. 8. Sodni okraji Litija, Višnja gora, Radeče. 9. Sodni okraji Krško, Kostanjevica, Mokronog, Trebnje. 10. Sodni okraji Vel. Lašče, Ribnica, Zu-žemperk brez selške občine Smuka in iz kočevskega sodnega okraja občine Banja Loka, h"ara in Osilnica. 11. Sodni okraji Metlika, Rudolfovo brez občin Poljanice in Cermošnjice, Črnomelj brez občine Planina. 12. Sodni okraji Kočevje brez občin v desetem volivnem okraju, dalje občine Poljanice, Cermošnjice, Planina in Smuka. Kdo sme voliti? Voliti državnega poslanca sme: 1. Kdor je avstrijski državljan, to je, kdor ima v Avstriji domovinsko pravico. 2. Kdor je moškega spola. Ženske ne smejo voliti, ne osebno, nc po zastopniku. 3. Kdor je bil isti dan, ko so bile volitve razpisane, najmanj 24 let star. 4. Kdor je v občini, kjer hoče voliti, isti dan, ko so bile volitve razpisane, bival vsaj eno leto. Kdor torej šele na dan volitve biva eno leto v občini, nima pravice voliti. 5. Kdor po zakonu ni izključen od volivne pravice. Kdo pa je izključen? Po § 8. volivnega reda so izvzeti, da ne smejo voliti: 1. Vojaki, ki služijo. Kdor je na orožni vaji, sme biti voljen, toda voliti ne sme. 2. Osebe, ki imajo varuha ali so pod ku-ratelo. Ako je n. pr. sodnija koga zaradi za-pravljivosti postavila pod varuštvo ali kura-telo, nima pravice voliti, četudi jc 24 let star, avstrijski državljan in biva nad eno leto v občini. 3. Osebe,ki uživajo preskrbo iz javnih ali občinskih sredstev ali sc vzdržujejo v zavodih za uboge, ki so v zadnjem letu pred volitvami uživale preskrbo ubogih in sploh osebe (berači),ki se preživljajo ob javni dobrotlji-vosti. Pod to točko pa nc spadajo: Podpore" iz bolniških blagajn, rente za nezgode, starost in onemoglost,dohodki invalidov, oproščenje šolnine, obdaritve z učnimi sredstvi, ustanove ali podpore vsled ognja, toče, povodnji itd. 4. Osebe, o katerih imovini ie razglašen konkurz, dokler ta ni končan. 5. Osebe, ki so bile obsojene zaradi hudodelstva ali prestopka tatvine, poneverjenja, goljufije, oderuštva in podobnih dejanj. Kdor je bil torej obsojen zaradi kakega hudodelstva ropa, uboja, javne nasilnosti, razžaljenja veličanstva na manj ko pet let, še pet po prestani kazni nima pravice voliti; kdor pa je dobil pet ali več let, dobi volivno pravico šele čez deset let. Kdor jc bil kaznovan zaradi podlega prestopka (goljufije, tatvine itd.), dobi volivno pravico čez tri leta po prestani kazni. Kdor pa jc bil kaznovan radi prestopka proti varnosti časti, radi tepeža, prepovedane vožnje, žalitve straže itd., sploh ne izgubi volivne pravice. 6. Osebe, ki so bile kaznovane po bram-benem zakonu, tri leta ne smejo voliti. Tisti torej, ki pobegnejo pred vojaško službo, ki se nalašč poškodujejo, da niso zmožni za vojaško službo. 7. Osebe, ki so pod policijskim nadzorstvom ali v prisilni delavnici. Tri leta potem ko preneha policijsko nadzorstvo ali so bili izpuščeni iz prisilne delavnice, zopet dobe volivno pravico. 8. Osebe, katerim je sodnija vzela očetovsko oblast nad otroci, dokler so otroci pod tujim varstvom, na vsak način pa tri leta po sodni odredbi. 9. Osebe, ki so se pregrešile zoper zakon o varstvu volivne svobode. O tem zakonu govorimo pozneje. Vendar pa tudi isti volivec, ki ima sicer vse pogoje za volivno pravico, nc tnore in ne sme voliti, ako jc izpuščen v volivnem imeniku. Zato naj vsakdo pogleda v volivni imenik, če je vpisan. Ako ni. zahteva naj svoj vpis še o pravem času. Vsakdo more lc osebno voliti; pooblastila so neveljavna. Vsak volivec ima en sam glas. Kie se voli? Vsakdo voli v isti občini, v kateri je vsaj že eno leto stalno bival do dne, ko jc bila volitev razpisana, torej do 19. svečana 1907. Kdor pa je imel v tem letu več bivališč, sme voliti v tisti občini, kjer ima kako javno službo (n. pr. profesor, ki poučuje v mestu, stanuje pa izven mesta) ali kjer izvršuje svoj stanovski posel (n. pr. obrtnik) ali, če se tudi ta določba, ne more uporabiti, kjer je imel v tem času glavno bivališče. Če pa sc tudi te določbe ne morejo uporabiti, more si volivec sam izbrati občino, kjer biva in kjer hoče tudi voliti. Ali mora vsakdo voliti? Zakon določa, da sme deželni zbor skleniti, da mora vsak volivec tudi v resnici voliti, sicer bi bil kaznovan. Doslej pa: še noben deželni zbor, koder bivajo Slovenci, ni sklenil volivne dolžnosti. Vendar pa žc vest veže vsakega krščanskega, slovenskega volivca, da se udeleži volitve in nc izgovarja s praznimi izgovori. Kdaj se voli? Voli sc povsod na en dan. O dnevu in času volitve se obvestijo volivci po deželnih uradnih listih iu pa po razglasih, ki se morajo nabiti v vseh občinah in na voliščih. Kakor smo že omenili, bodo letos povsod volitve 14. maja. Le za Galicijo in Dalmacijo veljajo druge določbe. Volivski imeniki. V vsaki občini mora župan vse volivce zapisati v volivne imenike po abecednem redu, njih posel ali stan in pa stanovanje. Vsak župan mora napraviti vsaj dva volivna imenika. En izvod ostane tudi po volitvi pri županu, kier ga sme vsak čas vsakdo vpogledati in iz njega tudi delati izpiske. Ta nova določba .ie jako važna, ker posamezne politične stranke se morejo vsak čas poučiti o številu in razmerju volivcev v dotični občini. Kaj mora župan storiti? Ko je župan sostavil vsaj dva enaka volivna imenika, mora oba poslati svojemu okr. glavarstvu, magistrat glavnega mesta pa deželni vladi. Okrajno glavarstvo, oziroma deželna vlada popravi mogoče nepravilnosti ali napake v imenikih iu potem vrne izvod županu nazaj. Zupan mora sedaj razpoložiti imenik štirinajst dni v občinski pisarni, obenem pa razglasiti v vseh katastralnih občinah dan, ko se je imenik razgrnil, in pa ure, ko more vsakdo skozi teli štirinajst dni pogledati v imenik ter si iz njega delati zapiske. V imenik pa sme pogledati vsakdo, ali je volivec v dotični občini ali ue. Občine z več ko 5000 duš. Po zadnjem ljudskem štetji: je na Kranjskem sedem občin, ki štejejo nad 5000 prebivalcev. Te občine so: Ljubljana, Cerklje pri Krškem, Cirknica, Idrija, Krško, Šmihel-Stopiče in Vrhnika. Za te občine so v S 12. novega volivnega reda posebne določbe. Prvič mora v teh občinah volivski imenik biti razpoložen na vpogled vsak dan osem ur. Dalje ima vsakdo pravico, tekom osmih dni po razpisu volitev, torej do torka, dne 26. t. mes., naznaniti županstvu, da sc mu od početka reklatnacijske dobe proti povračilu stroškov izroči en izvod volivnega imenika. — Vsak naročnik imenika se obveže, da spre.i-nie in plača stroške, ki odpadejo na izvod imenika. Prvi teden po preteku za naročilo določenih osem dni, torej do torka 5. sušca, mora naročnik imenika plačati polovico približnih stroškov, siccr se na naročilo nc ozira. Druga polovica stroškov sc plača, ko sc sprejme imenik. Od naročnika more županstvo izterjati stroške potom politične eksc-kucije. Pod istimi pogoji se morejo zahtevati morebitni dodatki volivnemu imeniku. Nepravilnosti v imeniku. Dvojne nepravilnosti so mogoče v volivnih imenikih. Ali so izpuščene osebe, ki imajo pravico voliti; ali pa so vpisane v imeniku osebe, ki nimajo volivne pravice. V obeh slučajih sme vsak volivni upravičenec dotične skupine pismeno ali ustno zahtevati pri županstvu,da se imenik popravi. Kdor je torej prepričan, da sme voliti, pa je izpuščen iz imenika, more pri županu vložiti pismeno ali ustno pritožbo ali reklamacijo. Enako pritožbo more vložiti tudi za druge volivne upravičence. Vsakdo tudi lahko zahteva, da se črtajo iz imenika osebe, ki nimajo volivne pravice. Kako se napravi reklamacija? Kakor smo že rekli, pritožba ali reklamacija sc napravi pri županu pismeno ali ustno, in siccr za vsak slučaj ali vsako osebo posebej. Ce se hoče kdo pritožiti, da sam ali drug volivni upravičenec ni vpisan v imeniku, mora sc dokazati, da je spolnil 24. leto, da je avstrijski državljan in da biva v občini najmanj eno leto. To se dokaže z rojstnim ali domovinskim listom in potrdilom županstva ali gospodarja o bivanju. Vsa ta dokazila iu vloge v rcklaniacijskem postopanju so koleka proste. Ako kdo reklamaciji nc priloži teh dokazil, more župan njegovo pritožbo kratko-malo odbiti. Če ie kak neupravičencc vpisan v imeniku, mora sc povedati vzrok, zakaj naj sc črta. Zupan pa mora osebi, ki naj sc črta iz imenika, dati priložnost, da v teku 24 ur izreče svoje mnenje pri županstvu ali glavarstvu. Kdaj se pritoži? Pritožba ali reklamacije sc vlagajo pri županstvu ali tudi pri glavarstvu tekom štirinajstih dni od dneva, ko je bilo v občini razglašeno, da jc imenik razpoložen. V slučaju pa, da je vpisana v imenik oseba, ki je izgubila avstrijsko državljanstvo, ali iz drugih gori na- štetih razlogov nima volivne pravice, mora jo okrajno glavarstvo še 24 ur pred volitvijo črtati iz imenika in to naznaniti županu, da popravi tudi svoi imenik. Zupan sam po preteku reklatnacijske dobe ne sme popravljati imenika. Vse pritožbe ali reklamacije mora župan najpozneje v treh dneh naznaniti glavarstvu, od katerega dobiva navodila. Ce okrajno glavarstvo zavrne pritožbo, sme se v treh dneh napraviti priziv na deželno vlado. Proti odloku deželne vlade ni dovoljen priziv. Vzorec pritožbe. Županstvu jia Vrhniki 1 Gregor Mišmaš, star 26 let, rojen v Am-brusu ter tudi tjekaj pristojen, bivam že poldrugo leto stalno na Vrhniki kot pomočnik pri slikarju g. Ogrinu, kar dokazujejo priloženi rojstni in domovinski list ter izpričevalo mojega gospodarja. Ker imam torej pravico za volitev državnega poslanca v tem kraju, prosim, da sc me vpiše v volivni imenik in ta moja pritožba predloži tudi c. kr. okrajnemu glavarstvu za ljubljansko okolico. - Na Vrhniki. dne 8. sušca 1907. Gregor Mišmaš. Ako je vpisan neupravičencc, glasila bi sc pritožba: Županstvu v Idriji! Pregiedovaje volivni imenik občine idrijske sem zapazil, da je vpisan med volivce tudi Jernač Kozoprsk, hlapec pri Slonu, ki pa ni avstrijski državljan in tudi ne biva še eno leto v Idriji. Prosim torej, da sc ta Kozoprsk izbriše iz imenika. — Idrija .... — Miha Strošan. Vzorec za priziv. Če se pritožbi ne ugodi, dopusten je priziv na deželno vlado tekom treh dni. Tako bi n. pr. gori imenovani Gregor Mišmaš napravil priziv tako-le: C. kr. okr. glavarstvo za okolico ljubljansko v Ljubljani. S tamošnjint odlokom z dne 14. sušca t. 1. se ni ugodilo moji pritožbi, da naj se me vpiše v volivni imenik vrhniške občine za državno-zborsko volitev. Proti temu odloku vlagam priziv na c. kr. deželno vlado v Ljubljani in se sklicujem na dokazila, ki sem iih priložil žc pritožbi na tamošnje c. kr. okrajno glavarstvo. Ker sc iz teh dokazil razvidi, da sem upravičen voliti za državni zbor, naj sc moj priziv predloži c. kr. deželni vladi, ki naj blagovoli ugoditi temu prizivu. Gregor Mišmaš. Taki prizivi se morejo tudi ustno podati na zapisnik pri glavarstvu. Kaj dobi vsak volivec? Vsak volivec, ki jc vpisati v imenik, dobi od okrajnega glavarstva izkaznico ali iegiti-macijo in glasovnico. Na izkaznici jc tekoča številka iz volivnega imenika, ime in stano-vališče volivca, kraj, dan in ura volitve. Glasovnica mora imeti uradni pečat z opombo, da je glasovnica neveljavna, ako nima uradnega pečata. Glasovnice in izkaznice dostavi glavarstvo volivcem na dom po županstvu ali po pošti. Če bi se izgubila glasovnica ali izkaznica, more volivec drugo dobiti pri županstvu ali pri glavarstvu, na dan volitve pa pri volivnem komisarju. Ako se volivcem niso mogle dostaviti izkaznice in glasovnice vsaj 24 ur pred volitvijo, more se volivcem javno razglasiti, kje se dobe še pred volitvijo. Posebno je treba paziti na izkaznice. Kdor nima izkaznice na dan volitve, ne more voliti. Pač pa more še na volišču dobiti glasovnico od volivnega komisarja. Tudi za morebitne ožje volitve veljajo le uradno izdane izkaznice in glasovnice. Na dan volitve. Vsak volivec nai gre na dan volitve ob določeni uri na volišče. Vzame naj seboj izkaznico in glasovnico. Na glasovnico naj žc doma zapiše krstno in družinsko ime tistega, ki ga hoče voliti za poslanca, dalje njegov poklic ali stan in bivališče. Če pa ti .ie morda že kdo zapisal ime kandidata, ki ga nočeš voliti, potem prečrtaj to ime in zapiši tistega, ki ga ti hočeš voliti. Volitev komisije. Volitev vodi v vsaki občini posebna komisija, ki šteje v občinah do 1000 duš pet članov, v večjih pa sedem. Dva, oziroma tri člane komisije voli občinski odbor, ravno toliko pa volivni komisar, ki ga imenuje okrajno glavarstvo, že izbrani udje potem volijo petega, oziroma sedmega člana. Ako se udje tudi v drugič ne zedinijo za petega, oziroma sedmega člana, imenuje ga komisar. Udje komisije potem izmed svoje srede z večino glasov izvolijo predsednika, ki vodi volitev. Pri enakosti glasov odloči žreb. Pravice komisije. Tako sestavljena komisija prevzame volivski imenik in glasovni vpisnik. Najprvo volijo člani komisije. Nato se vrste volivci, ki imajo izkaznice. Komisija razsoja z večino glasov: 1. Če jc dvomljivo, ali sc glasi izkaznica na pravega volivca. 