ST. 75.
V CELJU,   CETRTEK 17. JULBJA 1919
LETO I.
Izhaja vaak torek, öetrtek in
aoböto. - Cana i Za celo leto 36 K,
u pol leta 18 kron, za četrt lela 9 K,
M 1 mesec 3 krone. Poiameioi
•tavUka «tana 40 vlnarjev.
Na pismene naročbc brez pošiljatve
denarja •« na noreme ozirati.
Narocniki naj pošiljajo naročnlno
po poštnl nakaznlcl. RekJamaclje
glede lista so poštnine proste. Ne-
frankirani doptsl se ne aprejemajo.
Na dopise brez podptsa se ne ozlra.
bVb\    avH       .^a^äw       i^^.     ^^b     ^mm                          ^^^^^        ¦      ^^^.         ^^^^_^.                   ^^^n
Uredniatvo   In   upravnlfttvo
se nahaja v Zvezni tlskarni v Celju,
Stroasmajerjeva ullca 6t. 8«
Oglasi se računajo po porabljenem
prostoru in sicer: za navadne oglase
po 80 Y od 1 mm, za poslana, na-
cnanila občnih zhorov, naznanila o
smrti, zahvale itd 50 v od 1 mm, za
reklamne notice med tekstom 2 R
od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste)
4 K. Pri večkratnih objavah popust.
Rokopisi se ne vračajo. Telefon ät. 65.
IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU.   SEE)    ODGOVORIil  UREDNflK VEKOSLAV SPINDLER.
Aut — aut!
Tik za preobratom, pa tudi še v
najnovejših tednih in dneh so se med
našimi nemškimi sodržavljani, bodisi
v Celju. bodisi v drugih dozdaj nem-
ških gnezdih pokazali pojavi, ki kažejo,
da v nekaternikih še vedno tli iskra
domišljije na kakšno nasilno izpre-
membo: nekaj časa so črpali te upe iz
dogtdkov na Korožkem; ko so bili po
junaškem nastopu naše vrle armade ti
upi zdrobljeni, se je pojavila druga
domišljija; da boljševištvo kakor drugod
zlomi tudi moč naše države. Pisanje naše-
ga socijalističnega časopisja jim dajeza
take nade pač dovolj gradiva, saj se na-
ša soc. demokracija odkrito priznava
— v besedah — k boljševiški Moskvi,
dejanjsko pa je seveda veliko preslaba,
da bi mogla kakšenkoli preobrat doseči,
ker bi se vsak tak poskus razbil ob
neomajni volji ogromne večine prebi-
valstva, da hoče vzdržati v svoji mla-
di, komaj porojeni državi največji
red in  mir.
Vse to tudi razumni naši nemški
sodržavljani dobro vedo; vendar pa je
koruptna nemško-nacijonalna politika
zadnjih desetletij ubila v njih čut mo-
raine zavesti, čut moraine odgovorno-
sti napram večini prebivalstva tako
dalečx da bi mnogi tudi še danes s
satanskim veseljem pozdravili dogod-
ke, ki bi bili sposobni, spravljati v ne-
varnost obstoj naše mlade države.
Odtod tudi ona demonstrativna re-
nitenca naprain odredbam naših obla-
sti, Ki se pri nekaternikih še pojavlja,
odtod demonstrativno preziranje naših
državnih praznikov, odtod škodoželjni
nasmehi ob prilikah kakih nezgod za
našo mlado državo, odtod hinavsko
zavijanje oči in tugovanje, kako se
Nemcem pod kraljem Petrom slabo
godi, onim Nemcem, ki v Avstriji nam
na Slovenskem Štajerskem kot 99Vo-
ni večini prebivalstva niso dali ne
srednjih ne meščanskih, ponekod (Ma-
ribor itd.) niti ne ljudskih šol, ki pa
so v naši narodni državi tozadevno
več ko dovolj preskrbljeni.
Dovolj o tem! Naša brezpogojna
zahteva mora biti in ie, da mora izgi-
niti iz naSe države vse javno obiležje
onega, kar nas spominja na dneve
naše sramoie, našega suženstva, vse,
kar nas spominja tega, da smo kot
99%-na večina prebivalstva morali
klanjati tilnik pred par mogotci, ki so
z najdrznejšo strahovlado vzdržali svo-
jo oblast pod zaščito državne uprave.
Zahtevati moramo, da si naše oblasti
zasigurajo rešpektiranje svojih odredb
in ukazov tudi s strani naših nemških
sodržavljanov, rešpektiranje vsega, kar
je nam kot Jugoslovanom vzvišenega
in svetega, skratka: naši nemški sodr-
žavljani morajo pokazati, da se udajo
brezpogojno v nove razmere, kjer
se jim ne bo delala nikaka krivica,
ne bodo pa seveda deležni tudi več
nikakšnih predpravic kot v Avstriji.
Ako jim pa nemška njihova vest ne
pripušča, postati lojalni državljani kra-
Ijevine SHS, pa jim je brez ovir od-
pita pot, kamor jih srce vleče. To je
naša brezpogojna zahteva. Ali — ali! t
Tretjega nil
Zborovanje Zveze podruz-
nic   Slovenske   kmetijske
družbe za celjski političui
okraj v Celju,
dne 3. julija 1919.
Zborovanje se j§ vräilo v mali
dvorani Narodnega doma v Celju; za-
stopanih je bilo po odposlancih 9 po-
družnic. Od kmetijskih strokovnjakov
so se udeležili zborovanja ravnatelj
šentjurske kmetijske sole Belle, inženir
Zidanšek in   kmet. nadzornik Goričan.
Prof. Ja rc (Celje) je poročal o
korakih, ki jih je storila Zveza za u-
stanovitev drevesnice v celjskem pol.
okraju. Največje težave dela pridobitev
potrebnega zemljišča. Ker se doslej
ni posrečilo najti zemljišča, predlaga,
da se naprošajo vse podružnice okraja,
naj bi pri tem delu pomagale. Treba
najti zemljišče, ki ni preveč oddaljeno
od železnice, zemlja mora biti lahka in
apnena. Povpraševanje po sadnih dre-
veseih je ogromno; je nujna gospo-
darska potreba okraja, da se to vpra-
šanje reši.
Janko Lešničar (Celje) je po-
ročal o nadaljnem razvoju carinskega
vprašanja v naši državi, osobito pa
o nameravani uvedbi izvoznih carin za
vse naše kmetijske izdelke in pridelke,
kakor hmelj, sadje, vino, les, seno,
živino, konje, jajca itd. Po jako živahni
in razburjeni debati, v katero so oso-
bito posegli Roblek (Žalec), Goričan in
Jarc (Celje), se je sklenilo sledeče:
1. Zveza kmetijskih podružniczaceljski
okraj se najodločnejše izjavlja proti
uvedbi vsakih izvoznih carin za kme-
tijske pridelke in izdelke. Taka uvedba
bi sicer trenutno koristila državnim
financam, naše kmetijsko gospodarstvo
bi pa pripravila ob vsako možnost
konkurence na inozemskih trgih ter bi
ga konečno uničila. 2. Zveza pričakuje,
da bode Slovenska kmetijska družba
z vso odločnostjo posegla v boj za
carine ter bodevarovala koristi našega
kmetijstva. Obžalujejo, da se še nise-
stavil pri družbi poseben odsek za te-
meljit študij carinskih vprašanj ter za
tozadeven poduk podružnic, katere so
sedaj glede carinskih vprašanj nave-
z-ane na tozadevna poročila trgovsko-
obrtne zbornice v Ljubljani.
Prof. Jarc (Celje) je poročal o
potrebi izvoza živine v inožemstvo.
