Zl. Itnlfti. I IMtM. i nMl M. jmrii nnn. im. .Slovenski Narod* velja ▼ i|«M|aal n* dom dostavljen: ■ v upravn&tvu prejtnan: cdo leto naprej • • • • K 34*— I cdo lete naprc] . # . . K 22-— po! leta m • • . • . 13-* I pol leta 0 • . • • # 11*—-cetrt leta . • • • • . 6*— I čctrt leta m • • • • » 550 su mescc m > • • • , 2-— I na mcsec m • • • • # 1*90 Dopis! naj se frankirajo. Rokopisf se ae vračajo. Uređa?£fro: Enallova olica *L 3 (v pritiičju Icvoj teltlon ft Si. li*«!* vtak ta ivtttr Imirtl M**IJt ta praiatko. buerati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin.t za dvakrat po 14 vin., xa trikrat «li vefkrit po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri vcčjih inserdjah po dogovoru. UpiavoiStvu naj se pošiljajo naročnfne, reklamacije, inseiatJ Ltd, to je administrativne stvari. ■■■ FoMstsma itovUka v*l|a 10 viaarfav. ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine S€ ne ozira. „Karotas tiskan«1* taltfoa sL SS. »Slovenski Narod" valja po pottti za Avstio-Ogrsko: . za Nemčljo: ćelo leto skupaj naprej • K 25*— I eelo leto naprej . . • K 30 •— girtteta Z 2 I I I !?S> » Amerito in «« ^* dezele: na mescc m » » • • 2*30 • ćelo leto naprej • . • . K 35.«** Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znaroka. OfrtvnUtto (spodaj, dvoriSČe levo). laaflora ulica it 5, telelon št 89. Nov moratorij. Po poteku četrtega moratorija dne 31- januaria 1915 je od tirjatev, ki spadajo pod moratorij — predpo-stavljeno, da se je upnik poslužil ali mogel poslužiti pravic, ki mu iih daje zakon — odplačanega po 50% pri tirjatvah, ki so zapadle avgusta, septembra in oktobra 1914, dočim od tirjatev, ki so zapadle novembra me-seca 1914 samo 25% in od tirjatev. ki so zapadle meseca decembra 1914 in januar ja 1915. ničesar. Dne 1. februar ia 1915 stopi v veljavo nov in sicer peti moratorij. Moratorij je bil izdan na podlagi podrobnih poizvedb in posvetovani s prizadetimi krogi. Novost tega petega moratorija je ta, da seže časovno dokaj dalj in sicer do konca maja 1915. Bistveno novo dclcčilo tega ukaza je sledeče: Od tirjatev. ki so zapadle avgusta 1914, je plaćati do 25crc meseca tebruarja in aprila 1915. Od tirjatev. ki so zapadle septembra in oktobra 1914. bo plaćati po 25% meseca marca in maja. Od tirjatev, ki so zapadle meseca novembra 1914, je plaćati mese- ca aprila 25%. Piačilo ostanka tirjatev, ki so zapadle meseca novembra, ter plačilo tirjatev, ki so zapadle meseca decembra 1914. leta in januar ja 1915. leta., se odloži do konca maja 1915. Efekt petega moratorija bo koncem dobe njegove ve-Ijavnosti dne 1. junija 1915 sledeči: Od tirjatev, ki so zapadle avgusta, septembra in oktobra 1914. bo moralo biti že plaćano vse. Od tirjatev, ki so zapadle novembra meseca 1914, 50^:. Od tirjatev decembra 1914 in januar ja 1915 ne bo ničesar odplačanega. Tirjatve, ki so nastale pred 1. avgustom 1914 in zapadejo v plačilo po 31. ianuarju 1915, ne spadajo pod splošni moratorij, pač pa glede teh prihaja v poštev sodniski moratorij. To določilo se je izdalo zategadelj, ker vsota teh tirjatev ne igra velike vloge v kupčijskem življenju. Prodaje na đaljši kredit nego šest rnesecev so jako redke. Novi moratorij vzdr-žujc v splošnem določila, ki jih je imel že četrti moratorij, ter pridržuje doslej običajne izjeme. /Vlanjšf spopadi v Galiciji in Poljski. — Odbiti ruski napadi v Karpatih- — Nemški zrakoplovci bombardirajo Dunkirchen. — Nemci so zavrnili napade pri Nieuportu in La Bassee. — Potolćeni Rusi pri Kussenu. — Nemške čete so vzhodno od Lowicza udrle v glavno rusko pozicijo. V GALICIJI IN POLJSKI NE- I ZNATNI SPOPADI. — V KAR- I PATIH SO BILI RUSI POVSODI ODBITL Dunai, 29. januaria. fKor. urad.) Uradno razgfašajo dne 29. januaria. Zapade! je močan sneg. V za- padni Galiciji in Poljski sam* sno-padi izvidnih ćet patroli in k;e;- do-voijujjeio trenotne r3zgiedne r- 7me-re, artiljerijski bo}?. V Karpatih in zapadno od qor-skega preiaza Uzsok ?mo od^H niske nanade s tezk»ni": izguhami za na «=protnik a. Pri Vezerszallasu in Volovcu so boji končani, sovražnik potisnen na visine gorskega prelaza. V jeli snio znova 400 sovražnikov V Bukovini v!ada mir. Name^tniK načelnika ganerakie-ga ^taba pl. Hofer, fml. m PONESREČENI RUSKI NAPAD PRI KUSSENU. — NcMCI SO PRODRLI V GLAVNO RUSKO POZICIJO PRI LOVICZU- Beroihi, 20. januarja. (Kor. ur.) VVolffov urad javlja: Veliki glavni stan, dne 29. januarja. Vzhodno bojišče. Ruski naoadi v okoHc! Kulena severno-vzhodno od Gumblniieua $o se po-ncsre;ili. S«vra>aik *e Ime! težke izgube. Severnovzhodno od Bolimowa vzhcdno od Lowicza h> naše čete vrgie sovražnlka \r: ciegove predpo-ziciie m vdrle v iiie^ovo glavno po-5to*nr?h'o. Fizen reketa ni^lejfa smo vkljub ljutim noćnim napadom vzdr-žali vse jarke in iib ursvnali. Vrhovno artcadno vod5tvo. Rusi 9o 5^ u^I»«j^^i!^ iz Kfmpofnr^ra. j Budimpešta... 