2. Čc je dvomljivo, ali je oddani glas veljaven ali ne. 3. Če kdo navzočih ugovarja proti volivni pravici kakega volivca. Predsednik komisije glasuje le tedaj, če ie na vsaki strani enako glasov. Volivni komisar pazi na mir in red pri volitvi, siccr pa sc ne sme vtikati v volitev. Čc komisar morda zapazi kako nepravilnost, more takoj ugovarjati; komisija pa precej odloči o tem ugovoru, preden se nadaljuje volitev. Kako se glasuje? Vsak volivec stopi pred komisijo ter najprvo izroči izkaznico predsedniku. Ta glasno prebere ime volivca, nato pa prevzame glasovnico in jo vrže v posodo neodprto, kakor mu jo c podal volivec, da nihče ne more či-tati na glasovnici zapisanega imena. Ko ic volivec oddal glasovnico, zabeleži se to v volivnemu imeniku v posebnem raz-prcdclku, v glasovniku pa se vpiše ime volivca. Volitev se začne in konča ob določeni uri. l isti volivci pa, ki so prišli na volišče, še preden ie pretekla določena ura, se ne smejo izključiti od glasovanja; isto velja za volivce, ki čakajo v čakalnici, ki jo določi komisija, ali pa neposredno pred voliščem. Zaupniki. Če žele stranke, da imajo med volitvijo na volišču svoje zaupnike, morajo jih okrajnemu glavarstvu naznaniti, da izbere dva do pet, v večjih mestih do deset teh zaupnikov. Ti imajo pravico ined volitvijo izjaviti volivni komisiji, če imajo o kakem volivcu dvome, ali ima pravico voliti in ali je res tisti, ki je zapisan na izkaznici. Te dvome in ugovore pa imajo pravico izražati tudi drugi navzoči volivci, toda predno je volivec oddal svojo glasovnico. Na volišču. V prostor, kjer se voli, smejo le volivci, ki imajo izkaznice. Kdor je oddal glasovnico, mora takoj iz volivnega prostora, da ni gneče. Okrajno glavarstvo ali volivni komisar sme tudi odrediti, da se volivci lc posamezno spuščajo v volivni prostor, čc to zahteva red. Agitacija prepovedana. Med volitvijo jc strogo prepovedana vsaka agitacija v volivnem prostoru, v poslopju, pa tudi v bližnji okolici poslopja. To bližnjo okolico določi glavarstvo. Kako se konča volitev? Ko .ic volitev končana, kar mora naznaniti predsednik, prične se štetje glasov ali skrutinij. To štetje glasov je tajno. V prostoru smejo biti le komisija, komisar, zapisnikar in oni zaupniki strank, ki jih je določilo glavarstvo. Predno se prično šteti glasovi, mora predsednik premešati glasovnice v posodi. Nato en član komisije razgane vsako glasovnico posebej in izroči predsedniku, ki jo glasno prečita in pokaže tudi drugim članom komisije. Dva člana komisije pišeta vsak v svoj glasovni vpisnik glasove kandidatov. Končno podpiše o vsi zapisnik, ki se z vsemi vol. spisi zapečati ter izroči komisarju, ta pa ga pošlje komisarju glavne komisije. Volivna svoboda. Da se pokaže pri volitvah prava, svobodna volja volilcev, je državni zbor sklenil še posebno postavo, ki naj bi strogo varovala svobodo volitev in shodov. Ze doslej so bila kaznjiva razna dejanja, ki so kršila prostost volitev za državni in deželni zbor, občinski in okrajni zastop. Nove določbe pa so šc mnogo ostrejše, zato naj si jih volivci dobro zapomnijo, ker veljajo tudi za volitve v cestne odbore, šolske svete, bolniške blagajne itd. Ako sc bodo te določbe primerno izvrševale, potem bode zagotovljena čistost volitev. Pogoj kaznivosti raznih dejanj je zloben namen in trezen premislek. Strogo kaznjiva so naslednja dejanja: Podkupovanje. Ta pregrešek stori, kdor ponudi, obljubi ali podeli kak dobiček v denarju ali drugi imovini volivcu ali pa kaki tretji osebi, da ne voli ali da voli v gotovem smislu. Ako n. pr. kdo komu obl ubi boljšo službo, posojilo ali sploh karkoli, da bi ta volil po njegovi volji, zakrivi pregrešek podkupovanja. Ta pregrešek se kaznuje s strogim zaporom enega do šest mesecev. Ravnotako pa more biti kaznovan tudi podkupijencc, ki je zahteval, sprejel ali si dal obljubiti kak dar ali dobiček. Piiača. Skoraj povsod sc je udomačila razvada, da stranke s pijačo in jedjo vabijo volivce v svoj tabor. Zato novi zakon strogo prepo-vedu e na dan volitve v gostilnah ali drugih javnih prostorih brezplačno ali le za navidezno plačilo volivcem deliti pijačo ali jedila. Ako sc politična oblast* prepriča, da sc to dejanje more smatrati za podkupovanje, kaznuje prestopek z globo 10 do 200 kron. Sila. Kdor s silo nastopi proti kakemu volivcu ali njemu bližje Stoječi osebi (starišem), z namenom, da se nc udeleži volitve ali da glasuje v gotovem smislu; Kdor s tem namenom volivcu ali njegovim sorodnikom prizadene škodo na telesu, prostosti, časti, na premoženju ali dohodkih, oziroma kdor samo preti s takimi stvarmi; Kdor volivcu ali njemu bližnji osebi z istini namenom zapreti ali stori drugo občutljivo škodo, n. pr. če dcloda avcc zapreti delavcem, da iih odpusti iz službe, ali čc uradni predstojniki pritiskajo na podrejene uradnike, da volijo v gotovem smislu ali da ne gredo volit itd., vsi ti morejo biti kaznovani s strogim zaporom od enega do šest mesecev. Istotako se strogo kaznuje, kdor neposredno po volitvah kakemu volivcu prizadene škodo, ker ni hotel voliti po njegovi volji. Napačna poročila. Kdor namenoma razširja kriva poročila o kraju in času volitve, da je kandidat odstopil ali umrl, ali sploh govori neresnico, da bi vplival na izid volitve, in siccr ob času, ko sc volivci več ne morejo prepričati o resnici, kaznuje se z zaporom enega do treh mesecev. Ponarejanje. Kdor z namenom ponareja glasovanje in izid, kdor izročeno mu glasovnico napačno izpolni ali kdor voli s ponarejeno ali prena-rejeno volivno izkaznico, more dobiti eden do šest mesecev strogega zapora. Volivna zabranitev. Kdor si neopravičeno prilasti tujo izkaznico, glasovnico ali druga dokazila (rojstni, domovinski list, dokazilo o enoletnem bivanju v občini), kdor teli za volitev potrebnih listin ne izroči volivcem ali stori, da te listine pridejo v roke nepravim osebam, kaznuje se z zaporom od enega do treh mesecev. Ravnotako se kaznuje isti, ki tujo glasovnico samovoljno brez vednosti ali proti volji volivca izpolni ali ovira vol. upravičenca, da ne more oddati svojega glasu. Neupravičena volitev. Kdor s premislekom izvršuje vol. pravico kakega drugega četudi z njegovim dovoljenjem ali kdor provzroči ali dopusti, da kdo drugi voli v njegovem imenu, kaznuje sc z zaporom od enega do dveh mesecev. Volivna onemogočba. Kdor z namenom, da bi preprečil ugotovitev vol. izida, odstrani, razineče ali stori neporabne glasovnice, kaznuje se s strogim zaporom od enega do šest mesecev. Prelomba volivne tajnosti. Kdor s kakim nezakonitim sredstvom izve, kako je glasoval ta ali oni volivec, more dobiti teden do treh mesecev zapora. To bi se n. pr. zgodilo, ko bi član volivne komisije razgrnil glasovnico z namenom, da bi videl, koga kdo voli. Oviranje kandidata. Kdor komu zapreti ali prizadene zlo z namenom, da bi ga odvrnil od kandidature, kaznuje sc z zaporom od enega do šest mesecev. Zborovalna prostost. Doslej se je večkrat dogajalo, da je prišlo par hu skačev in kričačev na zborovanje z namenom, da s krikom in ropotom zabranijo volivni shod. Novi zakon ima jako stroge določbe v varstvo volivnih shodov in sploh zborovanj. Dotični paragraf se glasi: Kdor sam ali z drugimi hoče zabraniti volivcem udeležiti sc volivnega shoda ali sploh kakega zborovanja, kdor neupravičen vdere na tak shod. kdor prežene navzoče ali kdor s silo prepreči odredbe oseb, ki so določene za vodstvo in red na shodu, kaznuje se z zaporom od enega do treh mesecev; kdor pa s silo razbije shod, more dobiti tudi šest mesecev zapora. Pa tudi isti, ki se nalašč udeleži kakega shoda, dasi ni upravičen ali povabljen, ali kdor se navzlic pozivu reditelja ali voditelja ne odstrani s shoda, more biti kaznovan z globo od 10 do 200 kron. Poštena agitacija dovoljena. Kdor je pazljivo prečital naštete določbe v varstvo volivne svobode, morda misli, da je vsaka agitacija prepovedana. Temu ni tako. Poštena agitacija ni prepovedana. Dovoljeno je podučevati volivce, svariti in prositi jih ter jim prigovarjati. Tudi koga na volišče z vozom peljati ni prepovedano. Kaznjiva so le dejanja, ki snio jih gori našteli. To so bistvene določbe glede na volitve. Dobro si jih zapomnite, da morete pogumno z glasovnicami v rokah stopiti na volišče za prave poslance, ki bodo zagovarjali naše stanovske koristi kot krščanski možje, zavedni Slovenci in Avstrijci. Jesenice. — Kaj takega pa šc ni bilo nikdar v nobeni občinski zbornici, kakor je bilo na Jesenicah dnč 15 . februarja 1907. Z razbijanjem, raglja-njem in zvonjenjem preprečili so napredni odborniki občinsko sejo. »Mi nočemo več skupno z drugimi delati v občinskem odboru«, objavili so pred sejo v sobotnem »Narodu«. »Naj sc klerikalci z vlado vred postavijo na glavo, naprednjaki ne odstopijo niti za las od svojega sklepa«, tako beremo ravno tam. Kako pa opravičujejo naprednjaki svoje postopanje? Vzrok liberalne obstrukcije. Naprednjaki pravijo, da zato nočejo delati več v občinskem odboru, ker nimajo ni-kakih garancij, da klerikalci nekega dne zopet nc zdivjajo. In kakor Pilat si umivajo roke govoreč: »Mi si umijemo roke in zvrnemo vso krivdo za morebitne posledice na tiste ljudi, ki so povzročili, da je vsako delo v občinskem odboru izključeno.« Pa naj si lc umivajo roke! Kakor Pilata umivanje rok ni opravičilo, ker je krivično obsodil v smrt nedolžnega, — tako naprednjaki z umivanjem rok nc bodo oprali madeža, ki se jih je prijel, odkar hočejo vsako delo v občinskem odboru preprečiti — brez pametnega vzroka. Za svojo obstrukcijo naprednjaki nimajo pametnega vzroka. Vzrok, ki ga navajajo, je tako smešen, da ga pametni ljudje ne morejo imeti za resnega. Zato, ker ni nobene garancije, da klerikalci nekega dne zopet ne zdivjajo! To jim je edini vzrok. Torej klerikalci so že enkrat bili zdivjali? Kdaj in kako, tega naprednjaki ne povedo. Tudi nc povedo, kaj ima zdivjanje klerikalcev opraviti z njihovo obstrukcijo. Torej hočemo povedati mi, kaj je pravi vzrok napredne obstrukcije. Zgodovina liberalne obstrukcije. Obstrukcija se jc začela pri seji dnč 13. decembra 1906, takrat, ko je na vrsto prišla zahteva, da se odstrani tajnik Humcr. Ker je Humer za napredno stranko (ne za občino!) zelo potreben, sklenili so napredni odborniki odstranitev Humra preprečiti s tem, da se bodo pred glasovanjem odstranili od seje, ker so v odboru v manjšini. Predno pa je prišlo do glasovanja, hotel je odbornik Fabinc občinskemu svetniku Pongratzu, ki je utemeljeval odstranitev Humra, povedati nekaj gor-kih. Povedal jih je, in tedaj je nastal hrup kot posledica Fabinčevih besed, s katerimi se je Pongratz čutil žaljenega in so drugi odborniki hrupno obsojali tako žaljenje pri občinski seji. Med tem so pa napredni odborniki odšli in sejo storili nesklepčno. Pongratz je Fabinca tožil in pri vzklicni obravnavi je bil Fabinc obsojen na 100 kron globe in poravnanje vseh stroškov. Kar je Fabinc pri prvi obravnavi zanikal, da Pongratza ni mislil žaliti takrat pri seji, jc po obsodbi Fabinca »Narod« javno pripoznal. Tisti hrup ob Fabinčevih žalitvah imajo naprednjaki za zdivjanje klerikalcev, ki nc daje nikakih garancij, da klerikalci nekega dne zopet ne zdivjajo, — in to je vzrok njih obstrukcije. Kdor ne verjame . . . Zupan je na zahtevo trinajstih odbornikov sklical drugo sejo, ki je bila 19. decembra 1906. Pri tej seji je bila zopet na vrsti zahteva, da se odstrani tajnik Humer iz službe. Brez debate je dal župan to zahtevo na glasovanje in da bi mogli napredni odborniki o pravem času sejo storiti nesklepčno, odredil je župan (očividno v dogovoru z naprednjaki) glasovanje po imenih. Nobenega hrupa ni bilo, klerikalci niso zdivjali, a naprednjaki so zapustili zborovalnico in sejo storili nesklepčno, nekateri so gredo »divjali«, vpili nad mirnimi »klerikalci«. Zupan je podpiral obstrukcijo naprednjakov, ker ni hotel več sklicati seje. Sklical jo je šele na ukaz deželnega odbora, ki mu je zažugal s kaznijo, ako seje zopet ne skliče. Sklical jo je dne 1. februarja Čeravno pa ni bila na dnevnem redu zahteva, da sc odstrani tajnik Humer, marveč le dve nujni zadevi, proračun in oddaja savskega vodovoda, naprednih odbornikov še k seji ni bilo in sc ni moglo zborovati. Zupan jim je naložil kazen, da sam ne bi bil kaznovan in sklical novo sejo, ki jc bila dne 15. februarja. Kaj sc jc pri tej seji godilo, je znano. Namen liberalne obstrukcije. Po tem objektivnem opisu razmer v občinskem odboru jeseniškem, mora biti jasno vsakemu pametnemu človeku, da je edini vzrok napredne obstrukcije ta, ker so naprednjaki v odboru v manjšini. Vprašanje je sedaj, kaj pa hočejo naprednjaki doseči z obstrukcijo? Ali se da obstrukcija opravičiti z ozirom na to, da bo obstrukcija občini koristila? Odgovor je tak, da mora vsak trezen človek liberalno obstrukcijo obsojati. Namen liberalne obstrukcije je, vsako opozicijo v odboru streti in zagotoviti si neomejeno gospodstvo v odboru iu tako tudi v občini. Torej je liberalna obstrukcija le delo za napredno stranko, ne pa za korist občine! Saj so bili že naprednjaki zadnjo dobo neomejeni gospodje v občini, v dobi, ko se je gradila železnica, ko bi bili za občino lahko marsikaj koristnega storili. Pa kai so storili za občino? Poglejte občinska pota, kanalizacijo, spomnite sc na Ribjek, kako so jo za-vozili z novo šolo! Kaj so pa storili zase? Zagotovili so si za dolge čase sedeže v občinskem odboru s tem, da so imenovali častne občane! Rajmuiid, Gregorjevec, Rogar, stari Kobentar, Pavel Klinar, ki so razbijali pri zadnji seji, ne bi mogli danes razbijati v občinskem odboru, ko bi ne bili prejšnjo dobo zase poskrbeli z imenovanjem častnih občanov. In sedaj zopet obstoji glavno delo naprednih odbornikov v tem, da bi si že za pri-hodnjost zagotovili sedeže v občinskem odboru! Kaj proračun, kaj savski vodovod, kaj druge potrebne naprave za občino! Vse naj raje vrag vzame, kot da bi oni bili v manjšini in bi se moglo za občino storiti tudi kaj brez njih glasov! Zato se mora sedanji odbor razbiti, vlada ga mora razpustiti in potem upajo seveda s pomočjo častnih občanov — večino dobiti v odboru - iu gospodovati v občini. To je zadnji namen liberalne obstrukcije. Zato po »Narodu« žugajo vladi, ako po njih željah odbora ne razpusti. Tendenčne in laž-njive telegrame pošiljajo v svet, da liberalci obstruirajo le vsled klcrikalno-nemških tia-silstev, naj bi torej vlada vendar hitro ustregla