Domnevanje, da nam je vojna uničila
celo živinorejo, se hvala Bogu ni ure-
sničilo. Živine imamo dosti. Večja po-
uLidba jc povzročila silno padanje cen,
od katerega nima mestno prebivalstvo
ničesar, pač pa mesarji, kateri sedaj
izkoriščajo položaj in si delajo ogromne
zaslužke. Da zboljšamo 2ivinske cene,
oziroma, da dobimo za živino one
predmete iz inozemstva, ki jih potre-
bujemo, moramo doseči izvoz gotovega
števile živine. Sklene se, da vzame to
zadevo v roke Zveza, ki naj stori po-
trebne korake za izvedbo. Obenem se
pošlje odposlanstvo treh podružničnih
zastopnikov k celjskemu glavarju, da
se store energični koraki proti posto-
panju mesarjev. To odposlanstvo: Ro-
blek (Žalec), Lešničar (Celje) in Ferlinc
(Šmarje pri Jelšah), se ie tudi na gla-
varstvu v gornji zadevi isti dopoldan
oglasilo.
Inž.  ZidanŠek  (Št. Jur ob Juž.
Celjska državna gimnazija
v solskem letu 1918—19.
Šolsko leto 1918—19. bo v kroniki
celjskega srednješolstva zabeleženo z
zlatimi črkami. Po novemberskem pre-
obratu je nastala na razvalinah nek-
danjih nemško-slovenskih paralelk ter
nepotrebnega nemSkega zavoda sloven-
ska državna gimnazija. Vprašanje, ki
je vzdignilo v nekdanjem dunajskem
parlamentu toliko prahu, je bilo po
osvoboditvi Slovencev čez noč ugodno
rešeno. Zato bi bilo izvestje o preteče-
nem šolskem letu prav posebno zani-
mivo, a ga iz gmotnih ozirov ni bilo
mogoče izdati. Kot nadomestilo naj
seznanijo naslednji podatki občinstvo
z najvažnejšimi dogodki in z delovan-
jem na zavodu, zlasti po preosnovi ;
nemSko-slovenskih parahlk v popolno
gimnazijo.
Odlok Narodne vlade SHS v Lju-
bljani, oddelek za uk in bogočastje z
dne 27. nov. 1918. odrejasledeče: »Celj-
ski državni gimnazij je treba začasno,
a kar najhitreje prikrojiti potrebam na-
še dobe, dijaštvu pa nuditi priliko, da
se mirno posveča učenju. Zato določam
zatamošnjizavodnaslednjeizpremembe:
Učenci slovenske narodnosti doseda-
njega nemškega gimnazija od I. — VIII.
razreda se izločijo in tvorijo z dose-
danjimi samostojnimi razredi s slov.
učnim jezikom temeljne razrede državne
gimnaziie v Celju. Učenci nemške na-
rodnosti' od I. do Vlw. .»-zrerj^ pa se
združijo v samostojiie nemške vzpored-
nice. Vodstvo nemških vsporednic pre-
vzame dosedanji gimnazijski ravnatelj
Klement Proft in se podredi v admi-
nistrativnem oziru Lileku. Vodji Proftu
se podrede nemški profesorji seda-
njega nemškega gimnazija. Slovenski te-
meljni razredi se presele čim preje v
novo gimnazijsko poslopje. . . Učni je-
zik temeljnih razredov v vseh predme-
tihrazen obvezne nemščine je slovenski.
Učni jezik v samostojnih nemških vzpo-
rednicah je nemški, slovenščina kot
predmet je obvezna. Na obeh zavodih
je uradni jezik slovenski... Poverjenik«
Kmalu se je pokazalo, da so nem-
Ske vsporednice v Celju popolnoma
odveč. Po prestopu Slovencev v slo-
venske temeljne razrede in izločitvi
nemških inozemcev, je preostajalo za
nemške vzporednice komaj 70 učencev.
Sledil je 13. sušca 1919. odlok Višjega
šolskega sveta v Ljubljani, ki naznanja
sklep deželne vlade za Slovenijo, da se
radi pomanjkanja zadostnega števila
učencev nemSke vzporednice razpuste-
Učencem tega zavoda se nasvetuje, da
se udeleže pouka na nemSkih vspored-
nicah drž. gimnazij v Mariboru in Ptuju.
Nemško učiteljstvo se odpusti.
Ti dve važni odredbi ste ustregli fak-
tičnemu položaju, ker je v Celju potreben
samo slovens)<i srednješolski zavod.
1. üciteljslco osobje se je v
pretečenem šolskem letu \e^:c+ men-
javalo. Zavod je štel na koncu šolskega
leta 17 učiteljev; med temi so 4 defini-
tivno nastavljeni, ostali pa zavodu sa-
mo prideljenf. Večinajenastopilaslužbo
še le po novem letu. Ob koncu šolskega
leta so poučevali: Emilijan Lilek, za-
časni ravnatelj, 2) Martin Beranič, prof.
IX. čin. razr. 3) Ivan Bračko, prof. VIII.
č. r. (dva meseca radi bolezni na do-
pustu), 4) Anton Cestnik, profesor VIII.
č. r., svetni duhovnik/ 5) Jakob Cimer-
man, prof. IX. č. r., 6) Pavel Holeček,
profesor VIII. č. r., 7) Anton Jošt, prof.
VII. č. r., od 1. maja do konca š. leta
radi bolezni na dopustu. 8) Jožef Kar-
dinar, prof. VII. č. r., 9) Hinko Klešnik,
prof. VIII. Č. r., 10) Mirko Kmet, prof.
IX. Č. r. 11) Jožef Kožuh, prof. VII. L r.,
12) Rudolf Lavrenčič, prof. VIII. č. r. 13)
Martin Mastnak, prof. VIII. č. r. 14) Dr.
Franc Misehitz, prof. IX. č. r. 15) Franc
Mravljak, prof. IX. C. r. 16) Dr. Jožef
Roiman, prof. XI. č. r. 17) Ivan Steblov-
nik, po dopustu radi bolezni od 11.
junija prideljen gimnaziji v Ptuju. 18)
Matej Suhač, prof. VII. č. r.     Konec prih.
žel.) je podal zanimivo poročilo o de-
lovanju žjvinorejskega odseka Sloven-
ske kmetijske družbe. Odsek se trudi
obrniti pozornost vlade na veliko važ-
nost planinskih pašnikov. Pri agrarni
reformi bi se naj zasigurale planine
veleposestev za ureditev pašnikov.
Vpoštev pridejo tu vitanjske in gornje-
grajske planine ter graščina v Planini.
Ker ni bilo dobiti potrebnih sredstev
od vlade, so letos prevzeli stroške za
pregledovanje in premiranje bikov o-
krajni zastopi. Želeti bi bilo, da bi se
take prireditve v bodoče vršile na slo-
vesnejši način. Po debati, v kateri je
zlasti opozarjal župnik Kukovič (Do-
brna) na planinske pašnike pri Svet.
Joštu na Kozjaku, se sklene priporo-
čati Slovenski kmetijski družbf, naj
vzame s pomočjo živinorejskega od-
seka v roke posredovanje in razdelje-
vanje  plemenskih bikov in merjaseev.
Izvolil se je na to ožji odbor Zveze
kmetijskih podružnic za celjski okraj,
ki obstoji iz gg.: profesor Jarc (Celje),
predsednik, veleposestnik Schaur (Vran-
sko) podpredsednik, Janko Lešničar
(Celie) tajnik in župnik Potovšek(Voj-
nik) blagajnik; strokovni poročevalci
so ravn. Belle (rastlinstvo), kmet. nadz.
Goričan (sadjarstvo), inž. Zidanšek
(živinoreja), velepos. Roblek (hmel-
jarstvo), Fr. Ferlinc (vinarstvo) in uč\
Miloš Levstik (čebelarstvo).
Pri slučajnostih se je izrekla želja
po skorajšnjem občnem zboru Slovenske
kmetijske družbe, ki je radi primerne
preureditve družbe za njenevelike na-
loge nujno potreben.
Dalje se je sklenilo prirediti po
večjih krajih Zvezinega okolišaokrožne
podružnične shode, na katerih bodo
Zvezni odposlanci in kmetijski stro-
kovnjaki razpravljali o važnih sočas-
nih kmetijskih vprašanjih in se bode
agitiralo za pristop k družbi. Eden
glavnih clljev podružnične Zveze je:
vsak zaveden kmetovalec mora biti
član Slovenske kmetijske družbe I
Družba mora postati tudi brez toza-
devne postave slovenska kmetijska
zbornica, ona se mora razviti v naj-
trdnejšo zaščito kmeta proti njegovim
gospodarskim in soeijalnim sovražni-
kom.
