Naročnina Dnevna izflaj« za državo 5HS mesečno 2.0 Din polletno 120 Oln celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedei)skn izdala celole no v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i sioip. pelll-vrsla mali oglasi po I 50 In 2 D.vetll oglasi nad 45 mm viilne po Din 4-SO, veliki po i In 4 Din, v uredmSkemdelu vršilca po 10 Din o Pr: večiem □ naro^nu popust Izide ob 4 ziulraj razen pondeljKo tn dneva po prazniku Uredništvo le v Kopitarjevi ulici SI. 6 III Rokopisi se ne vračalo, nelranhlrana pisma se ne spre/ema/o -r Uredništva telelon St. 205O, upravnIStvo St. 2328 Za slovensko stvar gre Gospod Žerjav, ki je član vodstva KDK, ki torej ve, kaj hoče in kaj dela KDK, je v javni izjavi dejal, da je v Zagrebu amputacija skoraj izvedena in da mere vsak hip po golem slučaju priti tudi do formelnega akta, ki nas postavi pred izvršeno dejstvo. Kaj pomeni iz Zagreba izvedena amputacija za državo, ni treba dosti poudarjati, ker vsakdo to ve, in zelo dobro tudi g. Žerjav, da je amputacija skoraj identična z razbitjem Jugoslavije. Niti enega Slovenca pa ne more biti, ki ne bi vedel, kaj mora pomeniti iz Zagreba izvedeni amputacija za Slovenijo. Nič drugega, ko raztrganje Slovenije na dva kosa. Večje katastrofe, večje nesreče slovenski narod sploh ne bi mogel doživeti. To stoji iii to drži! Ce pravi g. Žerjav, ki je član vodstva KDK, javno, kaj hoče Zagreb, potem si lahko mislimo, kaj pravijo frankovski voditelji KDK, kadar so na samem, kadar jih nihče ne sliši. Blagor tistim, ki mislijo, da pravijo frankovci in od mržnje Vlaške ulice zaslepljeni prenapeteži, kadar so čisto med seboj, da so le za amputacijo, ki bo pomenila okrepitev naše države in ki bo zlasti zasigu-rala nedeljenost Slovenije. Ce ne bi vsak dan slišali apelov voditeljev KDK na tujino, če ne bi vsak dan čitali, kako fašistovski listi pozdravljajo boj KDK, če ne bi vsak dan videli, kako pridobiva Budimpešta na terenu, potem bi bilo mogoče le še misliti, da tudi v Zagrebu mislijo le na amputacijo, ki mora biti nam vsem v korist. Tako pa nikakor ne in tako vemo," da je vsaka stvar, ki jo pozdravljajo fašisti, za nas le slaba in tako vemo, da je proti nam to, kar odobrava Budimpešta. Ce so v Zagrebu tako naivni in tako zaslepljeni, da nasedajo lepim besedam fašistov in prijateljev prebujene Madjarske, ne moremo pomagati, ali mi Slovenci hvala Bogu nismo tako zaslepljeni. In tudi nikdar ne bomo in tudi ne bomo dopustili, da bi šla zaslepljenost drugih na naš račun. V polni meri se zavedamo, da gre za našo stvar, da so naši najvišji interesi smrtno ogroženi in zato hočemo storiti svojo dolžnost in zato hočemo, da jo stori tudi vsak Slovenec. Ta nacionalna dolžnost pa nam nalaga, da ne pustimo podirati svoje hiše, kar pa delajo oni, ki iščejo tujo pomoč. Ta nacionalna dolžnost nalaga nam in vsem jugoslovanskim patriotom, da branimo državo in tudi z najtežjimi stredstvi. Ne demagoške fraze, ne jokavi sentimentalni apeli, ne kričanje o nasilju nas ne morejo ovirati, da ne bi storili svoje polne dolžnosti do naroda in do države. Opetovano smo na tem mestu in drugod poudarjali, da je vsak hip mogoč sporazum, samo da ne trpi interes države. Vsak naš anel pa je bil zavrnjen in zaslepljencd v Zagrebu so raje poslušali tujce, ki hoče, da plačaj Slovenija račun za prenapete ekstremiste. Prišla je tako situacija do tega, da je slovenska stvar ogrožena in da more vztrajati pri KDK samo Slovenec, ki je pozabil na svojo slovensko dolžnost. Absolutno ne zadostuje, če kdo izjavlja, da je za državo, a v istem hipu odobrava vse zaletelosti Vlaške ulice. Papirnate izjave ne zadovoljujejo, temveč potrebna so dejanja. Za Slovenca, ki je še danes pristaš KDK, je samo ena izbera: Ali doseže, da krene KDK na drugo pot, da spoštuje interese Slovenije prav tako. ko one zagrebške ali varaždinske oblasti, ali pa mora zapustiti KDK. Slovenec nima nobene druge izbere. Koketiranja s tujo pomočjo mora biti konec, politika, ki nujno vodi do amputacije, se mera nehati in odobravanja fašistov ne sme biti več! To mora biti minimalna in brezpogojna zahteva vsaketa Slovenca cd KDK. Naj se bori KDK še tako odločno proti režimu, nai še tako energično vodi boj, toda vedno ga mora voditi tako, da bosta Rim in Budimpešta nezadovoljna. Cel svet sme biti zadovoljen s tem bojem, toda Rim in Budimpešta nikoli. Kdor dela dnisjače, ta je kriv najtežjega zločina nad slovenskim narodom, zakaj ta dela za smrtno razkosanje Slovenije. Jasna je naša beseda, ker ne po naši krivdi je situacija tako napeta, da more biti rešilna samo jasnost. Slovenski narod mora vedeti, na koga se sme opreti, država mora vedeti, '"do je v njenem iaboru in kdo, čeprav nrrda še nezavedno, pomagajo tujcu. Nobeno sedenje na obeli stolih tu ni mogoče, ker je prepad med obema stoloma že prevelik. Slovenski in državni interes mora biti va v van in ta lomnost obstoji tudi za slovenska ""ane KDK, ali pa so zapustili slovenski narod. Uprava le vKopIturlevt ul.Si.6 Čekovni račun: ljubi/a no Stev. 10.050 In 10.3-19 xo Inseiale, Sarajevo St.7 SU3, Zagreb St. 39.011, Praga In »lina/ St. 2-1.797 Dr. J. Kralj za 5 let kcnflniran Konfinacijski dekrot izročen 11. decembra — Dr. Kralja odpošljejo najbrž v Sardinijo — Čin grdega maščevanja in mržnjo do slovenske knjigo — Podla vloga italijanskega frančiškanskega patra Rim. Konfinacijska komisija je dostavila 11. tlocembra preko goriške prelekturo g. dr. Janku Kralju, ravnatelju Katoliškega tiskovnega društva v Gorici, dekret, po katerem se g. dr. Janko Kralj konfinira za dobo petih let, to jc maksimum, na katerega moro komisija koga obsoditi. Kam se bo g. dr. Kralj konliniral, nismo še izvedeli, govori so pa, da na Sardinijo. Konfinacija dr. Janka Kralja jo ena največjih krivic, katera so je prizadela slovenski narodni manjšini v Italiji in njemu osebno ter razgalja brezpravnost v fašistični Italiji do kraja. Kajti g. dr. Janku Kralju se ni dokazala nobena krivda niti jo justica, ako v Italiji kaj takega danes sploh še obstoja, sama subjektivno prepričana o kakšni krivdi g. Kralja, kakor je o njegovi popolni nedolžnosti prepričana tudi upravna in policijska oblast. Obsojenca je doletela ta velika kazen izključno iz maščevanjažcljnosti goriškega fašja, ki je izrabil nek nedolžen dogodek za to, da so iznebi slovenskoga kulturnega delavca in vodje katoliškega tiskovnega in knjižnega podjetja. Zadeva, ki jo vredna, da jo izve vos kulturni svet, jc sledeča: Prod mcseci žc je imel g. dr. Kralj na grobu župnika Alberta Lebana v Kojskcm slovcnsk nagroben govor z dovoljenjem prisostvujočega zastopnika orožniško krajevno oblasti. Govor jo bil popolnoma nepolitičen, kar so potrdili tudi navzoči državljani italijanske narodnosti. Vodja fašja v Brdih pa, dr. Ottone, so je čutil prizadetega samo za to, k ..r se je v njegovom rajonu sploh govorilo javno slovensko, ter naščuval ves go riški fašjo proti dr. Kralju. Vendar so je zadeva kmalu likvidirala, ko je prefektura stvar preiskala in ugotovila, da se g. dr. Kralj ni v ničemer pregrešil. Modtem pa so prišla pogajanja mod Katoliškim tiskovnim društvom in fašistovskim komisarjem Zadružne zveze zaradi nekega dolga Katoliško tiskarne pri Zvezi, kar hi fašjo rad izrabil v to, da se slovenskega katoliškega podjetja polasti, oziroma dobi vpliv nanj. Ker sc ie gospodom zdelo, da jim je g. dr. Kralj pri tej stvari na poti, je neka družba pridobila gvardijana italijanskih frančiškanov na Kostanjevici (ime tega čudnega patra bomo šo objavili), da jc ob priliki izleta eombattentov na Sv. Goro tamkaj v preeoj vinjenem stanju držal >govor«, v katerem jo dejal, da v Gorici nc bo miru, dokler bo tam dr. Kralj, ter je pozival navzoče com1>attente, da naj dr. Kralja ubijejo! Nekaterim combaUentom se jc zdela ta obdolžitev tako huda, da so kostanjeviškega gvardijana vprašali, dn. li to trditev vzdrži in da-li ima dokaiov. Rekel jo da, nakar so odhiteli iskat dr. Kralja s kamijoni, a ga k sreči niso našli, pač pa so šli v tej zadevi nadlegovat g. nadškofa ob 10 ponoči. Stvar je na to zopet utihnila, gvardijan pa jc bil pozvan, da svojo nečuveno obdolžitev, za katero ni imel dokazov, prekliče. Ta je to storil šele petem, ko je — tako so glasi ena verzija — od generala frančiška-dicga reda iz Rima dobil nalog, da prekliče svojo duhovnika, posebno pa redovnika, in t« frančiškanskega, tako nevredno dejanje. Ta pismeni preklic hi so bil moral natisniti javno v listih, pa jo bil proti prefekt, češ, to jo že pokopana zadeva, ki naj sc več nc meša. Med tem pa so se zopet pričela pogajanja zaradi KTD, fašisti so pa zadevo sporočili v Rim velikemu fašistovskemu svetu, oziroma generalnemu tajniku, ki je prišel na izhod, da sc dr. Kralj, na katerem se ni mogla izslediti nobena krivda, konfinira. Brutalna krivičnost tega odloka se razvidi posebno iz tega, da je dr. Kralj tako oblastem kakor široki javnosti znan kot odličen katoliški kulturni delavec, ki ni imel nobenih političnih funkcij niti se je osebno v politične zadevo vtikal; znan je cclo kot odločen pacifist in v vseh zadevah skrajno transingenten. Njegova edina skrb so bile dobre, v krščanskem duhu pisane nabožno in leposlovno knjige. Njegovo delo v tem oziru je bilo koristno za celo deželo in za državo po verski in moralni usmeritvi vorskega in leposlovnega tiska, ki je učil ljudstvo poštenosti, zvestobe, varčnosti in miroljubnosti. Tudi vsi pošteni Italijani obsojajo ta grd čin osvete goriškega fašja in moralno manjvrednih ljudi, ki ga vodijo v struponem sovraštvu do vsega, kar je slovensko in Bogu verno, vendar svoj namen je žal dosegel, ©hsodivši bolehnega slovenskega intoligenta na konfinacijo. Da jo fašjo s tem skrajno ogorčil vse slovensko prebivalstvo, ni treba poudarjati; zlasti so z gnjusom obsojajo oni italijanski patri, ki so popolnoma udinjani fašizmu, mesto da bi nepristransko in z ljuboznijo do slovenskega ljudstva, katero jim je dosloj pomagalo vzdrževati njihove samostane, vršili svoj vzvišeni poklic. Tako pa jo rodovnik italijanske narodnosti pomagal uničiti enega najboljših katoliških kulturnih delavcev v doželi! Od pravičnosti vrhovne cerkvene oblasti pa pričiikujemo, da se moralni sokrivec okrutnega in krivičnega postopanja proti dr. Kralju, ki jo vea čas zvesto služil samo stvari katoliške vere in Cerkve, kaznuje tako, kakor tak rodovniškega habita nevreden funkcionar zasluži. Omenimo, da njegov čin in njegovo nadaljnje bivanje v deželi obsojajo cclo mnogi njegovi italijanski redovni sobratje, duhovščina pa jc sploh vsa skrajno ogorčena. Maš nooi proračun Belgrad, 13. dec. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji finančnega odbora se je nadaljevala generalna debata o proračunu. Zemljo-radniški poslancc dr. Tupanjanin je nadaljeval svoj govor, ker ga je bil moral včeraj prekiniti radi zaključenja seije. Med drugim je omenil imenovanje g. Maksimoviča za vršilca dolžnosti velikega župana v Zagrebu. Demokrat Kosta Timotijevič mu je večkrat vpadel v govor, zlasti glede zagrebškega primera, in je rekel: »Več generalov je vstopilo v zemtjoradniško stranko. Zakaj napadate Maksimoviča?! Saj oni v Zagrebu sami vedo, kaj hočejo, V Zagrebu je postala ulica gospodar položaja in vodje polagoma gredo za ulico. Mislim, da Pribičevič vodje zadržuje. Da bi se pa v Zagrebu spametovali, o tem še ni duha ne sluha.« Poslanec dr. Tupanjanin se obrača na predsednika, češ da ga tovariši v finančnem odboru ne puste govoriti. Nato nadaljuje: Problem ni v sporu s Hrvati. Problem je tu v Srbiji, kako rešiti srbskega se-Ijaka. Radikalna stranka ima dva fora. Enega vodi Velja Vukičevič, drugega pa Marko Trif-kovič. Ne vem, zakaj je predložil Trifkovič Vukičeviča za predsednika volivr.e vlade, ki jc vzela Trifkoviču mandat. Predsednik finančnega odbora dr. Stoja-dinovič zopet prosi Tupanjanina, naj govori stvarno, ne pa politično, ker v odboru ni mesta za politično debato, za katero je prostor v plenarnih sejah. Vendar nadaljuje Tupanjanin svoj govor popolnoma politično in napada | finančnega ministra, zakaj je podpisal memorandum glavnega odbora radikalne stranke, potem pa šel v vlado. Ponovno napada demokrate, zlasti Davidoviča, zakaj ni nasproti vladi, dasi je ob volitvah dvigal roke proti nebu in prosil narod, naj mu oprosti, da je tudi on odgovoren za bivšo Vukičevičevo vlado. Končno zahteva volitve, ki pa jih nc sme voditi četvorna koalicija, ampak drugi ljudje. (Poslanec Smodej: »Ali naj jih vodi Pribičevič? Nismo več politični otroci.«) Kar se tiče volitev, zahteva Tupanjanin tudi, da ne sme biti v enem volivnem okrožju 14 mandatov, v drugem pa samo 2. Glede proračuna se boji, da bo deficiten, in izjavlja, da bo glasoval proti proračunu. Nato je dobil besedo radikalni poslanec Joca Sclič, ki naglaša, da se morajo davki redno pobirati. Vpraša ministra financ, kaj misli ukreniti proti Te- sliču, znanemu samostojnemu demokratu, ki ima že 11 milijonov zastanka na davkih. Finančni minister dr. Subotič prosi govornika, naj vloži tozadevno vprašanje potom predsedstva narodne skupščine. Zahvali se Seliču, da ga je na stvar opozoril in obljubi, da bo slučaj točno proučil. (Ploskanje.) Nato je govoril pašičevcc Miljutin Dra-govič, ki jc naglašal, da je gospodarski položaj v državi težaven in da bi bila prva dolžnost vseh poslancev, da bi redno zahajali v skupščino. Ne strinja sc v vsem s to vlado, vendar je mišljenja, da mora ta vlada ostati. »Meni je včeraj dejal neki slovenski poslanec, bivši minister, da ena slovenska oblast daje več za poljedelstvo, nego znaša tozadevno ves državni proračun (??). Nisem finančnik, vendar kot človek iz naroda povem, da mora vlada popraviti to, kar so zagrešile druge vlade, in da mora zlasti plačati vse obveze nasproti tistim, ki so dali za državne urade drva in druge potrebščine. Ne sme se pri t^.rn gledati na osebna prijateljstva, kakor se jc dogajalo doslej. Ostro moramo protestirati proti Pribičcviču in Mačku, ki sumničita ves narod za dejanje posameznika. Pravi škandal je, če nas vprašuje Maček, koliko stane vaša prelita kri. Tujec gleda preko meje in sc veseli nad tem, kar dela Pribičevič.« Dragovič napada Tupanjanina radi izjave o vršilcu dolžnosti velikega župana v Zagrebu: »Gospod Tupanjanin, nismo mi krivi, če mora biti vojak veliki župan v Zagrebu.