njih želji. Posledice liberalne obstrukcije. Toda še bolj moramo obsojati liberalno obstrukcijo, če se oziramo na posledice, ki utegnejo vsled tega nastati. Ze se širi po Savi klic: Proč od Jesenic! Kakor Ogri na račun Avstrije skrbe zase. tako Jesenice zase na račun Save. Kako po mačehovsko je preskrbljena Sava z vodo in razsvetljavo, in vendar Sava plačuje davka štirikrat več kot Jesenice! In sedai, ko je vendar enkrat prišlo do tega, da bi se zgradil vodovod za Savo, — sedaj Jeseničani obstruirajo —, da bi Ic Sav-čani ne dobili potrebne zdrave pitne vode! Ni čuda, če Savčani žele sami gospodariti s svojim denarjem in premišljajo, kako bi sc gospodarsko ločili od Jesenic. Ni treba se bati, da bo Sava ponemčena, ako postane samostojna občina. Morda se komu ta trditev zdi neverjetna, a hočemo jo dokazati. Vsega direktnega davka plačuje Sava okroglo 44.000 kron. Ker je volivcev gotovo nad 300, volila bi 18 odbornikov in 6 namestnikov, torej za vsak razred 6 odbornikov, in 2 namestnika. Po S 15. občinskega volivnega reda mora biti v prvem razredu najmanj še enkrat toliko volivcev, kakor je odbornikov in namestnikov skupaj, torej na Savi bi moralo biti v prvem razredu najmanj 16 volivcev. Ker ni volivcev po § 1. obč. vol. reda, oziroma, bi z novo šolo bili k večjemu 4 učitelji, volili bi v 1. razredu kranjska obrtna družba in še 15 drugih, ki bi v veliki večini bili Slovenci. Vsi ti plačujejo davka okroglo 38.000 K. Po ravno tem paragrafu bi se ostala svota 6000 razdelila v dva dela. V 2. razredu bi volili vsi, ki plačajo prvo polovico, zopet velika večina Slovencev, iu v tretjem razredu oni, ki plačajo drugo polovico, to je ogromna večina Slovencev. Za Savo je ločitev od Jesenic v gospodarskem in narodnem oziru koristna. Ne pa tako za Jesenice ločitev od Save. Jesenice s podobčinami plačujejo okroglo 14,000 kron davka. V tretjem razredu bi v slučaju, da dobe Jeseničani posebno občino, v doglednem času imeli večino nemški socialni demokratje, ker bo v par letih okolu 300 železničarjev na Jesenicah, po večini davkoplačevalcev, Nemcev ali nemškutarjev. Nemška šola se bo morala za nemške otroke železničarjev na Jesenicah zidati v par letih. Za razvoj in olep-šanje Jesenic bo treba šteti še ogromne svote, kako bodo Jesenice brez Save to zmogle? Kdor bo torej provzročil ločitev Save od Jesenic, provzročil bo propad Jesenic ali vsaj zavrl vsak njih napredek in izpostavil Jesenice tudi večji nevarnosti v narodnostnem oziru. Naprednjaki pa s svojo zlasti za Savo škodljivo obstrukcijo delajo nevarnost za ločitev Save od Jesenic. Klic Savčanov: Proč od Jesenic! ne bo potihnil, ako Jeseničani ne opuste svoje pogubne politike. Skrajni čas je že, da se trezni možje na Jesenicah ne puste voditi več od Fabinca in Humra, ki sta danes tukaj, jutri morda drugod. Liberalna politika na Jesenicah je zavožena; drugega ni rodila kot podivjanost v lastni stranki, pa razdor v občini in mržnjo med Jesenicami in Savo. Korist od tega pa bo imel le — Nemec. Pri-hodnjost bo pokazala, da smo prav sodili in zanamci ne bodo hvalili tistih, ki so jih spravili pod — tujčevo peto. Jeseniške nouice. j Slaba se godi letošnjo zimo tovarniškim delavcem. Vsled pomanjkanja vode morejo napraviti le po tri, štiri šihte na teden. Najraji sc zgodi, da morajo počivati ob delavnikih, ob nedeljah pa delati. j Socialnodemokraška godba se nam obeta. Odpadnik Bizjak pridno agitira zanjo in nabira ude, seveda — podporne. Pravi, da bo mednarodna godba. j Svobodna ljubezen je vzor socialnih demokratov. Kar ie prišlo na Jesenice polno tujih socialnodemokraških železničarjev, — opazujemo lahko od blizu, kako nekaterim gori srce za svobodno ljubezen. Nekaj parov je na Jesenicah, ki živijo v svobodni ljubezni. Znano je javno, ženske cclo nosijo ime »njegovo«, čeravno niso ž njim iKiročene, pa sc nobena oblast ne gane. Občina bi take ženske postavno lahko iztirala čez mejo. j Socialni demokrat Kopač iz Trsta jc kandidat socialnih demokratov za državni zbor v radovljiško-tržiškem okraju. G. Cop iz Most je kandidaturo odklonil. Torej bodo tudi liberalni kmetje volili socialnega demokrata za svojega zastopnika? Res, čudni kmetje, ki bodo volili socialnega demokrata, neprijatelja kmetskega stanu. j Hotel Lorber je otvorjen v novi Ferja-novi hiši na Jesenicah; spodaj .ic kavarna in restavracija, zgoraj stanovanja za potnike. j Obravnava pri upravnem sodišču glede veljavnosti zadnjih občinskih volitev v prvem in drugem razredu bode dne 7. sušca. Po suetu. Volitev nadučitelja. Bremensko učiteljstvo se trudi dobiti pravico, da sme učiteljstvo vsake šole voliti svojega nadučitelja. Streber-stvu bi se takim načinom zaprla pot. Cela obitelj zgorela. V Morgentalu pri Arbonu ob Iktdensketn jezeru ie zgorelo neko poslopje s prebivalci vred. To so bili oče, mati in njunih petero otrok. Ljudje so našli na pogorišču samo še obžgane ostanke kosti. Cela vas se je odločno odpovedala alkoholu v Foltseku na Ogrskem. Vsi vaščani so župniku v cerkvi slovesno obljubili, da popolnoma opuste v bodoče vživanje alkoholnih pijač. Spoznali so namreč, kako jih spravlja alkohol v duševno in telesno propast. Varšavski Šerlock Holmes. Te dni so ustrelili ruski revolucionarji agenta tajne policije v Varšavi V. I. Grma, ki je bil znan pod imenom ruskega Sherlocka Holmesa. Proti njemu ie bila osnovana najbrž cela zarota. 12 moških ga je napadlo in ga ustrelilo. Grin ima kot agent tajne policije velike zasluge. Petkraten morilec. Radi umora v Poznanju zaprti delavec Kosicki je priznal svoje ubojstvo in istočasno izjavil, da je žc prej leta 1904 izvršil štiri umore. Kosickega pomočnika, delavca Poravskega, so tudi zaprli. Rdeče moške obleke bodo nosili to sezono vsi kavalirji. Obleke so namenjene zlasti za razne športne igre. Na vsaki strani hlač jc dovoljeno nositi po en zelen trak. Dve smrtni obsodbi. V Marmaros Szigetu so sodili 20. februarja tiste, ki so oropali svoj čas petrovarsko pošto. Dva, Abraham Hus in Janez Mihalko, sta obsojena v smrt na vislicah. Drugi so dobili kazni za prisilno delo od pet do deset let. Preprečena dobrohotnost. Za osirotelo osobje cirkusa Wulfa so se hoteli žrtvovati — kakor smo že poročali — razni častniki tudi iz višjih krogov. Njihova predstojništva pa so to prepovedala. Torej častniki ne bodo nastopili pri raznih cirkuških igrah. Italijanski karneval. Italijanska vročekrv-nost in divje veselje do življenja stopa še vedno na dan zlasti v predpustnem času. Nekatcr-niki ga izrabljajo še vedno v svoje svrhe. Letos je izginilo na ta način v Turinu dvoje deklic. Do deset mladih fantov je ušlo vojaški službi in jo popihalo ob tem primernem času preko mej. Razni tatovi in vlomilci so tudi vršili svoj posel s podvojeno pridnostjo. Ladja, ki se ne potopi. Na Francoskem so napravili ladjo, ki se ne potopi. Ladjo ie izumil mladi norveški kapitan Ole Brude. Ladja je na vseh straneh zaprta in nima nikjer duška. Gornji del ladje je steklen. Dolga je 5 metrov, široka T.80 m in ima štiri oddelke, dva za vodo, dva za hrano, vsak za 40 ton. Motora nima, goni jo jadro, katero se razvije nad krovom. Prostora imajo štiri osebe. Ladja je sicer zelo majhna, ali velike usluge more napraviti pri brodolomu ali jednaki nesreči. Več takih ladjic je lahko spravljenih po parnikih. Ako imajo potniki dovolj hrane, so lahko brez bojazni, saj doplovcjo na obrežje ali do druge ladje. Koliko vojakov je na vsej zemlji? Neki francoski časnik piše, da je na vsej zemlji 5,250.000 vojakov v času miru. Ce bi izbruhnila vojna, bi se v nekaj dneh lahko poslalo na vseh zemljah 44 in pol milijona vojakov v boj. Obsojena Južna železnica. Dunajsko trgovsko sodišče ie obsodilo Južno železnico, da plača 1960 kron kuharici Mariji Skerboth, ki se je meseca septembra t. I. poškodovala na kolenu pri judendorfški železniški nesreči. Zaprli so v Budimpešti 271etnega brezposelnega ItalijanaAlfreda Antonovija, ko je ravno ukradel v sobi državnega pravdnika eno suknjo in pa zavoj za akte. Priznal je, da je kradel v ogrskem pravosodnem ministrstvu že petintridesetkrat. Mrtvoud je zadel v Budimpešti vpokoje-nega generala Sigrnunda Organasa. Telesna vzgoja. »Centralni odbor za ljudske igre na Nemškem« je na letošnjem glavnem zborovanju sprejel tele resolucije: 1. Telesno zdravje otrok v nemških šolah ne odgo-govarja potrebam naroda. 2. Večji del bolezni otrok siccr nasta;a vsled slabih odnošajev, v katerih žive otroci ,v prvih letih svojega življenja, a slabokrvnost, slabo držanje telesa in skrivljenje hrbtenjače se pojavijo šele vsled neugodnega vpliva šol. 3. Četudi vzgajajo 2 do 6-letne otroke starši, je vendar dolžnost občine, skrbeti za primerna igrališča, zlasti v gosto naseljenih krajih. 4. Otroški vrtci in druge šole za dcco bi morali imeti igrališče ali pa odprt paviljon, kjer bi se lahko igrali otroci ob vsakem vremenu. 5. Higijeniški nadzor je za te zavode neobhodno potreben. 6. Slabo sedenje v šolskih klopeh škoduje zlasti hrbtenjači deklic in vsemu mišičevju, zato bi bilo treba zlasti za dekliške šole klopi najboljše konštrukcije, ki odgovarjajo popolnoma rasti učenk. 7. Ker sta med učenkami zelo razširjeni anemija in nervoziteta, treba je skrajšati učne ure na 45 in manj minut. 8. Redovito vprizarjanje mladinskih iger na svežem zraku vsaj en popoldan na teden je neobhodno potrebno; udeležba bi morala biti za deklice in dečke obvezna. 9. V počitnicah naj se vpri-zarjajo igre vsako jutro na pasekah, pri čemer naj dobijo učenke malico — kruha in mleka. 10. Vsestranski telesni razvoj, vzgoja ravnega stasa, globoko dihanje — to so glavni nameni telovadbe za deklice. 11. Dokler ne bo pridobljena vsaj ena ura na dan za telovadbo. naj sc dosedanji dve uri razdelita za deklice na štiri pol ure. 12. Razen hoje, teka iu skoka sc morajo vaditi po dekliških šolah takšne vaje, ki razširjajo prsi, razvijajo plečne in trebušne mišice, in podpirajo globoko dihanje. 13. Te vaje naj se ne stopnjujejo po težkoči, ampak po vplivu na telo. 14. Ne samo sprha (douchc) in kopanje, ampak tudi plavanje naj se uvaja v dekliških šolah. Ceh je izumel aparat, ki prepreči železniške nesreče, lz Clevelanda sc javlia, da je tamošnji Ceh Josip G. Horaždovski 5209 Fleet Ave., ki je bil preje železniški uslužbenec, izumil aparat, s kterega pomočjo je lahko preprečiti vsako nesrečo na železnicah. Aparat obstoji iz električne baterije in žic, ktere so v zvezi s tirovi. Pritrditi ga je treba na iz-ogibališča in ako so potem slednja odprta, naznani stroj to že v daljavo dveh milj in sicer v obeli smereh proge. Preskušnje s tem aparatom so sijajno uspele in komisija priznava, da so pri uporabi tega aparata nesreče izključene. Neka družba je Horaždovskemu ponudila za patent 100.000 dolarjev v gotovini in še komisijo, toda on ga ni prodal, ker upa več dobiti. Izumitelj je doma iz Vodnjanov na Češkem. V Ameriko je prišel še ko je bil majhen deček. S 16. letom jc postal telegrafist in je ostal pri železnici do 22. leta. Kasneje je bil policaj in potem policijski uradnik. Sedaj s 40. letom svoje dobe postane pa naravno kapitalist, kar mu je tembolj privoščiti, ker bode njegova iznajdba vsako leto rešila na tisoče ljudem življenje. Do 50.000 dijakov mislijo spraviti letos Kitajci na evropske gimnazije in druge učne zavode. Grobovi milijonarjev. Ameriški milijonarji plačujejo za svoje grobove in nagrobne spomenike ogromne svote. Willian A. Clark si je omislil grob v Woodlawu za 500.000 mark. Najdražji mavzolej si je sezidal Collis P. Hun-tington. Zgradba je ogromna in izgotovljena iz belega marmorja. Dragi streli. Najstarejši sin kralja Ljude-vika XV. je zelo rad hodil na lov. Ali pri tem je bil svojim drugom zelo nevaren. Nekoč je ustrelil mesto divjačine vojvodo de la Brissierc de Chamboisa. Odškodnine za voj-vodsko žrtev so stale Francijo ogromne svote. Nesreča v rudniku. Podrl se je rov v nekem dalmatinskem rudniku. Delovodja jc ubit, trije delavci so nevarno, devet jih je pa lahko ranjenih. Roparski napad v železniškem vagonu. V vla,kti Bcrolin-Hainburg je bil napaden 23-letni tehnik Lange. Napadalec mu jc vzel listnico z 200 markami in vse njegove popirje. Dvoboj. Zaradi nekega prepira v kavarni sta se dvobojevala s sabljami v Požunu ka-detni častniški namestnik Tatschila in slušatelj prava pl. Rosza. Tatschila je pl. Rosza sedemkrat nevarno ranil. »■ priloga 45. Stev, »Slovenca" dne 23. februarja 1907. IZPREMEMBE V AVSTRIJSKEM MINISTRSKEM KABINETU. Dunajski listi poročajo, da se v našem ministrskem kabinetu pred koncem državnozborskih volitev ne bodo izvršile nobene izpremembe. Zadnji čas so namreč zopet krožile vesti, da bo odstopil minister za notranje zadeve, baron Bienerth ter bo postal cesarski namestnik na Nižjeavstrijskem, nadalje poljedelski minister grof Auerspcrg, ki bo šel za cesarskega namestnika na Tirolsko in pravosodni minister Klein. Namestu njih bi bili imenovani za ministre parlamentarci. OGRSKE ZADEVE. Nagodba. Bivši minister Koloman Szell je tc dni presenetil javnost z neko novo razlago nagodbenega razmerja med Avstrijo in Ogrsko. Szell razlaga svojo takozvano »Szellovo formulo«, ki se je uveljavila svoj čas med obema državnima polovicama, tako, da ua podlagi tc razlage Ogrska v vseh dozdaj skupnih vprašanjih lahko čisto po svoje postopa. Nasproti temu objavlja »N. W. Tagblatt « od zelo merodajne strani članek, kjer to razlago docela zavrača. Ministr. predsednik VVecker-le odpotuje 28. t. m. na Dunaj, da se začne z Beckom glede nagodbe neposredno pogajati. Nova stranka. »Budapesti Naplo« javlja, da bo Geza Polonyi ustanovil novo stranko, »stranko leta 1848.