Slovenec — ubil ruskega
car ja?
Nedavno se je vrnil iz ruskega
ujetništva Hrvat, ki je našemu zaun-
niku povedal sled/^ zanimivo vest:
Slovenec Milan Gorup iz Kranjske
je bil začetkom vojne z Rusijo vjet in se
je pozneje kot prvi prijavil prostovoljno
v jugoslovansko legijo. Ostal je v Ie-
giji do časa, ko so se pričela v njej
pojavljati nasprotstva. lzstopil je iz
legije in vstopil v armado Kerenskega.
V ofenzivi Kerenskega se je tako hra-
bro boril, da je priSel z golo sabljo
med prve nemške vrste. Nemci so ga
zajeli. Ko ga je nemški častnik pozval,
naj se uda, je izjavil, da se uda samo
z orožjem v roki. In res je hodil v
nemškem ujetništvu z orožjem. Ko ga
je nekega dne srečal nemški general,
je začuden vprašal, kako da ruski ujet-
nik hodi z orožjem. Nemci so pozneje
izvedeli, da je Avstrijec, pa ga niso
izročili Avstriji, ampak so uvedli proti
njemu postopanje. Med tem pa je Go-
rup pobegnil nazaj v Rusijo, je vstopil
strap &
sNÖYl   B 0 L! ft«
Stev. 75
v boljševiško armado in bil dodeljen
boljševiškemu komandantu Sibirije
Bersinu. Ta ga je komandiral v To-
bolsk, da straži carja. V krogih naših
ujetnikov v tamošnji bližini se je
splošno in z gotovostjo trdilo, da je
Gorup brez povelja Izvršil justifi-
kacijo (umor) na carju in njegovi
rodblni. Pozneje se je boril proti če-
hoslovaškim legijam, bil od njih ujet,
postavljen pred sodišče in usireljen.
POLITIČNE VESTI.
Iz narodnega predstavništva.  V
seji 14. tm. je poslanec Sušnik vprašal
železn. ministra Vuloviča glede škan-
dala, ki ga uprizarjajo madžarski žel.
uradniki na iirvatskem, ki si dajo
svojo dolžnost drago plačevati. Minister
Vulovič je izjavil, da so mu razmere
znane in da je naročil strogo preiskavo.
—  Minister financ Ninčič je izjavil, da
se bo znižala carina na stroje; na druge
predmete se   carina   ne more znižati,
ker država rabi velike dohodke. — Na
znanje   se   je   vzel brzojavni pozdrav,
ki ga je v imenu predstavništva pred-
sednik   dr. Pavlovič   poslal   kralju   na
njegov   rojstni   dan.   —  Francoskemu
min. predsedniku   Clemenceauju  se za
francoski narodni praznik odpošlje br-
zojavni pozdrav.
V tržaškem občinskem svetu, ki
je zadnji čas vsled izstopa socijalistov
obstojal le šeiz laškihliberalcev in Slov.
in ki se je 11. tm. po preteku več ko 5
let zopet sestal k seji, so slovenski
odborniki podali izjavo, da se z ozi-
rom na postopanje Lahov napram Slo-
vencem v okupiranem ozemlju, napram
njih šolstvu in gospodarskim napravam,
ne bodo več udeleževali razprav in skle-
panja mestnega sveta.
MIrovna pogodba z Bolgarijo je
gotova. Bolgari morajo odstopiti Orški
Tracijo, Srbiji pa ozemlje ob Strumnici.
Bolgari pa dobe Dobrudžo razun mo-
sta pri Silistriji in Tutrakanu. Bolgar-
ski delegati so iz Pariza pozvani, da
podpišejo mirovno pogodbo.
Ruske zahteve glede Dardancl
in Carigrada. V imenu ruske vlade v
Sibiriji so predložili knez Lvov, Sazo-
nov, Maklakov in Čajkovski predsed-
stvu mirovne konference noto, v kateri
dokazujejo važnost Dardanel za ruski
narod in zahtevajo, da se prizna Rusiji
mandat za kontrolo dardanelskih mor-
skih ožin. Glede Carigrada so zado-
voljni, če se internacijonalizira, zahte-
vajo pa v mednarodni upravi mesta
za Rusijo primeren upliv.
Iz ogrske »rdeče armade«. Ogr-
ski listi poročajo, da je odstopil gene-
ral rdeče armade Kromfeld in tudi nje-
gov namestnik. Vzrok je baje narašča-
joči ražkroj ogrske rdeče armade.
ZnaČilna brzojavka nemškega
cesarja Viljema iz leta 1914. »Slov.
Nar.« poroča, da je 20. julija 1914 nek
frančiškan na Brezjah na Kranjskem,
/ mb~ '^ ^av'' z brezžičnim brzojavljan-
•J   •    i         •Att"oM«m 7-    " m
jem   in   lmel   na   cerrclv..^      , /oniku
aparat za brežžično telegrafijo, ujß] sle-
dečo brzojavko, katero je poslal ta dan
nemški cesar Viljem avstrijskemu voj-
nemu ministru: »Ne popustiti. Srbiji
napovedati vojno. Mi smo z Vami«.
In ta Iopov — naj se nam oprosti ta
izraz, pa drugega res ni mogoče rabiti
— se sedaj zvija, da ni on zakrivil vojne.
Amerikanske čete ostanejo, kakor
je izjavil Wilson, ob Reni tako dolgo,
dokler Nemčija ne izroči vsega mate-
rijala, ki ga zahteva mirovna pogodba.
Skader bo po najnovejših vesteh
iz Pariza najbrže pripadel k Jugoslaviji,
Lahl Iščejo kompromlse. Iz Pari-
za poročajo» da je italijanska delegacija
predlagala jugoslovanski delegaciji kom-
promis glede jadranskega vpraSanja,
v smislu katerega bi nam ltalija pri-
znala   vzhodno   Istro   z   Reko in celo
Dalmacijo, zahteva pakot kompenzacijo
Kotor z okolico in Lovčenom. Naša
delegacija je odklonila.
Na smrt obsojena bivša turška
vlada. Vojno sodišče v Carigradu je
obsodilo na smrt Enverpašo, Talaatpašo
in DžemalpaSo. BivŠi šejk ni Islam
Musam Kjazim in Džavid bej sta ob-
sojena vsak na 15 let prisilnega dela.
IZ K0R0TANA.
Poštni   promet na Koroškem se
jenanekaterih poštah že v celoti otvo-
ril, na drugih se zgodi to, čim bodo
odstranjene tehnične ovire.
Okroglo 7 milijonov kron zna-
šajo škode, ki jih je napravilo nemško
vojaštvo v koroških občinah Dravograd,
Ojstrica, Ojstriški vrh, Guštanj, Kotlje,
Prevalje, Možica, Črna ter v občinah
Muta, Vuzenica in Slov. Gradec na Šta-
jerskem. Tako so dognale uradne ko-
misije.
MARIBORSKE NOVICE
Prvi shod vojnih invalidov v
Mariboru se je vršil 6. tm. v Narodnem
domu. Ustanovila se je podružnica
»Zveze vojnih invalidov v Celju«. Go-
vorili so: predsednik Zveze Al. Lesko-
šek, tajnik Ivo Meznarič, prof. Favai
in nadporočnik Iv. Pristov. — Kot taj-
nik mariborske podružnice posluje za-
časno Štromajer Ludvik v Okr. bolni-
niški blagajni (Rotovški trg 3) in sicer
vsak pondeljek, sredo in petek od 9.
do 12. ure dopoldne. Sprejema prijave
novih članov, prošnje invalidov itd.
kar vse odpošlje na centralo v Celje.
Upamo, da bomo tudi v Mariboru in
drugih severnih krajih naše države
našli Ijudi, ki bodo našo Zvezo gmotno
podpirali. Invalide pa pozivamo k or-
gan izaciji.