« Izjavlja, da bo glasoval za proračun. Nato je dobil besedo zastopnik Jugosl. kluba poslanec Pušenjak: Finančni minister je redno predložil skupščini proračun. Proračun je dober in se približuje onemu idealu, ki ga hočemo že davno doseči. V ekspozeju, ki ga jc podal g. minister, je bil g. minister iskren in nam je odkrito povedal svoj program, šibal je hibe v naši državi ter opozoril na solnčnc strani našega gospodarstva. Proračun je realen. Mnogi fiktivni krediti v bivših proračunih so postali realni. Cilj proračuna je končno saniranje naših financ. Pravilno jc rekel g. minister, da je ta perioda perioda sanacije. G. minister je naštel težkoče, s katerimi se ima naš proračun boriti. Veliko težkočo so tvorili izvenproračunski izdatki. Vemo, da so bili krediti marsikje nezadostni. Ne odobravam pa, da sc ti krediti dajejo iz viškov dohodkov. Glede letečih dolgov smo ministru hvaležni, da jih bo sedaj likvidira! iz monopolskega posojila. Nobena vlada ne sme delati novih letečih dolgov. Pravilno je izjavil g. minister, da nam je treba dobrega uradniškega kadra in da je čimpreje treba predložiti zakon o centralni državni upravi. A to šc ni vse. Treba je izvršiti reformo vse državne uprave. Vse države so se po vojni bavile vrsto let s tem vprašanjem. In tudi mi se ga moramo lotiti čimpreje. Nujna je revizija uradniškega zakona m zakona o računovodstvu. Zato so potrebna izredna sredstva. Priznavam, da nam je potrebno večje inozemsko posojilo, da bomo dobili sredstva za potrebne melioracije, za regulacijo rek, za izboljšanje prometa in graditev cest. Potrebne so velike investicije, ki jim brez posojila nismo kos. V ekspozeju g. ministra stoji, da je vlada predložila zadružni zakon, kar moram pohvaliti, zlasti ker se poudarja velika korist zadružništva, kateremu je potrebno posvečati vso pozornost. Razpravljalo se je tudi o razdolževanju kmetov. Pri nas sicer nc obstoja prezadolže-nost kmetov, kakor so ugotovile statistično vse naše gospodarske institucije, vendar pa so v nekaterih delih naše države nezdrave kreditne razmere. V ekspozeju g. ministra stoji, da gospodarska kriza popušča. Toda, kar se tiče poljedelstva, moram reči, da kriza obstoja posebno vsled elementarnih nezgod v zadnjih letih. Slediti mo-ramo primeru Nemčije in Avstrije, kjer so sklenili vzadnjem času celo vrsto dobrin gospodarskih zakonov. Akcija sc vrši v treh pravcih: 1. konverzija dolgov v dolgove z manjšimi obrestmi; 2. podpora poljedelske produkcije, da se blagcu lahko dobro proda in 3. dajejo se sredstva za pospeševanje poljedelstva. Poseben parlamentaren odbor v nemškem Rcichstagu skrbi za to, da se ta program tudi izvršuje. Želim, da bi si tudi naša država vzela Nemčijo za zgled, ko bo obravnavala gospodarska vprašanja. Kajti treba se je držati tega, kar so drugod žc preskusili. Proračun je povečan za 400,000.000 Din. Nihče ni radi tega navdušen. Vsi bi želeli manjši proračun. Zato je pa proračun realen. Kaj nam pomaga manjši proračun, čc pa je ncrcelen in sc morajo povsod dovoljevati naknadni krediti. Glede penzij se je postavka povečala. Dobro jc, da sc bo ustanovil poseben penzij-ski fond. Povečala sc je tudi postavka za poljedelstvo. Želimo, da sc da ves dobiček iz raz- redne loterije poljedelskemu ministru sta podporo poljedelstva. Za državna gospodarska podjetja je treba votirati zadostne kredite, da se izvede ko-mercializacija. če ni zadostnih kreditov za moderne instalacije, so podjetja mnogo manj dobičkanosma. Obremenitev posameznika pri nas v primeri z ostalimi državami ni velika. Finančni zakon je ogledalo zakonodajnega dela in letošnji finančni zakon je krajši radi izglasovanja novih zakonov. Vendar pa se daje preveč samostojnega razpolaganja z denarjem posameznim ministrom, zlasti finančnemu ministru. če namerava g. finančni minister predložiti še kak amandement (finančni minister odkima), naj to stori pravočasno. Nekatere odredbe v finančnem zakonu je treba odobriti, druge spremeniti, zlasti tiste, ki se tičejo samouprav. Ukiniti je tre. a odredbo glede financiranja samouprav. Samoupravam je treba pravočasno poslati vsa potrebna navodila, ne pa šele teden dni pred zasedanjem, kakor je bilo to letos. Posebno je to potrebno radi stabiliziranja oblastnih proračunov. Finančni minister naj prosi one samouprave, ki dobro delajo, naj pošljejo svoje predloge in svoja mišljenja. Samouprave je treba podpirati, ne pa jim delati težav. Z ozirom na to, da je proračun mnogo boljši nego lanski in ker res gre za saniranjem financ, izjavljam v imenu Jugosl. kluba, da bom glasoval za proračun.« Nato je bil izvoljen pododbor za proučevanje zakona o davčnih prestopkih. V ta pododbor je izvoljen od Jugosl. kluba poslanec V e-s e n j a k. , UudskošoSskf zakon Belgrad, 13. dec-. (Tel. »Slov.«) Odaek za ljudskošolski zakon je razpravljal danes o petem poglavju. Spremenil je čl. 45 in določil, da se vpisujejo otroci v I. razr. 1. julija vsakega leta, če so dovršili šesto leto starosti. Na zahtevo starišev se pa vpis v I. razred lahko odloži do prihodnjega leta. Čl. 63 dovoljuje, da se iz upravičenih razr logov smejo otroci šolati tudi doma. Kot upravičen razlog se smatra tudi to, če v tistem kraju ni šole za otroke manjšinske narodnosti. Čl. 65 določa kazni, če izostanejo otroci neupravičeno od pouka. Prva kazen je opomin, druga kazen je pa denarna kazen, katero višino določi za vsako oblast oblastni šolski odbor. Čl. 73 se glasi: >Vzgoja moške in ženske mladine je skupna. Kjer pa prilike dopuščajo, .tse lahko šolanje loči po spolu.« K temu členu je pripomnil posl. Kremžar, .i,da se po deželi povsod vzgaja mladina skupno, ker so pač razmere take, toda kljub temu ne gre, da se sprejme v zakon načelo skupne vzgoje. Dovolj je, če se v zakonu pripušča svoboda, da se to vprašanje praktično rešuje na podlagi krajevnih razmer. Posl. Kremžar je zato glasoval proti odsekovemu predlogu. Uradniške iz&ramembe Belgrad, 13. dec. (Tel. »Slov.«} Napredovali so v višjo položajno plačo Andrej Prebil, profesor na I. državni gimnaziji v Ljubljani, Juš Kozak, profesor na II. državni gimnaziji v Liubljani, Vladimir L a p a j n e , profesor na ljubljanski realki in Alojzij S i -v e c , profesor v Kočevju. Belgrad, 13. dec. (Tel. »Slov.«} v višjo skupino so pomaknjeni: Nikolaj Ivan V r a b 1, višji ravnatelj moške kaznilnice v Mariboru, Anton H o h n j e c , ravnatelj jetnišnice okr. sodišča v Mariboru, Ivan M o ž i n a , upravitelj jetnišnice okrožnega sodišča v Celju. Dalje vodje zemljiške knjige pri okrožnem sodišču: Teodor T o f a n v Novem mestu, Jurij Karba in Avgust Grejan v Mariboru, Franc Podboj in Franc Petrovčič v Ljubljani ter Bernard N i k o 1 e t i č v Novem mestu. Belgrad, 13. dec. (Tel. »Slov.«) Vpokojeni so: Rudolf P e r š e , dvorni svetnik v Ljubljani, Franc P e t e r 1 i n , višji deželnosodni svetnik v Ljubljani in Josip S t e r g a r , višji deželnosodni svetnik v Mariboru. Vpokojena sta Avgust R e i h , ravnatelj okrajnega finančnega ravnateljstva v Ljubljani, in Rajko M 1 e j n i k , nadzornik pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. Pred nemško-jugoslovanskim razsodiščem v Parizu prične prihodnji torek razprava o tožbi princczinje Milice Črnogorske, rojene vojvodinje Juta iz Meklenburg-Strelitza proti nemški državi, v ka-teri zahteva princesinja 15,000.000 zlatih mark z obrestmi vred od leta 1918. dalje kot dedščino, na podlagi verzajske mirovne pogodbe z utemeljitvijo, da je po svoji poroki postala inozemka. Del dedičine je princesinja že prejela. Če bo pravdo dobila, ima nemška država pravico do regresa od svobodne države Mekler.burg-Strelitz. Pravda je zaradi tega zanimiva, ker bi pravica lahko spravila v dvom samostojnost svodob-ne države Meklenburg-Strelitz, ker pravdna vsota z obrestmi znaša toliko, kakor enoletni proračun male dežele. Dunajska vremenska napoved. Severne Alpe: Večinoma oblačno. Temperatura bo polnem m a nadla. severni vetrovi. — Južne Alpe: -- o - » Jasno,v mrzlo. Novosadska vremenska napoved. Deževno, oblačno, brez snega. Temperatura bo padla v severnih krajih. PribičeoiC na odskoku Belgrad, 13. decembra. (Tel. »Slov.«) Opazilo se je, da so došli v zadnjem času v Belgrad številni odposlanci samostojne demokratske stranke in skušali dobiti stik z bel-grajskimi samostojnimi demokrati, pa tudi z Davidovifevimi demokrati. Ker se ni opazilo, da bi bili pri teh sestankih sodelovali člani radikalne, muslimanske ali Slovenske ljudske stranke, se je začelo govoriti, da dela Davido-vič na svojo roko in da gre za neko gotovo državno linijo, ki naj bi v bodoče prevladovala. Iz radikalnih krogov smo zvedeli, da imajo o Pribičeviča naslednje mnenje: Pribičevič se je vedno dvignil samo tedaj, ako je doživel rascep kake stranke in se je ločil od svojih dotedanjih zaveznikov. Tako išče tudi sedaj izhod iz svojega zapuščenega položaja, in sicer brez ozira na radičevce. To se lahko sklepa iz dejstva, da ni bila demantirana vest, da je Pribičevič obljubil bosanskim samostojnim demokratom, da bo prišla samostojna demokratska stranka v najkrajšem Času na vlado. Te vesti ni de-mantiral niti Pribičevič niti vodstvo demokratske stranke v Sarajevu. Zato se smatra, da je bila ta vest, ki so jo prinesli slovenski in hrvatski listi, točna in da je značilna za Pribiče-vičevo zadržanje nasproti radičevcem. Pribičevič očividno išče izhoda iz težke situacije, v katero je prišei s svojimi pristaši, ki dan za dnem odpadajo od njegove stranke. Da bi pa popravil svoj renorne, zato se približuje Davi-dovičevim demokratom in bi bil pripravljen, priti zopet nawij v prejšnji položaj, tudi za ceno, da bi demokrati zahtevali od njega ločitev od radičevcev. Ta samostojnodemokrat-ska gesta pa ni nič novega, ampak jo rabi Pribičevič že davno. Pribičevič bi na ta način, ako bi dobil podporo pri Davidoviču in ako bi šla v klasje Davidovičeva želja, kakor jo gledajo radikali, dobil sloves, da je rešil Hrvate srbsko-hrvatski problem, kar bi ustvaril novo demokratsko zajednioo. To samostojno nastopanje od strani Pribičeviča se pa smatra v radikalnih vrstah za prozoren manever, da bi se ustvaril zopet skupen blok z Davidovičem in da bi se zopet pustili radičevci ob strani. Vendar pa pričakujejo vsi radikali brez izjeme, da bodo morali samostojni demokrati, preden bi prišli kjerkoli v poštev, moliti najprej konfiteor in se izjaviti za lojalno sodelovanje za državo. Pa tudi V tem slučaju je težko misliti, da bi vsaj v bližpiih letih prišla kaka taka kombinacija, ki bi spravila Pribičeviča zopet na površje. krogih radičevcev se čuti nelko vznemirjenje in radičevci so, da bi istočasno paralizirali gesto Pribičevičevo, vrgli v svet vest, da se z njimi samostojno pogajajo radikali in da bi od teh pogajanj even-tuelno ne bili v bodoče izključeni niti muslimani niti Slovenska ljudska stranka. Zdi 6e, da hočejo imeti radičevci Pribičeviča še nekaj časa ob svdji strani, da bi se ga potem tudi sami laže in preko noči znebili. Uradno potrdilo teh vesti se ni moglo dobiti, vendar pa se sklepa iz razpoloženja poslancev v radikalnem in zlasti v muslimanskem klubu, da je Pribičeviču resno do tega, da bi prišel v ožje stike z Davidovičevimi demokrati, in sicer samostojno brez radičevcev, in da torej njegova sedanja zveza z radičevci nikakor ni tako trdna, da bi na ljubo kakemu ministrskemu stolčku ne zapustil svojega sedanjega bojevitega stališča na Hrvatskem. Za izpraznite« Psrenja Lugano, 13. decembra. (Tel. »Slov «) Kakor doznava Vaš dopisnik iz zanesljivega vira, je svrlia razgovorov med dr. Stresemannom in Briandom, katerim se l>o pridružil tudi Charn-berlain, da se doseže nova izjava v smislu lo-carnske politike. Dr. Stresemann pa je izjavil, da bi Nemčiji čisto platonična in frazeologična izjava nič ne koristila; moral bi se doseči tudi dogovor, kako se ima lokarnska politika voditi dalje, če bi strokovnjaki v vprašanju reparacij ne prišli do sporazuma, ker bi se sicer bilo bati hudih stresljajev v lokamski politiki. Dr. Stresemann je tudi izjavil, da bi po-renjska komisija, ki naj nadomesti zasedbo Porenja, ne sniela trajati preko leta 1935., ker bi nemški državni zbor nikdar ne pristal na to. Upanje je, da se bo skupni cilj, ki ga iščeta oba zunanja ministra, našel še danes. Pariz, 13. decembra. (Tel. vSlov.«) V svojem drugem razgovoru sta dr. Stresemann in Briand začela konkretna pogajanja o izpraznitvi Porenja in o ustanovitvi spravne komisije. Kakor pišejo listi, je Nemčija opustila svojo nezaupnost glede volje Francije za sporazum in se sama prizadeva, da bi se pogajanja čimbolj pospešila. Berlin, 13. dec. (Tel. »Slov.«) Pred berlinskimi časnikarji je imel nemški državni kancler dr. Miiller nagovor, v katerem je izvajal, da je ves nemški narod brez razlike strank složen v zahtevi, da se izprazni zasedeno nemško ozemlje. Zasedba se protivi ideji enakopravnosti, zaveznikom pa ne daje nobene varnosti za plačilo reparacij. Dawesov načrt se naj izpremeni na tak način, da se ugotovi plačilna možnost Nemčije. Vprašanje An-srhlussa v tem trenutku ni aktualno, toda niti Nemčija niti Avstrija si ne smeta pustiti vzeti predpogojev za to. S pravico samoodločbe Anschluss ni v protislovju. radu Dunaj, 13. dec. (Tel. *$lov.«) V kulturni boj velenemcev proti zveznemu kanclerju dr. Seiplu radi njegovega solnograškega govora so včeraj posegli tudi socijalni demokrati. Eden izmed naj-ostrejših govornikov sccijalnih demokratov, glavni urednik »Arbeiterzeitung« in poslanec Leitner je izrazil bojazen, da bi absolventi katoliške univerze mogli doseči državna uradniška in učiteljska mesta. Solnograški socijalni demokrat Witternigg je zato stavil predlog, s katerim zahteva od prosvetnega ministra, da se akade-mičnim stopnjam, podeljenim na privatnih učnih zavodih, n. pr. na filozofskem institutu sol-negraške katoliške univerze, načelno ne prizna I enakopravnost z akademičnimi stopnjami, pri-dobljenimi na državnih visokih šolah, in da se ' odredi, da se semestri, pridobljeni na solnogra-: ški visoki šoli, ne smejo všteti v študijsko dobo, predpisano za državne visoke šole. — Zvezni kancler dr. Seipl ie nato branil svoj solnograški govor in rekel: »Popolnoma sem prepričan, da bomo to staro željo avstrijskih katolikov in s tem vseh katoliških Nemcev čisto gotovo uresničili v nepredaljni dobi Katoliška vseučilišča so v Franciji, Italiji, Holandiji, Belgiji, v Združenih državah itd. Ni torej videti razloga, zakaj Odgovor Bo?iviie Društvu narodov New York. 13. decembra. (Tel. »Slov.«) Bolivija še nadalje zbira čete in vojni material na meji Paragvaja, tako da obstoja nepo-j sredna vojna nevarnost. Bolivijsko poslaništvo ! v New Yorku pa demantira to vest ln v ameriških krogih vlada optimizem, posebno ker : se je bolivijski delegat vrnil na panameriško i konferenco, kar je uspeh privatne Kellogove intervencije. Državni departement tudi upa, da bo pripravil Bolivijo do lega, da se bo udeležila razs-diščne komisije, ki ima danes popoldne svojo prvo sejo. Južnoameriški listi pa presojajo položaj mnogo bolj pesimistično. Vse je odvisno od postopanja Argentinije, ker j brez pristanka Argentinije ne more Bolivija j začeti nobene vo.ine. Nekateri listi trdijo, da sla se Argentinija in Bolivija skrivaj dome-1 nili o razdelitvi Paragvaja in da ima vrnitev bolivijskega delegata na \vashingtonsko koli- ne bi se tudi na ozemlju nemškega jezika in posebno v Avstriji ne ustanovila katoliška univerza. Proti govori samo to, da se v stari Avstriji kljub desetletnim prizadevanjem ni posrečilo izpolniti željo katolikov. V Salzburgu je bila do leta 1632 univerza, ki je bila ukinjena v času kratke dobe bavarske vlade in je ostala samo bogoslovska fakulteta. Ta fakulteta je v zadnjih letih po številu slušateljev in docentov izredno vzcvetela, ter so se ustvarile tudi prilike za filozofski študij, če bodo potem v teku časa prirastle še druge tri ali štiri fakultete, ni niti najmanjše ovire, da bi obstojala državna in svobodna univerza. — Za dr. Seiplom je govoril poslanec Kolb za katoliško vseučilišče. Vsak izobražen katolik je prepričan, da med pravo znanostjo in vero ne more biti nobenega nasprot-stva. — Socijalni demokrati dr. Bauer je potem zahteval, da se ugotovi, ali jc dr. Seipl s svojim govorom podal vladno izjavo. Dr. Seipl je odgovoril: »Ne, temveč to je bila izjava katolikov.« Dr. Bauer je vztrajal na tem, da mora ustanavljanje vseučilišč ostati pravica države. Kaj bi rekli na to, ako bi si dunajska občina zmislila ustanoviti vseučilišče, če bi dr. Piffl dal za to dovoljenje. ferenco samo namen, pridobiti čas za mobilizacijo. To bi povzročilo splošno vojno v južni Ameriki. Lugano, 13. decembra. (Tel. »Slov.«) Na brz»javke Sveta Društva narodov, ki je poznal Bolivijo in Paragvaj, da spor rešita mirno, sta danes dospela odgovora obeh držav. Bolivija samo potrjuje prejem brzojavke in javlja, da bo poslala obširen odgovor. Paragvaj pa skuša zvaliti krivdo na Bolivijo in kot član Društva narodov priznava svojo dolžnost, da se spor reši mirno. Pr" nc Ifarel na DunaHi? Dunaj, 13. decembra. (Tel. »Slov.