« To bo lepa stranka, ki pa obeta na Ogrskem imeti prihodnjost. Vojaški napisi v Aradu. Mestni svet v Aradu je sklenil odpraviti na honvedski vojašnici pri napisu ime Fejervaryjevo ter ga nadomestiti z Rakoczyjevim. Višja oblast pa je zapovedala polkovniku, da mora vsak poizkus, odpraviti napis, preprečiti z orožjem. AMERIKA IN JAPONSKA. Japonska vlada ie naznanila državnemu uradu severnih ameriških Zedinjenih držav, da ne nasprotuje novi ameriški naseljeniški postavi, ki prepoveduje naseljevanje japonskih kulijev. S tem jc spor za čas poravnan. RUSINSKI DIJAKI. Sodišče je odredilo, naj se izpusti iz preiskovalnega zapora 16 dijakov. Le trije so zapustili zapor, ostali nočejo iti, češ, vsi sc morajo izpustiti ali pa noben. Nato je sodišče sklenilo, tc dijake s silo iztirati iz zaporov. Dognalo sc jc, da je demonstracije v Lvovu vodil urednik na Dunaju izhajajoče ukrajinske revije Kusznier. RUSIJA. Ruska vlada jc v škripcih. Z novo dumo, ki jc še bolj radikalna kot prva, bo Stolypin težko vladal, če io pa razpusti .ie ugled Rusije in njen kredit v inozemstvu docela pri kraju. Razpustitev dume bi pa imela tudi za Rusijo samo nedogledno zle posledice. Začel bi se v deželi boj na nož med skrajnim absolutizmom, organiziranim med maso v »črnih stotnijah« in »Zvezi pravih ruskih ljudi« ter med socialnimi revolucionarci. Zmerne stranke, ki bi v dumi lahko prišle do veljave - posebno ako kadeti popustijo od skrajno opozicionalnega stališča in pomagajo ustavnemu zisteniu na noge - bi bile vsled razpusta dume brez moči in vpliva; začelo bi se brezumno klanje,ki bi sc končalo s trajno vojaško diktaturo ali pa kar je bolj vero-"' jetno — s trajno revolucijo brez konca in kraja.' Vlada dume ne bo razpustila. Peterburški brzojavni urad najodločnejše dementira vest nekega inozemskega lista, ki je poročal, da so v Carskojem selu sklenili takoj po konstituiranju dnmc dumi predložiti programatično izjavo in če bi je duma nc sprejela, slednjo takoj razpustiti ter uvesti za celo Rusijo vojaško diktaturo pod poveljstvom velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča. Ta vest je popolnoma izmišljena. Obenem ta urad izjavlja, da so vesti o kakem atentatu na carja čisto neosnovane. »Vossische Zeitung« poroča iz Peter-burga, da Stolypin nc bo dal povoda za konflikt med vlado in dumo. Dumo bo vlada le tedaj razpustila, ako bo prekršila državne osnovne postave. Volitev za dumo. V Peterburgu so pri volitvah poslancev za dumo v vseh okrajih zmagali kadeti. Izvoljenih je 150 kadetov, 9 levičarjev in 1 oktabrist. Izvoljen je tudi kadet, duhovnik Petrov, ki ga .ie sveti sinod obsodil na trimesečni zapor v samostanu Cernecki. Dozdaj je po ccli Rusiji izvoljenih 406 poslancev. Monarhistov pa 73, zmernih 41, levičarjev 274, nacionalcev iz Poljske 44. Položaj v Odesi. V Odesi jc ves promet ustavljen. »Pravi ruski ljudje« so v Meščanski ulici nekega .iuda mučili do smrti. Inozemski poslaniki v Peterburgu so pri sprejemu pri ministru za zunanje zadeve, Izvolskcm omenili nemire v Odesi, kjer je v nevarnosti življenje in imetje tujcev. Izvolski jc takoj Stolypinu naročil, naj guber-natorju Kaulbarsu v Odesi brzojavi, naj napravi takoi red. Drzen pošini rop. Varšava, 22. februarja. Roparska četa, sestoječa iz 15 oseb, je izvršila 22. t. m. roparski napad na poštno filijalko v Kruczi ulici. Ubila in ranila je 11 oseb, iz pošte pa odnesla ves denar, 11.000 rubljev. Zločinci so vsi ušli. Avstro-ogrski podaniki v Odesi. Peterburg, 22. februarja. Ruska vlada je obvestila avstrijskega poslanika, da sc jc v Odesi vse ukrenilo, da se bo varovalo živ-l;enjc in imetje avstro-ogrskih podanikov. NEMČIJA. Kruto preganjanje poznanjskih Poljakov. V Ostrovu so izključili iz gimnazije 18 dijakov, ker sc njihovi bratje iu sestre v ljudski šoli udeležujejo šolskega bojkota iu ker se njihovi stariši udeležujejo poljskega gibanja. VGnjeznu so iz tega vzroka izključili 8 gimnazijcev. 10. t. m. so — kakor smo žc poročali izključili na enak način 3 gimnazijce v Na-klu, I v Deutsch-Eylauu, 4 v Kuhnii. Torej vseh skupaj .ie žc 34. Ni dvoma, da so šolske oblasti to storile vsled naredbe naučnega ministrstva. Lepo se bo godilo sedaj Poljakom, ko je Biilovv spravil skupaj nacionalno večino iz konzervativcev in liberalcev, ki so strupeni sovražniki Poljakov. Po pravici piše neko ugledno nemško glasilo ob tej priliki: »S temi šolskimi izključitvami smo srečno prispeli do kitajskih razmer, kajti lc na Kitajskem ie za prestopek kakega člana rodbine odgovorna cela rodbina.« Centrum. Državni kancelar Biilow je podrl vse mostove za seboj. Dočim so preje vse stranke bile voljne, izvoliti za predsednika državnega zbora člana centra, so izvolile konzervativea. Jasno je, da je Biilo\v v zadnjem hipu pritisnil na stranke. Katoliški centrum jc tega preobrata vesel, kajti s tem je kot najmočnejša stranka potisnjen v opoziciio, katero pa bodo vse stranke rabile, ako bodo hotele razun »nacionalnih« postav uveljaviti gospodarske, socialnopolitiške in kulturne postave. Centruni sedai vlaga predloge, ob katerih se bo razbila od vlade skrpana večina iz liberalcev in konzervativcev. Prvi predlog je socialno-političen m sc glasi: Vlada naj takoj predloži postave, ki 1. razširijo združevalno svobodo, 2. podelijo strokovnim in stanovskim društvom javnopravni značaj, 3. ustanoviio delavske zbornice, 4. uredijo tarifne razmere med delavci in delo-dajavci. Gospodarstvo. Tržne vesti. 23. februarja 1907. Akoravno sc je mislilo, da bode zadnji nemir na tržiščih vzdramil žitno kupčijo in špekulacijo, se to ni izpolnilo. Lc nekaj dni je trajala večja živahnost, katera pa se je zopet izgubila in danes je položaj isti, kakor je bil pred štirinajstimi dnevi. Kake spremembe v cenah ne opazimo, tendenca je vstrajajoča. Ponudbe so skromne, ker na tržiščih ie le malo blaga v zalogah, katere se pa ne morejo spopolniti zaradi nepovol.inega transporta. Ker pa tudi kupci in konzum blaga nc zahtevajo, ampak čakajo, da bode transport postal reden in se bo blago lož.ie in redno premikalo, ker takrat bodo postale ponudbe gotovo obširnejše in cene za kupca in konzum ugodnejše. Tudi svetovna tržišča so nam kazala mirno obličje ter sc vpoštevanja vredne spremembe niso vršile. Terminska kupčija se sicer ni povsem otresla nervozitete ter je v tej nekoliko več življenja, kakor pa v prometni kupčiji. Špekulanti smatrajo dolgo zimo kot neugodno za setve. Kakšen vpliv bo imela dolga zima na setve, sc seda.i pač nič nc ve in ie tedaj nevarnost Ic v glavah špekulantov. Do sedaj po mnenju kmetovalcev še ni bilo nevarnosti za setve iu ker je bila rastlina v jeseni krepka, se tudi ne bojijo, da bi znatno mogla trpeti. Kakor znano, so cene od početka kampanje skoraj vedno na isti stopnji, vsled česar so si pridobile gotovo zaupanje. Pšenica sc ni spremenila. Ponudniki vstrajajo v cenah ter ni opaziti, da bi bili voljni popustiti. April 7'52, oktober 7-89. Rž. Velja rečeno o pšenici, vendar so cene bolj krepke. April 6 84. Oves iako stalen. April 7/47. Turšica ravno tako kot oves. Maj 5-20. Moka. Zadnjič smo poročali, da je postala kupčija bolj živahna in da je konzum pokazal potrebo po blagu. Ali ta živahnost se jc nepričakovano hitro zgubila, tembolj ker ogrski mlini jako nujno ponujajo, vsled česar jc postal konzum nezatipen. Cene so nizke ter se v pretečenem tednu niso spremenile. Otrobi sc ponašajo šc vedno z jako tendenco in vživajo veliko zanimanje posebno za sklepe z odjemom v jeseni. Cene so se nekoliko zvišale. Sladkor. Za marec sc ie liberiralo 7% kontingenta. Cene so ostale nespremenjene. Kupčija z rafinado se premika v ozkih mejah, a cene vstraja.io. Petrolej. Za marec so sklenili liberirati 6% kontingenta. Kakor smo omenili, poteče z majem kartelna pogodba, vendar upajo rafinerije, da se bodo toliko zedinile, da ne bo ponudb za poznejše termine in bodo s tem dobile čas za sklepanje kartela. Kava. Bolje vrste so iako vstrajne. V splošnem pa cene niso doživele posebnih sprememb. Zaloge sc v Trstu manjšajo, ker se vsled razlike cene Brazilije in Evrope ne spo-polnjujejo. Južno sadje. Za oranže in mandarine je zanimanje ponehalo in jc bil trg brez življenja, samo za velike limone jc bil trg jako stalen. Slaniki. Kupčija jc jako živahna in cene so visoke. Semena. Vreme nikakor nc vpliva na kupčijo s semeni, ampak zahteva je velika. Vsled tega so cene visoke. Rudcča deteljica vživa veliko zanimanje v vseli vrstah in dosega dobre cene. Luccrnc je prišlo v večji množini na trg, ali seme je slabo in sc je Ic po nizkih cenah dalo prodati. Travna semena so še brez zanimanja. g Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Upravni svet ljubljanske kreditne banke v Ljubljani zaključil je v svoji bilančni seji dne 14. t. m. čisto bilanco za leto 1906. Cisti dobiček za preteklo leto znaša 153.386 K 11 h (za 17.496 K 4 h več, nego leta 1905), ter vštevši prenos dobička iz leta 1905 v znesku 747 K 26 h, skupno 154.033 K 37 h. Upravni svet je sklenil, predlagati VII. rednemu občnemu zboru, ki se bode vršil dne 6. marca t. 1., ob 10. uri dopoldne v gorenjih bančnih prostorih, da se razdeli oodstotna dividenda (kakor lansko leto), da se odkaže rednemu rezervnemu fondu 7664 K 30 h, izrednemu rezervnemu fondu za zgube 40.000 K, pokojninskemu fondu 1000 K, končno pa, da se prenese na novi račun 806 K 89 h. Nadalje je sklenil, da sc ustanovi podružnica v Trstu, da se v to svrho zviša primerno delniška glavnica, ki znaša zdaj 2 milijona kron ter končno, da sc v ta namen stavi na dnevni red prihodnjega občnega zbora potrebna sprememba pravil. — Gospodje delničarji ljubljanske kreditne banke, ki nameravajo udeležiti sc občnega zbora, se s tem ponovno vabijo, da deponirajo svoje delnice osem dni preje, torej najpozneje do 26. t. m., pri blagajni ljubljanske kreditne banke v Stritarjevih ulicah št. 2 proti izročitvi legitimacijskih listkov. g Mlekarski in perutninarski tečaj za gospodinje ali njih hčere priredi c. kr. kmetiiska družba kranjska od 20. do 23. marca t. 1. na družbeni gospodinjski šoli v Ljubljani, v Ma-rijanišču na Poljanski cesti. V tečaj, ki bo brezplačen, se sprejme omejeno število gojenk ki bodo morale za hrano in stanovanje same skrbeti. Za sprejem se je zglasiti do 10. marca t. I. Pouk bo trajal vsak dan dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 2. do 6. Poučevalo se bo praktično in teoretično o mlekarstvu sploh, o oskrbovanju molznega goveda in zlasti o posnemanju mleka s posnemalnikom, o izdelovanju čajnega masla ni nekaterih vrst mehkega. namiznega sira. Glede perutninarstva sc bo poučevalo vse. kar spada v to stroko, zlasti se bo oziralo na oskrbovanje in krmljenje perutnine, navaljanje s strojem, na gojitev piščancev, na hranjenje jajec in na perutninske bolezni. Udeleženke tečaja sc bodo morale praktiško vaditi v mlekarni in v kokošnjaku. Poučevala bosta ravnatelj kmetijske družbe Gustav Pire in mlekarski nadzornik J. Leg-vart; praktiške vaje se bodo vršile pod vodstvom in nadzorstvom učiteljice gospodinjske šole gospe sestre Vincencije Lah in deželnega sirarja J. Mastnaka. Književnost in umetnost. * Višek domišljavosti. Prejeli smo naslednje pismo: Slavnemu uredništvu »Slovenca« v Ljubljani! Radi opetovanih popolnoma neutemeljenih napadov na vodstvo slovenskega gledališča v Ljubljani dovoljuje si podpisana intendanca obveščati slavno uredništvo, da ii ni več mogoče pošiljati običajne notice za »Slovenca«. Tudi se usoja prositi, da ji slavno uredništvo vrne prosto vstopnico za gledališkega poročevalca. V Ljubljani, dne 21. februarja 1907. Za intendanco slovenskega gledališča v Ljubljani: Juvančič. — Ce hočejo ti gospodje na ta način svobodo kritike prikrajšati in gledališče v umetniškem oziru spraviti na kant, svobodno jim. To pismo pa bodi priobčeno mesto v pustnem v postnem času, ker je vzlic svoji nepopisni komiki strašno resen pojav za gotovo obzorje slov čilskih gledaliških intendaiitov. Radovedni smo, kaki so bili naši »neutemeljeni napadi« na vodstvo slovenskega gledališča. Ali vodstvo slovenskega gledališča meni, da sc mora vsevprek hvaliti in čc se ne odobrava vsaka uprizoritev, tedai smatra intendanca to kot nekako »osebno razžalitev«. Res prekomično stališče in lc v intendantski domišljavosti mogoče. Zavzeli smo se v »Slovenčevih« poročilih za kolikor mogoče obsežno uprizarjanje domačih de! — in kdor jc bral »Slovenčeve« ocene, mora pripoznati, da so bile strogo stvarne iu vedno pisane s pravo ljubeznijo do domačega gledališkega zavoda. Ali meni sedanja intendanca. da ie s prosto vstopnico kritiku združeno nekako hlapčevsko razmerje lista do nie. To bi bil višek domišljavosti! O marsikateri igri, uprizorjeni pod prejšnjo intendanco, smo pisali mnogo ostreje, kot so bile naše ocene pod sedanjo intendanco, in vendar prejšnja intendanca ni zagrešila nikdar tako komičnega nastopa, kakor ie zgoraj citirano pismo sedanje intendancc. Je pač mnogo odvisno od pravega razumevanja razmerja med neodvisno kritiko iu intendanco in od intendantske rutine. Ako smatra intendanca, da ic za slovensko gledališče boljše, da ne priobčuje časopisje njenih reklamnih notic, ic to nična stvar. Srečno so dosedaj preskrbeli, da uradni list ne poroča prav nič o slovenskem gledališču, sedaj pa menijo nekateri gospodje, da bo za slovensko gledališče najbolje preskrbljeno, ako kolikor mogoče ncopazovano počiva pod fraki par »profesorjev«. Zgoraj priobčeno pismo intendancc slovenskega gledališča jc pisano bolj z osebnega stališča kakega gospoda Kobala. kot pa s stališča koristi slovenskega gledališča. Bodi intcndanci enkrat za vselej povedano, da njenih reklamnih notic. ki nam jih ic dozdai pošiljala, prav nič ne