CELJSKE NOVICE
Iz politične službe. Vladni kon-
cipist dr. Ivan Vidmar je premeščen od
okr. glavarstva v Celju v Velikovec.
Zadružna Zveza v Celju ima v
nedeljo, 20. julija ob 10. uri dop. svoj
redni letni občni zbor v mali. dvorani
Narodnega doma v Celju z običajnim
sporedom. Občnega zbora se udeležijo
tudi odposlanci srbskih in hrvatskih
zadružnih organizacij.
V  Celju se je nabralo na Petrov
dan za invalide 4641*40 kron in sicer
na cvetlični dan K 3972'—, ostalo pre-
bitek koncerta in večerne veselice. Na-
dalje so darovali:   g. okrajni glavar v
imenu grofa Neuhaus K 100"—,  ured-
nik Spindler iz raznih nabranih zneskov
K 150.—,   nabrani   deiiar  grajske vo-
jašnice K 490.—, vojaško oskrbovališče
K 170.—, štacijsko poveljstvo K 50.—,
gostiiničar   in   mesar   g. Rebeuschegg
K 300.—,učiteljstvo v Ljubečni K 112*82,
evang.   občina K 120.—.   Vsem daro-
valcem  se  toplo zahvaljuje podpisano
poveljstvo.   Štacijsko Dovelistvo Ctfio
i ¦ V.WIJC. Prejeli smo: Nekaj čudnega
sem slišal te dni »zvoniti« med rtašim
občinstvom. Odličen slovenski denarni
zavod meče iz svoje hiše slovensko
zadružno-trgovsko podjetje. Zmislilsem
se pri tem na nemško trgovsko pod-
jetje, ki bo seveda še naprej mirno
ostalo v hiši, s katero imamo tudi mi
Slovenci razpolagati. Zanimiva primera!
Pa kaj, saj slovenskemu podjetju ni
treba strehe. Smo vendar v svoji svo-
bodni državi — in to je dovolj!
V  Celju se nahaja trgovska firma
»Daniel«.  Je  li to krstno ime ali pri-
imek ali oboje skupaf,  nam ni znano.
Čudimo se pa, da sme ta ljubi Daniel,
samo  zato,  ker  je slučajno milijonar,
kljubovati    predpisom    obrtne   oblasti
glede pravilnega trgovskega napisa.
Iz Celja. Obratno vodstvo južne
železnice v Ljubljani si usojamo vpra-
šati, kako je mojjoče, da Se danes —
deveti mesec izza prevrata — opravlja
službo železniškega zdravnika vedno
zagrizeni dr. Premschak, ko imamo
vendar v Celju in bližnjih krajih dovolj
slovenskih  zdravnikov na razpolago?!
Svinjska rdečica se je v celjskem
okraju močno razširila. Ker je še mnogo
necepljenih prašičev v okraju, bodo
uradni živinozdravniki cepili v vseh
občinah; kjer se prijavi najmanj 25 —
30 prašičev v občini, stane cepljenje
enega pračiča 8 K, kjer pa manj, za
primerno večjo ceno (10 K). Prijave je
prej ko mogoče vposlati okrajnemu
glavarstvu.
Kvartet članov slovenske opere
v Ljubljani priredi v soboto 19. julija
točno ob 20. uri koncert v Narodnem
domu v Celju (v veliki dvorani) z ob-
širnim programom. Vstopnice v pred-
prodaji pri Goričar & Leskovšeku ter
v soboto zvečer od 19. do 20. ure pri
blagajni v Nar. domu.
Zveza voj. Invalidov priredi v
nedeljo dne 20. jul. 1919 ob 13 (1) uri
pop. v Gomilskem invalidski shod. —
Dalje dne 27. jul. v Brežicah ob Savi
in Šmarji pri Jelšah. Prostor in čas
bode objavljen na plakatih. Govorniki
pridejo od centrale. Odbor.
Slov. dij. Zveza, podružnica za
Spod. Štajersko priredi v nedeljo 20.
tm. ob 16 (4) uri pop. v mestnem gle-
dališču v Celju gledališko predstavo
»Miklova Zala«. Čisti dobiček je na-
menjen za podporo ubogim dijakom.
Prodaja vstopnic v nedeljo od 10—12
ure dop. in od 3—4 pop. pri gledališki
blagajni.
Prostovoljno gasilno društvo v
Gaberju pri Gelju priredi v nedeljo
dne 3. avgusta 1.1. veliko vrtno vese-
lico na vrtu Sokolskega doma. Druga
društva naj se na to prireditev blago-
hotno ozirajo.
Okrajni zastop celjski je povišal
nekemu distriktnemu zdravniku za
zdravljenje občinskih ubogih letno plačo
od 200 na 400 K. To prijavljam, ker
je principijelno važno tudi za druge
distriktne   zdravnike   na   Štajerskem.
—  Dr. Anton Schwab.
Shod samcev. Ker je nedeljski
shod  tako  tragično  končal,  so samci
—      videč,     kako    lep     je   samski
stan — soglasno sklenili, da sprejmejo
samski davek. Ker pa se nam je zad-
njič  za  predsednika  vrinil   oženjenec,
se vrši v nedeljo  20. tm. ob 9. uri do-
poldne v hotelu Beli vol volitev pred-
sednika.  Oženjeni so izključeni, razun
onih,  ki  kandidirajo za ločitev. Pred-
lagam   pa,  naj   se  voli  predsednikom
sodnijsko   ločen   mož,  ki   najbolj   ve,
kako  lep je  samski stan.  Pričakujem
obile udeležbe. — J. K., tačas podpred-
sednik kluba samcev.
Celjsko dijaštvo se zahvaljuje g.
KirbiSu za v dobrodelne namene podar-
jenih 100 K na predvečer rojstnega dne
kralja Petr*- --?.
y kritje stroškov prvega jiigo-
siovariškega «Üjaskegä shöda,  ki se
vrši v Celju sredi äVgusta, priredi celj"
sko dijaštvo v najkrajšerri času dramo;
»Mladost«, Sprejeti hočemo naše brate
iz Srbije in Hrvatske dostojno in jih
pogostiti, kakor so oni nedavno naše
Sokolstvo.
Velikanska tatvina na Bregu. V
znani gostilni Radej je že dalje časa
izginjala na čuden način večja množina
vina iz kleti. Vzlic vsem vamostnim
odredbam se g. Radeju ni posrečilo
zasačiti tatu; včeraj ob V24. uri zjutraj
pa je prijel stražmojster tukajšnje žan-
darmerije v hiši stanujočega slikarja
Ivana Ivnika ravno, ko si je natakal
najboljšega. Imel je ponarejene ključe
in kradel na ta način več let. Škoda
znaša 40 do 50 tisoč kron.
Roparski napadalec aretiran. V
noči od 14. na 15. tm. je brezposelni
Peter   Movrin,   rojen    1. 1889  pri  Sv.
Štefanu pri Šmarju, zvabil Mihaela
Zalokarja, ki je čakal na vlak, s celj-
skega kolodvora na sprehod v Gaberje,
Ko sta bila na samem, ga je zgrabil
za vrat in zahteval denar. Na vpitje
Zalokarjevo sö prihiteli ljudje, Movrin
je pa zbežal. Vendar ga je patruljt
zajela in izročen je sodišču.
Dve tihotapki in vlačugi, 19-Ietno
Antonijo Magajna iz Materije in24-letno
Amalijo Lončarič od Sv. Florjana pri
Rogatcu, je zasačila policija v Celju.
Krog 700 K kovanega denarja ste ho-
teli vtihotapiti v Italijo. Vlačile sta se
z nekim Rudolfom Kolarjem, ki že tri
leta hodi brez dela okrog, je zapravil
že 15000 K prihrankov svoje Žene in
zanemarja ženo in otroke. Kolarjeva
žena je navedene, ki so s Kolarjem
spald v gostilni Bračič naproti grajski
vojašnici, ovadila. Sodnija jih je sicer
odpustila brez kazni, izročene pa ste
finančnemu komisarijatu, ki jih bo kaz-
noval na podlagi naredbe poverjeništva
financ za Slovenijo. s katero je pre-
povedano trgovanje z drobižem in njega
izvoz iz ozemlja kraljestva SHS.