«) Siri se govorica, da je bivši romunski prestolonaslednik Karel z gospo Lupescu dospel na Dunaj. Govor! se, da je Karel s svojo prijateljico res zapustil Francijo. V tukajšnjih diplomatskih krogih pa o tem ni nič znanega. Novi predsednik centruma Na zborovanju nemškega centruma 9. t. m. je ta nam sorodha stranka izvolila novo predsedstvo. Posebno težka je bila izvolitev novega načelnika stranke na mesto dr. Marksa, ki je dolga leta vodil centruin in to v letih, ki so bila za premagano Nemčijo najtežja. Z veliko večino je bil za njegovega naslednika na tem odgovornem mestu izvoljen g. dr. Kaas. Dr. Ludvik Kaas je voditelj centruma iz Porenja, kjer je leta 1919 izvoljen za člana Reichstag-a in 1. 1920 za člana pruskega Staats-rat-a. On ni samo politik, je tudi znanstvenik. Študiral je v Germanicu v Rimu skupno z nekaterimi Slovenci in Hrvati, ki se jih še vseh prav rad spominja. V razgovorih, ki sem jih ob priliki zasedanj Društva narodov imel z njim, se je posebno živo zanimal za svoje tovariše, preč. g. Prešerna, provinciala naše jezuitske province, g. dr. L u k m a n a, dekana teološke fakultete, g. dr. Cirila A ž m a n a, profesorja v Novem mestu, dr. M ar i č a, vseučiliščnega profesorja v Zagrebu in za druge. Radi svojega znanstvenega delovanja je bil poklican na vseučilišče v Trier, kjer je dobil sto-lico profesorja cerkvenega in državnega prava. Poleg teologije, katere je doktor, je študiral še filozofijo in pravo na vseučilišču v Bonnu in je dosegel tudi oba doktorata. Izdal je več svojih del v cerkvenem in državnem pravu in je član znanstvenega instituta za javno in ljudsko pravo v Berlinu. Posebno se bavi z vprašanji zunanje politike in je bil predsednik zunanjepolitičnega odbora Reichstaga. Ob vstopu Nemčije v Društvo narodov je bil imenovan za člana prve nemške delegacije. Od takrat stalno zastopa Nemčijo na zborovanjih Društva narodov. S svojim globokim in temeljitim poznavanjem problemov svetovne politike je v Ženevi med delegati kmalu zavzel vidno mesto in pridobil lep sloves. Tekom zasedanj Društva narodov sem često imel čast razgovarjati se z novim predsednikom nemškega centra o aktualnih problemih zunanje politike. Ker ravno sedaj v nemški politiki zunanji problemi igrajo odločilno vlogo, po-dajam v naslednjem programatične izjave g. Ka-asa o nekaterih vprašanjih: »Pot, ki ji je nemški centrum sledil v zunanji politiki, je usmerjena od dne prevrata do danes v brezpogojni logiki in doslednosti. Ta politika se ne odpoveduje nobenim upravičenim narodnim zahtevam Nemčije, toda za uresničenje upravičenih nemških zahtev in za korekturo v versaillskem miru Nemčiji vsiljenih določb se prizadeva zavestno le potom mirnega sodelovanja z drugimi državami; sodelovanja pod vidiki prava in pravice. In5 Od Erzbergerja, Febrenbacha, Wirtha in Manca teče ravna logična črta do politike, ki sta jo Luther in Stresemann zastopala v Locar-nu in Ženevi. Ko je Nemčija prestopila prag ženevske mednarodne institucije, smo se dobro zavedali nepopolnosti Društva narodov v njeni notranji strukturi. Spoznanje te nepopolnosti Društva narodov nas pa ne odvezuje dolžnosti, storiti vse, da v lojalnem sodelovanju z drugimi narodi delamo za njegovo izboljšanje, za njegovo organično in funkcijsko izpopolnitev. Sodelovanja v Društvu narodov ne smatrajo moji politični prijatelji samo za zapoved oportunistič-nega premisleka, ampak tudi za postulat naše etične in religiozne usmerjenosti. Iz misli svojega svetovnega naziranja se čutimo dolžne, uporabiti vsa porabna sredstva, da mesto po-gubonesnega načela sile uveljavimo višji imperij pravice tudi v mednarodnem življenju. Posebno važno bi bilo, če bi katoliki vseh pri Društvu narodov udeleženih narodnosti uporabili priliko, ko se snidejo merodajni voditelji v Ženevi, da se intenzivno medseboj spoznajo. Iz tega bi potem lahko same od sebe izvirale misli za praktično sodelovanje vseh strank našega svetovnega naziranja. Sodelovanje med Jugoslavijo in Nemčiio bi tem manj zadelo na besed vredne težkoče, ker med nami politična nasprotja ne obstojajo ali vsaj ne v taki meri, da bi bilo o tem vredno govoriti. Predpostavljamo pa, da bo jugoslovanska država imela toliko politične modrosti in pravičnosti, da narodnim manjšinam, ki bivajo znotraj njenih mej, da tisto svobodo, ki jo kot polnopravni državljani zaslužijo. Duševno urav-novešenje narodnostno raztrgane države je mogoče le z največjo mero noblese in delikatnosti v izoblikovanju manjšinskega prava. Kar se tiče »Ansdilussa« smemo upravičeno pričakovati, da odpade svojevoljni in nenaravni predpis vemillske mirovne porodbe, ki prepoveduje priključitev Avstrije. Zatrdno upamo, da bodo očitna in trama nasprotja proti tej zahtevi pravičnosti pojenjala. Kaka no-resivna tendenca je tem nemškim željam po priključitvi popolnoma tuja.« —r —r Zmrga vlade r>ri volitvah Bukarešt, 13. dcc. (Tel. »Slov.«) Dasi odstotek glasov, ki so bili oddani za posamezne stranke, še ni ugotovljen, je brez dvoma, da je romunska vlada dosegla ogromno zmago. Posamezne stranke opozicije najbrže niti niso dosegle predpisanih 2% oddanih glasov in v parlamentu sploh ne bodo zastopane, kakor stranke dr. Lupu in Cuza ter komunisti. Liberalci Avarescu in Jorga in erdeljski Madjari 1 pa so dosegli 7%. V 20 okrožjih, iz katerih so dosedaj znani končni izidi, je razmerje nekoliko več|0. Narodna kmcts!>a stranka 75%, ■ liberalci 5%, Avarcscu in Jorga 2%, Cuza 1 %, komunisti 0.71 %, Madjari 5%, dr. Lupu ' 1.9 odstotka. n. Kaj pravi o uradne številke o davkih Slovenija plačuje vedno manj, Srbija pa vedno vet davkov. Odsek knjigovodstva in statistike glavne davčne direkcije je izdal pregled davkov, kakor so bili plačani v času od 1. januarja pa do 31. oktobra v letu 1927 in 1928. Te številke so torej uradne in edino pravilne in te številke jasno dokazujejo, da plačuje Slovenija, odkar je SLS v vladi, vedno manj, Srbija pa vedno več davkov. Pa naj govore številke, ki so neovrgljive in nad vse jasne! Neposrednega davka in dodatkov je plačala Slovenija: 1. 1927 68,133.977 1. 1928 pa 47,527.489 torej manj 20,606.488 Srbija s Črno goro pa je plačala istega davka: 1. 1927 167,791.505 1. 1928 199,699.037 torej več 31,907.532 K ; skega pribitka je plačala Slovenija: 1. 1927 7,392.440 1. 1928 6,161.719 torej manj 1,230.721 črno goro pa: 1. 1927 14,961.287 1. 1928 12,128.186 torej manj 2,833.101 nn posl. promet je plačala Slovenija: 1. 1927 34,167.709 1. 1928 34,808.819 torej več 641.110 Si i - s Črno goro pa: 1. 1927 2« 975.043 1. 1928 41,150.627 torej več 14,175.584 Dočim je torej plačala Slovenija le 641 tisoč več ko lani, je plačala Srbija celih 14 milijonov več ko lani, kar pomeni, da je sedaj tudi Srbija pričela plačevati davek na poslovni promet. Uradniškega davka je plačala Slovenija: 1. 1927 5.275.000 1. 1928 8,396.138 ali več 3,121.078 Srbi- - je plačala: 1. 1927 24,785.989 1. 1928 36,331.891 ali več 11,545.902 Povsodi večje vplačilo davkov, toda v Srbiji zopet večje. Davka od telesnega dela delavcev je plačala Slovenija: 1. 1927 6,738.464 1. 1928 16,722.730 aH več 9,944.266 Srbi j > Črno goro pa: 1. 1927 1,525.731 1. 1928 15,244.726 ali več 13,718.995 Zopet je torej davčni dohodek v Srbiji neprimerno večji ko v Sloveniji. Invalidskega davka, ki pa prihodnje leto odpade, je plačala Slovenija: 1. 1927 15.886.851 1. 1928 12,555.841 torej manj 3,331.010 Srbija s Črno goro pa: 1. 1927 16,805.754 1. 1928 19,186.545 torej več 2,380.791 Izrednega 500% in 30% pribitka pa je plačala Slovenija. 1. 1927 31,273.613 1. 1928 29,822.941 torej manj 1,450.672 Srbija pa: 1. 1927 68,698.730 1. 1928 77,162.834 torej več 8,464.104 Celotna slika je torej ta.: Slovenija je plačala raznih davkov in do-klad, razven vojnice, dohodki katere niso navedeni po pokrajinah: 1. 1927 168,868.114 1. 1928 155,995.677 ali manj 12,872.437 r.'Ha pa istih davkov in doklar' 1. 1927 321,544.039 1. 1928 400,903.846 ali več 79,359.807 Slovenija skoraj 13 milijonov manj. Srbija s Črno goro pa skoraj 80 milijonov več ko leta 1927. Tem jasnim številkam pač ni potreba dodati nobenega komentarja. Da pa ne bo tudi najmanjšega slepomišenja, treba dodati še nekaj. Navedene številke pomenijo le končno število, s tem pa seveda ni rečeno, da so prav vsi davkoplačevalci v Sloveniji plačali tudi manj. Nekateri so morda plačali vseeno več, Ko 1. 1927, to pa tedaj, če so preje p'ačevali iz oogzna katerih vzrokov premalo, ali pa če so imeli nakrat izredno velike dohodke. To je torej le posledica tega, ker so se davki tudi bolj pravično razdelili. Ali glavno pa je in ostane to, da Slovenija plačuje vedno manj davka, da gre vedno manj denarja iz Slovenije, in lo je neovrglji-vo dejstvo, in sicer po zaslugi SLS in njenih poslancev. Zato bo tudi zgodovina zapisala, da je S'oveni ja začela plačevati manj davkov, ko je bila SLS v vladi in da so iedaj druge pokrajine pričele plačevati več davkov. Enakopravnost se je torej pričela tele, ko je bila SLS v vladi. In tega ne ovrže nihče. / / aj/e nouega Koledar Petek, 14. decembra: Spiridion, Nikazij. Osebne vesti * Nevarno je obolel g. Ivan Pajtler, župnik pri Sv. Rupertu v Slov. goricah. * Iz ljubljanske oblastne skupščine. Mandat oblastnega poslanca je odložil Valentin Poljanšek, posestnik na Dobračevi pri Zi-reh. Izvoljen je bil na listi SDS v logaškem okraju. Na njegovo mesto bo pozvan Karel Kovač iz Starega trga pri Ložu. Odlikovan je za zasluge v zadružništvu g. Šimen P r e š e r n , župan v Poljčanah, z zlato svetinjo za državljanske zasluge. :k Izstop iz našega državljanstva je dovoljen Franu Sinku, pristojnemu v Rogaševce — murskosoboški okraj — in uradniku Jožefu Pehe, pristojnemu v Maribor. ~k S pošte. Za zvaničnika 3. skupine so nastavljeni: dr. Vi ko Vujčic v Kočevju, J. Kuhar, E. Heischman, VI. Zavodnik in J. Šturm na ljubljanski glavni pošti; L. Kovačič na ljublj. kolodv. pošli, Iv. Jošt in S. Miklavčič na mariborski glav. pošti, Fr. Gregorič v Brežicah, Fr. Bergant v Novem mestu, C. Jesih v Kranju, inž. S. Podboj in Al. Zovž v Celju. — Za dnevničarje so nastavljeni: Fr. Žnidaršič v Žužemberku, Jože Drobnič iii Emilija Grosova v Murski Soboli. — Premeščeni so: pb. ur. 11-3 R. Trampuš z ljubljanske gl. jx>šte na ljubljansko kolodvorsko pošto, Pavla Andrcsova iz Kastava v Novo mesto, Olga Gavrilovičeva z ljubljanske gl. pošte v Slov. Bistrico; z ljubjanske gl. pošte pb. ur. II-4: L. .nazinova v Krizevce pri Ljutomeru, I. Vindi-šarjr/a in J. Albrechtova na Vič in M. Mrakova na mariborsko gl. jjošto; v Ljubljano pa: A. Gomišu-kova z Bleda, F. Hutmar.ova iz Nove vasi pri Rakeku, V. Kušarjeva iz Medvod, I.. Povšetova od Sv. Janeza ob Boh. jezeru; dalje pb. ur. 11-5 iz Maribora: L. Glaserjeva in R Lutmanova; telefonistka II-3 L. Bajičeva iz Starega trga pri Rakeku v Novo vas pri Rakeku, K. Fliskova iz Zagorja v Trbovlje, E. E. Koreniuijeva iz Maribora v Zg. Sv. Kungoto in N. Anderličeva od Sv. Janeza ob Boh. jezeru v Lož; kond. III-2 Iv. Tratnik iz Celja v Maribor; v Ljubljano iz Maribora [pripravnice 111-4 L. Brasova, M. Gačnikova in K. Kno ova, iz Cakovca: Sv Bu-ričeva in K. Mikovčeva, M. Koroščeva iz Tržiča, C. Mežanova z Bleda, A. Žagarjeva od Zg. Sv. Kun-gote, P. Petermanova z Jesenic na Gor., in M Kuriv busova iz Rogaške Slatine; L. Schvveigerjeva od Dr M. v Polju v Kozje; v Ljubljano zvan. 3. skup: A. Adamičeva iz Gornjega grada, A. Sarb-Verščeva, M. Tratnikova, J. Jagrova in V. Stadlerjeva iz Celja, Fr. Adamičeva iz Konjic, K. Butalova iz Črnomlja, dr. V. Vujčič iz Kočevja in M. Slaparjeva z Viča; Fr. Marinšek iz ministrstva v Maribor; dnev. A. Sotelškova iz Maribora v Celje. — Službo so odpovedali prij^rav. III-4 M. Kurbusova, roj. Jevni- . karjeva v Ljubljani, dnev. Jože Mehe v Žužemberku in pogodb, poštarira E. Szimičeva v Bcdoncih Odstavljeni so pa: B. Bajdetova, roj. Okornova v Ljubljani, dnev. Fr. Sterle pri D. M. v Polju, Fr. Cuk v Gornjem gradu, J. Stanek v Slatini Radencih. Ostale vesti ■k Mohor,'ani so darovali za Slovensko stražo v župniji sv. Petra v Ljubljani 597 Din, v Brezovici 140 Din, v Trsteniku pri Kranju 50 Din, v Dolu pri Ljubljani 50 Din. — Posnemajte ! itr Okrožje Kmetskih zvez v Novem mestu pripravlja za 27., 28. in 29. t. m. v Rokodelskem domu v Novem mestu tridnevni tečaj, na katerega že sedaj opozarjamo vse naše zaupnike in krajevne organizacije s prošnjo, da pošljejo na ta tečaj svoje najboljše posebno mlajše moči. •k Shod SLS bo v nedeljo, dne 16. t. m., v Račah (pri »Verglezu«). Začetek ob pol 15. Govorita narodna poslanca Zebot, Falež in drugi. — Po rani maši istega dne bo tudi v Laporju shod SLS. Govorijo poslanec Zebot in drugi. •k Termini prihodnjcletnih prireditev Ljubljanskega velesejma. Uprava Ljubljanskih velesejmov je na svoji zadnji seji sklenila, da se vrši prihodnjeletni IX. mednarodni vzorčni velesejem od 30. maja do 9. junija, torej v istem času, kot leta 1928. Mednarodnemu ve-leseimu namerava priključiti špccijelno razstavo avtomobilov in razstavo izdelkov domače obrti in narodnih vezenin Slovenije. IV. j jesenska prireditev »Ljubljana v jeseni« pa se | bo vršila v širokem obsegu od 31. avgusta do ; 9. septembra. Ta zelo priljubljena razstavna ! prireditev ho prihodnje leto obsegala zopet i naše kmetijstvo, vendar bo razstava prirejena i v novih smernicah. Obsegala pa bo tudi veliko gozdarsko in šumarsko razstavo, lovsko razstavo, obsežno razstavo društva Zoo, vrtnarsko razstavo in umetniško razstavo. V okvirju obeh prireditev pa namerava velesejm-ska uprava prirediti še druge zanimive razstave. •k PcStninska prostost javnih borz dela. Ministrstvo je z odlokom štev. 42.359 z dne 7. novembra 1928 preklicalo svojo odredbo z dne 26. julija t. 1. ter izdalo glede peštnin-sko prostosti javnih borz dela naslednjo razlago: Osrednje ln javne borze dela kakor njih podružnice so v zmislu čl. 1 >Uredbe o organizaciji posredovanja dela« kakor vršilci funkcij državnih oblasti oproščeni poštnine v vs-.eh poslih, ki se tičejo posredovanja dela. Potemtakem so osrednje in javne borze dela ter njih podružnico oproščene poštnine za navadna (nepriporočena) pisma in dopisnice v medsebojnem prometu in v prometu z oblastmi, delodajalci in z onimi, k i iščejo dola (delojemalci). Morajo pa v levi spodnji ogel ovitka napraviti pripombo: »V zadevi posredovanja dela poštnine prosloc. V krajevnem prometu borze dela niso oproščene poštnine. •k Le žari na za poštno pakete. Ministrstvo je izdalo dno 12. novembra t. 1. naslednjo odredbo: Po čl. 61 pravilnika I. del, ki govori o plačevanju ležarine za pakete v širšo do stavno področje, se ležarina za talce pakete ne računa: a) za čas, dokler ni bilo izročeno naslovniku paketa obvestilo o prihodu paketa; b) za dva dni po dnevu, ko je bilo naslovniku izročeno obvestilo; c) za dan, ko je bil paket prevzet. Hotel „R0YAL" Beograd Kra'ja Petra 70.--Telefon 55-27 Hotel !. vrste z najmodernejšim kon fortom. Cene sob od Din 50-— naprej. •k Ne more pozabiti Celja. Lojze Smodej, doma tam nekje od Sv. Jerneja pri Ločah, je star že 69 let in kajpak ne more več s pridom služiti za kruh in oskrbo. Pa jo mahne po svetu. Tako je postal v očeh oblasti nepoboljšljiv postopač in berač, ki se ga oblasti rade otresejo. Celjsko okrajno glavarstvo mu je svoj čas prepovedalo povrniti se skozi pet let v njegovo območje. Pa ni dosti zaleglo. V sredo je budno oko postave zalotilo Lojzeta, baš ko je hotel iti iskat krščanske dobrodelnosti v trgovino Weren v Celju. Čeprav se je Lojze izgovarjal, da ne misli ostati v Celju, da jc bil samo v Žalcu in da se sedaj le vrači v svoj konjiški rajon, je vendar moral v luknje in se bo po paragrafih zagovarjal radi nedovoljenega povratka. •k Prijazen brat. Tam pri Celju nekje stanuje tovarniški delavec France pri svoji sestri Katrici. Nič ni čudnega, če se bratje in sestre včasih med seboj sporeko in tudi med Francetom in Katrico jc bilo tega dosti. Le to nesrečo ima France, da so njegove pesti pretrde in roke presilne. Pa je prošli ponedeljek zvečer Katrico tako obdelal s pestmi, da jc dobila pod levim očesom modro podpluto oteklino. Katrica pravi, da jo je nabunkal radi tega, ker se je postavila za svojega petletnega bratca, katerega je Franc sklofutal. Franc pa nasprotno trdi, da jo je nabil radi tega, ker ga je zmerjala. Kakorkoli jc že bilo, Franc bo zvedel na policiji, da jc treba s sestro drugače občevati, in bo plačal kazen. •k Zagrebško vzpenjačo je preteklo sredo prevzela v svojo upravo mestna občina. Vzpenjačo jc zgradil 1. 