potrebujemo. Bile so res pravi unicum. Intendanca v noticah dva dni pred uprizoritvijo sama hvali delo, ki ga misli uprizoriti, kritiki pa prepušča ponižno potrditi, kar je intendanca prej že sama pohvalila. Intendanca nadalje ali po kakem svojem članu ali pa po svojem lastnem gledališkem kritiku ki je obenem kritik »Naroda« par dni pred uprizoritvijo kake igre dela zanjo v »Narodu« sama reklamo. Mi naj bi pa to potem prepisali! Ali pa intendančni kritik prevede kakega »Mačka Spačka«, potem pa sam v »Narodu« hvali, kako dobro jc igra prevedena. Intendanca piše sama sebi kritike, en član intendancc kadi drugemu, slovenski na rt Al naj pa to smatra za kulturna dejanja! Kakšni pa so bili naši »»popolnoma neutemeljeni napadi«? Da je ta ali ona igra malovredna, da je intendanca slabo izbrala, da tega in onega ni iimela, n. pr. pri Haupmannoveni »Potopljenem zvonu«, kjer niti intendanca, niti intendančni kritik niso vedeli, za kaj se gre. To smatra intendanca za neosnovano. nedopustno iu za osebno razžaljenje! To je res višek domišljavosti, preko katere gremo z mirnim srcem na dnevni red. Ce je intendanca mnenja, da se bo s tem svojim pismom, ki hoče zabraniti svobodo ninenia in kritike, proslavila pred javnostjo, se kruto moti. - Razume se, da bomo do konca sezone sedež v gledališču za svojega kritika plačali, nastop intendanta pa poplačamo na drugem, primernejšem mestu. Uollvni bo]. (Udeležnike shoda zaupnikov S. L. S.) nujno opozarjamo, naj vsi oni udeležniki, ki sc žele udeležiti skupnega kosila (cena 2 K 40 vin. s pol litra vina vred), nam to takoj zadnji čas do torka 26. t. m. po dopisnici naznanijo, da bo vedelo vodstvo »Uniona«, za koliko oseb naj pripravi obed. (Vhod k shodu zaupnikov S. L. S.) bo dne 28. t. m. v poslopje »Uniona« samo skozi Frančiškanske ulice, na kar naj sc opozorc vsi gg. zaupniki. (Shod zaupnikov S. L. S. za mesto Ljubljana) bo v nedeljo, dne 3. marca ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Uniona« v Ljubljani. Na shodu sc bo postavil kandidat stranke z^i mesto Ljubljana. Dnč 28. t. m. je shod zaupnikov z dežele in so vabljeni na ta shod samo gg. zaupniki z dežele. Gg. zaupniki iz Ljubljane dobe vabila na shod zaupnikov 3. marca tekom prihodnjega tedna. (Volišča v Ljubljani.) Mestni magistrat ljubljanski razglaša: Da bode mogoče za dne 14. maja t. 1. razpisane občne nove volitve za poslansko zbornico državnega zbora brez posebnih težav in točno izvršiti, razdelil se je po naročilu c. kr. deželne vlade za Kranjsko v zmislu S 16. al. 4, državnozborskega volivnega reda volivni okraj deželnega stolnega mesta Ljubljane teritorijalno na osem volišč in se bode vršila volitev: a) v I. (šolskem) mestnem okraju: v veliki dvorani »Mestnega doma«; b) v II. (šentjakobskem) mestnem okraju: v šolski dvorani mestne dekliške osemrazrednice pri Sv. Jakobu; — c) v lil. (dvorskem) mestnem okraju razun Krakovega in Trnovega: v telovadnici c. kr. višje realke; d) v Krakovem in Trnovem: v šolski dvorani mestnega otroškega vrtca v Cerkvenih ulicah; — e) v IV. (kolodvorskega) mestnega okraja onem delu, ki leži vzhodno od Dunajske ceste: v telovadnici 1. mestne deške ljudske šole v Komenskega ulicah; — f) v IV. (kolodvorskega) mestnega okraja onem delu, ki leži zapadno od Dunajske ceste: v telovadnici I. c. kr. državne gimnazije v Tomanovih ulicah; g) v V. mestnem okraju, to je za pred-krajc Hauptmanico, Hradeckega vas, Ilovico, Karolinško zemljo, Orlove ulice, Črno vas, Dolenjsko ccsto in Galjevico: v šolski dvorani mestne šole na Barji; h) v VI. mestnem okraiu, to je za predkraj Vodmat: v dnevnej dvorani jubilejske ubožnice v Japljevih ulicah. Na volivnih izkaznicah, ki se pravočasno dostavijo vsakemu volivcu, bode poleg časa, kedaj se vrši volitev, tudi točno označeno na katerem navedenih volišč ima vsak posamezni volivec izvršiti volivno pravico. Ista določila ostanejo veljavna tudi za eventualno potrebne ožje volitve, ki bi se imele vršiti dne 23. maja (Volivci, pozor!) Pod tem naslovom objavljamo danes na I. prilogi bistvene določbe novega volivnega reda ter zakona v varstvo prostega zborovanja in glasovanja. Opozarjamo naročnike, da si shranijo ta pouk, ki ga morejo rabiti med volitvami. (»Notranjec« snubi.) Glasilo notranjskih »neodvisnih« kmetov sc zaganja v bivšega državnega poslanca Žitnika, češ, da hodi od vasi do vasi iu se vsiljuje notranjskim volivcem. »Notranjčcv« _ duševni oče je čuden možic. Ce .ic posl. Žitnik izvrševal svojo dolžnost in tudi pravico, da je večkrat hodil med svoje volivce, mu je očital, da se vsiljuje Notranj-ccm. Ce pa sc poslanec Žitnik ni oglasil v vsaki hiši in vprašal, kaj kuhajo, mu je zopet očital »Notranjec«, da sc ne briga za svoje volivce. Saj je ravno v zadnji številki objavil iz Hotedršice dopis, v katerem toži, da se poslanci niso brigali za nekega posestnika, ki ic pri dež. odboru prosil podpore za vodnjak. Hični »Notranjec« naj vpraša gospoda Arkota v Postojni, ali ie že kedaj deželni zbor ali dež. odbor delil podpore posameznim posestnikom za vodnjake, ako jih ne rabi več posestnikov aii pa šolski otroci. Ako ic deželni poslanec Arko odkritosrčen, moral bo reči, da nc. Sicer pa se noben poslanec ne more brigati za kako stvar, ako mu ni prav nič znana. Le durak sliši travo rasti, in tak jc »Notranjčcv« dopisnik. »Notramec« tudi kriči kakor petelin na dvorišču : »Svobodno volitev zahtevamo.« Da, mi tudi. In če ima gospod Arko pravico snubiti notranjske kmetovalce, imajo vsaj isto pravico tudi župani notranjskih občin, da si vstanove svojo zvezo. Gospod Arko naj rešuje svoje pristaše po svojem liberalnem kopitu, zavedni notranjski župani ga nc bodo motili, pač pa hodili svojo prosto pot. Ta pot pa nc vodi v liberalni tabor, ker tudi že kmečki možje vedo prav dobro, da se liberalci lc posmehujejo kmetu. Nai gospod Arko vendar enkrat odgo- vori v »Notranjcu«, zakaj jc lani v dež. zboru zvonil s kravjim bunovžem in pomagal pokopati volivno preosnovo, po kateri bi zastopniki kmečkih občin dobili večino v dež. zboru in odboru? Gospod Arko, zakaj ne odgovorite na to vprašanje? (Priden kandidat) je »državnozborski kandidat« c. kr. davčni adjunkt Janez Stare v Krškem. Neki veseljaki so ga »potegnili«, naj kandidira in sedaj g. Stare res kandidira in velikodušno piše volivcem: »dajem Vam pravico, da me takoj odstavite in sc pod častno besedo zavežem, da mandat na poziv Vas volivcev odložim«. Volivci mu seve ne nameravajo napraviti teh »sitnosti« ter ga bodo pustili lepo v Krškem, g. kandidat Stare pa se za to mnenje volivcev nič ne briga. — Veseljaki ga dalje »vlečejo« in so ga srečno pripravili do tega, da priredi jutri v Krškem kar pet shodov in siccr za volivce, ki so zgodaj na nogah ob 10. uri dopoldne, za volivce, ki bodo prvi shod zaspali ob 11. uri dopoldne, za volivce, ki bi utegnili danes kro-kati ob 1. uri popoldne, za volivce, ki hodijo rajše popoludne na shod ob 4. uri popoldne iu za volivce, ki hodijo zvečer v gostilno h Gre-goriču ob 8. uri zvečer. Krčani si hočejo privoščiti nekaj tako veselih uric, kakor smo jih imeli Ljubljančani svojčas s Kunčičevo kandidaturo. Gospod kandidat razpošilja okolu vabila, na katerih naznanja »šc 28 shodov«. Na lovu.) »Slovensko društvo«, datirano \ Ilirski Bistrici 21. februarja, sklicuie s plakati politični shod v hotel Jelovšek v Ilirski Bistrici. Poziv se glasi: »Možje bistriški, trnovske jablaniške občine, pridite mnogoštevilno na shod. Poročata poslanec Arko in dr. Fr. Novak. Pridite, da poveste, koga hočete sami imeti za poslanca.« Tiskani so plakati pri Drag. Hribarju v Ljubljani. Neodvisna kmeta Arko in dr. Novak imata te-le posebnosti: Arko ic znani član liberalnega kluba v deželnem zboru, kier .ic s kravjim zvoncem glušil kmečko neodvisnost. Pri zadnjih dežel-nozborskih volitvah so v trnovski župniji volivci precej na glas povedali, da ga ne marajo. Lopnil ie in menda bi rad še enkrat. Naj sc zgodi po njegovi volji! Dr. Novak je član zvr-ševalnega odbora liberalne stranke in se posebno ogreva za to, da bi k nam zanesel verski boj PO francoskem zgledu. Naj bo tako prijazen in naj v Ilirski Bistrici pri ljudeh, ki so doslej volili liberalce, prijazno povpraša, kdo je za tako politiko. Naj razloži, kako si misli ločitev cerkve od države in svobodno šolo. (Volivni shod) bo v nedeljo, dne 24. februarja, ob 3. uri popoldne v dvorani izobraževalnega društva v Trnovem na Notranjskem. Poroča dr. Žitnik. (Volivni shodi.) Kjerkoli skličejo liberalci volivni shod, naj ga za ravno tisto uro skličejo tudi somišljeniki S. L. S. Da se izognemo vsem neprilikam, ic boljše, da se naši pristaši liberalnih shodov udeleže le v toliko, da morejo obvestiti javnost o njih. (Socialno demokraško volivni shodi.) Dne 3. marca ob 8. uri zvečer prirede v Ljubljani pri »Štajercu« železničarski volivni shod. V Trbovljah govori 24. t. m. ob 3. popoldne o državnozborskih volitvah Etbm Kristan. (Volivni sklad) nabira izvrševalni odbor jugoslovanske soc. demokracije in prinaša zadnji »Rdeči Prapor« celo uvodnik, v katerem berači zanj. (Volitve v Mariboru.) V' Mariboru postavijo štiri stranke svoje kandidate: Nemci, Slovenci, socialni demokrati in krščanski socialci. (Robičeva kandidatura.) Ker smo brali v graških nemških listih, da sc jc proglasil gospod profesor Robič na shodu v Orehovi vasi za kandidata v volivnem okraju Maribor desni breg, Slov. Bistrica in Konjice, vprašali smo dotične udeležence in dobili sledeče poročilo: »Shoda se je udeležilo okoli 80 oseb, med temi ni bilo niti polovica kmetov. Ko jc gospod Robič končal svoje poročilo, ie rekel: Sedaj sem vam povedal, kar sem storil, iu čc imam zopet vaše zaupanje, bom pa zopet kandidiral. Nato se ni oglasil nihče. Kmetje namreč čakajo, koga bo proglasila za kandidata »Kmečka zveza« in tega bodo volili.« Tako se glasi poročilo. Nam sc zdi zelo čudno, kdo je potem poročal v graške nemške liste to neresnico, da sc ic gospod Robič proglasil .kandidatom. Kmetje gotovo nc! (Socialni demokrati v Mariboru) sc za prihodnje državnozborske volitve pridno pripravljajo. Pripoveduje se, da imajo že popoln imenik volivcev po ulicah urejen. Pri izborili organizaciji, katero imajo socialni demokrati v Mariboru, ne bo Wastianova zmaga lahka. Strojevodje in kurjači Južne železnice bodo baje izstopili iz socialnodemokraške organizacije in pristopili k neinškonacionalnctnu društvu. Uradniški sluge bodo skoro vsi glasovali za socialnodctnokraškcga kandidata. Istotako tudi mali obrtniki in njih pomočniki. | t Matija Letien. | Včeraj jc umrl po dolgem bolehanju starejšimi ljubljanske škofije č. gosp. dr. Matija Lcben. Pokojnik je bil rojen 17. februarja 1816 v župniji Naklo na Gorenjskem. Ko je šc zelo mlad dovršil bogoslovske nauke v Ljubljani, so ga poslali na Dunaj v zavod sv. Avguština, da bi nadaljeval bogoslovne študije. Ondi jc bil 11. januarja 1839 posvečen v maš-nika. Ko se je povrnil z Dunaja, je bil poslan za kaplana in kateheta v Šmarije. Leta 1842. jc postal namestili učitelj morale na ljubljanskem liceju in 17. oktobra 1843 redni profesor. Ko so leta 1850. liccj opustili in sc jc osnovalo bogoslovno učilišče, je tu nadalje poučeval svoj predmet do leta 1886., torej vsega skupaj 44 let. Tega leta je vstopil v pokoj. Poleg svoje profesorske službe je rajnki opravljal šc več drugih častnih poslov. Bil jc izpraševavec pri župnijskih izpitih, konzistorijaini svetnik in naposled častni kanonik. Vzor moža, kristalno čist značaj počivaj v miru! Pogreb bo jutri popoldne ob 4 uri. Dnevne novice. t Volitve starešinstva v Vipavi. Včeraj smo dobili naslednjo brzojavko iz Vipave: Pri volitvi starešinstva so se štirje odborniki Hrovatinove stranke odpovedali, pet .iih je pa odšlo, ker so sc zbali združenih knietskili zastopnikov. + Stranka koritnikov. O koritih se .ic včeraj nekaj razkoračil »Slovenski Narod«, list stranke, ki ima polno korit za brezdelavne ljudi in gospodo, katera bi ne igrala posebne ulogc, ako bi ne b Io korit »Narodove« stranke. Ta stranka koritnikov naj ne hodi preveč ošabno okolu, ker sc okolu njenih korit že vse lomi. + VVasmann. Berolinski listi poročajo, da je prvi med berolinskimi zoologi, ki jc potem tudi disputiral z VVasmannom, žc po prvem predavanju dejal: »Haeckel ist ein Schaum-schlager, in VVasmann aber ist Kcrn und Tietc.