Kolo   ukradel   je   16-letni   Arojz
Rajtmajer iz Gaberja, trgovski vajenec ,
pri  Bacho,   ter ga zamenjal za slabše
z Jurjem Marošekom iz Gaberja, nato
pa pobegnil iz službe.
Najdene stvari: črna denarnica
brez vsebine. Leži pri mestnem magi-
stratu celjskem.
DNEVNE NOVICE. ~
Nečitljivo   žigosanili bankovcev
nikjer nočejo sprejemati. Med našim
ljudstvom je polno takšnih bankovcev
— in seveda je to zopet dovolj vzro-
ka za zabavljanje in preklinjanje. Go-
spodu ministru financ bi svetovaH, naj
že opusti svojo polževo hojo k ureje-
nju naših denarnih razmer in nas reši
teh šikan. Saj nismo mi žigosali ban-
kovcev z nečitljivimi žigi in tudi nismo
mogli vsakemu zanikernežu, ki je sla-
bo žigosal, na prste gledati.
Znani izdajalec Tkalec je glasom
poročila mariborske »Straže« pobegnil
na Laško.
Pregled poštnih pristojbin na
podlagi najnovejše odredbe, ki je sto-
pila s 1. julijem t. I. v veljavo, je \z-
dal s popolnoma zanesljivimi podatki
višji poštni oficijal K. Tiefengruber,
poštni in brzoj. rav. odd. II. v Ljub-
Ijani. Pregled, prvi te vrste v sloven-
skem jeziku za našo državo, je jako
udobno izdelan, vse pristojbine po sto-
pinjah in predmetih izračunjene ter bo
dobrodošel ta uradni pripomoček po-
sebno trgovcem, obrtnikom, pisarnam,
trafikam in zasebnikom. — Trgovcem,
ki vzamejo ta pregled v razprodajo,
se prizna polovičen popust. Naroča se
pri založniku. Naročiti je treba hitro,
ker je število iztisov omejeno.
Odkrita beseda! Pr^jeU srr.c. ncd
Lern napisom se pritožuje v „N. D."
štev. ?2. nek Celjan nad tem, da oko-
HSka društva pobirajo za razne pri-
reditve tudi v mestu. Narodnega davka
ima danes vsak meščan, gotovo pa
tudi    ysak  zaveden  človek  na  deželi
dovoij' Kdo ;a ima več'kcj0 ga !Kažje
j    ....           v ^d tega,   ne bom
da  in   kdo ima vec v       &         .    A
i. i   •      • .       .   ~ .         -     ^a le, da
tukaj raziskoval. Pnpomnim y.
se večina denarja z dežele steka v žLp*
mestnih odvetnikov, trgovcev in obrt-
nikov, in da si torej nobeno društvo
na deželi ne bo dalo vzeti pravlce,
te svoje znance, s katerimo stojimo v
živahni zvezi, pozdraviti tu in tarn s
kako nabiralno polo. Če dopisnik ne
spada med omenjene poklice, potem
naj vsako tako nabiralno polo odkloni.
Postni in brzojavni uradniki dr-
žave SHS pošljejo vladi in predstav-
ništvu spomenico, v kateri razlože svoje
stanje in prosijo za izboljšanje.
Iz Ptuja se preseli v Nemško Av-
strijo dr. Avg. pi. Plachki.
Stev. 75
»NOVA   OO ,..¦, ,.-,
Strsa ».
Iz jugoslov. dem. sMe.
Zbor1 zaupnikov JDS
iz ceijskega okrožja se vrši v nede-
ljo 27. jul. ob V2 9 url dop. v velikl
dvorani   Narodnega   doma  v  Ceiju.
Dnevni red:
1.  poročilo   o političnem položaju
(poslanec dr. V. Kukovec);
2. organizacija stranke v celjskem
okrožju (V. Spindler);
3. organizacija kmetijstva v okvirju
stranke JDS (dr. E. Kalan);
4.  naše   naloge  pri delu za krne-
tijski   napredek,   agrarna   reforma itd.
(kmet. nadz. Fr. Goričan);
5. naše ljudsko - izobraževalne na-
loge (dr. Avg. Reisman);
6. zahteve obrtništva in JDS (Jan-
ko Lesničar);
7.  slučajnosti.
Vabila se razpošljejo te dtii. Kdor
bi pomotoma vabila ne prejel, naj se
zglasi pred shodom pri vhodu v veli-
ko dvorano. Kdor želi v soboto ali
nedeljo v Celju prenočiti, naj to javi
našemu uredništvu, da se mu preskrbi
prenočišče.
Krajevno organizacijo JDS v
Sv. Jurju ob Taboru so si ustanovili
13. tm. naši somišljeniki. Predsednik
organizacije je veleposestnik Ljud. Plav-
šak, tajnik nadučitelj F. Košir. V odboru
so sami odlični, razumni možje. Ča-
kajo jih važne naloge v krajevno-
gospodarskem in ljudsko - izobraževal-
nem delu.
Javni Ijudski shod JDS v
Žetalah 2 0. tm. ob 8. urizjutraj
v Soli.
DOPISI.
Gasilska župa žalska vabi vsa
gasilska društva, da se zbero 20. tm.
točno ob 3. uri pop. v sredi Sv. Petra
k vaji domačega društva. Po vaji občni
zbor. — Oprava: bluza in čepica brez
sekire. Župno načelstvo: dr. Bergmann.
Požarna bramba v Vojniku je
imela pred nekaj dnevi svoj občni zbor.
Pred občnim zborom se je prigiasilo
precejšnje Število novih članov, kl so
na občnem zboru Že imeli pravico gla-
sovanja. Izvolil se je nov odbor: za
načelnika g. Fr. Vrečer, za podnačel-
nika gosp. Juiko Kovačič. — Prejšnji
odbor se je protivil sprejeti slovensko
povelje z izgovorom, da še ima tudi
celjska požarna bramba »blaženo«
nemško povelje. Novi odbor pa se je
spoprijaznil s slovenskim jezikom. Bo
že šlo; saj ni tako težak slovenski
jezik, posebno pa ne za vojniške »pur-
garje«, ki ga prav dobro razumejo in
so se ga vedr.o posluževali, kadar je
šlo za njih žep.
PetrovČe. Na Petrov dan so na-
brali učenci in učenke petroške sole
v svojem okolišu za naše invalide
415 krön. Denar se je odposlal na dež.
vlado, oddelek za socijalno oskrb. Vsem
blagim darovalcem in mladim nabi-
ralcem se najsrčneje zahvaljuje šolsko
vodstvo.
Iz Sv. Jurja ob Taboru. V nedeljo
proti večeru so pripluli sem preko Ve-
üke Planine debeli, črni oblaki, jelo je
liti kot bi vlival iz škafa, vihar je po-
tlačil žito k tlom in vsula se je' toča,
ki je osobito po hribih in Gomilskem
napravila obilo škode. Koruza je vsa
razcefedrana.
Gornjegrajsko učiteljsko društvo
zboruje v nedeljo dne 20. julija tl. ob
11. uri na Rečici po vsporedu, ki je
objavljen v »Učit. Tovarišu«.
Dramlje. Povodom tukajšnjega
cvetÜÜnega dne 13. julija so nabrale
naše gospodične 300 krön za invalide.
Lepa. svota, ker je bila prireditev kot
prva svoje vrste v drameljski zgo-
dovini.
Sv. Vid-Grobelno. Dne 8. julija je
umrl posestnik, trgovec in gostilničar
Wan Žnidar. Z novimi nadami se je
vrnil lansko jesen iz vojne — a te dni
je postal nesrečna žrtev črnih koz, ki
so ga položile v prerani grob v naj-
lepšl moški dobi, starega komaj 35 let.
Težka in bridka nam je ločitev od
zvestega in vrlega prijatelja, kajti imeli
smo ga res radi. Spavaj mirno v do-
mači grudi, dragi Ivo!