29. januaria. (Kor. urad.) Pesti Napio« in razni drugi ! listi priobčTijeio z bolišča vest. da so Rusi izpraznili Kimpolung in se umaknili. To bi kazalo na to, da se nameravajo Rusi umakniti tuđi na ostali fronti. Boii na Poljskem. Petrograd, 29. januaria. »Novoje Vremia - javlja, da so avstro - ogrske zete izvojevale pri Andrejevu važne uspehe. Posrećilo se jim je. da so zavzele važne visine severno na*d mestom. ki obvindujejo vso dolino reke Jede. Avstrijci so tu namestili več haterii težkih topov in bombar-diraio za Ruse velevažno žeiezniško propo v Kielce. Prelazi čez Karpaie. Rusi so posknsili zopet zavoje-vati prelaze čez Karnate, ki so iih zadrii čas zavzde avstriiske čete. Pcročevalci časonisov spopolnjujejo uradno poročilo. katero pravi, da ie nn«3 armada zapadno od prelaza Užok ruske napade odbila in Rusom prizadejala velike izgube. Poroče-valci pravijo, da so Rusi evakuirali svoje vojaštvo iz vseh večjih mest srednje in vzhodne Galicije, vzeli vse vojaštvo, kar so ga mogle po-grešati njihove etape in oslabili svojo pred Przemvslom ležeco oblego-valno armado, samo da bi zadržali prehod avtrijskih čet čez prelaz Užok. Tu je bil glavni odpor Rusov in tu so bili z velikimi izgubami pre-magani in so se morali umakniti. Umaknili so se proti Turki in Luto-\viski. Naše čete preganiaio tuđi one ruske oddeike, ki so bili priWyszko-vu in pri Rafajlovi poraženi. Na ozemiju med gorskim sedlom Lup-kcva in med prelazom Dukla so bile te drii le praske pri rekognosciraniu. Ker ie zapadel sneg. ima tren velike težkoče in ima tuđi vojaštvo velike težave. Dunajski in peštassk] župan na bojisču. Budimpešta, 29. januarja. (Kor. urad.) Župan dr. Barczv je vsled po-vabila Njegove c. in kr. Visokosti ar-madnega poveljnika feldmarsala nadvojvode Friderika v spremstvu svojega tajnika dr. MikJosa odpoto-val v glavni stan. Župan, ki ima sa-bo veliko množino daril za četrto a£-mado. se jutri sestane z dunajskim županom dr. Weisskirchnerjem. Oba župana se bosta skupno poklonila Njegovi c. in kr. Visokosti gospodu nadvojvodi Frideriku in se nato na-potila k fronti, da posetita peštanske in dunajske domaće polke. >Nemški barbari«. Berolin, 29. januarja. (Kor. urad.) vNorddeutsche Allgemeine Zeitung--priobeuje v posebni prilogi fotografije, ki so iih z ruske strani pod naslovom »Nemški barbari, gratični dokumenti za zgodovino* dali na razpo-lago nekemu argentinskemu listu in ki jih je le-ta tuđi priobčil. V resnici pa gre za slike pogromov. torej za ruske grozote, ki se sedaj vporablja-jo v to. da bi izpričevale proti nemški armadi izmišljene laži. Gre za slike nrnorienih Židov in ne utnorjenih ruskih kmetov. Ne samo fiziognomije umorjenih. marveč tuđi židovski molitvenik — talit —, ki se nahaja pri skoraj vsakem mrtvecu, izpričuje to. Ena izmed slik se nanaša na židovski pogrom v Bjelostoku 1. 1905 in je natisnena v knjigi »Zadnji ruski samodržec« na strani 340; dve drugi sliki se nanašata na pogrom v Odesi 1. 1905. in so razširjene v tisocerih izvodili po Rusiji. Na eni izmed teb fotograiij naslikan mož je neki Not-kin, ki so mu kozaki odsekali obe roki in ga na to umorili. Mohamedanski člani dume pred sodiščem. Carigrad, 29. januarja. (Ker. ur.) ^Osmanischer Lloyd. lanuarja. (Kor. urati.) Pero čilo Jista T-Neue Zuneber Zei-tung^t iz Petrograda pravi, da'so bili izbrisani iz liste dvornih uradnikov carski komorniki baron Andrej Mai-dee, baron Maksimilijan Engdhardt in baron Gustav Taube. Rusi v Bukovini. >Times« javlja: Ruski generalni Štab razglaša. da je prelaz Kirlibaba važen samo v zvezi z vsemi opera-cijami v Bukovini. Če bodo mogli Rusi ohraniti Kimpolung in Karpate do Dornevatre, potem obvladujejo strategično najvažnejšo pot na Sed-mograško. * NEMŠKI ZRAKOPLOVI BOMBARDIRAJO DUNKIRCHEN. — OD-BITI NAPADI PRI NIEUPORTU IN LA BASSEE. Berolin, 29. januarja. (Kor. ur.) Wolffov urad javlja. Veliki glavni stan, dne 29. januarja. Zapadno bojiš če. Naše zračno brodovje je na nočnein poletu izdatno obmetavalo z bombami L1STEK. Sanuten pogovor. Zdaj spim v kamrici, ki je tako tesna. da še najtišia misel ne more vcn. Komaj ležem, pridejo po prstih, oiie od sinoči in od predsinoči in iz zdavnih časov, tuđi take, ki bi jih podnevi ne spoznai. Name čakajo v tej kamrici tihe, nevidne. brez-telesne; vsaka noč jih znova porodi. Ko se gnetejo v tesnem prostoru, pod nizkim poševnim stropom, so vse tako blede, sušičave in srepo-oket kakor otroci v zavrženem pred-trestju. Grozota je, da govore ti otroci popolnoma dozorelo. drzno-modro, z nesramno, široko bre»-cbzirnostjo. Razgalijo človeka, da ga je bolj sram pred seboL nego da bi stal pred očividnim svetom. Vsaka dogodba zadobi ogromne, spacene oblike, svoje prav posebno lice, kakor ga podnevi pod visokim nebom ni imela. Beseda. ki si io bil izustil mimogrede in brez hu-dega, se povrne, udari na uho silna in strašna, ti razodene, da se dl tuđi ubijati mimogrede in brez hudega. Pogled je čudovito izbistren. Vidi stvari in obraze, ki jih ni vte- Iešenih nikjer; in vendar je vse tako neusmiljeno resnično, kakor je res-nično kesanje. Kar je bilo, kar je :n bo, je eno. Med grobo opoldansko telesnostjo in med meglami polnoč-nih sanj ni plota več. Smrti ni, po-zabljenja ne. Mukoma bije srce pod težo spominov in slntenj. Ob taki noči je stopil v mojo tesno kamrico moj oče. Pozno je že bilo; na mizici kraj postelje je gore-la sveca z dolgirn plamenom, poleg svece je stala prazna skodelica; malo prej sern pil močen Čaj, da bi mi-slil in sanjal drugam. Oče je stopil čez prag s tihim korakom, nekoliko vpognjen, kakor je hodil ponavadi. Oblečen je bil v preohlapno, zelo ogoljeno rjavo suknjo, na glavi je imel obnošen Čm klobuk s povešenimi krajci. Ozrl se je malomarno po kamrici, s tištim tihim, nekoliko zasmehljivim pogledom, ki sem ga poznah Zame se ni zmenil. Položi! je klobuk na posteljo, privzdigni! suknjo ter sedel na sto! kraj mizice, tako, da mu svetila sveca naravnost v obraz. Ta obraz ie bil okrogeU droberu ves zgrbljen, sivkastohlede polti. Košati brki so bili že moćno osivelk lasje, skrbno z visokega čela poče-sani, so bili še čisto kostanjevi. Ko Je sedel, me je pogledal smehljaje. 