1888. D. W. Klein, ki se je zavezal, da jo po 40letni vporabi brezplačno prepusti mestni občini. V 40 letih je vspenja-ča prepeljala okoli 10 milijonov oseb. k Nevarnega vlomilca Petra Petroviča iz Kotora, ki so ga radi raznih velikih vlomov iskali že od leta 1923., je te dni aretirala osješka policija. k Sedemletna dcklica sama iz Moskve v Belgrad. Jurij Grabovski in njegova žena sta pred boljševiki zbežala v Belgrad. Svojo takrat dvamesečno hčerko sta pustila pri stari materi na Krimu. Hčerka se je s staro materjo preselila v Harkov in pozneje v Moskvo. S posredovanjem Rdečega križa jc Grabovski zvedel, da je njegova hčerka živa in ukrenil jc vse potrebno, da bi jo dobil v Belgrad. Končno jc bila pot za deklico prosta in podala se je 7 zavojem živil in svojih punčk čisto sama na dolgo potovanje. Po štirih dnevih železniške vožnje je v torek srečno prišla v Belgrad. Pač redek slučaj, da bi sedemletni otrok čisto sam prepotoval 2500 km. •k Nevaren čuvaj avtomobila. V Belgradu je lastnik luksusnega avtomobila pustil avtomobil na hodniku pred ministrstvom za šume in rude. Na avtomobilu jc ostal pes volčje pasme, neprivezan in brez nagobčnika. Pes je tako dresiran, da ne pusti nikogar preblizu avtomobila. Mimo avtomobila jc prišla gospa Dara Savkovič, soproga inšpektorja ministrstva. Ker jc šla preblizu avtomobila, je pes skočil nanjo in jo močno ugriznil v roko. V bližnji ambulanci so gospo obvezali; pes sc je pa mirno usedel nazaj v avtomobil. Kmalu nato se je približal avtomobilu neka dcklica. Tudi to je pes napadel in ugriznil. Obe so v svrho preiskave oddali v Pasteurjev zavod. Ko se je vrnil lastnik avtomobila, je moral z orožnikom in avtomobilom na upravo mesta. ■k Iz bolnišnice v prepad in norišnico. V noči od srede na četrtek je na neki ulici na Sušaku našel stražnik nezavestnega mladeniča. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ugotovili, da jc božjasten. Zjoitraj ob 6 sc je mladenič zavedel, skočil iz postelje, se oblekel in pobegnil iz bolnišnice. Dirjal je proti Sv. hkolj piitenine pristne samo z znrmko z dvema kunccmn GRIČAR & MEJAČ, LJUBLJANA Vsevolod Ivanov: O kozakinii Marffi Kako trdno vendar stoji vranje gnezdo, čeprav je spleteno samo iz protja. Kadar zavejo veter iz Kaspiškega jezera in sipa človeku kamenje na glavo, kadar lomi stoletja stare vrhove dreves kakor biljke — se sveti vranje gnezdo v svoji sivini, ko da se hoče smejati — nič mu ne more. V naši vasi Lečinskoje (lani so jo povzdignili v mesto, bržkone za šalo — ni treba, da mi verjameš) so vse keče iz ilovice, ena sama hiša je iz lesa — gasilni dom. Samo strehe govore o kozaški podjetnosti. Pokrite so s skodlami in pri bogataših celo pobarvane. In zavoljo take strehe se smatra pri nas Klementij Fedosjev za bogataša. A vse njegovo bogastvo je bilo v tem, da so mu njegovi sinovi pobarvali streho, šest sinov je imel, eden vedno za glavo večji od drugega — fantje od fare. Komaj so bili s streho gotovi, niti gnezda za štorkljo niso utegnili napraviti — že je izbruhnila vojna z Nemčijo. Fedosjev ni maral več gledati na streho — ob njenem pogledu je postal ves solzan: »Bolje bi mi bilo, če bi ostal pod slamnato streho ...« A usoda ni ženska, s solzami nič ne opraviš pri njej. In tako se jc zgodilo, da so se vsi kozaki vrnili iz fronte domov. Ko so Klemcntiju sporočili, da je videti za sejmskuni stojnicami oblake prahu od vračaječih se sinov, so ga osta-vilc poslednje sile. šel je v hišo in legel na klop: »Samo odpočil bi se malo«, je dejal. In po teh besedah je izdihnil. Sinovi so prispeli in jeli ogledovati streho, i Skrivljena jc bila in na nekaterih mestih je po- pustila barva. Mnenja so bili, da jo bo treba nanovo prebarvati. Mati jih je sprejela na vratih. »Mir s teboj, mati«, so govorili kozaki. »Čemu stojiš na pragu in si tako zamišljena? Zakaj jočeš?« »Da, stojim tukaj in premišljujem: Ravnokar je umrl vaš oče od veselja, da bo zopet ugledal vaša obličja. In je-li mogoče, da si boste zdaj kakor drugi med seboj razdelili vse imetje, uničili gospodarstvo, ko je življenje že itak težko?« Kozaki so ji odgovorili: »Evo vam naše besede, pred Bogom in očetom: tudi vnaprej bomo živeli v slogi... nič se ne boj!« Tedaj pa so bili dnevi ko daljna, težka pot: konji so upehani, vozovi ropočejo. In vojniki pode zmerom dalje in dalje... Sam ne veš in ni prav noben greh, če ponovim, da so malske stepe, stepe junakov. Razin in Pugačer sta sc tu potikala in tu je živela Marinka, žena Griške Otrepjeva, tu se je v našem času boril Zapajev proti atamanu Tolstemu in utonil v Jaiku. Ali zaradi besede, ki so jo dali svoji materi, da si ne bodo med seboj delili imetja, ali pa iz kakih drugih razlogov, — skratka vseli šest bratov se je znašlo v vojski carskega generala Tolstega, ki so ga boljševiki baje izobčili... Ti misliš, da eni ne verujejo v Boga? Kako pa naj bi potem premagali vse nasprotnike, ako ne bi verovali v Boga? Nemara je njihova vera drugačna — ne taka, ko naša, nmpak kaka ta-jinstvena vera, — ali, saj je vendar en sam Bog in On prav dobro ve, kemu naj pomaga. Torej ta junak Zapajev je razbil armado Tcktega. poklal nuv tidilih o prejemu. Te dni so prišli temu nečednemu postopanju na sled. Dotični uslužbenec je bil aretiran in izrečen deželnemu sodišču. _ 7.n dnmske plašče pri Josip šlibar, Ljubl jana, Stari trg 21. poleg Založnika. Hopisi Radovljica Shod KDK sc je vršil v nedeljo 9. t m. v sokolskem domu v Radovljici. Iz vse Gorenjske je prišlo vanj nekaj manj kot 300 ljudi. Govorila sta g. Pucelj in dr. Kramer m še Ažman iz Hraš. Vsi trije niso razen že zdavnaj oglodanih zabavljic proti SLS povedali svojim poslušalcem nič novega, čc izvzamemo morda le žalostno vest, da vlada Se ne bo padla. Svejkia ponovi Ljudski oder četrtič v nedeljo 16. t m. ob pol 4 popoldne. Trbovlje Krekova mladina priredi v nedeljo, dne 16. t. m. ob 4 popoldne v JJruštvenem domu igro »Sinovo maščevanje«, dramo v treh dejanjih in burko endejanko »Rdeči nosovi«. Pri obl. poslancu Fil. Križniku naj se stranke v raznih zadevali odslej oglasijo vsak četrtek od 4—6 popoldne v tajništvu strokovne zveze rudarjov, Loke 253. Istega dne, in sicer od 6—7 pa v zadevi Vincencijeve konference; vsi oni pa, ki žele informacije o pokojninah itd. iz inozemstva, naj se oglasijo vsak ponedeljek in sredo od 3—4 popoldne istotako v gori navedenih prostorih. sCx Kcdni letni občni zbor k. o. SLS sc vrši v nedeljo dne 16. t. m. ob 8 zjutraj v Društvenem domu. V trboveljski šoli bo v nedeljo, dne ,16. t. m. ob 8 dopoldne predavanje o davkih in o davčni napovedi. Vabijo se vsi tukajšnji trgovci, obrtniki in posestniki. Predavatelj pride iz Ljubljane. • Zagorji ob Savi. Zadnje čase se je po naši dolini zelo razpasel špiritizem. Gotovo je, da ljudi zelo zanima, kaj je s temi pojavi. Zato pa priredi Katoliško prosvetno društvo v nedeljo 16. t. m. ob c't 4 popoldne v dvorani Zadružnega doma skicptično predavanje o špiritizmu. Predaval bo univerzitetni profesor dr. Lambcrt Ehrlich. Kogar zanima, naj piide gledat in poslušat. Nekaj jasnosti o tej zanimivi stvari gotovo ne bo škodilo. b.L v trruHvi« □ Proslava 601etnics sikladatelja O. Deva sc vrši jutri ob 20 v veliki dvorani Narodnega doma in sicer v obliki prijateljskega večera. Oficijelna vabila se ne razpošiljajo. Zato vabi pripravljalni odbor tem potom vse njegove prijatelje in znance ter vsa kulturna društva k čim številnejšemu posetu te prireditve. □ Občni zbor okrajnih organizacij SLS. Drevd ob 19 za IV. okralj na Koroški cesti 1. — Drevi ob 19 za V. okraj pri Vollgruberju v Frankc-panovi ulici. — Za II. okraj pa se vrši občni zbor jutri ob 19 na Koroški cesti 1. — Somišljeniki, vsi! □ V cvetu mladosti je preminul na svojem domu pri Sv. Lenartu v Slov. goricah vzoren gojenec tukajšnjega učiteljišča Josip Pircher. Pogreb bo danes ob 15 pri Sv. Lenartu. □ Kaj pa to zopet? Iz krogov železničarjev smo izvedeli: Nekatere železničarske družine so bile že pred dvema, tremi meseci naročile premog in ga tudi pošteno plačale. Naenkrat pa se je izkazalo, da premoga ni in da ga radi tega ni mogoče dostaviti posameznim strankam. Zgodilo se je celo, da je bil premog že na vozu za j)osamezne stranke, pa so ga morali spraviti, ker ni bilo premoga za — lokomotive. Posamezni železničarji so hudo prizadeti, ker so ostali sredi zime brez kuriva in se pritožujejo na upravo oz. generalno direkcijo, ki je vse to po nepotrebnem zakrivila. O Skupina šoferjev JSZ v Mariboru ima redni mesečni sestanek drevi ob 20 v društveni sobi na Koroški cesti 1. Ker je na dnevnem redu važen razgovor radi nadaljnjega dela skupine, se vabijo vsi tovariši, da se sestanka sigurno udeleže. □ Božičnico priredi kat. slov. izobraževalno društvo v Studencih pri Mariboru v nedeljo, rine 2S. decembra 1928 ob 17 v Gočnikovi dvorani v Studencih. Na sporedu je tudi gledališka pred-strva >Kjer ljubezen tam Bog', nakar sledi obdarovanje revnih otrok. □ Rezervnim oficirjem! Na rojstni dan Nj. Veličanstva kialja dne 17. t. m. se vrši svečana služba božja ob 10 v tukajšnji stolnici, katere se morajo udeležiti tudi rez. oficirji. Zvečer je v unionski dvorani prireditev Oficirskega doma; vstop imajo člani Združenja proti članski legitimaciji. □ Cankarjev teden v našem gledališču. Danes ob 15 dijaška predstava -»Hlapci«, v pro?lnvo lOletnice Cankarjeve smrti. Pred predstavo uvodno predavanje prof. dr. M. Kovnčiča. To je prva dijaška predstava v tej sezoni. □ Mestni magistrat mariborski razglaša: V smislu dopisa komande mariborskega vojnega okriiga se imajo vsi v mestu stanujoči upokojeni konjiški častniki bivše avstro-ogtrke in črnogorske vojske, ki niso bili sprejeti v našo vojsko niti prevedeni v rezervo, prejemajo pa pokojnino iz drž. blagajne, javiti pri mestnem vojsškem uradu — Slomškov trg št. 11 — med uradnimi urami najkasneje do 20. t. m. □ Strelska družina ima svoj redni občni zbor jutri ob 20 pri Zamorcu (Radio-dvornna). O Um so je nmrnčil Pri 201otni železničarje vi soprogi Mariji C. iz Studencev so se zopet pojavili zraki duševne zmedenosti; revico so prepeljali v bolnico. □ Na smučeh preko Pohorja. Mariborski zimski športniki priredijo v nedeljo pod vodstvom znanega zimskega športnika in upravitelja koče na Klopnem vrhu g. Goluboviča, izlet na smučeh preko Pohorja in sicer na progi: Klopni vrh — Rogla — Planinka — C'rni vrh — Velika Kopa — Slovenjgradec. □ Cerkveni tat poti ključem. I. M., po poklicu potep in tatin, je »popularen« dečko, dasi ima šele 27 let. Te dni ga je vtaknila mariborska policija v luknjo, ker je bil izmaknil neki ženski 100 Din. Medtem pa je zvedela policija za nekatere zanimive zadevščine; imela je dober nos ter izvršila v potepovem stanovanju Pod mostom hišno preiskavo. Med njegovimi efekti se je našlo tudi vlomilsko orodje in pa dragocena pozlačena lunula. Ker je bil pred nedavnim izvršen vlom v teharsko in slovenjebistriško farno cerkev, obstoja domneva, da je potep I. v zvezi z omenjenima vlomoma. Morda bo preiskava prinesla še več drugih zanimivosti na dan. □ (*e kvartaš s ciganom. Štefec H. iz Slovenske Krajine doma se je seznanil s ciganom in pričel z njim kvnrtati. Pa je vodno naneslo tako, da je Štefec izgubil. Igral je tako dolgo, dokler ni izgnbiček tako narasel, da ga ni mogel izplačati. j Pa -mu reče cigan: Pojdi in suni kolo. Štefek je ubogal in sunil novo kolo. Zgodilo se je, da ga ie naša mariborska policija iztaknila; Štefek pa dela sedaj pokoro mesto cigana. 0 Pevci in pevke! Pevski zbor Kat. prosvetnega društva ima danes točno ob 8. uri zvečer v Orlovskem domu važno pevsko vajo. Ker gre za nastop na ponedeljkovem prosvetnem večeru, prosim, da se vaje resnično vsi pevci in vse pevke udeležijo. Novi pevci in pevke dobrodošli! — Pevo-vodja. 0 Zanimanje za IV. prosvetni večer, ki se vrši v ponedeljek dne 17. decembra ob 8. zvečer, je izredno veliko ter je za danes nad polovico sedežev oddanih. Ojx>zarjamo na to dejstvo sta ne obiskovalce prosvetnih večerov, da si vstopnice pravočasno oskrbijo. Večer je posvečen Ciril-Metodijski ide-;i, o katere verskem, socialnem in nerodnem pomenu o govoril vseučiliški profesor dr. Pran Grivec iz Ljubljane. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične £ slike.' Poleg tega nastopi mešani zbor Kat. prosvetnega društva, ki bo izvajal odlomek iz Kimovčeve staroslovenske maše, pesmi velikega pobornika za cerkveno zedinjenje VI. Solovjeva bo recitirala Rusinja ga. H listina dr. Lovšinova in nastopil bo z dvema komadoma tudi orkester. 0 Koncert Schubertovih skladb, ki bi se imel vršiti v nedeljo 16. t. m. v Celju, se preloži radi nepričakovane težkoče glede koncertne dvorane na poznejši datum. 0 Kaj je z delovnim časom v trgovinskih obratovalnicah dne 17. decembra? Okrajni gremij trgovcev v Celju opozarja vse svoje člane, da v smislu naredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratovalnic, ki jo je izdal veliki župan mariborske oblasti z od'okom O. štev. 2C60-I od 31. julija t. 1. morajo biti trgovine v ponedeljek, dne 17. deccmbra t. j. na rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra ves dan zaprte. Pr !