Slov. Bistrica. (Strašno neurja.)
Že v petek 11. t. m. je nastala nad
Slov. Bistrico huda nevihta, tako da je
mahoma stopila voda iz kanalov in
vdrla v marsikatere hiše. Skozi dvo-
rišče Stigerjeve hiŠe je voda s tako
silo pridrla, da je odnesla vrt. Drugi
dan, v soboto, se je nevihta ponovila,
obenem pa se je vsula takšna toča,
da je bila cela dolina od mesta do
južnega kolodvora še dolgo po dežju
vsa bela toče. Pridelki na njivah so
vsi uničeni, celo trava na travnikih je
do zadnje bilke razcefrana. Žitna polja
izgledajo Žalostno, kot bi se živina po
njih pasla. V nedeljo dopoldne pa je
lepo zasijalo solnce, a po kosilu sta
se zopet začela nad mestom dvigati
izza Pohorja dva črna oblaka. Vendar
ni nihče mislil, da bi dobili zopet na-
liv. Polagoma so zaČele kapljati debele
kaplje dežja, zapihal je veter in na-
enkrat je zopet lilo nad mestom, kot
bi se odprlo črno nebo. Predno so se
ljudje zavedli, je že drvela v mesto
od vseh strani deroča kalna voda, ki
so ji sledili kmalu tudi pohorski hlodi,
tramovje, deske in končno pohištvo,
kot mize, omare, stoli, in podobno.
Voda je grozeče naraSčala, ker je ka-
nali niso mogli več požirati in glavni
trg se je spremenil v blatno jezero,
ulice v deroče reke. Kmalu se je sli-
šalo vsklikanje in kričanje, kajti na-
raščajoča voda je drla na obeh straneh
v veže in kmalu tudi dosegla okna in
ljudje so se morali umakniti v nad-
stropja in pod strehe. V mestu pa so
začele plavati tudi svinje in razno-
vrstna perutnina, katero so nekateri
korajžniki rešili pogina. Največjoškodo
so trpeli v mestu nekateri trgovci,
katerim je voda vdrla železna vrata in
na to odnaSala blago iz trgovin. Tako
je na primer odnesla obilo posode ste-
klarju Šerfu, v zalogi aprovizar.ije |e
voda uničila ves sladkor za mesec julij
in približno pol vagona moke; nad
60.000 K je samo tarn škode. Najhujše
pa je razdjala voda mesto ob strugi
Bistrice, kjer je uničila škarpe, jez in
vdrla v mlin g. Kukoviča, kateremuje
napravila ogromno škodo. Še večjo
škodo pa je prizadjala povodenj to-
varni Sternberger na Zgornji Bistrici,
kjer je pokvarila tudi stroje. Voda se
je začela odtekati še le v mraku in
zapustila grozne sledove po mestu.
Polovica trga je bila v črnem blatu,
kot bi se izpraznil kak ribnik. druga
polovica in pa ceste so bile čisto raz-
rite z neStetimi giobokimi luknjami.
Pred kolodvorom pa je bila nagr-
madena cela gora hlodov in desk.
Tudi železniško progo je voda tako
poškodovala, da vlak zjutraj sploh ni
mogel peljati. Vsa bistriška kotlina je
bila kot morje, iz katerega so tu in
tarn štrlele hišice. Drugi dan je piišla
iz Maribora komisija, ki je ugotavljala
vso to ogromno škodo. Ljudstvo je
skrajno preplašeno, ker je marsikomu
vzela voda prav vse in je torej nujna
izdatna pomoč skrajno potrebna. Vsakdo
pa je v nedeljo trdil, da je voda hujša
kot' ogenj.
Oplotnica. Naš občinski zastop je
razpuščen, na njegovo mesto je poli-
tična oblast imenovala g. Leskovarja
kotgerenta in večzavednih prisednikov.
Kaj pa namerava višje orožniško po-
veljstvo z renegatom Letonjo? V času
preobrata smo upali, da bode Letonja
pobrisal z dr. Hohlom v Nemško Av-
strijo, kamor take vrste ljudje spadajo.
Ostal je v kraljestvu SHS kot glavna
opora raznih nemSkutarskih korifej.
Oplotničani in Konjičani, ali se več .ne
spominjate, koliko je moral pretrpeti
pod Letonjevem nasilstvom naš 80-
letni starček Bezenšek, ker je bil za-
veden Slovenec in se ni bal ne nem-
škutarjev, ne avstrijske vlade ter se je
odločno potegoval za pravice sloven-
skega ljudstva? Na ovadbo Letonje,
da denarno podpira Srbe, je bil odve-
den v graške zapore. Takratni župan
in Letonja sta nastopala proti njemu
kot glavni priči. Vendar se tem ljudem
ni posrečilo spraviti župnika v zapor.
Monsignor je našel zaslombo v ljudeh,
kateri so že takrat bičali krivično Av-
strijo. Dr. Hohl pa je vseeno Letonjo
za to »junaštvo« odlikoval s srebrnim
zasMnim križcem. Kakor nam je dobro
znano, Letonja ni zmožen za jugoslo-
vanskega orožnika, ker ne zna niti
pravilno slovensko, saj mu morajo pod-
rejeni orožniki vse ukaze razjasniti in
koncipirati. Letonja je torej popolnoma
odveč, ker vodstvo postaje lahko pre-
vzame eden orožnikov, ki ima vse
zmožnosti in nam je znan kot zaveden
Slovenec. Mislim, da je navedeno do-
volj, da se ga odpusti, posebno ker
njegova Žena kot rojena Nemka-Grad-
čanka Že itak hodi beračit v Nemško
Avstrijo za njegov sprejem.
Konjice. Kakor čujemo, pride
zgradba proge Konjice-Zreče vendar
enkrat v doglednem času v pravi tir.
Hvaležni smo poslancu dr. Kukovcu, ki
je zadevo spravil z mrtve točke.
Župan Thaler iz Sv. Ilja v Slov
gor., vnet pristaš SLS, glavni steber
KorošČeve Kmečke zveze, ki je na »ka-
toliSkih« shodih v Ljubljani govoril kot
zastopnik obmejnih Slovencev, je gla-
som «Slov. Gospodarja« podpisal kot
gerent Sv. Iljske občine priporočilno
vlogo na deželno vlado zaSüdmarkovce
iz njegove občine. Mi se temu ne ču-
dimo, saj smo slišali stalne pritožbe o
Thalerjevem nemškutarjenju, tudi nje-
gov pravni zastopnik je bil dr. Mravlagg
iz Maribora. Ker pa je Thaler slučajno
trobil tudi v dr. Koroščev rog, ga je
Koroščeva stranka ob v^aki priliki po-
vzdigovala v deveta nebesa in ga iz-
igravala na svojih shodih kot narodnega
mučenika iz najsevernejše obmejne
točke.
RAZNE VESTI.
Grozen zločin se je zgodil minoli
petek popoldne na Pristavi pri Tržiču
na Gorenjskem. Delavec v opekarni,
Seidl, je zvabil 11-letno hčerko družine
Brejla, kateri je ponudil sladkor v na-
kup, s seboj, da od njega sladkor od-
nese. V gozdu med potjo pa je deklico
zlorabil in nato zadavil. Zverino so za-
prli. Seidl je doma iz Brucka na Litvi.
Zopet moka iz Amerike. Te dni
je došla v Dubrovnik ladja z 250 va-
goni ameriške moke. Dalmacija dobi
150, Čmagora 100 vagonov. To je
zadnja moka iz Amerike.
6 ponarejevalcev poätnih nakaz-
nic je zasačila te dni ljubijanska poli-
cija, same mlade zlikovce, ki so zad-
nje mesece veliko ponarejenih poštnih
nakaznic spravili v promet in ogolju-
fali poštno upravo za 70000 K. Vodja
družbe je bil poštni pomožni sluga
Karl Lavtar, ki je prav spretno po-
narejal poštne pečate.