2iv in trd je bil pogled teh rjavih oči, globoko le segel, ni prizanašaL Brki so se narahlo tresli ob napol Ijubez-njivem, napol porogljivem nasmešku. V tistem trenotku, ko se je pri-kazal v kamrici, nisem bil kar nič osupel; ni mi šinilo kraj misli, da je umri oče pred štirimi meseci in da leži globoko pod zmrzlo prstjo in snegom dalec. sam in pozabijen. Vide! sem ga. kakor je sedel pred me-noi. nekoliko rklonjen. roke na kole-nih; kakor me je gleda! z živimi, svetlimi očmi, se mi smehljal v du-Šo. In bal sem se ga. Tako se boji otrok, ki ve, da je z grehi obložen in da jih ne more skriti. ^Tiikaj torej^ zdaj stanuješ!^ je rekel počasi. »Čisto prijazna kam-rica je!^ V očeh sem bral še nadalje: »Nikoli nisem take imel!« In žgac sram mi je planil v lica. »Kako pa drugace živiš? Kaj počneš?« me je izpraštval. Ves čas ni izginil z njegovih brk tišti strašni smehljaj. Vedel sem, da bi bilo ne-spametno vsako olepsavanje in opravičevanje. da so vse moje nič-vrednosti že napisane na mojem čelu, brez pomanjkljivosti in pomot Spovednik je čakal, govoriti je bilo treba, vse povedati..., poklicati pred sodnika svoje skrite misli, da se izpovedo brez laži in hinavščine. Nekaka grenka upornost me je obšia in nasmehnil sem se« da razodenetn najpoprej tišti svoj greh. ki mi ie najtežje ležal na duši, da ga še pre-tiram, če bi bilo mogoče. >Saj ste jo poznali. Sami ste vi-deli tište njene vdane oči. polne dobrote in ljubezni. Će bi sam angel prišel z nebes. ne bi mogel imeti drugačnih oči. Kadar se spomnim na-nje, mi gre dvoje sinjih, jeklenih no-žev skozi srce. da se prikaže kri...« Oče rne je poslušal začuđen, nato je odmahnil z roko. »Ne kvasi! Nisem prišel, da bi poslušal tvoje malopridne kvante ... Vpašal sem te. kako se ti drugače godi in kaj da počneš. Saj venomer pač ne ležiš v tejle kamrici?« Gledal sem ga, nisem ga raz-umel »Mislim nainreč... v teh Časih...« Molčal sem; mraz se mi je preli! po udih, segel mi je na ustna, v lica. Oče je naslonil glavo ob dlani, gledal je v tla, govori! je tiho, da sem ga komaj sli Šal. »Štirideset let bo zdaj tega, ko sem bil v tvoji dobi; ti pa si že star. Takrat smo budili Slovenijo in smo jo vzbudili. Mladi smo bili pač in smo mislili, da bo prav. Za koga pač smo jo budili?« Zavzdihnil je, pomislih Nenado-ma je vzdignil glavo in se mi je naravnost mežikaje nasmehniL »To so pač spomini, prav tako nepotrebni in neslani, kakor tvoje ! kvante. Gnala me je edinole rado-vednost, da te vidim zdaj, ko se je svet tako prečudno spremenil in razveličil. da režejo pritlikavci z glavami oblake in da bi se človek iz naših dni že mušici ognil. Zdelo se mi je, da te zalotim v postelji, v tes-ni kamrici, prazno skodelico po-leg..., v mislih pa kvante, vesele in žalostne in vse tako drobčkene, da jih gre na tisoč v perišče. In res sem te zalotil tako majhnega in nebog-ljenega, kakor si bil, tako skritega v kamrici, tako zamaknjenega v svojo srčno bolehavost, kakor si bil... Nič te nikar ne bodi sram: preromal sem dolgo pot nocoj, pogledal sem marsi-kam in rečem ti, da imaš tovarišijo veliko...« Vstal je ter segel po kbbuk. »Kaj je storiti?« sem planil. Na pragu se je okrenil; zk>voljen in porogljiv je bil njegov smehljaj. . »Odeni se do vratu in si naroči drugo skodelico čaja... in misli cmokaje na tište angelske oči! Vse drugo bo že Bog ravnal!« Sjišal sem na hodniku in Se na stopnjicah njegove drsajoče korake; vezna vrata so se- ropotajc zaloput-nila. Iva« CaiAar. Stran 2. .SLOVENSKI NAROD*,*"« 30. jennarja 1*1*. 24 ttev. angieške etapu* naprave trdnjave Dtinklrcheiu Sovražol napad ▼ stptnah se-vemozspadno od Nleuporta smo odbili. Sovražnlka. ki ]e na oekt točki vdrl v našo pozicijo, smo zavrnlli i moćnim bajonetnim napadom. Južno od kanala La Đassee so poskuSall Angleži zopet osvojiti pozicijo, ki smo lim |o tztrgalL Njihov napad smo odbili z lahkcto. Na ostali fronti 5© ni dogodilo ničesar bistvenega. Vrhovno arraadno vodstvo. Bitka pri Hurtebise. Berolin, 28. januarja. (Kor. nr.) Wolffov urad poroča: \z veiikega glavnega stana pišejo o bitki pri Hurtebise: Komaj dan hoda od Soissonsa, torej nedaleč od bojišča, dne 13. in 14. januarja, o čemer smo sele pred kratkim poročali, so imeli Saksonci dne 25. januarja svoj Čast-rii dan. Boji so se vršili na ptenoti Craona, torej na historičnih tleh. Pristava Hurtebise. za katero so se dne 6. in 7. marea 1S14 Francozi in Rusi hudo bojevali, dokler jo nišo pr»sled-nji zažgali in izpraznili, leži tuđi da-nes, od francoske artiljerije popolno-ma razstreljena in vpepeljena, kot žalosten ostanek zldovja takoj za središčem nemskih pozicij. iz kater h se je izvršil napad. Vzhodno in za-hcdno od pristave se nahajajo nem-ški strelski jarki ob Chem'n des Da-mes, visinski poti. ki vodi cb planoti Craona in ki jo je napravil leta 1770. posestnik bližn;ega krasncga grada Le Bove, za francoske princezinje. Tik nasproti nemšk'm jarkom sn bili francoski v treh vrstan. Najspred-nejša vrsta francoskih strelskih jar-kov je bila kakor pri Soissonsu ra južnem robu planote in ie torej nu* dila ugodno pozicijo in učinkovanje infanterije kakor tuđi za artiljerijsko opazovanje. Razentega se je njihovo levo krilo naslanjalo na moćno, dobro zgrajeno utrdbo iz zemlje in sre-d;£če je imelo v duplini pri Creute I>ribeža!išče za močne rezerve, ki je varno pred bombami. Ta ogromna duplina, ena izmed številnih dupl n parfškega vapnikovega ozemlja. je služila nekcč ondotnim prebivalcem kot vinska klet in pozneje kot shramba ali blev. Sem fo se 1. 