« Dejal je, da smatra pod svojo častjo, disputirati s Haecklom, z VVasmannom pa da se bo meril v disputaciji, ker ie to enakovreden nasprotnik. Kai poreče na to »Narodov« naravoslovni reporter? % V včerajšnem »Narodu« nekdo razpravlja o zakonu privatnih nastavljencev. Iz teh »Narodovih« izvajanj sc takoj že iz prvega stavka razvidi, da dotični, ki piše v »Narod« tc članke, zakona še celega prečital ni. Kakor je občeznano, stopi zakon v veljavo šele 1. januarja 1909 in nc eno leto pa sankcioniranju, kakor piše »Narodov« strokovnjak. Tudi nmogo drugih točk v »Narodovem« spisu je napačnih. Castitamo takemu strokovnjaku. + Slovenska ljudska šola v Trstu je, kakor se govori, gotova stvar in se šola otvori šc letošnjo jesen. + Dr. Tavčar je deželni odbornik in sedaj tudi pravni zastopnik deželnega odbora. Ali bi ne mogel deželni odbornik dr. Tavčar pravno zastopstvo deželnega odbora izročiti kakemu drugemu, boli potrebnemu advokatu? Ali je dr. Tavčar že odstopil komu mastno plačo »Narodovega« šefredakterja? Nevarno je zbolel veleindiistrijec gosp. Tomo Pavšlar v Kranju; občespoštovanemu možu želimo skorajšnjega okrevanja. Umrl je na I Mma.iti profesor tehniške visoke šole dr. Gvidon Krafft, kateremu se je oniračil duh. — Predavanje v Kranju bo v izobraževalnem društvu »Kranj« dne 24. t. m. ob 8 uri zvečer v društveni dvorani na »Novi pošti«. Predaval bo gospod profesor Evgen Jarc o razvoju naše ustave. Ker jc stvar velike važnosti, se jc nadejati številne udeležbe. Po zadnjem občnem zboru je bil za predsednika društva «Kranj« izvoljen gospod profesor dr. J. Debevec. Požar na Hrušici. Dne 18. t. m. je izbruhnil na Hrušici pri Jesenicah požar v lesenem skladišču tvrdke F. Gross & Cotnp. Škode ie 10.000 kron. Vincencijeva družba v Kranju bo imela v nedeljo 24. t. m. občni zbor; dnevni red: Prememba pravil. Koncesijo za zidarsko obrt v novomeškem političnem okraju je dobil gospod Ig. Spacapan, slovenski rojak iz Renč na Goriškem. Strokovno znanje si je izpopolnil pri tvrdki Tonnies, pri kateri je bil kot poli r skoro 20 let. Lani je pričel graditi novo romarsko cerkev na Zaplazu, katero jc brez vsake nezgode dovršil do stola. V novomeškem okraju je sicer več zidarjev, za finejše stavbe pa je bilo težko dobiti podjetnika. Influenca jc po novomeški okolici zadnji čas jako razširjena. Najraje sc oprijemlje mladih oseb. Iz Kaire v Kranj. Danes, t. j. 23. t. m. dospe v Kranj novi kapelnik meščanske godbe gospod Faltis. Dosedaj je bil dvorni kapelnik egiptovskega kediva v Kairi; odlikovan .ic bil že z sedmimi redovi. Stavka dlurnistov. Diurnisti na Hrvaškem in v Slavoniji nameravajo prihodnjo pomlad pričeti stavko, ako se do tedaj nc bo ugodilo njihovim zahtevani. Pri zgradbi tržiške železnice je Sava razdrla začasni most pri Stružcvem. Nesreča. Dne 19. t. m. sta posestnik Anton Marošek in njegova hči v Novi Cerkvi pri Celju podirala drevje. Pri tem jc eno drevo tako nesrečno udarilo deklico, da je bila pri priči mrtva. - - Shoda v Zireh jutri ne bo. Bil je napovedan, da bi sc zastopniki občin Ziri, Polhov Gradec, Horjul, Sv. Jošt in Idrija posvetovali o skupnih korakih za železnico od Ljubljane skozi naštete občine do Sv. Lucije. Shod pa se bode gotovo vršil pozneje, ko sneg od-ieze. To vprašanje je v dobrih rokah, ker bode Slovenska Ljudska Stranka po svojih bodočih poslancih storila potrebne korake na me-rodajneni mestu. Odbor za spomenik cesarici Elizabeti v Trstu ic bil pri tržaškem županu z zahtevo, naj kmalu reši zadevo glede na prostor, kjer nameravajo postaviti rajni avstrijski cesarici spomenik. Spomenik nameravajo postaviti v vrt pred Južnim kolodvorom. Nesreča na železnici. Med postajama Prosek-Občina pripetila sc jc včeraj na Južni železnici sreča v nesreči. Voznik je peljal z dvema voloma debelo kamenje čez progo Južne železnice. Voz jc bil težak, zaraditega nista mogla vola izpeljati. Mej tem privozi z Občin proti Proseku brzovlak, kateri pride navadno ob 9. uri zjutraj v Trst, zaleti se v polno naloženi voz ter ga vleče seboj po progi. Vola jc le enega poškodovalo, zlomilo mu jc nogo in odbilo rog. Velika sreča, da ni skočil stroj s tira. Potniki so takoj opazili, v kaki nevarnosti so bili. Stroj pri vlaku je popolnoma pokvarjen, ostal jc v Proseku, vlak ]e vozil pomožni stroj dalje proti Trstu. Zamude je bilo nad eno uro. Štajerske novice. š »Slovenska kmečka zveza« priredi v nedeljo dne 24. februarja po večernicah javen shod pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju v prostorih gospoda Finžgarja. Govorita poslanec Roškar iu dr. Korošce. š Kmetje in lov. Posestnik slivniške graščine pri Mariboru, grof Schdnborn, je dal razglasiti, da dovoli kmetom streljati zajce, vsakemu na svojem zemljišču, dokler bo on lastnik lova. Bela vrana ! š Samoumor gospodične. Gospodična Jeni Potočnik, hči bivšega mestnega občinskega in hranihiičnega tajnika v Brežicah, gospoda Josipa Potočnika, si je pred par tedni zabodla bodal cc v prsi, hoteč sc zadeti v srcc. Toda slučaj je hotel, da sc je zadela lc v želodec. Bila jc takoj operirana, toda brezuspešno, dne II. t. in. je po hudih bolečinah umrla. š Samoumor 11-letnega dečka. V Št. I li pod Turjakom se je pred blizo enim letom preselila ruska rodbina iz Kavkaza. Na pustili torek letos so sc igrali otroci te rodbine prav veselo celo popoldne. Starši so imeli obisk. 11-letni deček jc prišel v sobo in skušal streti jajce v roki. Ko sc mu to ni posrečilo, poskusi še njegov mlajši brat. Pri tem jima pade jajce na tla in mati ju pokara. Deček zapreti z roko, češ: »Lc počakajte!« in odide v čumnato, kjer se obesi na kljuko od vrat. Ničeven vzrok sicer, toda treba je poznati mladega Rusa natančneje. Bil je za svoja leta nenavadno velik in močan, zelo nadarjen, a vedno zamišljen 1 oznali so ga kot zelo rahločutnega. Poleg tega sc je zelo zanimal za burne dogodke v svoji slovanski domovini in rad čital časopise s tistimi strahovitimi popisi umorov samo-umorov itd. Ni dvomiti, da ie to vplivalo tako silovito na rahlo mlado dušo, da se jc v takem trenotnem razpoloženju odločil na ta korak. š Umrl je v Ločah dne 21. t. m. Jernej Detiček, po domače Mejovšck, brat notarja Detičeka v Celju. Bil je naroden mož, priden gospodar in cerkveni ključar trideset let. Naj v miru počiva! LJubljansKe neuke. lj Javno predavanje. Prihodnji torek dne 26. februarija predava v »Slov. kršč soc zvezi« gospod kanonik Janez Sušnik. Ij Dr. Tavčarja hoteli smo z ozirom na to, da nam sploh ni več nevaren, pustiti v miru, da sc od svoje »farške gonič« malo odpočije. A ker Ie hoče imeti odgovor, evo ga: Gentleman dr. Tavčar jc šc pred nedavnim časom mogočno izjavil, da nc sedi pri mizi »klerikalnih« poslancev. No, čas je prišel, ko res ne bo niti mogel sedeti pri tej mizi, ker za državnega poslanca sploh več voljen nc bo. Slučaj pa .ie nanesel, da dr lavčar kot dež. odbornik in ljubljanski drž poslanec ob slovesni otvoritvi domobranske vojašnice ni mogel sedeti poleg oficirjev, ker ni bil vabljen. Ko smo ga javno po vzroku vprašali,_ postal je nakrat tako nervozen, da se je začel na silno razdražen način zagovarjati v »Slovenskem Narodu«. Ker se za vse to njegovo zabavljanje ni nihče zmenil, začel je »Narod« končno napadati častniški zbor domobranskega pešpolka, tako da so morali le-ti staviti na odgovor g. Pustoslemšeka kot »Narodovega« odgovornega urednika. Vidite, dr. lavčar — vi ste šefredakter »Slovenskega Naroda«! Razjasnite nam vendar, zakai da niso častniki Vas stavili na odgovor?! Na ta način je dr. Tavčar zvedel, da častniški zbor pri vabilu k slovesni otvoritvi domobranske vojašnice sploh na njega ni mislil, ker je vabil le reprezentante, — in da častniški zbor proti dr. Tavčarju ničesar nima. I o je dr. Tavčar pustil na dolgo in široko v uvodnem članku (!) razbliniti v »Slov. Narodu«, dasi bi mu bili mi to lahko sami povedali, brez vsacega ropota. A s tem še vedno ni rešeno vprašanje, bi li bil častniški zbor dr. Tavčarja povabil, ako bi bil na njega mislil. Da pa nc bo dr. Tavčar previsoko letal, povemo mu kratko: Dr. Tavčar je bil januarja meseca 1906 od dveh domobranskih častnikov kot gentleman diskvalificiran. Seveda častniški zbor, kakor smo svoj čas pomotoma poročali, ga res ni diskvalificiral, ker to ne spada v področje častniškega zbora, marveč v področje istih gg. oficirjev, ki sta sc imela ž njim baviti. »Slovenec« in »Naš List« sta že januarja meseca 1906 to dr. Tavčarju sporočila v taki obliki, da ju je dr. Tavčar tožil, a jc potem tudi tožbo brezpogojno umaknil, nc da bi bil dobil kakega zadoščenja. Napadel je dr. Tavčar žc obilo kolegov in poštenih mož v »Slovenskem Narodu«, a kadar se je izkazalo, da so napadi ncosnovani, ni našel besedice opravičenja in takrat ni pisal o »Narodovi« »svojati« in »razkrinkani sodr-gi«. Calumniare audaeter, semper aliguid hac-rct. Sedaj pa vprašamo: Postopa li tako pravi gentleman? In v očigled vsega tega trdi »Slovenski Narod«, da ima liberalna stranka malo takih mož. kakor .ie dr. Tavčar. No, mi nimamo nič proti temu! Tako smo Vatli brez fraz mirno povedali, kar ste izzvali. Ij Pevskemu društvu »Ljubljana« so odpovedani prostori v »Narodnem domu« in se mora društvo do I. aprila izseliti. Društvo ie svojo stanarino redno plačalo, zato je vse radovedno na vzrok take odpovedi. lj Slovenske lovce, zlasti ljubljanske, uljudno vabimo na prijateljski sestanek ki se vrši v sredo, dne 27. svečana t. I. ob 8. uri zvečer v salonu hotela »Ilirije«. Predmet: ustanovitev »Ljubljanskega lovskega kluba,« Za predpripravijalni odbor: dr. Ivan Lavrenčič. Ij V pokoj stopi poveljnik 44. domobranske infauterijskc brigade gcneralmajor Feliks Bonieau. l.i Shod privatnih uradnikov v nedeljo dne 24. februarja t. I. se nc vrši v »Mestnem domu« marveč v mali »čitalnični dvorani« »Narodnega doma«, ker je dvorana v »Mestnem domu« oddana za ta dan zadrugi krojačev. Zborovanje se prične ob polu 11. uri dopoludne ter so povabljeni interesovani krogi k prav obilni udeležbi. I j Za dobrodelno prireditev ki se vrši v soboto dne 2. marca na korist »Kranjski podružnici avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih« pojavlja se tudi med občinstvom izven Ljubljane mnogo zanimanja. Kakor smo že poročali sodelovala bode virtu-ozinja na goslih, Marija Concha baronica Codelli ki bode igrala Sarasatejeve »ciganske plese«. Gospica Erna Povše, hčerka državnega poslanca in komercijalnega svetnika Fr. Povšeta, pela bode arijo iz opere »Traviata«, valček iz operete »Netopir« in Goldmarkovo skladbo »Studenček.« Mlada pevka odlikuje sc tako po svojem zvonkem glasu in čistih kolo-raturah, kakor po dovršenem petju, ki je polno življenja in temperamenta. Popolni vojaški orkester, ki ga je c. kr. pešpolk št. 27. dal ra-dovoljno na razpolago, izvajal bode dve za Ljubljano novi skladbi, Goldmarkovo ouver-turo »Sakuntala« in Griegovo suito za orkester »Sigurd Jorsalfar« Slednjo tvorijo trije deli, predigra, intermezzo in slavitvena koračnica. Slednjič pa bodo otroci slovenske družbe ob spremtjevanju oddelka vojaške godbe izvajali ljubke plese in igre. Tako dve petletni deklici »ples metuljčkov«, na kateri bode električen reflektor razsipal pestre boje. Albanci nam v svojih krasnih nošah zaplešejo svoj narodni ples. Cehi »Besedo«, dočim bodo štirji ljubki pari v rokoko-kostumih izvajali Menuette. Posebno izborim mlada plesalka pa nam v brhki španski noši predočuje narodni ples »la Gitana«, pri kateri jo na gitari in tam-burinu spremljata dva rojaka. Z ozirom na veliko udeležbo, ki jo jc pričakovati tudi z dežele, vrši sc dobrodelna prireditev v veliki dvorani hotela »Union«, ki jc za take prireditve posebno primerna, ker je akustična in ker sc z vseh prostorov, tako osobito tudi z balkona in galerije dobro vidijo in čujejo vse točke. Ij Insolventen je postal tukajšnji lekarnar Moric Mardetschlager. lj Dobro jo je pogodil. Znano jc, da imajo berači petek za svoj dan in takrat hodijo od hiše do hiše in pritiskajo na kljuke, kar se da. Posebno iznajdljivi za dobra srca so pa oni, ki bi lahko svoj kruh šc z delom prislužili, a jim bolj ugaja ta stan. Le-ti potem običajno krajcarčke poženo po grlu po raznih žganjari-.iah. Baš teh nadležnežev se je neki gospod v zadnjem času prav dobro odkrižal. Kdor ga je prišel poprosit, ie sicer obdaril vsacega, toda ne z denarjem, ampak z znamkami, s katerimi jc lahko hodil jest potem v ljudsko kuhinjo. A glej čudo! Gospod je imel kmalu mir; kajti hodilo je še k njemu par res potrebnih starčkov in ženic, ki so tudi znamke vedno sprejemali s hvaležnostjo, a drugi njegovi obiskovalci so pa kar nenadoma izostali, ter se sedaj jeze nad to iznajdbo in le čc bi se uvedlo v ljudski kuhinji žganje, jih dobi dobrosrčni gospod zopet nazaj, sicer pa nc. li »Društvena godba ljubljanska« priredi jutri v vinski kleti hotela »Union« svoi društveni koncert za člane. Začetek ob pol osmih zvečer. Člani prosti, nečlani plačajo 40 vin. g Tvrdka Schneider in Verovšek je izdala svoj novo sestavljeni iu dopolnjeni slovenski cenovnik za stroje, orodje, stavbne, pohištvene ter inštalacijske predmete. Jezik je čist, termini dobri. Telefonska in brzojavna poročila. ŠKANDALI NA OGRSKEM. Budimpešta, 23. febr. Vlada bo pozvala bivšega ministrskega predsednika Tisza naj da natančni račun o dispozicijskein zakladu 200.000 K. Iz akfov se razvidi, da je bivši trgov, minister Vorbs sam vzel 19.422 K. Ko mu je neki sekcijski šef omenil, da to ne gre, mu je Voros dejal: »Kaj Vas to briga, jaz razpolagam z denarjem« in je sekcljskega šefa prestavil. BOLEZEN DR. LUEGERJA. D u naj, 23. februarja. Časopisje v uvodnih člankih pozdravlja dejstvo, da se dr. Luegerju zdravje vedno bolj boljša. SESTANEK DALMATINSKIH ŠKOFOV. Z a d e r , 23. februarja. Danes so se tu v zadevi glagolice in vatikanskega odloka sestali dalmatinski škofje. METEOROLOG1CNO POROČILO ZA KRANJSKO. Dunaj, 23. februarja. Večinoma jasno, lahni vetrovi, temperatura le malo spremenljiva. Razne stvarL Velika nesreča ua morju. Ponesrečena ladja »Berlin« je pripadala družbi »Hoek-van-Holland Line«, ki vozi dvakrat na dan med Londonom in Amsterdamom, ter je bila najlepši parnik te družbe. Ta proga jc veljala za jako varno, zato je pa nesreča šc bolj presenetila. O nesreči dohajajo zdaj podrobna poročila. Čakalnico v Hoek van Hollandu so priredili za mrtvašnico. Na ponesrečeni ladji seje vozil kot potnik kapitan Packcson, ki se jc rešil. Pripovedoval je, da .ie bila noč strašna, kakoršnih ni veliko doživel. Zato jc hodil oblečen na krovu. Opazili so že luč svetilnika, kar so začutili močan sunek. Packcson je še videl, da sta zginila kapitan in krmar v vodi. Kaj se jc potem zgodilo, nc vč. Ko se jc zavedel, se je nahajal v morju obdan od lesenih kosov. Packcson je ležal približno eno uro v ledeni vodi. Kak il) sto ljudi je videl, da stoje na krovu, ko je padel v morje. Packcsona so odvedli v bolnišnico, kjer je izjavil, da jc kriva nesreče pomorska oblast v Hoeku, ker so bile svetilke napačno postavljene, tako da je bila ladja »Berlin« zapeljana in jc zavozila v molo. Rešeni kapitan tudi dolži obmorsko prebivalstvo brezbrižnosti in pa, da ni dovolj energično postopala pri rešilnih delih. Sicer je več ladij poizkušalo priti do ponesrečene ladie, na kateri so potniki upili, mahali z rutami, a zaman. Zaprli so tri nastavljence pomorske oblasti, ker so ropali mrliče. Na več mrtvih truplih, ki so iih morski valovi priplavili ua obrežje, so našli sledi roparjev. Poročalo se je tudi, da sc je ponesrečil na »Berlinu« naš rojak Naval Pogačnik, a se je to poročilo de-mentiralo. 