§a naročnikovi Slo vosicfl v Mali f i Epilog škocijanskih dogodkov. V pondeljek se je vršila na tržaškem prl-zivnem sodišču razprava radi incidenta z zastavo v Škocjanu, ki se je odigral v nedeljo, dne 24. maja. Ta dan se je vršila v Škocjanski jami veselica, ki jo je obisalo tudi mnogo občinstva iz Trsta. Zvečer se je zbralo v Gomba-čevi gostilni več dijakov iz Trsta in nekaj domačih kmečkih fantov, med katerimi je bil tudi poklicni ovaduh Milko Gombač. Okoli 11 je občinski sluga Cerkvenik, mlad fašist, ki je komaj odlužil vojake, opazil, da jo bila zastava sneta z Gombačeve gostilne. V bližini je našel dijaka Gvidona Vesela iz Trsta in ga aretiral. Nato je še ovaduh Milko Gombač opravil svoje delo in drugi dan je bila aretirana cela vrsta Slovencev, izmed katerih so prišli pred tržaško sodišče: učitelj GrgiČ iz Bazovice, akademiki Čok Milan iz Lonjera pri Trstu, Čargo Ljubo iz Tolmina, brat' znanega slikarja, Gvidon Vesel iz Trsta in akademik Kenda iz Komna ter kmečki fantje Čergonja in brata Cerkvenika. Kot obtožilni priči sta nastopila občinski sluga Cerkvenik in ovaduh Milko Gombač. Sodišče je obsodilo učitelja Grgiča na 23 mesecev ječe, dijake čoka, Čarga in Vesela ter uradnika Čaia na 17 mesecev, Čergonjo in oba Cerkvenika na 14 mesecev; dijak Kenda je bil oproščen. Sledili so obžalovanja vredni dogodki, ki jih je izvala ta težka obsodba: v Škocjanu je bil ubit občinski sluga Cerkvenik, v odgovor na to so bili konfinirani dr. Dekleva, dr. Sardoč in Roman Pahor. Obsojenri so vložili rekurz. Kakor že omenjeno, se je vršila v pondeljek razprava v drugi instanci. Po nenavadno dolgem posvetovanju je sodišče izreklo razsodbo, po kateri se obtožencem zniža kazen za polovico: učitelj Grgič je obsojen na 12 mesccev, dijaki Čok, Čargo in Vesel ter uradnik Čač na 8 mesecev in 15 dni, brata Cerkvenika na 7 mesecev in Čergonja na 5 mesecev. Čergonja je kazen že odsedel in je bil takoj izpuščen. Tudi ta razsodba ne more zdaleč zadovoljiti. Kljub temu pa je treba reči, da bi nikdar ne prišlo do omenjenih dogodkov, da bi bile Slovencem prihranjene težke ure trpljenja po ječah in v konfinaciji, ako bi bili prvi sodniki sodili vsaj tako kakor sodniki v drugi instanci. Konfini-ranec Roman Pahor se še vedno nahaja v koprskih zaporih. Nedavno je bil obsojen na en mesec ječe, ker je policija našlo pri njem nekaj jugoslovanskih revij (»Madina« i. dr.). Policija je napravila preiskavo v zvezi s procesom proti slovenskim dijakom radi izleta na Slavnlk. Koprsko sodišče je dijake oprostilo. Tudi gostilničar Pečar, ki je bil aretiran po prvi razpravi pod obtožbo, da je krivo pričal, ker je izpovedal v prid obtožencem, je bi! štiri dni po aretaciji izpuščen. Orožniški brigadir je namreč izjavil, da Pečar v resnici nc zna italijansko in da se prav radi tega ni strinjalo njegovo pričevanje z zapisnikom, lcl ga je sestavil brigadir na podlagi prvih izpovedi Pečarja. Dijaki so bili obtoženi, da so imeli na povratlui s Slavnika v Pečarjcvi gostilni v Prešnici iredentistično zborovanje. * * • Dalmatinski dobrovoljci in radgonska vstaja. Društvo primorskih in »dalmatinskih« dobrovoljcev je izdalo »album julijskih in dalmatinskih prostovoljcev«. Mod »dalmatinskimi« dobrovoljci, izmed katerih je 20 padlo za Italijo, je naštetih 200 mcž. Za-rrobški »Obzor« je Društvu primorskih in dalmatinskih dobrovoljcev dokazal, da Je izmed 200 tako zvanih dalmatinskih dobrovoljcev 15 lakih. ki so rojeni v ... Italiji. Po tej ugotovitvi je seveda zatemnela slava vseh ostalih »dobrovoljcev« in tajnik Društva primorskih ln dalmatinskih dobrovoljcev« je napisal v »Piccolc« dva članka, da bi rešil, kar se rešiti da. Tudi Anton Grabar iz Pazina, eden izmed glavnih voditeljev mornarske vstaje v Kotoru, ki je bil tudi ustreljen, je bil Italijani Ob obletnici zloma Avstrije je »Piceolo« trdil, da so vojaško vstajo v Radgoni organizirali Italijani, ker je bil med ustreljenimi neki Italijan iz Gorice. »Piccolo« je pozabil omeniti, da je radgonsika vstaja stala življenje šestih Slovencev in da je tisti Italijan iz Gorice bil obsojen po pomoti, ker ni bil z uporniki sploh v nikaki zvezi. Pričakovati je, da se do prihodnje obletnice poloma vzpne > Piccolo« do trditve, da so tudi vstajo v Juden-burgu organizirali ... Italijani! Za osvoboditov Dalmacije. V nedeljo so bivši prostovoljci proslavili v Gorici v dvorani »Littorio« (v nekdanji slovenski dvorani v Trgovskem domu, kjer je danes sede/. faši-stovske stranke!) tržaškega dobrovoljca Sci-pija Slataperja, ki je padel na Kalvariji. Zlato-per je sin slovenske matere, po kateri nosi tudi svoje ime; bil je tudi kos pisatelja in spisal >11 mio Carso« (Moj Kras). Svečanosti so prisostvovali tudi goriški prefekt, pode-štat in predstavniki drugih oblastev. Slavnostni govor je imel poslanec Rossini. Omenil je tudi, koliko italijanske krvi je stala zmaga v Franciji, ki danes rada pozablja na to. Govornik je ob zaključku poudaril, da gre mlada Italija po poti rimskega imperija, in je pozval »mlade in stare legionarje«, naj bodo pripravljeni, da zgrabijo za orožje, ko jih pokliče kralj ah duce. Na proslavi je bila prečitana tudi brzojavka predsednika društva bivših dobrovoljcev, ki se konča s temi besedami: »Odločno in složno poslušajmo povelje Scipija Slatoperja: Split! Tržaški veslarski klub »Dalmazia« je praznoval prvo obletnico društvenega obstoja. Klub je nastanjen v prostorih razpuščenega slovenskega veslarskega kluba »Sirena«. Glavno glasilo fašistovske stranke pripominja k tej slovesnosti: Z vzvišenim pogledom na veliko zmago se > Dalmatine!« pripravljajo za prihodnjo bilko, ki mora priti. Balilski domovi mod Slovenci. Pretekle dni so fašisti slovesno otvorili tri balilske domove, in sicer v št. Vidu pri Vipavi in Sempasu v soboto, v nedeljo pa v Opatjem-selu. Italijanski listi poudarjajo, da so 6e te slovesnosti izvršile v »resnični in neprisiljeni manifestaciji slavnostnega veselja« in da je prebivalstvo z enodušno udeležbo dokazalo, kako drugorodci razumevajo delovanje Balile. Italijani namenoma pačijo naš je~ik. Na sv. Gori pri Gorici prodajajo razglednice s sledečim napisom: »Gorica— Mati Bosia ot Sveta Gora — Devica ot Sveta Gora je primla suoi Prostor Sa dovolilo snoi Vasi « To naj pomeni, da je Mah Božja od vseh krajev radostno pozdravljena zopet zavzela svoj prestol na rv. Gori. Gašperlina za ramo ter ga sunil, da je mož padel. Medtem je priskočil drugi napadale?, ki je pokleknil Gašperlinu na vrat in ga držal za roke. Eden izmed njih je napadenemu segel v desni hlačni žep in proti notranjemu žepu telovnika, kjer je imel mož denar. Gašperlin pa je še mogel odpreti svoj nož in jel ž njim mahati ter vpiti na pomoč. Tega sta se napadalca prestrašila in pobegnila. Porotnikom sta bili stavljeni dve glavni vprašanji radi ropa in eno eventua no vprašanje. Porotniki so prvi dve vprašanji odklonili z 11 proti 1 i glasu, tretje eventualno vprašanje pa so potrdili z i 11 glasovi proti 1. Na pcdlagi tega pravdoreka jc bil Koželj obsojen na 14 dni zapora radi prertopka 431 k. z. (zoper telesno varnost) dočim je bil arn oproščen. OSLEPEL PRI FANTOVSKEM PRETEPU. Tomaž Dragar, 18 letni posestnikov sin, ne je danea zagovarjal pred poroto zaradi težke telesno poškodbe; pri nekem pretepu je bil namreč sunil Franceta Znvornika tako nesrečno v oko, da jo ta 1 za vedno oslepel na levo oko. Letos na pusino nedeljo sta Tomaž in njegov | brat Lovro popivala in razgrajala v neki gostilni i v Jaršah. Gcslilničarki sta grozila z odprtini nožem, 1 da jo bosta še tis'.i večer razresala na kosce, ker ! jima ni hotela dati več pijiče. Nato sla or'š!a in ! v gostilni na Rodici spila še pol litra vina. Ponoči sta se vračala v družbi še dveh fantov domov proti Jaršam. Srečali so večjo skupino fantov in deklet. Obdolženec in tovariši so vpili >avf« nad nasprotno skupini. Ko so so srečali, je obtoženi vsakomur I izmed njih pogledal izzivalno v obraz ter jih potem i zasledoval na R;xIico. Tam je prišlo do prepira med skupino in ob.ožencem. Ko jo France Zavornik no-kaj spregovoril, je stopil obtoženi korak nazaj in dejal: »Na tebe imam že dolgo časa piko-t ter ob-enam sunil z odprtim nožem prati levemu očesu. Zavornik se je takoj zgrabil za oko, obtoženi pa ga jc še enkrat sunil in ga ranil v levo reko. Vsled i močne krvavitve je Zavornlku postalo slabo, zavpit je: *Jaz Imam že dosti!« op otekel se je in sc zgrudil na tla. Dva tovariša sta ga nato odnesla v bližnjo hišo. Tomaža Dragarja je branil dr. Tominsek st., obtožbo je zagovarjal dr. Fellacher. Senatu ie predsedoval d. s. s. dr. Gaber, prisednilta sta bila višji sodni svetnik Kralj in okrajni sodnik dr. Bizjak. Na podlagi pravdoreka porotnikov je bil Tomaž Dragar obsojen na 15 mesecev težke ječe, poostrene s postom vsako četrt leta. Obsodi se dalje, da plača Zavcrrniku za izgubo vida in 30% invalidnino skupno enkratno svoto 30.000 Din, ter vse strežke._ Pednl letnt občr.f »bor SK Ilirije se vrSi danes v petek ob 19.30 v vrtnem salonu restavracijo »Pri Levu«, Gosposvctska c. 16. Odbor ponovno opozarja č.anstvo, da se z današnjim občnim zborom polaga temelj za celotno delovanje SK Ilirije v letu 1929 ter vabi k čim večji udeležbi. Tajnik. Članstvo SK Ilirije so poživlja, da se v ciim večjem številu udeleži klubovega občnega zbora, ki se vrši v petek, 14. t. m. v salonu restavracije »Pri levu« na Gosposvetski cesti točno ob 19.80. Člani se obenem nnproSsjgeutlemanc pomeni. gospodarstvo Porotna zasedanja Zavraten umor - Smrtna obsodba Celje, dne 18. decembra 1928. Ana Narat, 501etna vdova-posestnlca Iz Zetal, Josip Narat, posestnika sin iz Zetal, star 17 let, in Marija Horvat, vdova-posps.nica, tudi iz Zetal, se zagovarjajo radi zavratnega umora nad Vincencem Horvatom iz Zetal. Obdolžena Marija Horvat-Narat se je poročila meseca maja 1926 z Vlncenoom Horvatom. Takrat sta bili obenem dve svatbi, ker se je tudi njena 6estra Antonija poročila z Alojzom Horvatom. Vincenc Horvat se je priženil na domačijo Ane Narat in je ta izročila novoporočencema polovico svojega posestva, dočim je drugo polovico obdržala zase. Ana Narat je bila prvič poročena s Šteianom Butolen, a ji je mož kmalu umrl. Potem se je poročila drugič, toda drugi mož Matevž Narat je odšel na vojno, iz katere se ni več povrnil. Kakor jo pokazala preiskava, zakon mod Vin-eenoom in Marijo Horvat ni bil srečen. Ana Narat, ki se je zakonu že z vsega početka protivila in je pozneje hotela imeti povsod prvo besedo, jima je popolnoma zagrenila življenje. Dne 8. oktobra t. 1. zjutraj je prišel na orož-nisko postajo v Zetalah Josip Narat in povedal, da ■Jo ponoči ubil svojega svaka Vincenca Horvaia. Orožniki so res našli Horvata mrtvega z razbito glavo. Sodni zdravniki so mnenja, da je Vincenc Horvat umrl nasilne smrti in da je smrt nastala vsled neštetih težkih udarcev s trdim predmetom po glavi, na kateri so bile lobanjske kosti na več mestih razbite, kar vse je imelo za posledico silen j pretres možganov, njih krvavitev in otrpnjenje. j Tudi so zdravniki mnenja, da ga je moral nekdo daviti za vrat. Vdova po pokojniku, obdolžena Marija Horvat popisuje dogodek sledeče: Usodnega večera 6e je Vincenc vlegel v svojo posteljo okoli 21, ona pa šo nato kaki dve uri pestovala mlajšega otroka. Ko jo ravno zaspala, jo je prebudil krik njenega moža. Skočila je pokonci in opazila svojega brata Josipa Narata, držečega ob pt olji moža kol v roki. Rekla mu je, naj pusli moža v miru. V nadaljnjem je pci.41i.ijua 00a svoja otroka in se stisnila k peči. Brat pa je tolkel poglavi njenega moža, dočiin je mati Ana Vincenca držala za roke Vincenc se je sprva skušal branil, a silni udarci s kolom so ga kmaiu omamili. »Ubijanje* je trajalo cele četrt ure. Mati Ana, ki je držala Vincenca, da je mogel Josip Horvat svoj zločinski posel bolj nemotena vršiti, je Vincenca ves čas zmerjala in zasmehovala. Žena Marija je biia ves čas z otrokoma pri peči in ni branila moža, »ker da je otroci niso pustili od sebe:. V preiskavi se je Marija ponovno zapletla v protislovja. Tako je najprvo rekla, da jo je usodnega večera hotel mož pretepati, brat Josip pa da jo je branil in ona da nič ne ve, kako je bil mož umorjen. Tudi sprva ni hotela nič vedeti, da bi se umor njenega moža pripravljal. Končno pa je vendar prisnala, da je njena mani Ana na šmihel-sku nedeljo bO. septembra tekom prepira z zetom rekla sinu Josipu, naj zeta kje pričaka in ga tako udari, da bo »hin«. Josip Horvat se je sprva zagovarjal tako, kot ga js naučila mali, da je namreč ubil svaka, ko je branil pred njim svojo sestro Kasneje pa je priznal, da v hiši ta večer ni bilo nikakega prepira, temveč da je on šel po molitvi spat v svojo posteljo in je spal kaki dve uri. Ko se je prebudil, je vzel kol, ki si ga je že poprej v ta namen priprava in ga bil pod posteljo skril. Tudi je žo ta večer povedal deločuo materi in sestri, da bo Vincenca ubil. Udaril jo Vincenca s kolom po glavi, ko je ta trdno spal. Ko se je Vincenc zbudil in se skušal postavili v bran, mu je prišla na pomoč mati in sta tako skupno ubila Vincenca. tiiavna povzročiteljica grdega dejanja pa je Ana Narat, pokojnikova tašča. Sprva ni hotela ničesar vedeti o umoru, kasneje pa jo pod težo dokazov priznala vse. Povedala je tudi, da njena hči »i šla branit moža, ker je bila nanj jezna. Iz izjav raznih prič, po večini sosedov, se da sklepati, da je Vincenc slutil, da mu strežejo po življenju, pa tudi, da sla Ana Narat in Marija Horvat v enaki mori sovražili Vincenca in mu ze dalje časa stregli po življenju. Posrečilo se jima je končno, da sta pregovorili Josipa Narata, da je svaka v spanju napadel in ubil. Josip Narat je končno sini priznal, da bi ga bil ubil že preje, pa 30 mu ni nudila prilika, ker se nikoli ni pravo-iasno zbudil. Vincenca so slednjič umorili vpričo dveh njegovih nedolžnih otrok, ki sta kričala, sami pa niso pokazali niti sence obžalovanja niti takrat ne, ko so njih žrtev odnesli iz hiše. Dokazovanje Je trajalo do 13 in ga je vodil dvorni svetnik dr. Kotnik. Ob 13 je bila razprava prekinjena in se jo ob zelo velikem zanimanju občinstva nadaljevala ob 15, ko je dobil besedo zastopnik drž. pravdništva dr. Rus, za njim pa zagovorniki odvetnika dr. Ogrizek in Erhati« ter kasen ki zagovornik dr. KerSbaumer. Po pravnem pouku predsednika so se porotniki i>osvetovali o sedmih vprašanjih, ki so jim Za povzdigo sadjarstva in vinarstva Maribor, 13. dcc. 1928. Izredno glavno skupščino Zadružne zveze je danes ob 10 dopoldne otvoril v dvorani Zadružne gospodarske banke poslevodeči podpredsednik Zadružne zveze gimn. ravnatelj Bogumil Rcmec. Skupščine, na kateri je bilo zastopanih 380 članic, so prisostvovali med drugim: oblastni predsednik dr. Leskovar, oblastni odbornik dr. Miiavec iz Ljubljane, ravnatelja Zadružne zveze iz Ljubljane dr. Basa} in Franc OabrovEek, naroJni poslanec Žebot, oblastni odbornik Zupantč, inž. Zidaniek ter oblastni poslanci Hrastelj, Saga}, Pirnat in Škcrbinck. Na dnevnem redu je Kilo nadvse poučno predavanje profesorja Josipa Priola o naših sadjarskih zadrugah, katerega priobčimo v izvlečku jutri. Predavanju o sadjarskih zadrugah, ki je zbudilo med našimi zadrugarji splošno zanimanje ter živahno debato in ki se bo na predlog g. podpolkovnika Vurnika iz Teharje tudi objavilo v »Narodnem gospodarju«, je sledil zanimiv referat oblastnega poslanca Ilrastelja o naših vinarskih zadrugah, o čemer bomo še tudi podrobneje poročali. Na koncu so sc obravnavale nekatere važne notranje organizatorične zadeve. Tekstilni kartel v Lodzn. Kakor znano je Lodz središče tekstilne industrije v Poljski. Sedaj se je osnoval v njem kartel, ki bo predvidoma obvladal monopolno poljski trg, saj je pristopilo k njemu 12 največji« tekstilnih tvornie in veliko število manjših. Kartel je zasnovan na široko in bo reguliral plačilno pogoje, prodajo in proizvodnjo. bila stavljena. Prvo vprašanje se je glasilo glede Josipa Narata o krivdi na zavratnom in naročenem umoru. Drugo glede Ane Narat o hujskanju, na-svetevanju, nagovarjanju in povzročitvi umora. Tretje vprašanje se. je glasilo glode neposrednega sodelovanja Ane Narat pri umoru. Četrto glede oddaljenega sodelovanja Ane Narat pri umoru. Peto glede Marijo Horvat o hujskanju ln napeljevanju k umoru. Šesto glede Marije Horvat o sodelovanju pri umoru. Sedmo glede tega, da se ni poskušal preprečili zločin. Porotniki so soglasno potrdili prvo, drugo, tretje in šesto vprašanje. Na podlagi pravdoreka porotnikov je bila obsojena Ana Narat radi zavratnega in naroienega umora na smrt na veialih. Josip Narat je bil obsojen radi zavratnega In naročenega umora na 8 Jel teilce jclc, poostrene s trdim ležiščem, postom in temnico na dan 7 oktobra vsakega leta (dan smrti Vinrenca Horvata). Josip Na-rat je prejel nizko kazen radi mladoletnostl. Marija Horvat pa je bila obsojena le na 4 leta težke ječo radi oddaljenega sodelovanja pri umoru, ker se jo vpoitevalo, da ni pri njej nikakih obtežilnih okol-nosti. ♦ • • Maribor, 13. decembra. PRETKAN GOLJUF. Josip Plevnik, rojen 8. marca 1€00 v Selah (šmarski okraj), trgovski polnile, jo obtožen hudodelstva goljufijo in poneverbe. Obtoženec je bil namreč prevzel od banke Duchal in Spol v Pragi ter Fortuna v Zagrebu razprodajo obveznic vojne škode in tobačnih srečk. Glasom pogodbe je bil izkupiček za prvi obrok njegov. Mimogrede pa se je bavil tudi z goljufijo. OglaSal se je zunaj na deželi pri raanih strankah ter obljubljal najrazličnejšo stvari: da jim bo pomagal, da jim bo izplačano vejno posojilo itd. Pri tem pa je od strank d"-bival denar za »koleke«. Razen tega pa je Plevnik zalezoval tudi neizkušena dekleta ter j'.m na-tvezoval, da jih bo poročil, in jim na ta način izvabljal volike zneske. Tudi jo Plevnik v nekaterih slučajih pridržal za sebe izkupiček za prodane obveznice. Za svojega bivanja v Mariboru in Ljubljani se jo pri polic, oblasti zglaševal pon. srednp ^r 12 XII. Amsterdam — 2285.75 _ _ Berlin 135i.7b 1357.7i) I336 2i 13'6.25 Bruselj — — — — Budimpešta M0.70 993.70 69 '-.20 — Curih U94M0 1097.1' 1(195.61 11 >95.61 Dudsi 799.03 802.05 802 05 800.55 London 275.67 276.47 276,07 | 27f.07 Newyork — 16.90 — £6.89 Pariz — — 22-\75 Praga 168.22 169. 