1Q14. zatekli prcbivalci med bitko pri Cra-cnu pred artiljerrskim ognjem. Pri sedanjem pozicijskem bolu te biia posest fake^a prostora vefike^a ro-mena. Šio je za to, da se odvzame Francozcm omenjene noz;ci;e z utrdbo in duplino vred. Po izdatiii artiljerijski predpripravi je priče'a naša infanteriia. kateri sta povelje-vala generala pl. Gersdorff in pl. Pla-nitz. dočim ie bil višH pcvel'nik. general infanterije D* Elsa. na ce'i crti pričel z napadcm. V par mirutah s:a bili zavzeti utrdba in prva irancoska Čna, ki je bila vs!ed cbstreljevanja naše artiljerije ze!o po?kodovana. Kmalu nato je bila trdi dri^a crta v rsemških rckah. Ćez ćuplino se je potem vršil naskok na tretjo h po-slednjo pozicijo sovra^nikovo. V pol ure se je til pclastil napadalec urd-be in treh črt ražen lever^a napadal-nega krila krer se je sovražrvk z v^e-mi močmi branih Tuđi dup'ina. ki je imela le proti jugu ozek izhod. je bila Še v francoski pcsesti. OoČ^m so se naše čete Že jvžno od dupHne v zo-vzetih pozicijah vre'evale. ie bi! vhod v duplino obkoljen in so ga nri-čele obstrel^evati strojne pušVe. B lo je polnoči, ko se je vdala tu obkrlje-na posadka. kakih 300 mož. Na le-vem napadalnem krilu so trajali boji do 26. inrmarja ob petih zjutraj. Ob te) uri je bil tuđi tu končno poražen sovražnik, napadalec pa v posesti zaželjenega cilja v frontni širiavi 1500 metrov: treh francoskih linij. Nemci so vplenili 5 častn'kov. 110 mož. 8 strojnih pušk, 1 reflektor in velik pijcnirski depo, ki se je naha-jal v duplini. Kar ie se ušlo francoskih branite!]ev, je prbe^nilo po rebru navzdol ter prepustilo na ta način Nemcem planoto in s tem iz-bcrne nove pozicije. Pri francoskih vjetnikih in mrtvih — število posled-njih cenijo na najrranj 1S0O — so konstatirali številke polkov: 18, 34, 49, 143, 218 in 249. Pripadali so 18. armadnemu koru. Rezerva, izvirajo-ča iz Pirenei, se je zelo hrabro branila. Tuđi ta se ni mogla dali časa upirati napadalni strasti in hrabrosti naših čet • * • S francoske zahodne fronte. »Dailv Telegraph« poroča iz Nancvja o rcgovcru njegovega po-ročevalca z nekim francoskim pol* kovnikom. Ta je iz'avil, di so bile izgube začetkcma volne zelo tcžke. Samo en francoski armadni kor \z izgubil v bojili za Coronne de Nancy 20.000 mcž. Franccska armada na francoskem Lotarinškem pa je sedaj v boljšem stanju nego začetkom vojne. Težke izgube, ki so jih Francozi začetkoma utrpeli« Je razlagati s tejn. da so bili častniki in moštvo % generali vred neizkušeni v napadu. NenKt ▼ Anaeirtltt^* Boulosmskl list »Telegraph« po-roCa na podlaci poroči)a nekega oči-videa, da so Nemci zasedli cesto, ki vodi v Liile. in da k> drže blokirano. Oddalieni so mani nego 10 kilome-trov od Armentieresa, ki ffa obstre-Ijujejo. Zadnjo nedeljo so padale njihove kroglje v neko valno industrijsko predmestje Armentieresa in so poškodovale mnogo tovarniških po-slopii. V Armentieresu morajo biti prebivalct ob osmih zvečer v svojih stanovanjih ter ugasniti vse luči. Mirovne težnje na franeoskem. Pariz, 28. januarja. (Kor. urad.) Na kolodvoru v Grenoblu ie policija zaplenila zavoj letakov % naslovom: vVers la paix.« Domneva se, da ob-stoja mirovna organizacija, ki se na-haja v zvezi s sovražniki. Francoska armadna uprava pod angleško kontrolo. Obl5k vojnega ministra Millc-randa Ie veljal predvsem upravnim vprašanjem. V Londonu so z ozirom na dognane sleparije v francoski ar-madi uvedli novo organizacijo, ki iz-roča financielno kontrolo francoske vojne uprave praktično Angležem. Sraraotllnl letaki proti Poineareiu. Parlr, 29. januarja. (Kor. urad.) Tu so razdeljevali sramotilne letake proti predsedniku in državnim institucijom. Vlada je odredila strogo rreiskavo. Vlada izjavlja, da tiči za to zadevo Nemčija. Bitka pri Helgo'andu. Kakor se poroca amsterdam-skim listom, so navedbe nem^ke ad-miralirete o izgubah angleških la JI], ki so se udelezile pomorske bitke za-hodno od lielgolanda. potrjene od poročif rotnikov. Iz teh je razvidno, ča je tila izguba an^Ieških ladij prvotno nabita pri ^Morningpcšti«, ob-'avo pa ie eno uro nato cenzor inhi-biral. Mcrnariski izveđenec Tista »Cor-riere della sera*, Pansario, ^rinemi-rja k pomorski fcitkt pri Hel^olandu* da ta znova dokaziiie, da je rezultat pomorske bitke v refrnci odvi'en od h?trosti in topov brodovja. Nernška mornarica, čeprav ja se mlada, kaže tako izborno organizacijo ter razpo-laga s tako dobr'rn in hrabrim mo-štvom, da more stopiti v boj z an-gle5k:m brodovjem. Toda v te] bitki so b'le nasprotne vojne moči preveč neenake: prvič je stalo štirim nem-skim križarkam pet angleških kri-žark nasproti, angleška preiroč pa je bistveno obstojaia tuđi v tem. da so Me lad^e bolj ofcorožene in tuđi Irolj hitre. Ra^entega je bilo a^gle:-1"o brciovj* v svoji sestavi en-kovr?t-nejše. »BIiJcher'< vsled svo-ih tcpov in svoje im'hne hitrosti n: podpiral Nerrcev. marveč slabih Bcrofin, 29. januaria. fKor. ur.) \Volffov urad poroča: Por čilo an-srTeške^ca admirala Beattvja <> pomorski bitki v Severnem mori' trdi, da se je po izjavi nemških vr ifh viet-rikov potopila krifarka -■ Kolberg^. Kakor smo izvedeli iz verodostojne-ga vira, je to neresnićno, kajH. kakor se je že uradno poročalo, so se vse \z6.