1 in po! ure je 141 ljudij čakalo na rešitev v najobupnejšem položaju, predno so jih zagrnil morski valovi. Danes popoldne smo dobili poročilo: Rešenih oseb ic 15. Med utopljenci jc en del neke nemške gledališke družbe. Vsa imena utopljencev še niso znana, gotovo pa je, da Navala Pogačnika ni med ponesrečenimi. Ponesrečena ladja je vozila mnogo dragocenosti, tako n. pr. neki okrasek dijamantov, vreden okolu 20 milijonov kron. Po dragocenosti bodo šli potapljava. Deček morilec. Desetletni šolarček Weit v Obcrkirchen na Nemškem jc umoril svojega šestletnega tovariša. Sprla sta sc pri igri. Truplo umorjenega tovariša je morilec vrgel v potok. FRANC JOŽEFOVA grenka voda. a ej n Ohs opazovanja Stanje barometru v mm Tempe-raturn po Cel iija Vetrovi Nebo * g e B 5 0 8 p* 22 9. zveč. 29 2 38 sl. svzh. del jasno 23 7. zjutr- 730 7 9 f brezvetr. megla co 23 2. pop. 730*0 0 0 n jasno Srednja včerajšnja temp. — 3 4», norm. — O d0. Orehe 362 1-1 suhe gobe kumino oves spioh vse dež pridelke kupi Anton Koleno v Celju. Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd. kosm. Zobo Poskusite in priporočite — izdelke = Tydrope tocarne hranil v Pragi VIII. Cenovnih zastonj. p] [m _ __ WmMm naravna mineralna voda Najčistejši Nntron-vrelec. Olasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem pre-bavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod kisline, bolezni na mehurju in ledvicah, katerih v sapniku ati prebavnih organih. Olavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah in N drožerijah 199 / Vkil Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 min Javna zahvala in potrdilo. Podpisani Fran Maver potrjujem, da sem imel več let škrofeljne. Iskal sem pomoči v bolnici in pri raznih zdravnikih, a nikdo mi ni mogel pomagati. Konečno sem se obrnil na g. Štefana Berganta, lastnika ,,čoketove vode". Pil sem prav pridno to vodo ter deval na vrat obkladke, in zdaj sem popolnoma zdrav. »Coketovo vodo« torej vsakomur najtoplejše priporočam, kdor trpi na tej bolezni. pran h[aver. 376 1-1 Zahvala. Povodom nenadne smrti moje iskreno ljubljene, nepozabne soproge, gospe Marije Sire izrekam tem potom najtoplejšo zahvalo za izkazano mi sočutje. Imenoma se zahvaljujem prečastiti duhovščini, nadalje stanovskim tovarišem, ki so prihiteli od blizu in daleč, za ginljivi nagrobnici, gospodom zastopnikom slamniške tovarne in pivovarne, vsem »deležnikom iz Kamnika, kakor tudi tržanom iz Velikega in Malega MengJa, ki so v tako obilnem številu spremili nepozabno po-kojnico k večnemu počitku Iskrena hvala tudi vsem darovalcem prekrasnih vencev in onim. ki somi ustno ali pismeno izrazili svoje sožalje. Vsem in vsakemu posebej se opetovanonajiskrenejše zahvaljujem, proseč, da ohranite nepozabno pokojnico v blagem spominu. MENGEŠ, 22. febr. 1907. Jy| 377 Peter SirCj učitelj. ' Zahvala. Za vse neštevilne dokaze sočutja, ki so nam došli na tako iskren način že med boleznijo kakor tudi ob smrti naše dobre, nepozabne matere, tašče, stare matere, gospe Barbare Ferlinc, vdov. Svetit, roj. Ločnikor izrekamo tem potom vsem sorodnikom,znancem in prijateljem svojo najtoplejšo zahvalo. Posebej se še zahvaljujemo veleč, gosp. dekanu Lavrenčiču za mnoge tolažilne obiske ob bolezni in za zadnje spremstvo, ostali čč. duhovščini in čč. 00. frančiškanom, vsem gg. uradnikom, vsem meščanom, sl. pevskemu društvu „Lipa" za ganljive žalostinke, sl. »Čitalnici", slav. gasilnemu društvu in sploh vsem. ki so nepozabno rajnico spremili k zadnjemu počitku Bog povrni stotero vsem! 342 Zahvala. Za blago in iskreno sočutje in vsako dobrotljivo pomoč v bolezni rajnee Ane Gregorec ter za obilo udeležbo pri njenem pogrebu vsem prijateljem in znancem. prijateljicam in znankam, posebno pa za venec občinskim odbornikom, katerega so podarili ter tako rajnico slovesno počastili. Hog naj jim povrne! MENGEŠ, 22. febr. 1907 Žalujoči ostali. Priden , pošten službe kot mladenič išče 352 2—2 312 Zahvala. Najtoplejšo zahvalo izrekamo tem potom vsem sorodnikom prijateljem in znancem za obilne dokaze sočutja ob smrti prečastitega gospoda Andreja Stritar, zlatomašnika. Posebno se še zahvaljujemo preč. g. dekanu I. Lavrenčiču za spremstvo in ganljivo-tolažljiv cerkveni govor v slovo rajnkemu, duh. svčtniku M. Poču za mnogo-kratni obisk in tolažbo med boleznijo in drugi čč. duhovščini. Zahvaljujemo se dalje visokorodnemu g. baronu Apfaltrern iz Križa, Marijinima družbama, slav. požarni brambi za častno spremstvo, domačim pevcem za ginljive žalostinke, vsem darovalcem vencev in sploh vsem župljanom, ki so s svojo obilno udeležbo pri pogrebu pokazali svoje spoštovanje in ljubezen do pokojnika. MOSTE, 19. febr. 19 M. 36fi Žalujoči sorodniki. Globoko potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da Je naša preljuba sestra, svakinja in teta, gospodična Marija Tobajc snoči ob polu 9. uri, po daljši in hudi bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 39 let mirno zaspala v Gospodu. Pogreb drage rainice bose vršil jutri v nedeljo, dnč 24. t. m. popol. ob 3. uri iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče k sv. Križu. Bodi ji blag spomin. LJUBLJANA, 23. febr. 1907. 379 žalujoči ostali. Brez posebnega obvestila. Zbor bogoslovskih profesorjev sožaljem naznanja, da je prečastiti gospod dr. Matija Leben častni kanonik, profesor v pokoju snoči ob 11. uri, v 92. letu starosti, po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v nedeljo, dne 24. februarja, ob 4. uri popoldne iz liiše žalosti, Wolfove ulice št. 6. Blagi rajnik bodi priporočen vsem duhovnikom, prijateljem in znancem v pobožno molitev. V Ljubljani, dne 23. februarja 1007. 3S0 hlapec an delavec. Oglasiti se je pri našem upravništvu in navesti: Kakšno delo in mesečno plačilo. |§33GS!II „ČAS" znanstvena revija, izhaja 10 krat v letu in stane po 5 K na leto. Naročnino sprejema upravništvo v Ljubljani. 19 let staro dekle želi stopiti u službo pri boljših poštenih ljudeh. — Zmožna je obeh dežel, jezikov, vajena vseh hišnih opravil. Nastop lahko takoj Naslov pove upravništvo „Slov." 3o3 1—1 Nad 250 od IO do 20 letstarih plodonosnih sadnih dreves po ceni proda iz svojega sadnega vrta Jož. Cimerman p. d. Bajtar v Bizoviku št. 10, pošta Spod. Hrušica. 341 1-1 ČreuIJarskl pomočnik in čreu-IJarsKI vajenec se sprejmeta takoj pri Anton Merješiču v Medvodah. 317 3-3 0 dobro ohranjen, pre-igran planino. Ugodne ponudbe na „A. B. št. 4", poste restante, Ljubljana. 37 iJ 1-1 Učenca m pomočnika sprejme Ferd. Hlebš, trgovec s špecerijskim blagom v Kranju. 35; 2-2 Panorama Kosmorama _ ^ Ljubljani i Dvorni trg štev. 3, -pod „Narodno karamo". co \ Električna razsvetljava. Od 24. febr. do vštevši 2. marca 1907: Gifto mm išče tffcokošolec. Poučuje tudi stenografijo. 374 s_j Več p o Ve upravništvo ..Slovenca". Postavno zavarovano. AlleinechferBalsam 101 dir Schut!tn|il-lp«lh«ki du A. Thlerry in Pregrada M lokltich-SiMrbrom. Vsako ponarejanje kaznivo Edino pristen je Thierryjev balzam z zeleno znamko -redivnica". Cena IU majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika špecijalna steklenica s patent, zamaškom K 5-— franko. Thierryjevo centifolijsko mazilo proti vsem io tako starini ranam, vnetjem. ranitvam, abscosoin in oteklinam vBeh vrst. Cona: 1 lončka K 3 80 so pošlje lc proti povzetju ali denar naprej. -- Obe domači sredstvi sta povsod znani in slovita kot najboljši. Naročila so naslavljajo na: Lekarnar A Thlerry v Pregradi pii Rogaški Slatini. Brošura s tisoči originalnih pisem gratis in franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in mcdicitialnih d/Ogeri.jah. 86 52—1 Mednarodna panorama Ljubljana, Pogačarjev trg. —— Podružnica iz Berolina. - Razstavljeno od 24. febr. do vštetega 2. marca 1907: Drago zanimivo potovanje čez čitaste Krnim. flajvečja zaloga čevljev za gospode, dame in otroke ter športnih čevljev iz najbolj slovitih tovarn. o Angleški mazilo črne, rujave in bele barve. Oddaja stavbenih del. Za popravo podružne cerkve sv. Marjete v Kosezah se bodo oddala konkurenčnim potom sledeča dela: Zidarsko delo................K 3320 61 tesarsko ...................150973 mizarsko ...................319 oo pleskarsko.................n 60-00 steklarsko „..............................33.79 Skupaj K 5283 13 Ponudbe je vložiti do dne 2. marca t. I. do 12. ure dopoldne pri podpisanem uradu, kjer so tudi na ogled razgrnjeni pogoji in troškovnik z načrii ob uradnih urah dopoldne od 8.-10 ure, popoldne pa od 2. - 3. ure. 310 3 . 3 Županstvo občine Zgornja Šiška, dne 16. februarja 1907. m Slovita, moderno urejena " tovarna 'M' £ 259 ' | G. SKRBIČ| ^ Zagreb, I lica 40 & r||1 priporoča svoje obče poznate solidne in cene ^ žaluzije, lesene in K^ platnene rolete, le-sene in železne za- Lro tvorniceza izložbe JU, in prodajalne, W ter prosi, naj slavno p. n. občinstvo obrača vedno k^ H ■ •ki večjo pozornost na to so- lidno tovarno. Ceniki ln proračuni na ^ zahtevo zastonj. ► " Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osebni kredit pod naj zmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci so Izključeni. Naslove kon-sorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvo Uradniškega društva na Dumijn, AVlpplInger-strasse 25. 720 39-39 VABILO na VIL redni občni zbor hranilnice in posojilnice v Št. Jur]I pri Kranju, registr. zadruge z neom. zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 3. marca t. I. ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za I. 1906. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. 360 l i Načelstvo. Izurjene, zanesljive lesne delavce ki žele trajnega dela, sprejme proti akordni plači A. Ritter von Lanna'sche Forstverwaltung Griinau bei Gmunden, Zgor. Avstrijsko. Eventualna vprašanja v nemškem jeziku naj se pošiljajo naravnost na imenovano gozdno upravo. 343 3-2 St. 6745. Razglasilo. Izkazalo se je, da decimalne tehtnice, ki jih morajo imeti prodajalci premoga na vozeh, ne odgovarjajo svojemu namenu, ker jih radi vremenskih razmer, tresenja pri vožnji in radi težave, najti vsakokrat primeren vodoraven prostor, kamor bi se jih pri uporabi postavilo, ni možno vzdržavati pravilnih. Zato je občinski svet ljubljanski v svoji javni seji dne 6. t. m. razveljavil §§ 2., 4. in 5. določil za prodajo premoga na drobno z dne 8. junija 1898, št. 20419 vkohkor se ti §§ tičejo decimalnih tehtnic in njih uporabe. S tem so torej te tehtnice odpravljene. Tem strožje se pa prodajalcem premoga naroča, da se pod lastno odgovornostjo redoma prepričujejo pri napolnjevanju vreč, se je li djalo notri dovolj premoga in da skrbe točno za tako plombovanje napolnjenih in stehtanih vreč, da jih ne bo mogel nihče pred prodajo odpirati in zopet s plombo zapirati. Slednje je pa mogoče, če plomba že sprva ni dovolj krepko vdarjena bila. Mestni magistrat se bo od slučaja do slučaja sproti prepričal, imajo li vreče nakazano težo in nedotaknjene plombe ; in če se spozna, da ne, klicalo se bo v prvi vrsti dotičnega obrtnika samega. 368 l-i JY[c5tni magistrat ljubljanski, dne 10. febr. 19<>7. Vljudno naznanjam sl. občinstvu v mestu in na deželi, da sem z današnjim dnevom otvoril svoj na novo opremljeni fotografski atelje v Ljubljani, Wolfove ul. 6 (poleg frančiškanskega mostu). lzgotavljala se bodo vsa dela v to stroko spadajoča, kakor fotografiranje oseb, skupin, pokrajin za razglednice in drugih predmetov v vsaki velikosti in obliki. — Zagotavljajoč najnatančnejšo, fino izvršitev slik po primerni ceni, se vljudno priporočam za obilna naročila. S spoštovanjem 37H 1—1 Franc Kune, fotograf. Vsa zunanja naročila se točno izvršujejo, ne računi) potnih stroškov. Josip Rojina, civilni In vojaški krojač, Ljubljana, Šelenburj-ove ulice, nasproti glavne pošte priporoča elegantne obleke po najnovejšem angleškem kroju sistem »Premier« lično izvršene in natančno po najnovejši modi. V kratkem bodete hoteli zameniti težko zimsko obleko z lažjo. Poskusite toraj in prepričali se bote o moji solidni postrežbi. Uniforme vseh vrst se izvrše iz pristno barvnega sukna najnatančneje. Plašči (pelerine) za častnike, turiste, lovce itd. iz najbolj nepremočnega lodna so vedno v zalogi. Najnovejša moda. Solidna postrežba. Štev. 2476. Razpis. Podpisani deželni odbor razpisuje službo okrožnih zdravnikov: 1. v Grosupljem, sodni okraj Ljubljana in 2. na Trati sodni okraj Škofjaloka. Z vsako teh služb je združena plača 1600 K in aktivitetna doklada 200 K. — Zdravniku v Grosupljem je vrhu tega okrožje pripravljeno dati primerno podporo. Prosilci za ti službi naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do I. aprila 1907 ter dokažejo svojo starost, upravičenje do zvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnišnici. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 17. februarja 1907 356 3-1 Oklic! Vsled sklepa c. kr. okr sodišča v Ljubljani, 15./ 1 4/7 1907, opr. štev. A—-—se bodo javno prodajale v pondeljek 4. sušca 1907 od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne v zapuščino veleč, gospoda stolnega dekana Andreja Zamejic spadajoče premičnine, Pred škofijo h. št. 5, I. nadstropje. LJUBLJANA, 20. svečana 1907. 