2 U8.'2 j H 9.(7 Trsi 256.98 2ti&9t 297.98 ) 297.85 Zagreb. Amsterdam 2285.75 bi., Berlin 1354.75 1357.75, Curih 1094JO—1097.10, Dunaj 799.05— 802.06, London 275.67—276.47, N»wyork 56.74— 56.94, Pariz 221.28-223.38, Proga 108.22-168.02 Trst 296.96—298.95, Budimpešta 992.40. Curih. Belgrad 91275, Berlin 123.55, Budimpešta 90.53, Dunaj 73.05, London 35.19, Ncwyork 519.25, Pariz 20.1875, Praga 15.3S"X), Trst 27.1875, Bukarešt 3.12, Sofija 3.75, Varšava 58.25, Madrid 84.2750. Trsi. Zasreb 33.58—35.60, London 92 64—92.66, Pariz 76.66—74.75, Newyork 19.05-19.06, Curih 36.770—36.785. I.ondon. Newyork 4.8512, Pariz 124.1550, Milan 92.6530, Curih 25.19, Madrid 29.88, Oslo 1&1967. Amsterdam 12.(1784, Berlin 20.3537. Dunaj. Belgrad 12.4825. VREDNOSTNI PAPIR|I V efektih ni bilo nobenega zaključku. Ljubliana. Celjska 158—0, Ljublj. kreditna 125-0, Prašteddona 920—0, Kred. zavod 175—0, Vovčo 114—0, Ruše 24X1—280, Stavbna 5šenico na bačkiih tržiščih za enkrat še nikakor ni vplivala na kupčijski promet, ker je jaonudba promptnega blaga dovolj omejena, a povpraševanje šo manjše. Tudi za pšeniSne mlevske izdelke, katetrih cena je ostala nelzjireinicnjeaia, ni nobenega posebnega zanimanja. Času primei ;io sulia koruza s kvalitetno garancijo se nudi zaijwm. po 247, umetno sušena promptna po 265, bučka oz. sremska nakladalna postaja. Na ii pi vlada mrtvilo. V ostalih produktih položaj neizpronicnjen. V Ljubljani so notacije nespremenjene. Tendenca v deželnih pridelkih nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Novi Sad. Pšenica: bč. 237.5—240, bn. 234 do 236, sr. 240—242.50; oves: bč., sr.. slav. 240—245; koruza: bč. 232 50—237 50, sr. 235—240; ječmen: bč. 252.50—257.50; moka: Og 342.50-352.50, št. 1 322.50-r-332.50, št. 2 302.50-312.50, št. (i 265—275, 5t. 7 255-265; otrobi: sr. 177.50-1.82.50. Hudlmpešta. Tendenca: medla. Pšenica: marec 25.50—25.52, zalclj. 25.30—25.32, maj 26.42 do 26.24, zaklj. 26.20—26.24; rž: marec 24.54—21.32. znklj. 24.34-21.36, maj 25.04—24.98, zaklj. 24.96 do 24.08; koruza: maj 28.38—28.28, zaklj. 28.26 do 28.28, julij 28.46—28.40, zaklj. 28.34—28.36. Les Zaključenih je bilo 5 vagonov desk smreka, jelka. — Tendenca nespremenjena. Meh ihMnhh Peter Klemen: Siomiishi hurir in nieciov?! smola (Popotni spomini izza dni po prevratu.) (Dalje ) XXVI. POGLAVJE. Smola v Buchsu. Trideset frankov. V Zidanem mostu. Slovo. Pa predno sva zapustila z Lorkovičem Švico, naju je čakalo še eno neprijetno iznena- denje. Dospela sva bila na švicarsko obmejno postajo Buchs, kjer sva prenočila, ker na večer istega dne ni peljal noben vlak več proti Ino- nr-stu Ko sva druro iutro prišla zopet na Luanibcnain od svojem (icucUu v Lugano. kolodvor, sva morala vnevič iti skozi prostore car. revizije in smola se naju je zopet pnjeia. V Parizu sva si bila nakupila nekaj malenkosti, da jih neseva znancem in prijateljem za »kolače« ali »odpustke« kakor pač pravijo pri nas. Odprla sva kovčege in star, čmeren carinik je začel brskati po njih. Slabe volje je bil in godrnjal je sam pri sebi nerazumljive besede. Ko je prišel vsakemu kovčegu do dna, je začel znova preiskovati, obenem pa je postavljal im stran predmet za predmetem, same stvari, ki sva si jih bila nakupila z Lorkovičem v Galeriji Lafayette: manšetne gumbe, kravate, pepelnike z graviranim Eifflovim stolpom, koščke svežega toaletnega mila itd. Ko je vse prevohal in prebrskal, je izjavil, da je to blago zaplenjeno, češ, da nisva deklarirala ničesar, četudi nosiva s seboj carini podvrženo blago. Ko sva se izgovarjala, češ, da sva tisto ropotijo nakupila že v Parizu, je izjavil, cla to nič ne pomaga, rekoč, da so vse te reči postale schvvizerisch naturalisiertes Gut«, ki nama jih mora zapleniti, povrhu pa morava plačati še kazen, vsak po trideset švicarskih frankov. Pobral nama je »kolače« ter izstavil vsakemu pobotnico za 30 frankov s pripombo, da lahko počakava, kaj bo razsodilo sodišče v Luzernu, ako nama je žal za globo, ki sva jo morala odšteti. Na to niti misliti ni bilo, saj se je bližalo novo leto in moj sopotnik dr. Lorkovič se je bal samo tega, da ne bi prišel do Silvestrovega večera domov. Prišla sva jezna in užaljena na peron ter ogorčeno ugotovila, da se je za naju končala carinska revizija samo zato tako žalostno, ker sva imela rdeče potne liste. Kajti tudi drugi potniki so imeli vse polno v Švici in drugje na-kupljenega blaga, ki ga pa carina ni hotela videti. Vlak naju je odpeljal skozi Kloster- in Stan-zertal dalje navzdol proti prestolici Tirolske. Drugi dan sva dospela v Selztal, kjer sva morala zopet čakati cel dan, da sva dobila zvezo z Bruckom ob Muri. Skoraj dva mcseca je bilo že minilo, odkar sva se bila seznanila z rajnkim Lorkovičem. V Zidanem mostu sva se morala ločiti. Težko je bilo obema. Ko sem ga prvič videl meseca novembra v Reki, mi je bil indiferenten kakor kdo drugi. Ko pa sva se poslavljala, sva si bila dobra prijatelja. Težka pot naju je bila zbližala in skoraj neverjetno se je nama zdelo ob slovesu, da morava vsak na svojo stran. Še enkrat sem ga videl 1. 1919 na njegovem prijaznem domu na Tuškancu, še par pisem sva si pisala, pozneje sem čital o njem samo še po časopisih. Danes Lorkoviča ni več, ni več edinega, s katerim bi se lahko pogovarjal o svojih kurirskih doživljajih pred desetimi leti, ko je vstajala iz pedrtin stare monarhije naša nova država. Ni več edinega, s katerim bi se do solz nasmejala na račun najinega pustolovskega ko-lovratenja po tujini, ni ga več da bi mu priznal, kako kruto res je danes marsikaj, kar je on slutil, a čemur tedaj nisem ne hotel ne mogel verjeti. Dragi Ivane, spavaj mirno v bratski zemlji! Bilo je že nekaj dni po novem letu, ko sem izstopil na Južnem kolodvoru okrog polnoči. Na peronu sem srečal prijatelja Dominika iz Kamnika. Začudeno me je pogledal, kakor cla ne bi razumel, čemu lazim okrog v pozni, temni noči, in me vprašal: »Kod se pi ti potepaš?« Pred kolodvorom sem obstal. Na vseh krajih in koncih so pokale karabinke, kakor bi bil prav blizu zadaj za strelskimi jarki. V Kolodvorski ulici se je razlegal iz gostiln glasen halali, halalo..., ropotali so avtomati svoj tamtata . .. tamtata ... Pred gostilno je ležal znak na tleh pijan meški ter kričal na vse grlo: »Mi pa ne gremo d?m...!« Stražnik mu je pritrevarjal, naj vstane, d? gresta spat. Mož pa ni hotel o tem ničesar slišati in zakrožil je prav hripavo: »Lepa naša domovina...« Joj, koliko je bilo tedaj prostosti, ki smo jo napačno umeli, in moči, zaradi katere smo si toliko domišlinli, pa je nismo imeli. In meealo-mnni, cHnišliavci smo bili vsi, prav clo zadnjega vsi. In nič boljši, morda še naislabši sem bil jaz, ki mi je moral šele italijanski karabinijer kako ttHo rešnekta ima'o v f'"'mi Naslov angleške kraljice S tem vprašanjem se te dni pečajo razni listi. Po starih angleških zakonih, ki sejajo nazaj v normansko pravo, žena angleškega kralja nima pravice do naslova »angleška kraljica«, marveč samo »kraljica soproga«. To tudi tedaj, če se s soprogom vred krona. Samo kadar je kraljica samostojna vladarica, kakor je bila n. pr. kraljica Viktorija, ji pripada naslov »angleška kraljica«. Drugače je pravni ! položaj žene angleškega kralja, položaj sferne sole«, to je primožene ženske. Seveda se v praksi na te stare določbe nihče ne ozira in i se splošno rabi označba »angleška kraljica«. Zakaj ugajajo detektivski romani? O tem je izjavil znani angleški pisatelj j Edgar \Vallace: Moderni tajinstveni spisi ima-| jo zahvaliti svoj postanek in popularnost časnikarstvu. Milijoni čitateljev, ki so jim dobro znani pogoji vsakdanjega življenja, se oklepajo teh spisov, ker najdejo v njih v stisnjeni ! obliki vse, kar prinašajo listi v teku dolgega ' časa. Nekoč so se citata poročila takih zanimi-i vih dogodkov v listih vsak dan, dokler se po- Tajni svetnik dr. irauunann, ki je bil v iLinškem zunanjem ministrstvu imenovati za ravnatelja vzhodnega oddelka. Njegov prednik na tem mestu, v. Dir-kens, je imenovan za poslanika v Moskvi. dva grama radia. Na ta način bi bilo upati, da si bodo mogle nabaviti radij tudi manj premožne države in ustanove. -V'. vs■>-v • v,' .'-- : ■!.,. V v .'',-A''* v V- . ' .V- •:'Y - ..H - - -■ i ■■■■■■ ■ >> - - r ' Razvaline novega betonskega mostu pri Siegburgu, ki se je porušil zaradi slabega materiala, ob nesreči je bilo več delavcev težko ranjenih. samezen slučaj ni logično zaključil s tem, da j so zločinca našli in obsodili. Tajinstveni do-j godek je zadovoljeval njihov zmisel za pravico in logično posledico. Zločinec mora priti v roke pravici, dogodek mora dobiti s vej logični konec. Ako bi citati opis takega tajin-stveneca dogodka v listih, bi morali čakati na /Luraviscni uom v Luganu, kjer sc pravkar vrši 53. zasedanje sveta Društva narodov. pred nami: »Vaš potni list ni vreden niti pipe tobaka...« Tako je bilo pred desetimi leti... in danes ... kako je, bratje in pri jat »ji? (Konec.) OceansKi parnik »Celtic« (21.000 ton obsega) britanske White Star Line, kije ob južni irski obali najedel. 254 potnikov, med njimi 29 rešeneev s parnika ..Vestris«, so rešili. »Celtic« je ena najbolj znanih ladij v prometu s Severno Ameriko. razplet in konec cele mesece. V teku tako dolgega časa zanimanje popusti, opis tajinstve-nega dogodka v stisnjeni obliki pa uvaja čita-telja v svet nepretrganih predstav, ki sicer ni resničen, ki pa bi vendar mogel biti resničen in zato veruje vanj Detektivski roman s svojo stisnjeno formo čitatelja umirja in veže njegovo zanimanje mnogo bolj nego časniško poročilo o resničnem dogodku. Doklerkoli bo svet težil za razburjaječimi vestmi, tako dolgo bo ugajal detektivski roman. Zalo bi imenoval spise te vrste nekako fantastično časnikarstvo. Moderni detektiv je legitimen naslednik pomorskega pirata in španskega iskatelja zlata v romantični dobi. Detektivski roman je le zvest izraz izpremenjenih življenjskih peg. jev in novega okusa. Radia bo več Tacaš je na svetu največ 300 gramov radia; to količino pa je bilo možno doseči šele potem, ko se je bilo belgijsko-kongijskemu podjetju Radium Bel e posrečilo zvišati produ-cijo na 25 gramov letno To je izredno velika količina, če se premisli, da je treba za en sam gram radia 10.000 kg najboljše rude, ki se predeluje na zelo zapleten kemičen način. Zato je radij silno drag. Tem večjega pomena je, da so odkrili sedaj sovernovzhodno od Jo-hannesburga v Južni Afriki, kjer so našli že tolika rudniška čuda, nov sklad rude, iz katere se pridobiva radij. Rudo hodo pošiljali v predelavo v Berlin. Cenijo, da bodo iz južnoafriškega rudnika mogli proizvesti vsak mesec V dvel) s tire§ vrsitzf} S parnika »Ausonia« jc izginila med vožnjo v Ameriko 31 letna dama, Daviš po imenu. Zelo je trpela vsled morske bolezni.. Ko so pristali, je niso našli ne v kabini ne drugod na ladji. Nikoli v zadregi. Gospa: »Le poglejte, Angela, kako debel prah leži na mizi — pisati morem po njem.« — Angela: »Ti ljubi Bog, kako lepo pisavo imate, milostijiva k Letalska nesreča. Letalo na zračni progi Berlin—Kolu je moralo vsled pokvarjenega stroja zasilno pristati, pri čemer se je letalo vnelo in zgorelo. Posadka treh mož je zgorela, edini potnik je ostal nepoškodovan. Višek pretkanosti. »Ali kdaj govorile v sanjah?« — »Nikoli! Moja žena je že čisto obupana — samo smehljam se!« Gledišče brezhožcev so otvorili v Moskvi pod ravnateljstvom Brajlovskega. Igrajo samo protiverske komade: »Simeonov kovčeg« Mo-rozova, »Dekle z Altaja« Gradova. »Akulina Petrova« Voinova i. dr. Blazniki! Vnuku pisatelja F. Dostojevskega je moskovski svet ljudskih komisarjev dovolil dosmrtno podporo. V aferi »Gazette du Franc« v Parizu so zaslišali neko gospo Pollak, ki je oblastem izročila 1 milijon frankov, katere je pridobila pri navedenem koncernu. Razen tega je strokovnjakom izročila pregled vseh svojih gospo-spodarskih poslov, da doženejo, ako je še kaj več »zaslužila« pri podjetju ge. Hanau; vse hoče vrniti. — Nad »Gazette du Franc« je oblast proglasila konkurz, General liana Kundt, načelnik bolivijškega generalnega štaba, postaja v sedanjem napetem [joložajU med Bolivijo in paraguayem zelo važna osebnost. Sporna točka med obema državama je ozemlje Gran Chaco, ki obsega 120.000 kvadratnih km in šteje 12.000 prebivalcev; glavno pa jc, da se nahajajo tu bogati p>etro'ejski vrelci. — Bolivijska armada šteje 48 pehotnih stoinij, 12 škauronov konjenice, o baterij, 4 pionirske stotnije in 10 letal. Paraguavska vojska ie še za dve tretjini manjša. Hudega se tedaj v morebitni vojni med Bolivijo in Parat,uayeni nt bati. vn»<.i .um irira^i u Jllfl^ trtice 3ubHe"' Mkrapnske ..Prosvfte" (Ob 00 letnici največje slo-van. prosvetne centrale.) Na praznik Brezmadežne je obhajala <30 letnico svojega obstoja ukrajinska prosvetna oentrcla Pr o« vi Ui, ki ima svoj sedež v Lvovu. Kar je za Slovence Mohorjeva družba, Prosvetna zveza, Kmetijska družba, Gospodarska in Zadružna zveza, to je za tridesetmilijonski narod Prosvita.. Ko so je osnovala Prosvita, so bile razmere po vsem ukrajinskem ozemlju v narodnem oziru tako težavne in zapletene kakor sedaj samo Se v neznatnem delu v Podkarpatski Rusiji. Ukrajinsko ljudstvo še ni imelo 'narodne zavesti. Ni še bilo n;ti občeveiljavnega imena za ves ukrajinski narod. Z ruske strani se je z imenom Malerus širil nazor, da so Ukrajinci samo veja ruskega naroda s svojim narečjem v književnosti. Avstrija je hotela ustvariti v Galiciji poseben rusitiski narod, ki nima ntkaklh vezi s svojimi brati pod carsko Rusijo. Ime Ukrajinec je bilo v Rusiji sploh zabra-njeno, kakor jo bilo do revolucije 1. 1905.. zabra-nje.no tiskanje ukrajinskih knjig. Prosvetna delavnost. Od svoje ustanovitve 1. 1868. do 1. 1876. je bila Prosvita občna prouvetna centrala, ki jo izdajala ukrajinske učbenike, knjižice za ljudstvo, snovala knjižnice in prirejala tečaje o ukrajinski zgodovini, književnosti in zemljepisju. L. 1876. je spremenila svejn pravila v tem smislu, da mora vsak njen član kupiti letno vsaj eno njeno knjigo. Tako je Prosvita, ki je 1. 1860. prodala 30.000 knjig, razširila 1. 1877. že '389.850 knjig med ukrajinski narod. Prosvita se je zavedala, da bo mogla uspešno širiti presveto in gospodarsko dvigniti ukrajinsko ljudstvo saimo, če so bo lahko opirala na dovolj veliko število izobražencev, vzgojenih v narodnem duhu. Zato so bile nujno potrebne ukrajinske srednje šole, predpogoj za nje pa »o bile ukrajinske šolske knjige. Zato je od i. 1S76. posvetila posebno pozornost izdaji srednješolskih učbenikov. Do leta 1904. jih je izdala 17. Delavnost Pire svit© je vedno holj naraščala. Saj je 1. 1895. število tega leta izdanih izvodov knjig in revij doseglo milijon, ob stiridesetletnici 1. tFOS. pa se je dvignilo že celo na 2,525.108 izve' v. Tik pred svetovno vojno je imela Prosvita 77 oblastnih podružnic, 197.035 članov, 2914 čitailnic s časopisi in revijami, 2364 knjižnic, 504 lastne domove, nekaj stotin gledališčniJi in pevskih kr žkov ter okrog 2£> godb. Nato je prišla svetovna vojna. Na tisoče prosvetnih delavcev jo padlo na bojišču, še več pa so jih obesili Avstrijci, ki so jih dolžili zvez z Rusi in nato ruske čete, ki so svoje neuspehe zvra-čale na Ukrajince, češ, da so Jih Izdajali Avstrijcem. Sledila je u k raj in sko-pol j ska vojna. 8elo koncem 1. 1920. jo mogla Prosvita obnoviti svojo delavnost. Seda i ima 83 podružnic. 