\^ udeležene pri bitki, ražen vBlOcherja«, vrnile v nernška pri-stanišča. »Kiefer Neueste Nachrichten« so doM1e iz Amsterdama stedečo brzojavko: Kakor pripoveduje kapitan i^eke ladje, se je v bitki v Severnem mnrju potopila križarka >Tiger« vsled torpedirania. Vojaške priprave Anslije. Parfz, 28. januarja. (Kor. urad.) Kakor javlja »Ganlois«, je vojni mi-nsster M i 11 c r a n d izerpno poročal armadni komisiji senata o svojem londonskem posetu in iz.'avil, da nad-kriljujejo vojaške priprave Anglije vse njegove nade. • • • Angleškc rezerve. London, 29. januarja. (Kor. nr.) Minister za javna dela je izjavil, da ima Anglija pol miliiona infanterije rezerve, ki je vsak hip pripravljena, stopiti v bojno crto. • • • Koffferencc ▼ Loadont. London, 29. Januaria. (Kor. nrj Uraclno se poroča: franeoski mor* nariSk? minister Je priSel v torek rtn-traj sem in je bil od kralja sprelet Minister je imel več konferenc s prvim lordom admiralttete o vp rasan ja, kako naj se razpostavijo in nporrb-Ijajo brodovja obeh zavezniških dr-žav. Konference so pokazale sof?as-je v naziraiuii obeh državnikov m io» UMriUko obeh ^fai. Mlntoter ee Jt sestal z Lloyd * Oeorgejem, Grcyem, Kitchenertem, Crewcjem In Balfour-iem ter le obiskal Portomoutb, kkr si }e ogledal arzenal in doke. • • • Strah pnđ ZepMM m Antfiike«. Lmštm, 29. tansaria. (Kor. «r.) V mestih, katerim ie prićakovati napada is xraka, moralo spraviti naj-dragocenejše slike sa 1 eri i in drago-cenosti muze je v na varnost. V Londonu so spravili že mnogo slik v kleti. Večina dvoraa nacijonalnih gale-rij je zaprtih. Đelgiiska armada* Nasproti vsem poročilom. ki govore o 100.000. da ćelo o 200.000 Belgijcev, ki se nahajajo v boju, konstatira »Magdeburger Zeitung«, da ima vsa belgijska armada le še moč enega armadnega kora. V to so všteti številni izmučeni vojaki, ki so jih morali poslati na jug, da se okrep-čajo. Od najvišjega števila 200.000 vojakov, ki jih ie stela belgijska armada 5. avgusta, jih je 60.000 vjetih, 60.000 težko ranjenih, bolnih in izmučenih, 30.000 jih je padlo na boji-šču, tako da jih je preostalo kvečje-mu 50,000. Vsaka okrepitev je nemo-goča, ker Nemci ne puste nobenega za orožie zmožnega Belgijca čez melo. # Izgubljeni angleškl trgovski parnfki. London, 29. jannarja, (Kor. ur.) An^leški parnik »Potaro«, ki ima 4400 ton, pogresajo. Boje ^e, da ga je zaplenila nemška pcmožna križarka i Kronprinz VVilhelm«. Parnika *Therese Heymann^ in »Glenmo-wen< sta v Sevemem morju najbrže zadela ob mine ter se potopila, £• Blv§! portugalski kra!] na portugalskem ozemlju. Madridski ^IinparciaKr objavlja brzojavko iz Badajoza. v kateri se poroča, da se nahaja bivši kralj Ma-nuel pri Oroise na spanski meji in si-cer na portugalskem ozemlju. Generalni Štab monarhistov in kraljev ta]-n^*k ČaKajo blizu meie bodočih dogod-kcv. Vr Madridu smatrajo notran;i položai Portugalske za zelo nevaren. Angleži v Arabiji. Kasprotje med Arabi in med Turki je znano že dolgo let Arabski rodovi so prav za prav samo ime-noma podvrženi Turpiji, ne menijo se pa nič za turšlco državo. Kadar ie turska vlada se kaj zaukazala, vse-lej so odgovorili z uporom. Tuđi nišo nikcli hoteli turskoga sultana priznati za kalifa, to je za svojega ver-skega poglavarja. Tako je bilo pred vojno, kako je zdaj, seveda nismo vstanu presoditi, Angleži so že dolsro imeli namen, f.e pelastiti Arabije, kajti ta je zanie velike važnosti, posebno z ozirom na Indilo. Čim se je račela vojna, so Angleži na koncu perzijskega zaliva izkrcali večjo indijsko armado in ta armada je med tem že zasedla važno mesto Basso-rah. To mesto je politično, strategič-no in gospodarska velike važnosti, ker obviaduje velik dei Arabije. Oči-vidno je, da bodo Angleži poskusili prodreti še naprej in se potastiti Bagdada, Ce dobe še to v roke. so £Ocpodarji Mezopotamije in Arabije. V mirnih časih bi kaj takega ne bili rnogti storiti, zlasti zaradi tega ne, ker bi se jim bila Nemčiia^ uprla. Nemci so že dolgo let mislili na to, da bi naselievali Nemce v Mezopotamiji. Zemlja je tzm silno rodovitna in dani so vsi pegoji za izreden pro-cvit Zaradi tega se je Nemčiia tuđi zelo potegovala za zgradbo železnic do Bagdada in je po velkih diplcma-tičnih borbah tuđi dosegla svoj cilj. Angleži so vse to pisano gledali in čim se je začela vojna, so takoi vr-gli svoje čete v te kraje. Zdaj, ko je Nemčija zapletena ž njo v volno, zdaj, ko Francozi tn Rusi, ki so tuđi posvečevali Mezopotamiji veliko pozornost, ne morejo nič ugovarjatu zdai. ko rabi Turčija svoje armade na drugih koncih, so Angleži kratkim potom prodrli že do Bassoraha in njihovo postopanje kaže jasno, da imajo vsaj namen se polastiti Mezopotamije in ćelo Arabije, Če se Jim bo to tuđi posrećilo, le seveda drugo vprašanje. • • • Saeikl prekop Im mirt flaaf* 29. januarja. (Kor. nrad.) Zimanje ministrstvo sporoča* da so angleSke voja§ke oblasti vjc odredile, da se zapre ladjeplovstvo ▼ So-e^etn prekopa. Dražba odkianl* odgovornost sa vsako ramado in po-Skodbo. Popofdne ne more nobeaa ladia pripluti v prekop. Iz Milana poročalo, 4a ft pto-m*tj 8mltomm prekopa do prckOca • a • Ml ob Sueske« prekofM. LOMtaL 29. Januaria. (Kor. ur.) Rcutcrjev urad poroča, da so se pri Kantari blisu Sueikcga prekopa vr-šili boji predstra& TarU t Sueikem prekopa. Iz Amsterdama poročajo »Lo> kalanzeigerju«: Reuterjev urad poroča \t Kahire: Pri e\ Cantara se Je vršil majhen boj. Turki so začeli streljati na neko patruljo. Ta Je cd-govarjala s puškami in strojnfmi pu$-kami. Sovražnik ni več napadat Na treh točkah ob Sueškem kanalu so opazili turSfe oddelke, s katerimi nišo prišli v dotiko. Pri Birmuhadalu je bombardfral angleški hidroplan neko tursko kolono. Italija fn Romunija. ?