Hud boj z razbojniki so imeli v
avstralskem mestu Gleurowanu. Vlo-
milci, tatovi in razbojniki so se zaba-
rikadirali v velikem hotelu sredi mesta,
kjer jim redarji in vojaštvo niso mogli
do živega. Končno so morali pripelja-
ti top, s katerim so poslopje razru-
šili. V boju je padlo 9 redarjev in ne-
kaj vojakov.
Moški brez las. Ameriški zdravnik
dr. Kromajer pravi, da pride čas, ko
bo las na moški glavi popohioma
zmanjkalo in da bodo tekom 1000 let
naši potomci brez las. Lasie na glavi
se bodo takrat smatrali le še za ostanek
divjaštva.
TRGOViNA, ORBT IN NA-
RODNO GOSPODARSTVO.
Živinozdravnik Baš:
Naša živinoreja.
Z ujedinjenjem so se pogoji za
našo živinorejo v Sloveniji izdatno, če
ne temeljito spremenili, ker padle so
za naSo živinorejo varnostne meie proti
Hrvaški in posebno proti Srbiji in mo-
remo tekmovati z bogatimi, izrazito
živinorejskimi kraii, kjer doraste žival
takorekoč sama. Ker mora agrarna re-
forma privesti Bosno, Hrvaško in Banat
vsaj na isto stališče, kot je stara Srbija,
vzamem za primer razmotrivanja samo
slednjo, kakršna je bila pred okupacijo,
pred^ opustošenjem, z vsemi njenimi
ugodnimi pogoji za Živinorejo.
Skoraj celoletna paša prihrani de-
lavskih moči, zmanjša potrebo in ob-
rabo dragih hlevskih naprav in s tem
tudi številne hlevske bolezni, poviSa
pa kakovost, plodovitost in zdravje
živine brezprimerno.
Obilica pridelanega žita da dovolj
odpadkov, ki na lieu mesta pokrmljeni
ne stanejo pridelovalca nič, za živino
pa so potreben in najizdatnejši pri-
boljšek k dobri paši, medtem ko imamo
v Sloveniji vsled potrebnih delavskih
moči drago seno in tega ne dovolj,
malo slame in že vsled dovoza drage
mlevske odpadke samo tedaj, če jih
drugod ne porabijo.
Škrb države za živinorejo se je
vsled tega v stari Srbiji lahko omejila
na boj proti živinskim kužnim boleznim
in na težek boj za izvoz, skrb živino-
rejca pa je bila prodaja; rodilo, raslo
in redilo se je samo.
Boj za izvoz in skrb za prodajo
za sedaj in za bodočnost odpade, zato
pa se bodo še uspešneje omejevale
kužne bolezni in se bode posvetilo veČ
pozornosti zboljšanju kakovosti.
Uvidevno je, da bi v tekmi s to
po naravi podpirano živinorejo opešala
naša draga živinoreja, kjer rabimo
drage, v teh časih in kako dolgo še
sploh nedoplačljive hieve, imamo vsled
teh številne hlevske bolezni in vsled
teh izgube, rabimo za pripravo krme
(gnojenje, košnjo, spravljanje!) veliko
delavnih moči, katerih se vsled raz-
kosanosti na posestva s 3—18 glavami
še veliko neizrabljenih potrati in kjer
se imamo vedno boriti s težkočami za
dovolj izdatno krmo. Prenehala bi
živinoreja do te mere, da bi si redili
le za mleko potrebno nakupljeno živino,
ker lastna vzreja je predraga, za vprego
potrebne konje in nekaj prešičev kot
porabljalce odpadkov.
Pri prašičih smo že na tem sta-
lišču, pri konjereji, govedoreji in ov-
čarstvu pa imamo še čas, da premis-
limo, če naj Slovenija zadobi značaj
industrijske pokrajine vsled propada
živinoreje prej, predno se dovolj raz-
vije industrija, da nam bode dala do-
hodkov in kruha, kar nam je dozdaj
najstalneje dajala živinoreja tako
v vinorodnih, kakor v žitnih in lesno-
trgovskih okrajih.
Vsled pešajoče živinoreje proste
delavske moči bodo sicer pospešile
industrijalizacijo Slovenije in tukaj
pride poleg obstoječih industrij spre-
memba lesne trgovine v lesno indu-
strijo pred vsem v poštev, ker Slo-
venija je bolj lesorejna kot za živino-
rejo sposobna, in lesna industrija nam
bode lahko dajala dovolj zaslužka,
kadar jo bodemo imeli. Do tedaj pa
moramo gojiti plemensko visokovredno
živino, ki se visokim vzrejnim stro-
Skom primerno drago plača.
Dalje prih.
Zadnja poroöila
Anglija ostane prlpravljena.
LDU, Amsterdam, 15. jul. Iz
Londona poročajo: Sir Douglas je imel
govor, v katerem je izjavil, da se mora
vsak mladi Anglež uriti v rabi orožja
in da, če pride že enkrat velika preiz-
kušnja, mora iti vsakAnglež pod orožje,
pripravljen, da premaga vse težave.
Kdaj bo mirovna pogodba v Amerikl
ratificlrana ?
St. Germain^, 15. julija. Iz Wa-
shingtona javljajo: Republikanski sena-
torji so mnenja, da bo mirovna po-
godba v Ameriki težko ratificirana pred
oktobrom.
Kdaj bo demobilizirala ententa?
LDU. Amsterdam, 15. jul. Iz
Pariza poročajo: Zavezniki so sklenili
pričeti 1. okt. z demobilizacijo svojih
armad; to bi se ne zgodilo samo v
slučaju, če bi v Avstriji in Nemčiji do
takrat ne ponehali nerniri.
Bivšl nemški cesar in cesarica zbolela.
LDU. Amsterdam, 16. jul. Iz
Ameringena poročajo, da je bivši nem-
ški cesar Viljem zbolel, enako bivša
cesarica. V pondeljek je bil poklican
zdravnik, ki ostane v gradu.
Zaupnica Italljanski viadi.
LDU. Lugano, 16. jul. ltalijanska
zbornica je izrekla Nittiju (min. preds.)
zaupnico z 257 proti 111 glasovom.
Rumunl zaprll mejo proti Poljski.
LDU. MoravskaOstrava, 16.
jul. Poljski listi javljajo, da so Rumuni
zaprli poljsko - rumunsko mejo in po-
zvali poljske častnike, naj zapuste Ko-
lomejo.
Srbi in protl-boljševiška vlada na
Ogrskem.
LDU. Dunaj, 16. jul. Iz Segedina
javljajo: Vlada kraljevine SHS je ob-
vestila segedinsko protiboljševiško vla-
do, da ne namerava otežkočiti boja
proti boljševikom. Moštvo ogrskih mo-
nitorjev, ki je pri zadnjem protibolj-
ševiškem puču pobegnilo z monitorji
vred v Jugoslavijo, se sme vrniti v
Segedin. Monitorje zaplenijo Srbi.
SlTftn 4.
»NOVA   D O B A«
Stev. 75
Karol Vantči
Celie
Prešernova
ulica št. 15.
Zaloga tu- in inozemskega
manufakturnega blaga.
„LASTNI DOM'
reglstrovana kre-
dlfna in slavbena
zadruga z om. zav.
V CELJU
Prešernova ulica št. 15.
sprejema hranilne vioge In
fill obrestuje po /«All 61 V
lrl in pol od sto \<**& 2   o/
«INO  GABEHIE,
Sreda 16., četrtek 17. in petek 18.:
Nar. posnetek, Poroka, 1 dej. drama in
Krasna veseioigra v štirih dejanjih.
V glavni vlogi
Magda Lesing.
Bolecine w ob^azu nastanejo ve-
činoma vsled prehlajenja. Naj bi se jih
torej odpravilo na isti način kakor uev-
matične bolecine v udih ali na telesu.