2473 čitalnic, 1702 knjižnici s lfn.OOO knjigami, 564 gledaliških krožkov, 407 pevskih zborov in 25 godb. Letno priredi okrog 50 knrzov za nepismene. Poleg knjig, ki ukrajinski narod seznanjajo z bogatim lastnim le-p"slovstvom ter z zgcdovinp, izdaja Prosvita veliko revijo »Narodna Prosveta« in koledar, ki igra med Ukrajinci morda še večjo vlogo kot Mohorjev med Slovenci. Do 1. 1905. jo mogla Prosvita razvijati svojo živahno delavnost samo v Galiciji Le taiino je širila svoje knjige preko meje tudi med Ukrajince pod carskim ruskim jarmom. Ko je 1. 1905. revolucija malo potresla ruski carski absolutizem in ga prisilila k popuščf n ju so se mogle tudi v ruski Ukrajini svobodno širiti ukrajinske knjige. V vsaki vosi se je čitala »Ilustrcvana zgodovina ukrajinskega naroda« od znamenitega ukrajinskega zgodovinarja in sedanjega predsednika ukrajinske akademije znanosti prof. Hruševskega. Če ima večina ukrajinskega naroda v Sovjetski državni zvezi svojo državo, gre za to zasluga v veliki meri budi-teljskcmu delu Prosvite. In če se ukrajinski kmet ne more sprijazniti kljub vsemu nasilju z boljševizmom, gre za to zahvala Prosviti. Ko se je po svetovni vojni Pcdkarpatska Rusija prostovoljno priključila raje k Češkoslovaški kakor k Poljski, se je začela doba narodnega preporoda tudi za to nesrečno ljudstvo, ki je toliko trpelo pod madžarsko vlado. Rodi bojazni, da bi se Pcdkarpatska Rusija hotela odtrgati, če bi se narodno zavedno ljudstvo začelo smatrati za Ukrajince, sta osi. zun. minister Beneš in čsl. agrarna stranka hotela iz ljudstva napraviti deloma Ruse, tlelomi pa poseben podkarpatski narod. V ta namen » širili tudi pravoslavje. A zopet je vstal v obrambo narodnih in verskih pravic kat. duhovnik vzkod-aoslovanskegi obreda, ki je tako tesno zvezan akrajinsko dušo. Bil je to prof. Augustini Vološin, •odanji predsednik podkarpatskoruske ljud. stranke in poslanec Fsl. (državne) LS. Osnoval je Profaviito, tri šteje sedaj v Podkarpatski Rusiji okrog 75 društev. Niej gre zasluga, da so morali začeti popuščati tudi Cehi. Gospodarska delavnost. Nič manjša kakor prosvetna ni gospodarska lelavnost Prosvite Že 1. 1860. je začela izdajati »rvi ukrajinski strokovni list Gosp"dcr. Istega leta je izdala brošuro, kjer priporoča hranilnice tn posojilnice ter trgovine Pomagala je mladim obrtnikom do samostojnosti, izšolala več agronomov tn pošiljata tkalske delavce na izpopolnitev v tujino. Osnovala je zvezo konsuimnih društev, organizirala mlinarstvo v strokovno organiz-cijo in tik pred vojno nad 500 vzornih posestev. Iz njenega okrilja je izšel Narodni gospodar, ki skrbi za strokovno kmetijsko vzgojo in prireja vsako leto na stotine tečajev. V Lvovu vzdržuje Prosvita dvoletno trgovsko šolo. Podpirala je t-rfno ukrajinsko univerzo v Lvovu, dokler niso Poljaki zvedeli za njene predavalnice in Jih nasilno zaprli. Mlekarska zveza so tma zahvaliti za svoj pc«tanek Prosviti. Tudi ukrajinska Zadružna zveza je dete Prosvite. Do sedaj jo izdala Prosvit-' zi strokovno gospodarsko na-obrazbo žo nad 92 knjig, ki so padle na rodovitna tla. Ukrajinski narod je sicer v boljševiški Ukrajini 8vcbod*n v narodnem oziru, težko pa prenaša boljšoriški jarem v gospodarskem ln politlBnem oziru. V Poljski tma sodem milijonska narodna manjšina malo pravic. Vendar bi Prosvita lahko r ponosom praznovala svoj jubilej, če bi imela kje. Zakaj fanatično poljsko dijištvo Ji je v protiukrajin-»kih donnonstracijah dne 11. novembra demoHralo prostore. Mi, ki smo iskreni prijatelji Poljakov in Ukrajincev, trdno verujemo v moč poljskega katoličan-stva in pričakujemo, da se bo poljski narod tudi v roanierju do drugih narodov ravna) po principih kršč. pravičnosti iu ljubezni, ki jih s tako vnomo Siri kardinal dr. Hlond. Zato verujemo v možnost poljsko-ukrajinske sprave. K častitkani ukrajinski Prosviti se pridružuje ve« slovenski narod, zlasti pa Prosvetna zveza, slovenska sestra Prosviti. Slavicus. Glasba Ravnokar so izšle nove božične skladbe pod imenom »Božične skrivnosti« na besedilo Vitala Vo-duška, za bariton s klavirjem, uglasbil Stanko Premrl. Vseh samospevov je šestnajst; zamišljeni so kot celotni ciklus, pojo se pa tudi lahko posamezni. Zelo dobrodošli bodo nabožni samospevi pri raznih društvenih in koncertnih prireditvah, zlasti ob božičnem času, pa tudi sicer med letom, pri raznih šolskih in drugih akademijah itd. Besedilo ie novo, polno iskrenih božičnih misli, glasba istotako kar moč iskrena. Samospevi sc dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in pri skladatelju. Cena izvodu 25 Din. Daljša ocena sledi. ft Narodne enciklopedije, 9rpsko-hrvatsko-slove-načke, ki jo ureja prof. Stanojevič, je izšel zdaj 33. zvezek (črka T). Od slovenskih f.otrudnikcv je obdelal Oralenauer z znano objektivnostjo in preciznostjo Tavčarja, Lovro Tomana, Trdino, Tnnka, Terseglava, Tominška, Stclč pa slikarja Tratnika; sestavek o Triglavu pa je spisal Srb (P. Vujevic), Naiobširnejša sta sestavka o Trogiru in o zakonu o Trošarini, ki se nadaljuje še v prihodnjem zvezku. Tudi Trgovinska politika (D. Pantič) bo zanima a. Od Hrvatov so med drugim: obdelani znamenni e'ektrofizik Nikola Tesla, pisatelj Trešič-Pavičic, zadnji hrvatski ban Tomljenovic in dr., od Srbov smo zapazili življenjepis Jaše Tomiča, med Topa-loviči pa pogrešamo Živka, znanega socialističnega voditilla. Za našo zgodovino je važen članček o Timoški buni. .. , , .. Ženski list, 12. številka, božična, znana hrvatska reviia za modo. zabavo in gospodinjstvo, je izšla z mnogovrstno vsebino, modnimi vzorci in ročnim delom ter mnogimi slikami. (Uprava Ž. L. jc v Zagrebu, Samostanska ulica 2-1.) Nova Evropa, knjiga XV1H številka 12, 11. decembra se peča pretežno z našim po itičn n pro-fi«. Splošno bosta .zanimala članica ,lriaz ^z krize« od R. M tkoviča m »Politika KDK« od C., k"si«r ne krijeta v vsem z našim stališčem, a t»-ntiko Hrvatov oziroma radičevske stranke in Pri- bičeviča ooenjuieta čisto negativno. V gospodarskem pogledu se hudo krilikuje državni budget za leto 1029-30. Sanacijo rudarskega zavarovanja ad predstav-Ijamo teko, da bodo pravice rudarjev in ostalih pripadnikov bratovskih sklanic z;i6&itene in zasigurane, obenem pa osnovni pogoji, ki bodo izključevali bodoče krize. T« kriterije mora imeti vsaka akcija, ki se naj izpelje pod parolo sanacije. Najnovejši osnutek se naslanja na Obersnelo-vega. Žalibog pa je izpustil iz njega skoraj vse dobre stvari. Zlasti je jx>grešenega veliko tudi v formalnem oziru, kar je v škodo pravni sigurnosti. Ako bi se uveljavil ta pravilnik, potem ne more delavstvo trditi, da ima še lastno zavarovanje. Osnutek mu sicer daje odločilno besedo v nadzorstvu, potisne ga pa v upravi v brezmočinega opazovalca, ker dodeljuje predsedniško mesto v upravnem odboru krajevnih in glavne bratovske sklad-nico Izključno zastopnikom delodajalcev in s te6. trga osnutka pa zahteva 9 mesečno nepretrgano Članstvo. Je že res. da izrablja marsikatera ženska oseba g 49. zakona o zavarovanju delavcov, vendar je pa določba M. 66. kljub temu pretrda. Bilo bi dovoljno, ako bi se zahtevalo 0 mesečno članstvo. Iz tega člena odseva prikrito nasprotstvo naprrm članicam porodnicam. V smislu sedaj veljavnih določil so pored no more smatrati za običajno bolezen, vsled česar bi bila porodnica-članica, ki bi ne imela dovolj članstva, brez vsake pomoči. Sicer je šo precej hib v členih, ki govore o rentah za slučaj nezgodo in invalidnosti, pa naša naloga je, da povemo najbistvenejše. Za rudarje je važno, kakšne prispevke določa osnutek in kako si predstavlja sanacijo, če se po-Icaže, da niso prispevki zadostni. O tem govorita člena 118. in 119 Višino prispevkov deloč- p'avna skupščina s pritrditvijo rudarske oblasti. Vi na prispevkov se mora gibati med 3 odstot. in 5 odstot. vendar pa morajo biti prispevki dovoljni, da zadostujejo, po principih »varovalno tchuike za glaviiičuo kritje vseh obstoječih in bodoiih obveznosti na osnovi toga osnutka, za kritje upravnih stroškov, t kolikor padajo v breino peuzijskega zavarovanj* in M osnovanje potrebnih rezerv. Kaj pa v slučaju pasivnosti matematične bdr lance? V tem slučaju se 1. primerno povečajo prV »pevki. Ako to ne zadostuje, so b) ustavijo upokojitve brez dokazane trajne onemoglosti. 3. Če tudi ti ukrepi ne bi odpravili pasivnosti, se podaljfa Šlanska doba za polno pokojnino od 36 do 40 let Na podlagi tega podaljšanja se tudt v3e pokojnine, prejšnje in bodoče, primerno znižajo. 4. Ako pa vse to in povrh Sc jiovečanje prispevkov za 7 odstot. ne bi zadostovalo, so morajo primerno znilati pokojnino. Ta osnutek gre, stično prejšnjim osnutkom, tudi preko brezposelnega zavarovanja rudarjev Člen 133. sicer predvideva fakultativno snovanje podpornih fondov. Toda vso to je odvisno od sklepov glavne skupščine, kjer pa imajo navadno odločivno besedi z-stopniki podjetij. Za rudarje pa ni vseeno, zlasti pri sedanjih raamerah, če so taki fondi ali ne. Vsled tega bi moral obsegati osnutek čisto josns določila tudi v tean oziru. 0 starovpokojencih in o staTorentnikih govori čl. 1-17. Svoje pokojnine dobivajo iz pokojninskih blagajn. Poleg pokojnin dobivajo še draguiiske d>-klade. Izdatki se krijejo iz rednih dohodkov, če U ne zadostujejo, pa iz posebnih fondov, ki se osnujejo v ta namen pri glavni bratovski skladnic!. Nejasen je tudi čl. 153., ki govori o znižanju ali zvišanju pokojnin in ront, če so bistveno i/.pri v meno cene življenjskih potrebščin. Ta člen vodi lahko do veliko nesigurnesti, ker ni določona biu/.a in ker ni normiran indeks. V členu 154. se pa izraža stara želja podjet-nikev. Ta člen dajo namreč ministru za šume iu rudo po bla.stllo, da sme ukiniti pokrajinski pokojninski skLd za Slovenijo, obenem mu pa nalaga, da mora na.iti za odpadli dohodek kritje drugod. Ne pove pa kje. Čl. 155. je lahko vir največje pravne nesigurnosti. Določi namreč, da odloča v posameznih vprašanjih, ki niso predvidena v tem pravilniku, minister za šume iu rude. Za take posle je poklicana 1« sodna oblast, ki odločuje na podlagi splošno veljavnih norm. Ta osnutek nikakor ne bo saniral rudaTskegu zavarovanja. Vsled tega je naletel uied rudarji iu ostalimi člani bratovskih skladnic na enodufieu odpor. Kriza rudarskega zavarovanja i. Radi devalvacije i« inflacije jo prišlo rudarsko zavarovanje po vojni prt nas v tezi,£ neozdravljivo krizo. S ce- se je skušalo odpcmoci toi kriri na razne načine. Naiprvo se je ustanov*. , »Pokrajinski pokojninski sklad za Slovenijo*. V ta sklad se stekalo dohodki «1 doHade na konsuml-rani premog po Din 5 cd tone. I". nJega naj bi so [eneem i™sbrorentji.:kom. ne le doklade starovpolco-encem in stareretnikom, ne le rudarskim, ampak v*em, ki so imeli pravico do pokcp.n na podlagi kakršnegakoli st-restnega ali nezgodnega zavarovanja Sicer niso bile r, Iran zakonom valorizirane pokojnine od,nosno rente, ampak se je le m se še maši največja beda Žeriavor pravilnik. Nadaljnji poizkus sanacije rud»rsko£ra zavarovanki je takozvani Žerjavov pravilnik, la pravilnik jo sicer zvišal rente in pokojnme. [.rob oma pa vseeno ni zgrabil v bistvu. Kajti prispevek j*> tem pravilniku ie za 75 cdstot. nlz.ji, dočim so dajatve za 70 odstot. višje kakor predvojne valorizirane daajtve. Torej velikanska diferenca. Poleg tega se niorojo na podlagi testi pravilnika kriti tudi vse obveznosti iz pridobljenih pravic pred 1 januarjem 1925. Ce ne zadostujejo tekoču prispevki za vse obveznosti, sedanje m bodoče, potem se mornio kriti iz rezerv. Kolike bi morale biti rezerve za kritje vseh obveznosti po tem pravilniku takoj 1. janu-rja 1925? Strokovnjaki so izraovnab, da ca. 240 milijonov dinariev. Odkod ta donar? . Predvojne rezerve po znafiale skoraj 10 miJi-jinov zlatih kron. Vsled devalvacije so pr.dle te rezerve na minimalno vsoto. Ko je stopil ta pravilnik v ve'Javo. so znašale rezerve ca. 3 milijone Din. Vsled tega ie bilo že takoj spočetka jasna di bo šlo z rudarskim zavarovanjem Se bolj navzd ker se ne bodo krili s prispevki niti tekoči Izdatki. In v resnici Koncom leta 1927. je bilo pokojninsko zavarovanje pri glavni bratovski skladnici v Lfub-I jn n i pasivno za COO.OOO Din. Iz krize si je skušala pom-gati Glavna bratovska sldndnica s tem, da je predlagala ministrstvu z šume in rude, da se naj prd"ljša doba člinstva od 35 na 40 let In da se zviša W prispevki od 5 odstot. na 7 odstot. Neglede ni to, da podaljšanj? članstva ne odgovarja zakonitim določilom, ni dosegla ta operacija svjega cilja. Mesečni primanjkljaji so sicer izginili, toda pribitki niso toliki, da bi dajali upanje na' končno smacijo. Pribitek 7. septembra je znašal 37.COO dinarjev. Oborsnelov načrt. Žo leta 1925., dno 25 oktobra je sklenila I. skupščina Glavne bratovske skladnlce, da se Žerjavov pravilnik pregleda, od nosno izdela nov osnutek pravilnika, katerega je sprejela II. glavna skupščina. ki so je vršila dne 14. februarji 1928. Tega osnutka sicer rudarska oblast ni potrdila, služil je pa vseeno za pod'acro raznim onke.tam in konferencam v Bolgr-du. Končno ie bil poverjen z. izdelavo novoca pravilnika g. dr. Obersnel, glavni tajnik Kranjske Industr. družbo. Na podlagi toga osnutka se je vršila aprila 1927 konferenci v Belgrodu. Trajala je 10 dni, vendar pa ni prišli do pozitivnega zaključka, ker so bilo stavljeno bistveno različne zahteve od strani delavstva In od strani delodajalcev. Od to daj jo delo nn sanaciji rudarskega zavarovanja počivalo. Oborsnelov osnutek (e bil sicer veliko boJiši od Žerjavovega pravilniki, vendar pa Se ni rešil vpraSanja sanacije, mogel hI pa služiti za podlago. Načrt ministrstva Hume In rude. Meseci oktobra t. 1. je izdalo ministrstvo za šume In rude zoj>ot nov osnutek pravilnika. Po in-formacijih, ki precej drže. jo ministrstvo odločeno. da ta osni tek tudi potrdi. Vsled tega jo važno, da vemo, ali nudi ta osnutek garancijo za sanaciio rudarskega zavarovanja. KAJ PA TRAMVAJ? Pišejo nam: Prav iz srca ste zapisali zadnjič vsem amaterjem tiste besede o zaščiti sprejema. Nekaj bi pa morali le še nekoliko bolj obdelati. To je ljubljanski tramvaj. Ljubljana je v območju naSe oddajne postajo edino mesto, ki je osrečeno » to moderno institucijo. Pardon! Tu se moramo pa že točneje izraziti, da ne bo nesporazuniljenj. Tramvaj sam ni sebi je res moderna institucija, o ljubljanskem tramvaju posebej bi si tega no upali trditi. Pa o tem so že drugi povedali svoje.. Prav za prav tramvaj sam nam amaterjem ni nič v napotje. Saj mi ne kolovratimo po ljubljanskih ulicah sem in tja, gor in dol, ker imamo pri-jetnejšo zabavo cb svojih aparatih. Ampak tiste iskre, ki švigajo iz tramvajskih vodov, nam niso nič kaj všeč. Mi namreč vemo zi vsako in se ob vsaki grdo držimo, jezimo, godrnjamo tn nekaton tudi koinemo. In v Ljubljani so ceste tako vzorno oskrbovano, da tramvaj kar poskakuje, ko se voza po tračnicah gor in dol, iskre se vsipljejo iz žic kot bi rakete spuščal za narodni praznik; škoda da še ne piska! Vse motnje radijskega sprejemanja, ki jih povzroča tramvaj se dajo odpraviti z malenkostnimi stroški s pesrbnimi zaščitnimi napravami. Govorilo se je tudi že, da je upravni svet ljubljanskega tramvaja še sklenil, nabaviti potrebne naprave. Tudi da je vso že naročeno. A vendar minevajo dnevi in todni, zaščitnih naprav pa le šo nil Kakor smo izvedeli, je vzrok le v toni, ker nihčo teh naprav uoče plačali. Maloželezniška dražba (KBG), lastnica tramvaja, bi rada naprtila ta izdatek mostnemu magistratu, ta se pa spet noče sprijazniti s to zahtevo. Ko bi šlo za milijon, bi nič ne rekli, a celotni .strošek za te naipra.ve znaša borih 30.000 Din, reci in piši trideset tisoč dinarjev! Kaj bomo res morali amaterji sklicati protestni sV.cd in poslati posebno cl epu taci io k moro-dajnim Čin