>Neues Pester Journal^ poroča, da Je po diplomatičnih izvestilih o stališču Italije in Romunije. o kate-rem stališču so nasprotni listi vse polno neresnic pisali, trdno upati, da ostanejo popolnoma brez uspeha vsa prizadevanja tistih, ki hočeio ti dve državi natiujskati na vojno. Zlasti na Romunskem se je posebno v zadnjih dneh vse obrnilo na stran Avstriie in Nemčije. — Dalje porečajo nem^ki listi, da piše moskovski časopis »Ruskoje Slovom: Nismo Romuniji prinisovali veiikega pcmena. a ven-dar tuđi nismo te največje balkanske države in njene vojaške moči nizko cenili. Za pridobitev pri jate! fstva Romunije smo žrtvovali mnogo denar-ja. Leta sem smo po Romuniji trošili svoje rublje, a ti stotisoči cekinov so bili zastonj razmetani. Izgubili smo Rcmunijo za vedno in prav zadovoljni moramo biti, Če se ta balkanska sila ne obrne proti nam. Iz pouličnih demonstracij smo naravno sklepali, da je v Romunski meroda-jen ruski vpliv, a te demonstracije so bile Ie delo poulične drhali. s katero nišo bili vodilni krogi v nebeni zvezi. Danes je stvar taka. da ostane Rorrmniia zanesljivo nevtra!na. Prvič. ker hodi Romunija dogovorno z Itslljo, katere nobena sila ne pripravi do tega. da bi se obrnila proti Nemčiji in proti Avstriji. Drugič, ker bi bilo v nasprotju z remunskimi interesi, če bi se obrnila proti centralnima državama, ki sta v polni posesti svojih sil. Vsi resni faktorji na Rrmunskem so se obrnili proti Rusiji. Ruska diplomacija je doživela poraz, kakor ga je doživela armada pri Mukdenu. Vojna kontrfrucija je velika: Tripelententa ie Romunijo izgubila. »Tribuna- za\Tača vedno nanovo razširjene vesti, da agitira bivši ministrski predsednik. Giolitti, v parlamentarnih krogih proti sedanjemu ministrstvu Salandra in da se je z nemškim poslanikom, knezom Biilo-uom, dojrovoril, spraviti na krmilo za nevtralnost vneto vlado. Mogoče je. pravi »Tribuna-, da obsoja Gi-alitti zunanjo politiko, slonečo na ideologijah in simpatiiah. ki v preveliki meri obvladujejo Javno mnen'e, smešno pa ie misliti, da bo mož, ki ie v dolgih letih vladanja spoznal politično odgovornost, pozabil na re-zerviranost, ki mu jo nalaga položaj, in se postavil med vlado in tujega diplomata. Protest ameriških državljanov. Ko!onija, 29. januarja. (Kor. ur.) »Kolnische Zeitung^ lavlja: Ameri-ški državljani, ki bivajo tačas v Evropi, 50 poslali, Kakor smo že po-ročali, ameriSKi vladi in ameriškemu narodu protest proti izvozu orofcja iz Amerike. V raznih deže'ah so bili osnovani odbori, ki nabirajo podpise ameriških državljanov. Centralni odbor se je že meseca decembra osnova! v Berolinu. Protest se bo v 10.000 izvodih razposlal na mirovne družbe, verska društva in ženske rdru-žitve. Protest navaja veliko množino debav vojnega materijala,- ki so Jih evTOpske sile izročile Zedinjenim državam, Vsled plovitvenc politike Anglije Je dobava mogoča samo na eno izmed vojujočih se strank. To }e v nasprotju z ncvtralnostjo Zedinje-nih držav, Američani opozarjajo nadalje na dejstvo, da nišo te dobave namenjene samo za Anglijo, Francijo in Rusija marveč tuđi ra Japon-sko. S tem obstoja nevarnost, da daje Amerika sama svojemu bodočemu sovražniku v roke orožje sa nniče-nfe ameriških drfavijanov v morebit-ni vojni. V Evropi živeči Američani apeliralo na čut pravičnosti in smi-sd za človekoljubje svojih sodržav-Ijnnov in se nadejajo. da se )fan bo posrečilo. preprečiti irvos vojnega materijala is Zedtnjetiih drfav. ker povErača te irvo« samo neo^trebno podalMUmle volu«. V urotesm s« te-reka želja, da te prepove isvot voh tieca materi ja!a, ki Je namen jeo proti driavanv ki so v prijateljskih odno-iajih % Zedtaiieattni drfavamL StaBšče ruske AACTiOne glede Palestine. Kopenhagen, 29. Januaria. (Kor. urad,) Na dan blagoslovljena vode se ]e vršila v palači petrogradskega metropolita Vladimira svečanostna skupščina, katere so se udeležili škofle, višji duhovnik], elani sv. sinoda in mnogo vseučiliških profesor-jcv. Metropolit je ▼ svojem govoru zastopal stališče, da bi za Rusijo ne bilo umestno, da bi delovala za ne-vtralizacijo svete dežele. za kar se je izrekel del javnega mnenja v Pe* trogradu. Sveta dež^la mora biti podrejena ruskemu pravu, ostali kr-ščanski narodi pa bi imeli pravico, đa lahko svobodno posećajo svete kraje. ! Rusija in tripelententa. Berolinski listi poročajo. da se v Petro^radu vzlic vsem nradnim za-nikanjem vzdržujejo govorice, da se hoče Rusija ločiti od tripelentente. Vsled tega je vlada izdala oficijelno izjavo, v kateri pravi, da tvorijo operacije zveznih armad in brodovij eno samo enoto, ki brezhibno izvršuje svoje nacrte in je vsaj svoje pogla-vitne cilje dosegla pod najboljšimi pokoji. Dalje izjavlja vlada, da ni v tripe!ententi nobenega nesoglasja in da vse za tripelentento dobro stoji. Zamena konzularnih oradnikov. Berolln, 29. januarja. (Kor. ur.) Wolffov urad javlja: V zadniih dneh so se vrnili iz Rusije preko Švedske v Nemčijo 3 predstojniki prejšnjih konzulatov, 3 nemški konzuli in vec konzularnih uradnikov. To le prvi uspeh dolgotrajnih zamenjalnih pr> srajanj z rusko vlado, ki se še nada-Ijujejo. • * •" Long, dure, sare. * Nemški listi poročajo, da sta se velika politična neprijatelja, bivši francoski ministrski predsednik Cle-menceau in sedanji ministrski predsednik Viviani sešla na pogovor o francoski cenzuri. Pri tei priliki je baje ministrski preisednik Viviani glede vejne rekel: *Lr>ng, dure, sure«. To se pravi: Vojna bo trajala dolgo, bo trda, a uspeh ie gotov. V takih časih prorokovati, tuđi francoskim ministrsk:m predsednikom net pristola posebno dobra ' Apfovizaciisko vprašanje v Avstrtjt Dunaj, 27. januaria, (Kor. arad.) Danes se je zglasila pri ministr-skem predscdniKu grofu Stiirgkha deputacija vseh treh skupin gospo-ske zbornice, da se posvetuje glede aktualnih vprašanj narodnega gospodarstva in posebno glede preskr-be armade in prebivalstva z živilL Deputacijo, ki jo je vodil tajni svet-nik grof Golucho\vskf, in