347 2-1 Dr. Fran Vok, c. kr. notar kot sodni komisar. Razglas. Razpisuje se mesto .1» v Trbovljah. Nastop službe je 15. april t. 1. Plača 80 kron mesečno, obleka in prosto stanovanje. Prosilci morajo biti slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožni. Prednost imajo dosluženi orožniki. Prošnje naj se pošiljajo do 30 marca t. 1. na županstvo Trbovlje. Županstvo Trbovlje, dne 17. febr. 1907. 367 3-1 Roš, župan. IN r roglstrovana zadruga z neomejeno zavezo 3 » i K K I ®3T" Najcenejša vožnja v Ameriko, i I Franc Keber urar in trgovec z zlatnino in srebroino Ljubljana, Dunajska ce ta št. 12 Zahtevajte veliki najnovejši cenik, ki ga vsak dan razpošiljam brezplačno in poštnine presto. m m $ & m r mizarski mojster. v m Lj u b I j a na, Hilšerjeve ulice štev. 5 I m «j&i> bk izdeluje vsa stavbena in pohištvena dela, oprave gostiln, hotelov in prodajalnic. jm Priporoča se osobito preCast. cei kvenim predstojništvom za napravo spovednic, klečalni- kov, klopij in omar za paramente. — Načrti in proračuni brezplačno. ijS& Poskrbi vse vrste parkete, deščice za tla, prevzame polaganje istih in poprave starih podov, kakor tudi vcščenje m snažen je istih tu in na deželi. Prodaja in po-šilja tudi po posti domače voščilo (kuhani vosek). 189 10—8 —————————— Solidno delo, točna in cena postrežba. ——— ^ FAFF-ovi šivalni stroj i so najboljši za rodbinsko porabo. « * SOT Šivajo, gofijo in pleto neprekosno za obrtne namene šivajoč sem in tje (Kugellager). Glavno zastopstvo a FRAN TSGB1S H %EL 1 Ljubljana, Mestni trg 0. Kočevje, v gradu. V--.-v\d A 'A 1 s r v*. '(•i v C ••> VV \<\ '{i. 5.8 52-16 Edvard Tavčar-ju,«Kolodvorskih«».35. nasproti občeznane gostilne ,,Pri starem Tišlerju". Odhod lz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna In solidna. Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utali, Wyoming, Ncvada, Oregon in \Vashington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Balflmor* in na vso ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colorabo. Singapore, v Avstralijo itd. itd. Zal žnik c. kr avstr. državnih uradnikov. Klobuke, cilindre in čepice v najnovejših facanah -n v velikih izberah priporoča 112 52-6 Ivan Soklič. Pod trančo št. 2. Postaja elek.železnice. Denar nazaj ako brezuspešno, torej noben riziko, Dosiej znano edino res zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle rasti brade, las in obrvi je moj eleksir za lase in pornada za lase Piliosin". Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončkri gld. 1-—, gld P50. Razpošilja le proti povzetju H. HUER Dunaj, IX/2, NuCdorferstraSe LV štev. 3 -46. H. Podkrojšeb, frizer i& dame in gespode <^5--cesta Sv. Petra št. 35 priporoča veliko izbiro vpletli (Hit) iz striženili in zmešanih las od 3 kron naprej. Z dežele zadostuje vzorec in cena. Vsa lasna dela se izvrše v najhitrejšem času. FILIP FAJDIGA, zaloga pohištva 962 sa-aa Lj ti bij ona, St. Petr* cesu priporoči »vojo »eliko zalogo raznovrstnega pohištva ■naMBOHa. :«.> f* aajnižjifa cenab. Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah 900 24 F. H I T I Pred škofijo št. 20. Zunanja naročila se točno izvr*u]ej« Zaščitna znamka: „SJdro" Liniment. Capsici cornp. Nadomestek za I^a in -Expeller jo splošno priznano kot Izvrstno bol blaiujoče mazilo 1 cena 80 v., K 1*40 ln K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod pri-Ijubljenega domačega sredstva, naj se Jemlje le originalne steklenice v škatlah z našo zaščitno znamko .Sidro* lz Rlchterjevc lekarne, potem «e (e gotovo prejel originalni izdelek. Richferjeva lekarn« pri „zlnt«m l.vo" * Pragi Eli*abethstrassn št. 5 nova. />9t««m« rfufiam^ilnl«. OELEliSKA DRU ZORU2EIVIH PIVOVARER ŽALEC in TRG v Ljubljani, telei. $t 163. = pptp«rdba izborno pivo v sodcih in steklenicah. =---r —— Zalog« v S p o d ■ j i Šiški, folof ona stav. 187. ■ £af olidka Tiskarna priporoča runo rstM SE3T vizitnice po niirkl ceni Zdravo in močno DEKLE zu vsa hiina in Kuhinjska opravila in ] konjski hlapec se takoj sprejmeta pri grajščinskem oskrbništvu Gumnvscbhof v Grabštajnu pri Celovcu na Koroškem. 361 2-2 i Pristno le z imenom ..SCHICHT". Prihrani denar, čas in delo. Prihrani trud in (telo, koristi ledai tudizdravju. ne škoduje perilu Štirindvajset ur sem prej Močno drgnila, a glej! Jelenje čud^/ito milo Me brž te muke je rešilo. 2442 2 b */ni/ei. t* ,/kmeriJco y(ateri že f i/o <>obrtf, po ceni in xu nosl/ii>i>-po/ovcifi rut/se obrne/o « >Si;nonrxvyilučnc. Cena od Ljubljane do Noy-Jorka 80 gl. Pr. Ferdinand fl\Uller a—aarf—naznanja, da je otvoril ^mmmmmmmmmm^^^A odvetniško pisarno v Celovcu Kramergasse šf. 1. ^ 339 3-H .JL Vožnja traja r _ _ dni § dni ' ^ Pn|lHaza pli0vA^n z najnovejšimi leta 1905 in 06 zgrajenimi velikanskim parnimi ^ _ „ e n iciusta aiSerinW**M — toraj si uJU-zOSciSJ Šivalni 1 stroji 84 7 iz prvih tovarn Avstrije: Durkopp, Styria (Pucb), Waffenrad. ii izborna konstrukcija"in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno. Ad le rje vi pisalni stroji. Ceniki zastonj in franko. r V letu 1856. ustanovljeni denarni zavod obrtnega pomožnega društva registrovane zadruge z omejenim poroštvom v Ljubljani, Židovske ulice štev. 8 sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne ter od pol 3 do 5'/2- ure popoldne s ur* 4'i2°io obresti, brez odbitka rentnega davka, katerega za vložnike društvo samo plačuje. Rezervni zaklad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 126.305 K O- 365 4-. O Važno za zasebnike! Dovoljujem si svoje častite odjemalce in slavno občinstvo mesta Ljubljane vljudno opozarjati, da pošiljam priljubljeno Mengeško : duo]no marčno: ^ in bavarsko pivo ^^F(zadnje je temno) v zabojih g po 25 polliterskih steklenic s patentnim ali probkovim zatvorom, zaboj po 4-50 K razen nedelj in praznikov, vsak dan na dom. Prijazna naročila sprejemajo se v mojej trgovini Spitalske ulice štev. 9 (tudi tele-fonično, št. telefona 138). Proseč mnogobrojnih naročil bilježim z odličnim spoštovanjem J. Buzzolini, izdelovatelj salam in kranjskih klobas na par in trgovec z jestvinami. O orni in cerkuenikn se sprejme vzgleden samski mladenič; — rokodelec ima prednost. Rn. šk. župni urad Si?. Morija-Brezno nad Mariborom (Fresen). 349 8-s Lepa, suha seženj po gld. 7-80 se dobč na skladišču tvrdke Falleschini &Schuppler, Konjušne ulice 7. Vpraša naj se ravnotam pri hišniku Aloj ziju Pittero. 314 3_3 3 letno pismeno jamstvo! Brez konkurence v kakovosti! 5 kron! Prva ivloarska Blatom Roskopf patent remoiit. ura s sidro z mastvnlm solidnim antlma-gnetlšklm kolesjem na sidro, pristno emailiranimkazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nl-kelnastlm okovom, ianlr-pokrovomčez kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5-—, 3 komadi K 14 —, s sekundnim kazalcem K 6-- -, 3 kom. K. 17-— v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 10-—, 3 kom. K 28-—, s sekundnim kazalcem K 12 50, 3 kom. K 35—. Zamena dovoljena aH pa se vrne denar brn; odbitka. 2461 20-17 RazpošiUa po povzetju prva tovarna ar v Mostu (Briix) ** st. 1157, (CeSko) Bogato UuHtr. ceniki k nad 8000 nllkaml ne na aa-btero pobijejo tratili ln franko. Podružnica : v Spljetu. s Delniška glavnica: t : K 2.000.000. s s MW Ljubljunsbu kreditna banka v Ljubljani. priporoča k žrebanju dne I. marca 1907 : Promese na Dunajske komunalne srečke a K 15 50, glavni dobitek K 400.000 Dalje srečke bazilika kurz circa K 25, „ „ „ 30.000 53__29 „ ogrskega rud. križa kurz K 30.__30.000 Podružnica s v Celovcu, s i.. ——. : Rezervni fond: i s i r K 200.000. : : i Zaloga »koro vvaeh lekarnah Herbabny-jev podfosfornokisli apneno-železm sirup. Ta je že 37 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in red tev. Cena steklenici K 2-50, po pošti 40 vin. več za zavitek. Edino izdelovanje in glavna razpošiljate*: Dr. Hellmann-ova lekarna „zur Barmherziglceit", DUNAJ, VILli, Kaiserstrasse 73-75. V zalogi je nadalje pri gospodih lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Brefah, Celju, Celovcu, Črnomlju, Reki, Novem mestu, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu in Volšperku. Herbabny-jev okrepljeni Sarsaparilla-sirup. Je že 32 let uveden in najboljše preizkušen. — Izvrstno odvajalno sredstvo. - Odstranjuje zaprtje in njega zle posledice. — Pospešuje odvajanje in čisti kri. Cena steklenici K l'7o, po pošti 40 vin. več za zavitek. 2622 20—10 Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev Ustanovljena leta 1854. v Ljubljani, Vfolfove ulice štev. 12 Stev. telefona 210. priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno — 2469 Aeo-26 pivo v sodcih ln steklenicah. PCTCR 06M1IG c. kr. dvirni izdelovalec orožja Borovlje, Koroško. izumitelj in izdelovalec triumpf-riefled pušk in Wernig-universal pušk z najgostejšimi, doslej nepoznanimi, neprekosljivimi cevnimi vijali (Bohrung), ki omogoča, daje strel izredno nagel in močan, za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje najizbornejše izdelke kakar trocevke, lahke kot pero, odi. risanice (stuce), dvocevne risanice (Bock-gewehr), puške za streljanje v tarčo (Biichsenflinten), Mannliclierjeve sclion-auske risanice, kakor tudi Weringove eveterocevke itd. Ceniki zastonj in franko. 10—7 jam4zem svoje čižme sa \fy o> pa ttcgu cio dan povodi H0DATI BEZ DA SUMI m JI OGE VLAŽNE |-\vV /J v \V/-/\ Wm\ Lovci! Turisti! Vojaki! Vprašajte svoje tovariše o uspehu neprernočljive masti za usnje TT a A » 2947 32-lft ^^ w m^ Prospekte pošilja aborat. ph. Kubanyi v Sisku na Hrv. Glavna zaloga za Kranjsko: Fr. Szantner Ljubljana, Šelenburg nI. 4. Laborat. Kubanyi v Sisku. Z Vašim Heveaxom sem jako zadovoljem, ker je to najboljše nepremočljivo mazilo za usnje, kar jih poznam. Kamilo Morgan, lovski pisatelj (častni predsed. „kluba strelcev" na Dunaju.) Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. HiMoie vidre in sesalke Josip Weibl J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4. priporoča so slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: ilfino omrežje na stroj, obhajllne ralse, ograje na mlrodvoru obmejno omreije, veina vrata,, balkoni, verande, »tolpne križe, itedlJnike, »trelo- vode, železna okna, železne atole itd. Specijaliteta; valjldnl sastori in aolndne plahte po najnovejšem ristemu s samodvigalniml 1609 52—69 oporami brez vijakov. Untanovtjrno I. 1842. Slikanja napisov Stavk, is pohištvena pleskarja. Velika zbirka dr. SchOnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarja. Elekrični obrat FR. ČUDEN, nrar in trgovec v Ljubljani. Samo nasproti frančiškanske cerkve. Častiti a. ženini in neveste! Največja in najbogatejša zaloga lepih zakonskih prstanov, uhanov s krasnimi briljanti itd. Lepe stenske ure in budilke, jako lepe in nove oblike. Največja izbira namizne oprave, nastavkov itd. vpravem srebru in China-srebru. Vse po najnižjih cenah in najlepši obliki. Na zahtevo veliki cenik s koledarjem in posebej še cenik za China-srebro tudi po pošti franko in zastonj. Zlata 14 kar. anker rem. ura, bije četr- tinke in ure gld. 75. Ista s trojnim zlatim pokrovom gld. 95„ Sliki enaka 80 g v zlatu težka, s tremi močnimi pokrovi, bije minute, če-trtinke in ure, kaže mesece, tedne, dni in luno gld. 230. ■N m N M N N N N N N Vabi in se priporoča za obilni obisk Fr. Čuden, 131—12 urar in trgovec na drobno in debelo v Ljubljani samo nasproti frančiškanske cerkve. N N N m mmiiinimifM piauiiiiiiaai&auuaiuu^^ J Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu j Avgusta Agnola v Ljubljani |j Dunajska cesta št. 13 poleg Jigovca" H« se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p n. občinstvu za pre- jH? vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega | umetnega steklarstva h slikanja na steklo za steklarstvo v figuralsii im navadni orna-mentikij stavbno ter portalno steklarstvo s:: kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v £:! najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. H:s Zaloga kakor velika izber steklenega in porce-•H? lanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, po-'::; dob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 173i 52_u Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. •ni , v Spričevala mnogih dovršenih de! so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled. I )«•'* f Tovarna in prodala oljnatih barv, flrneža In laka Brafa Eberl, Ljubljana Prodilaln« In kompfoln T«l«fon 154. Pclavnlcai Miklošičeva cesta št. 6 Igriške ulice il 8 Ustanovljeno /. 1842. Zaloga doplčev za pleskar]«, *ff-karj« In zidarje, Itedllnega mazila aa hrastove pode, karbolineja itd. Priporočava se tudi sl občinstvu za vta ▼ najino stroko spadajoče delo ▼ mesta ia na deželi kot priznano reelno in tla« p« najnižjih cenah. 76K 82-20 1 I Podružnice Prtgt t menjalnicami: Oraben 25, Mila «lr«n, Mo«l nllca 17, Žliko«. Brno, B»ilrn, l>Jk» l,lp>, Ce«k» Kimale*, Komiki Zumbori, Hodil«*, HotI JIH«, Plres, H»IU»« In Llberc«. Menjalnice na Dunaja: I. W*llztllc 10, II. Tiboratruat 4, III Ungarifaaie 69 (vogal Rennw«*a), III. L8-»engasse 27, IV Wlcdncr Hanplitraase 12, V SchSnbrunntrsIrati« 88 t, VII MarlnhlferatraBse 76, VIII Lcrchenltlderalraaat 132. IX. Alarralraaat 32, X. Favnrlleualraaa« 59, XVIII. W«brln(crtlrant 82, XIX. Dflbllnuer Hauplslr. 33, XXI. Htapltlrant 22. tfenjalnična tiainiška družba 160-19 MERCUR" Dunaj, L, Wollzeile 10. Ako. 11 pital K 16.000.000. Ro«or zaklad K 7.000.000 Najih uiantnejši M" nakup in prodaja "mm vseh vrat rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, tastavnic, srečk, devii, valut in denarja. Zamenjava in CNkomptšranje irlrehanib *?itavnic "hliuacil srečk in kupnnov.