i! oljarn. Pa ne bojte se, gosp dje, ne bomo prišli z bombami (radio nas je vzgojil v miroljubne ljudi 1), ampak z milimi prošnj-mi, da so usmilite uas radioamaterjev, naših živcev, naših ušes. In šo nekaj bi tu mimogrede radi pobarali gospode od magistrata Zakaj neki nc dovr lijo stanovalcem mestnih hiš montirati visokih anten? Morda zato ne, ker se bojo, da ne bi to zjbudilo suma. čcS da niso mestne hiše dovolj solidno grajene in da jim preti katastrofa, sl.ična kot sa je letos dogodili v Pragi ali v Parizu. Nepoučeni ljudje bi namreč mislili, da so mestne hiše tako slabo zgrajene, da mora/jo biti od vseh strmi pritrjene na drevesa, drrgove in sosednje hiše, da se ne podorojo. Drugače si res ne moremo razlagati te odredbe. Matftfcffie barium-c!ekSronke Programi KLacifo-Lfabljaina Petek, 14. dec.: 12.30 Reproducirana glasba ln borzna poročila; — 18.30 O gospodinjstvu, predava gdč. C. Krekova; — 19 Francoščina, poučuje dr. Leben; — 19.30 Varstvo spomenikov, predava dr. F. Štele; — 20 Amundson; predava g. dT. Brežnik v spomin 17 obletnice odkritja južnega tečaja; — 31 Radio-orkoster; — 22 Poročila. "DrugI programi Zagreb: 17.15 Godba iz kavarne C-orso. — 20 Moderna italijanska instrumentalna glasba. — Prn-pa: 13.30 Predavanja. — 16.30 Komorna glasba. — 19. Opera. — 22.20 Godba iz Narodnega doma. — Varšava: 13.10 Predavanja — 18 Popoldmski koncert. — 20 15 Simfonični koncert varšavske filharmonije. — Dunaj: 11. Kvartet Silving. — 16 Popoldanski koncert. — 17.20 Pevska in klavirska akademija. — 20 CeUo. — 21 Zabavni večer. — Bmla-pest: 16 Pravljice. — 17.45 Koncert opernega orkestra. — 20.40 Trio. — 22.40 Ciganska glasba. — Berlin: 16.30 Koncert slepcev. — Nato lahko glasba. — 20 Komorna glasba. — 21.30 Mandolina. — Leipzig: 16.30 Dunajski valčki. — 20 Moški kvartvt »Abels«. — 21 Oktet. — 22.30 Orkester. — Miln-chon: 6.45 Gimnastika. — 16.30 Lahka glasba. — 17.40: Predavanja. — 20 R. Wagnerjev večer. — Stuttrart: 16.15 Popoldanski konoert. — 18.50 Predavanja. — 19.30 Koncert muzejske družbe. — Boni: 16. Orkester. — 19.30 Spominski večer na Roalda Amundsena. — 20 Solisti. — Milan: 12.30 Kvartet. — 17.20 Otroško petje. — 20.30 Skandinavska glasba. — Rim: 13 Trio. — 17.30 Orkester in petje. — 20.45 Vo-kalni in instrumentalni koncert (v sjxMnin R. Amundsena). — Toulouse: 21.30 Odlomili iz >Žonglerja N. L. G.'. — 22 Odlomek iz >Walkftre<. Naznanila CJisfclfanslso gledališče DRAMA: Začetek ob 20. Petek, t-t. decembra: Živi mrtvec. Red B. Sobota. 13. decembra, ob 15. uri pop.: Modri osliček Miško. Otroška predstava pri izredno znižanih cenah. — Izven. Nedelja, 16. deocmbra, ob 15. uri: Krog s kredo. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. ob 20. uri: Lepa Vida. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. OPERA: Začetek ob pol 20. Petek, 14. decembra: Fnust. Red A. Sobota, 15. decembra: Bo.jndern. Na korist Udruženja gledaliških igralcev. Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izven. Nedelja, 16. decembra, ob 15. uri: Bcccaccio, opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. ob jx>1 20. uri- Tosca. Izven. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Opozarjamo na mladinsko predstavo, ki se vrši v ljubljanski drami v soboto j:ojioldne ob 15. uri. Vprirori se mladinska igra Modri osliček Miško. Cene od 8. Din navzdol. ^>Faust« v ljubljanski operi. V petek, dne 14. t. m. se poje v ojaeri Gounodova opera »Faust« z gospo Zinko Vilfan-Kimčevo v vlogi Margarete. V ostalih vlogah sodelujejo: ga Poličeva in gačna Špa-nova ter gg.: Banovec, Rumjiel, Janko in Povhe. Opero dirigira kapelnik Balatka. Nastopi tudi baletni zbor. Predstava se vrši za abonente reda A. Mariborslco glctfnrlfšče Petek, 14. deccmbra ob 15. uri: Hlapci«. Dijaška predstava. Sobota, 15. decembra ob 20. uri: »Hlapci«. Delavska predstava pri znižanih cenah. Nede ja, 16. decembra, ob 15. uri: »Jesenski manever«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20. uri: »Adicu Mirni«. Kuponi. Naše tlifašivo Daničarji: Danes ob 20. uri se vrši naš IV. skupni sestanek, ki je namenjen akademsko-srednje-šolskeniu problemu in obnovi medsebojnih prijateljskih stikov. Na njem poročajo zastopniki ljubljanskih srednješolcev o njihovem r>oložaju, borbi, delu in ciljih. DolžnosI vsakega Daničarja je, da se sestanka ude cži in da poka/.e zanimanje za naše srednješolsko vprašanje, ki jc eno izmed najvažnejših našega programa. — Odbor. "Darovi Za Slovensko stražo so darovali: Josip Trpin, šolski uprav. Vodice pri Ljubljani Din 15; Občina Zagorje ob Savi 100; Županstvo Planina pri Rakeku 100; Občinski urad Stražišče pri Kranju 50; Občina Draga pri Višniigori 30; Županstvoo občine Loški Potok 100; Občina jarše p. Domžalah 100; Županstvo Sv. Katarina pri Tržiču 20; Občinski urad Trg Žalec 100; Kato'iško prosvetno društvo O. Logatec 60; Županstvo Smlednik 25; Županstvo Toplice pri Novem mestu 50; Občinski urad Hraslje pri Kranju 20; Mestna občina Radovljica 200; Občina Jan-ževski vrh 100; Županstvo občine Dobrunje 500; Občinski urad Križe pri Tržiču 100; Državna osnovna šoia 5v. Križ nad Marib. 40; Občinski urad Ribnica na Pohorju 200; Županstvo Brezovica pri Li. 50; Županstvo Radeče 20- državne razredne loterije, da sem dobil srečke I. razreda 17. kola v veliki izbiri. Cena srečk: cela Din 100'—, dvojka cela Din 200—, polo- _____ _ __________ vična Din 50'-, četrtinska Din 25-. Tel 49-68. BEOGRAD Knj\ Ljubice 15,a Kupujte srečke v najsrečnejši kolekturi Srečke naročile po oopisn ci. N. S. Sardarušic Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 1'500in. Najmanjši znesek5 Din.0qlasi nad 9 vrstic se računajo višje Za oqla-»e stroqo ttqov*kega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Om Naimar.isi znesek 10Din.Pristojbina za sifro2Din V>akoqia> treba plačati pri naročilu Na pismena vprasania odqovanatno le.eejepriložena znamka.Ček račun Ljubljana 10.3Li9.rel Absolvent trgov, šole želi primerne namestitve. Naslov pove uprava »Slov.« št. 12.112. Dobra kuharica vešča popolnoma slaščičarske stroke, išče najraje službo k samostojnemu, boljšemu gospodu ali na večje župnišče. -Ponudbe na upravo Slov. pod »Kuharica« 12.231. Izurjena pletilja išče službe. Ponudbe pod »Stalna služba« 12.235. Ilužbodobe Posredovalnica Mrak Ljubljana, Sv. Petra c. S, rabi hotelsko sobarico in več drugih deklet. Stanovanje oddam za takojšnjo vselitev proti primernemu posojilu ali daljši najemnini. Tri sobe, kuhinja, pritikline, vrt. Naslov pove uprava pod št. 12.199. Trgovina v najem na deželi se odda v prometnem kraju. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Trgovina«. Večja trgovska hiša je naprodaj v prometnem kraju, kjer jc velika lesna industrija. Hiša jc pripravna za lesnega trgovca in tudi drugo trgovino. V hiši sc nahaia tudi trgovina z mešanim blagom. — Ponudbe na upravo pod »Trgovska hiša«. Hlapca dobrega, snažnega sprejme Josip Cihlar, Dunajska cesta 69, Ljubljana. Mlinarja zanesljivega in poštenega, z daljšo prakso na valčke, sprejme tvrdka »Zora« d. z o. z., Črnomelj, Slovenija. Iščem lokal primeren za pisarno, na prometnem prostoru v Mariboru, proti takojšnjemu prevzemu ali pozneje. — Ponudbe pod »1900« na podružnico »Slovcnca« v Celju. Izurjeno pletiljo za nogavice sprejmem takoj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 12.240. Pekovskega vajenca spreimem za pekovsko obrt. — Ivan Rozman, Dobrepolje. Berite -Slovenca- m oglašujte v njem! Tamburaške instrumente bisernico, dva I. brača, prvo in drugo bugarijo in berde, kupimo. - Ponudbe na naslov: Prosvetno društvo v Žužemberku. Avto 1—2 tonski, primeren ia : prevoz pohištva, kupiva Erman & Arhar, Št. Vid nad Ljubljano, Mesarija Lavtižar na Sv. Petra cesti 83, bo vsako soboto odprta do osmih zvečer. Dobi se vsakovrstno meso. bukove in hrastove od pddk* od parkttov do Stavba pe ni?ki ceni na dom oarna žaga V SC AGNETT1 v Ljubljani i a goreniskira kolodvorom EPScmtno moli® .i b -lisih mlinov nudi nujet © i* veletrgovini. žita tn tnievskib izdelkov \ voih LtuDiiaiia Resljpva cesta 24. Vsakovrstno pr naiviSith cenah CERNE iuvelil Liubljana Woltova ulica št 3 Neprijeten duk ust je zoprn. Zobje slabe barve kvarijo najlepši obraz. Obe hibi ods ranile pri enkratni vpoiahi krasno osvežujoče Chlorodont-pas'e. Zobje dobijo kra«en sijaj slonovine. posebno pri vporabi zoiiča^te ščetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah. Gnili ostanki jorll med zobmi, ki povzročajo nep ijeten duh ust, se s tem temeljito odstranijo. Poskusite naiprei z malo tufo Chlorodont ščetka zn otroke, /a dame mehke fčotke). za gospode (trde ščetini. Pristno samo v originalnem moilrn-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Pol iva so povsod — I co-VVerke A. G., proizvodnja in zastopstvo za Jugoslaviju: Tvoruico Zlatorog. Maribor. mMMMMtmm«« nsertrate v MS ©vencu?" l/sofa dan sveže romihi ipofenovka kakor tudi različno drugo specer. in kolon, blago po najnižji ceni nudi cenj. občinstvu Rui alf Kobbčič, Liubliana. Knnnpusni trn 19. Rusko-švedske galoše in snežni čevlji so nenadkriliivi Ceni. citate! em se prioororao nasednje tvrdke Koks suh, 80 Din (100 kg) vedno na zalogi. - Mestna plinarna. Akumulator kompleten, za električno razsvetljavo, s 60 celicami, z motorjem in z dinamo ter stikalno ploščo — prodamo po zelo nizki ceni. - »Slograd« d. d. Ljubljana VII. Puhasto perje kg 38 Din. ra.ipošil'arn po povzetju natmani 5 kg Izkoristite priliko. do-kler zaloga traja Imam tudi bfii pi:h kfl 300 Din L. Brozovič, kem čistio-na pena, Zagreb. Ilica 82 Blal JanCar oleshar UuDlfana. Brce bleklro.nšlH lacilB ta .u«"-m poiron, prodaja in pre vijanjc elektromotorjev mehanična delavnica čiektroDod et e L ubi aru Ul. Iprnelpva c. \ telef 32S Novost! Novost! Dveletno jamstvo! ZA BOŽIČ St. Peeertk© trgovina vseh vrsi usnja n i*evl larskili po re šnii . utsl anb Sv Peti. (esTf 31 FISTUL & EiRICtL) irkoslikara. Liubliana desl eva i. 4 • Sv. Petra t 3; I e el ?90S Ustan. IKaj pa mislite z njim početi?« sem vprašal. >No, mislim pač, da bi mu bila midva oba kos. Morebiti je zdaj vendar zadremal, če pa ne, no ustreli lahko samo enega izmed naju, dočim dobi drugi priliko, da naskoči. Če se le nama posreči, da bi mu z odejo ovila roke in mu vtaknila želodčno sesalko, potem poskrbiva za večerjo, pa bo rešila stari grči življenje.« Ta ponudba, ki me je iznenadila, je res pomenila dokaj obupno početje. Ne mislim namreč, da bi bil posebno pogumen. Imam pa irsko domišlijo, ki mi slika vse nepoznano in nepreizkušeno še bolj grozno kakor je v resnici. Na drugi strani pa so me odgojili v sovraštvu do strahopetnosti in nič mi ne bi bilo bolj zoprno, nego če bi mi kdo oponašal, da sem strahopeten. Lahko trdim, da bi skočil nemaia v prepad, kakor oni, iz zgodovine znani Hun, če bi dvomil kdo o moji srčnosti. Vendar pa bi storil prej iz strahu in užaljenega ponosa kakor iz junaštva. Zato sem tudi odgovoril, kakor sem le mogel brezbrižno, da sem pripravljen na to pot, čeprav je v meni drhtel sleherni živec pri misli na pobesnelega pijanca v stanovanju nad nama. Vse, kar je na to lord Roxton zopet pripomnil glede nevarnosti, me je samo raz-dražilo. »Z besedami tu ne bova nič opravila,« sem dejal, >le pojdiva.« Dvignil sem se in tudi Roxton je vstal. Toda potrkal me je tiho smehljaje se dva ali trikrat prijateljski po prsih in me slednjič zopet potisnil v naslonjač. Ali right, prijateljček, boste že dober za ta posel,« je rekel. V« n/Ipnn eom rrn nrv/Tl p, I n I 6 U( uuVJiu odi*. j--p*--t-i*. »Saj sem že sam šel danes zjutraj gledat Jacka Ballingerja. Res mi je preluknal ob robu kimono, ker se mu je preveč tresla, hvala Bogu, stara, šibka desnica, a potem smo mu ogrnili jopič in bo tekom kakega tedna zopet zdrav. Zdaj pa pustiva to stvar, mladi prijatelj! Upam, da mi ne boste zamerili, kaj? Morate namreč vedeti, da smatram — med nama bodi rečeno — ono južnoameriško zadevo za jako resno stvar, pa če že imam sopotnika, si želim človeka, na katerega bi se lahko zanesel. Zato sem vas poslavil pred izkušnjo, pa tudi moram povedati, da ste jo dobro prestali. Vedeti morate, da bova midva tri ogle podpirala pri tem početju. Saj bo stari Sum-merlee kar od kra,,a potreben pestunje. Pa čujte, ali niste vi oni Malone, o katerem pravijo, da pride za letošnje rugby-tekme v irsko reprezentanco?« »Med rezervno moštvo, morebiti.« »Zdelo se mi je, da se spominjam vašega obraza. Bil sem namreč zraven, ko ste zabili gol Rich-mcnrlu — lepšega strela res nisem videl tekom vso letošnje sezije. Ne zamudim nikoli, če mi je le mogoče, nobene rugby-tekme, ker je to najbolj moška igra, katerokoli imamo. Well, sicer pa vas nisem zato povabil, da se meniva o športu. Urediti morava najino zadevo. Tukaj, na prvi strani Timesa imate vozni red oceanske plovidbe. Prihodnji petek odrine parnik družbe Booth-line v Paro, in če bo vam pa profesorju prav, se ga tudi lahko poslužimo — kaj? Velja, ne, in lahko se že z njim domenim. Kako pa je kaj z vašo opremo?« »Za to že poskrbi moj list.« »Ali znate streljati?« »Za silo, če ni cilj predaleč.« »Za Boga milega, nič boljše? To je pač zadnja stvar, za katero se brigate vi, mladi fantje, da se je naučite. Vsi ste kakor čebele brez žela, pa niste prišli v svojem panju dalje kakor od peči do vrat. Presneto neumno boste zijali, kadar pride k vam prej ali slej kdo, pa vam pograbi med! V Južni Ameriki se bos le že morali prav čvrsto oprijeti risanke, zakaj, če le ni najin priatelj, profesor, prismodež ali lažnik, bomo lahko videli nenavadne stvari, preden se povrnemo. Katero puško pa imate?« Stopil je k hrastovi omari ob drugi steni in ko je odprl vrata, so se zasvetile pred mojimi očmi kakor orgle lepo v vrsto postavljene puškine cevi. »Pogledal bom, ali vam ne bi lahko kaj prepustil od te moje baterije,« je rekel. Jemal je iz omare krasne puške drugo za drugo, rožljaje sprožil in zopet napenjal peteline in je tako nežno potrkal po vsaki, ko jo je spravljal spet v stojalo, kakor boža mati otroka. »To-le je blandova 577ska ekspresna repetirka « je pripomnil. »Ustrelil sem z njo tega le orjaka-« in je pogledal belega nosorožca. »Samo deset yardov je manjkalo, pa bi ine bil on uvrstil v svojo zbirko.1 Ta drobna krogla je edini up, le strel slabiču proži zmago in uspeh. Upam, da poznate Gordona, ki opeva konje in puške, pa je torej priljubljen pesnik za vse, ki imajo opravka s temi stvarmi. Poglejte, ta-le puška bi bila še za rabo: 470ska je, s preložljivim iskalom za daljavo, dvojnim zaivorom, centralnim 350 meterskim strelom. Laš te puške sem se posluževal pred tremi leti v Peruju v boju zoper trgovce s sužnji, bil sem šiba bož.'a v teh predelih, to vam lahko povem, dasi ne boste našli nič takega v nobeni Plavi knjigi,- Včasih se pač dogodi, mladi prijatelj, da se mora človek postaviti v bran za postave in človeške pravice, če le hoče cs ati pošten. Baš iz tega vzroka sem tam pričel malo vojno. Sam sem jo napovedal sam vodil in sam končal. Vsaka izmed teh zarez na kopitu pomeni enega trinoga za sužnje, pa lepa vrsta jih je, kaj ne? Ta, največja, pa velja Pedru Lopezu, njih kralju, ki sem ga ustrelil ob nekem pritoku reke Pu-tomava. Poglejte, tukaj pa imam neko stvarco, ki bo prav za vas.« Vzel je iz omare prekrasno temnoko-slanjevo, s srebrom okovano puško. »Kopito je lepo podloženo z gumijem, iskalo je prav ostro, zatvor šteje petero nabojev.« Izročil ini jo je in zaklenil vra'a hrastove omare. »Pa res,« je nadaljeval med tem, ko je zopet sedel, »kaj vam je znano o tem profesorju Challengerju?« 1 Angleški ynrd (3. čevl ji-fcet) meri 91.4-tcm. 5 Letno poročilo britanskega zunanjega ministrstva. EIIIEIIJ czo?« ^-fler -n rn C/i -1 C Rg^i ~ <-t--- L3 Cfič > »r C ngz>| = . —4 « S /-s ?T M Ls c K Fi o - IV -IN« <