katera je obstoiala iz tajnih svetnikov grofa Auersperga, barona Czedika, dr, Exnerja, dr. barona Plenerja in grofa Ernesta Sylva Tarouca, je sprejel ministrski predsednik v navzočnosti notranjega, trgovinskega in polje-delskega ministra. Grof Ooluchowski je izva-jal: Člani gosposke zbornice so y spoznanju dejstva, da ie nemoteni potek narodnega gospodarstva, posebno pa zasiguranje življenskih po-trebščin za armado in preb'valstvo največje važnosti tuđi za uspeh vojne, posvetili tem vprašaniem naj-večio pozornost Skupine gosposke zbornice obcutiio potrebo, da dobe na eni strani od nje natančnejše informacije o njenem delovanju na vseh poljih, na drugi strani pa, da dajo vladi navodila, kako bi se doseglo zasiguranje zaželjenega na-mena. Grof Sylva Taronca ie opo-zarjal na skrbi sirših slojev prebivalstva glede izhajanja z živilskimi za-logami do prihodnje žetve in je pri* poročal, da naj se po vzoru nem^ke družbe za vojno žito ustanovi tuđi y naši državi družba za nakup žita* ki naj bi bil omogočen nakup potom vporabe državne rekvizicijske pravice. Dalje nal se razmišlja o izvedbi konfiskacije živil po vzgledu zadnje naredbe nemške rveze. Dalje le govornik priporočal vladi, naj se pega-ja z cgrsko vlado glede nadomešca-nja potrebne množine moke ali žita in itadomestnega blaga Oečmena, koruze) z Ogrske, V nato se vršeči debati, ki je trajala tri ure, so govorili vsi navzoči člani deputacije. Stavili so de!oma vprašanja, deloma dajali inicijativo za akcijo vlade, Ministrski predseđnik grof S t fl r g k h je poxdravil dejstvo. da mu je dana prilika* da se zamore s člani gosposke zbornjce natančneje Dogovoriti glede akcije vlade. Zasi-guranje iivljenskih potfebščin sa armado In prebivalstvo in zasigurano izbajanjc z domaCUni zafogarai živil do prthođnie žetve, le že od začetka vaioe najvažaeiša skrb vlade* 3t dr- 24. štev .StOVfeNSKJ NAKUU% dne 30 {»mar)* 19l5 Stran ». zavnem zakoniku Je objavljenih to-zadevno že ćela vrsta odredb in so zato splošno znane. Razven tega se peča vlada z ogromnim številom po-sameznih odredb udeležen. resortov, ki zasleduiejo namen, da se odstra-šijo zadržki in težave, ki jih po-vzroča vojna za različne namene na-rodnega gospodarstva, oziroma vsaj omilijo, da se pospešuje pridobitna delavnost raznih poklicev in obvaru-jc tako n2še gospodarsko življenje pred škodami vojnega stanja. Vlada lahko z mirno vestjo trdi, da ni ne-delavna. ampak se po svoji najboljši moči neumorno trudi za varovanje vseh zahtev gospodarskega življenja. Kar pa se tiče posameznih uvedenih ali še ne uvednih akcij, se ne sme pozabiti na važne predpogoje. Prvi je, da morajo vse odredbe od« govarjati v našem drža\*nem ozem-TJu obstoječim gospodarskim in živ-Ijenskim razmeram. Vlada zasleduje samoobsebi umljivo z največjo paz-nostjo vse tozadevne pojave v tujini; toda navadno kopiranje vsega tega, kar je bilo v drugih državah spoznano kot umestno in potrebno, brez preizkušnje in brez natančne pre-iskave, Če odgovarja našim razmeram, bi bilo gotovo škodljivo. Drugi važni predpogoj vseh odredb je dej-stvo, da je avstrijsko državno ozem-!je normalno navezano za dobavo žita za kruh na Ogrsko. Ce tuđi tvorite obe državi monarhije enotno carinsko ozemlje, je vendar vsaka obeh držav v većini panog gospodarstva avtonomna. Prehajajoč na navodila grcfa Svlve-Tarouca, je ministrski predsednik naznanil. da se nahaia ustanovitev družbe za nakupovanje žita v stanju pogaianj z udeleženimi faktorji, ;n ie izrazi! nado, da bo ta zadeva. glede kat ere pripušča na-tancnejše poročilo trgovinskemu ministru, kmalu resena ugodno. Kar se tiče rekvizicijske pravi-ee, govori o tem že paragraf 6. naredbe glede najvišiih cen in vlada se ne bi obotavljala poslužiti se te pravice na korist na nesebični podlagi ustanovljeni družbi za nakupovanje žita. Na neko vprašanie grofa G o - 1 n c h o \v s k e g a glede pprnožne akcije za Galicijo ie dal ministrski predsednik natančna pojasnila glede jdosedanjih to^adevnih pogajanj K/lade in že odrejenih odredb. I Nato ie porcčal trgovinski mini- tter dr. Schuster obširnele o Rtanju pogajanj glede ustanovuve zadruge za nakupovanje žita. Pri- čakovati je. da se bedo ta pcgaianja, ki se vrše kar nafhitreje. končala v najkrajšem času. Naredba glede pe- čenega kruha bo v najkrajšem času roper preustrojena. P o! J e d e 1 s k i m i n i s t e r je razpravljal obsirno o preskrbi z žitom in moko. Z žitom za kruh v ož-lem zmislu (pšerica in rž). po rezultatu žetve v o'oen državah monarh? je nt bi bil-"> mogeče 'zha^ati. Minister je opozarial na ugodno žstev koruze, ki bi bila za vse slučaje za prehra-nicvnn]e prebivalstva sposobna mo-ka. Nato je razpravlial o obstoiečih nredpisih sjlede vporabe nasilne rekvizicije, kakor tuđi o odvzetju vpo-*abe kremnirja v žgalnicah. Grof Svlva T a r o u c a je re-sumiral izrečene želje v zmislu. da r?ai se u-tanoviiev zadruge za nakup rita kelikor megoče posneši in se ji dajo primerna pooblastila, od strani vlade pa pcdpira finančno. Poslanec HIHert Hor^stBft t. Maribor. 