Samo da \q odstranitev bolečin v obrazu
vsled tega komplicirana, ker se dajo na
obrazu krepke masaže kakor tudi topli
ovitki težko izvrSiti. Tembolj dobrodošel
bo zato vsem, ki jih mučijo bolecine v
obrazu, Fellerjev bolečine lajšajoči »Elsa-
Fluid«. Ker pospešuje cirkulacijo krvi,
zadostuje že navadno vtiranje ž njim,
da minejo bolecine v obrazu. Tudi vsled
njegovega prijetnega duha in živce po-
mirjajočega učinka ljudje radi rabijo
»Elsa-Fluid«. Mnogi zdravniki in nad
100.000 zahvalnih pisem potrjuje bla-
godejni, bolečine lajšujoči učinek tega
priljublj. domačega sredstva. 6 dvojna-
tih ali 2 specijalni steklenici stane na
vse kraje samo 24 kron. Dobi se edino
pristen pri lekarnarju E. V. Feller, Stu-
bica, Elsatrg štev. 356 (Hrvatska). Tudi
Fellerjeve nalahno odvajalne rabarber-
ske »Elsa-kroglice«, to dobro, tek vzbu-
jajoče sredstvo, se lahko obenem na-
roči. 6 škatlic stane samo 12"—K. Ta
izvrstnadomača sredstva lahko iz lastne
izkušnje najtopleje priporočamo, isto-
tako mentolni klinček proti migreni. —
Zavojnina in poštnina se računa posebe,
vendar najceneje, zato pa, več ko se
naroči, več se prihrani.
Dotično osebo, ki je v soboto vtrgovini
gosp. Ravnikarja v Celju pomotoma vzela
zavitek z enim čevljem, se opozori, da
ga istotam vrne, ker se jo pozna.    1234 2-1
Za lesotržce!
Kakih 1000 kubikmetrov okroglih rklov
ali platanic prevzame v žaganje
Lesna industrija v Celju,
Karl Teppey.      1035 3-0
Prodata se dva popolnoma nova
stroja za kleparje
(1 Sickenmaschine in 1 Abkantmaschine).
Naslov se izve v upravništvu.       1036 3—1
Sprejme se učenec pri Franc Kranjcu
brivec, glavni trg St. 20.                1028 3—2
Sprejme se kontoristinja za opekarno
na LjubeCni' pri Celju. Pismene ponudbe
na tovarno za cement v Laškem. 1031 2—2
Oobre pekovske pomočnike in enega
vajenca  rabi   rakoj   V. Bizjak & drug
parna pekarna, Rogaška Slatina.   1019 2—2
Totoaparal, velikost 9 X 12 in žepni
sistem Kodak se proda. Naslov se izve v
upravništvu.                                  1002 5—4
Kdor žell kakSno pos. ali hišo kupiti ali
prodati, obrne se naj do posredovalca Mi-
loš-a Komericky, Benjamin Ipavčeva ulica
St. 12 v Celju._________________1029 2-2
Proda se poceni velika omara 3 m 60 cm
dolga in 2 m 20 cm visoka iz masivnega
hrastovega lesa, priprayna za pisarno. Jurij
Jozernik, mizarski mojster,  Ostrožno št. 2.
1029 2-2
Došlf so čevlji!
Velika izbira damskih, možkih in otročjih
čevljev. Naročila po meri in popravila točno
in po nizki ceni.
Stefan Strašek,
1030 2-2         Celje, KovaSka ulica 3
Dobi sezopet
v velikih množinah:
krep papir v vseh barvah,
pismen papir v mapah,
cigac*etni papir,
kamenčki
pri
Goričar & Lesliovseh-u
Celje
knjigarna  in tpgovina
8 papiriem.
1026 2
Lepo posestvo
prijetna Iega v bližini Celja 5 minut od dr-
žavne ceste. Travnik, njive, gozd, hiša, go-
spodarska poslopja.   Po ugodni ceni proda:
Janko Arttnan
trgovec, Sv. Jur ob j. ž.     1919 2-2
Mna drožba10202"2
mrziohrvnih žrebcee.
Od strani državne žrebčarne na
Selu S3 bo vršila v sredo dne 16. ju-
lija 1919 ob 10. uri javna dražba dveh
žrebcev belgijske pasme, na jahalnem
prostoru poleg plemenilne postaje.
Državna žrebčorna na Selu pri [jubljsni.
Konjsbi hovač
dobro izurjen, samostojen delavec se
sprejme za kovanje konj in vozov pri
Delniški pivovarni v Laškem trgu. Na-
Gtop takoj, plača po dogovoru,
1025 2-2
ÖEVLJARSKA DELAVNICA
Rud.Zontič
Kocenova (Špitalska) ul.
štev. 2 (blizu kolodvora)
izdeluje čevlje po najnižji ceni in solidni
izgotovitvi.        46 104—52
Hotel-restovrgcija
BfihKfin
priporoča dobro kujainjo in izvrstnavina
ter ima dnevno sveue pivo v sodčkih,
Na razpolago je klubova soba.
Usahdönk^ncert.
Vsahovpstno mlnBraloo vodo
razpečava tvrdka
Ivan Ravnihar
167 104-69 C®1J6
trgovina 3 špecerijskint
S>8agom9  bai^vasni  in de-
želnimi ppidelki.
Gostilna
Plevčak
Gaberje
priporoča
svojQ izurstno
taplo in mrzlo
huhinjo ter
najboliäa,
pristno
domBča vina.
240 52-28
NAZNÄNILO
Slav, občinstvu naznanjam, da
sem spremenH naslov gostllne
pri  »Lastovki« v  gostilno pri
„Jugoslovanu"
Trgovina s špecerij-
skim blagom in dež.
pridelki
Ant. EolenciM
Ant. Ermenc
263                 COIJ©             52-25
Kralja Petra cesta 22.
Stavbena in galant, hleparsha obrt
A. Josta nam.
Fragte Oolžfln
243 104-54
Celje3 Kralja Petra c. 8
(naafiPttti „beBega weila")
Prevzema vsa  v to  stroko spadajoča
dela. Postrežba točna in solidna.
Tpgovci Bfiešane
stroke, drogisti, kramarj'i itd-, sijajno
zaslužijo s prodajo Mastina (hranilni
prašek za živino in perutnino) pri kme-
tovalcih. Treba je pisati dopisnico na
naslov: »Lekarnar Trnköczy. Ljub-
ljana, Kranjsko« na sledeči način:
»Pošljite mi 15 zavojev (po V< kg) Ma-
stina, obenem veliki lepak, oboje
po povzetju za K 30'40, prosto poštnine
in zavojnine.                      591 10-15
Pri  bolečinah,  kakršne nastajajo
pri   revmatizmu
protinu, ohromelosti, ishiji,  bolečinah
v križu, nevralgiji, utrujenosti  živcev
itd., priporočajo mnogi zdravniki Fel-
lerjev boli pomirjujoči
Elsa«FI&iid
6  dvojnatih  steklenic  ali 2 specialr.j
steklenici 24 K. Fellerjeve odvajajočc-,
prebavo pospešujoče, tek
izboljšajoče rabarbarne
EISHFDske.
6 škatljic 12 K. - Edino
prave pri lekarnarju Ev-
genu V. Feller, Stubica,
Elzatrg 356,Hrv.Zagoije.
Zavoj in poštnina se pri-
računa posebej, ali naj-
ceneje, kolikor več se
torej obenem naroči, tem-
več se prihrani.           V
Molls Zobufeosek
modni atelije splip Cankarjeua c.
za gospode ^«U0 steu. 1
Uojaške in urad-
niške uniforme po
meri u najkrajšem
času.
265 52-27
Sedlarska in tape-
tarska   dela^fffiica
jtf.Strckc
ä     M0                         245 104-54
Cgli 8   Samostanska
%%IJ$9 ulica stev. 16.
Gostiiinfl"
MßRflniBOR
priporočacenj.gostom najboljša
domača vina ter vsak čas toplo
in mrzlo kuh njo.
Za obilni obisk se pripofoča
244 104-46               A. Robek.
POSOJfLNICA lf CELJU
USTANOV. LETA 1880 HJURQDNI DOM RLS-FOND 500.000 K
SPREJEMA hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge do dne vzdiga
DAJE posojila na vknjižbe in na menice.    OTVARJA trgovske in.obrtne kredite.
250
STANJE HRANILNIH VLOG
NAD  16,000.000 KRÖN