28. ian. 1915. Dne 27. fanuarja ie umri tu pri nas mož, kojega vse življenie je bilo tako. da je tuđi mi ne ^nemo preil>, ne da bi se vsaj v manlši meri bavili z njim. Albert Horvatek ie imel feurno prošlost in Šel je, ali bolie: moral je iti, zgodaj v pokoj. Služboval je na Oornjc-rn Štajerskom in čut za trpeče delavske sHje ga je napotil, stopiti v vrste socialdemokracije. kar so mu plejrovi predpostavljeni zclo za-merili. Kot govornik je imel mnot^o daru, govorica mu ie tekla gladko. brez strasti, in nekoliko preko sred-njevelika postava, z visokim Čelom ter osivelimi lasmi in brado, vse to spojeno z gotovim dost#ianstvom, mu ic krnahi priborilo med tovariši, vcdilnimi ^ocialdeinokrati, odlično sooc?hču]cče mesto. Socialna demokracija, ki je v Mariboru v zauniam desetletju svoje delo izdamo pospešila. ga je poslala na to mesto seru in vse niti obsež-necra anarata so mu bile nele znane, marveč se tuđi zbirale okrog njega. Bil je gotovo spreten mož-potitik in njegova krivda pač ni bila. če je socijalna demokracija pričela v zadnjih treh letih sem v Mariboru pešati. Albert Morvatek je bil izboren teoretik, z glavno lastnostjo, ki je pri tem za usneh potrebna, vezati načela teorije z on'mi praktičnoga političnega živ-ijenja. To seveda marsikaterikrat njegovim tovarišem ni ugajalo, ali pa jitn je manjkalo razumevania, in vsled tega baš so mu bile roke pre-mnogokrat vezane — nasprotnikom v korisL Poslanec Horvatek pa ta-kega ravnanja nikoli ni grajal, kajti čut strankarske discipline je imel v njem neverjetno moč. V zadnjem času, rekel bi: Zadnjega pol leta sem, so se v njem mar-sikateri pojmi preobrazili in zlasti naše narodne težnje je pričel motriti \z popolnoma drugega stališča. Do-cim je še pred skoro dvema letoma pobijal slovensko zahtevo po slovenski narodni soli v Studencih tik Maribora, je sedaj priznaval potrebo te sole. Pokojni poslanec Morvatek je Ml izredno značajen mož, mož, ki je izpolnil vsikdar, kar je obljubil, bodi-s; če je šio za politične, bodisi če je i šio za privatne zadeve. Kogar je 5matral vrednega svojim prijateljem, cnemu nasproti j« vse zaupal, n. pr. če je sploh govoriti smel. Če mu nišo roke bile direktno vezane. S smrtjo poslanca Horvateka je zadan socialni demokraciji v Mariboru in so!oh na Spodnjem štajer-skem hud udarec, kajti Horvatek je bil v obČe spoštovan in med delavci zelo popularen. Kogarkoli bodo v njegovo nadomestilo poslali v Maribor, vsak bode moral pričeti skoro od kraja, kajti Horvatekovo zapu-ščino kar kratkomalo nastoniti, pač ne bo zamogel kmalu kdo. Sicer pa poslednje ni naš stvar. Napisali smo možu par kratkih vrst. Storili smo to, ker spoštujemo in čislamo tuđi političnega nasprot-nika — če je znacaien in pošten. To pa je bil poslanec Horvatek! Blag mu spomin! Iv. Skvarča. Dnevne vesti. — Obletnica smrti prestolona-slednika Rudolfa. Povodom obletnice tragične smrti prestolonaslednika ce-sarjevica Rudolfa so elani cesarske hiše položili številne krasne vence na krsto v kapucinski grobnici. Ne ruski veleposlanik pl. Tschirschkv je položi I na sarkofag pokojnega prestolonaslednika v imenu cesaria Viljema prekrasen venec. Danes je poteklo četrt stoletja, odkar je izdih-nil svojo plemenito dušo cesarski princ, ki še sedaj živi v svežem spo-minu vseh avstrijskih narodov. — Vesti o ministrski krizi. Češki klerikalni list ^Hlas trdi, da je nrinistrski predsednik grof Stiirgkh te dni ponudil cesarju svojo demisijo ter priporočal za svojega naslednika r.aučnega ministra Hussareka, cesar pa da je demisijo grofa Stiirgkha od-klonil. — Poljski micjster - krajan. Listi poroćajo. da bo tekom prihodnjih dni imenovan načelnik DOljskega kluba dr. Leo za poljskega ministra-kra-jana. Kakor znaiio, je bila pred nekaj leti opuščena institucija ministrov-kra:anov in ni v sedanjem kabinetu ne češkega, ne poljskega, ne nem-škega ministra - krajana. Načelnik peljskega kluba naj postane posl. Jauorski. Dr. Šusteršič je 'tzo-javil >Tagesposti . da je poro lo o njegovi kandidaturi za skupnegj fi-nančiiega ministra brez vsake pod-lage. — Avstrija in Ronmnija. A\ trij-ski poslanik v Bukarestu. grof Czer-nin je prišel na Dunaj in je imel vče-raj posvetovanje z ministrom zuna-niih del baronom Burianom. — Zastonniki trgovine, obrtnosti ter industrije so imeli včeraj na Du-Hau posvetovanje o preskrbi prebi-valstva s kruhom. Shodu je predse-doval predsednik dunajske trgovske zbornice Pavel vitez 5ch6iier. Shoda so hc udeležili predsedniki trgovskih in obrtnih z^ornic, med njimi predsednik kranjske trrovske in obrtne zbornice g. Ivan Knez, dalje za-stopniki važnih obrtnih ter industri-jalnih strok. Razpravljalo se je o vprašanju, kako poskrbeti. da ne bo zmanjkalo moke. Sklenjcno je bilo, poslati k ministrskemu predsedniku duputacijo. ki bo zahtevala, naj se vse zaloge žita in moke enakomerno razdele na vse kronovine, naj se uvede trgovski monopol za žito in moko. naj se vse zaloge takoj zaulenijo in naj se doseže dogovor z Ogrsko, da bo dala kar treba žita in moke Clslitvanski. — Proti cenzuri. Tuđi obeinski svet v Soinogradu je sprejel resolu-cijo, s katero zahteva, naj bo delo-krog cenzure ome"en samo na prepo-vedanie vznemirljivih ali škodljivih vesti o vojaških stvareh, sicer pa naj se časopisju pusti svoboda. — Za invalide, vdor© hi sirote. Pri ministrskem predsedniku je bila deputacija poslancev pošredovat, naj vla^la odredi, kar treba za preskrbo vdov in sirot v vojni padlth vojakov in za invalide, Poslanci so opozarjati, da po veljavni postavi dobivajo vdo-ve in sirote ie Šest mesecev po smrti moža, oziroma očeta. podpore in da bi lahko že te dni izgubile podporo vse tište vdove in sirote, katerih mož, oziroma oče, je padel že v začetku vojne. Dalje so opozarjali, da je po sedaj veljavni postavi preskrba invalidov popolnoma nezadostna in je treba to preskrbo izdatno izbolj-šati. — Ministrski predsednik je obljubil da izda vlada v najkrajšem času provizorično odredbo, tako da vdove in sirote ne bodo čisto nič pri-krajšane in da bo tuđi primerno pre-skrbljeno za invalide. Poslanci so iz-ročiii ministrskemu predsedniku tuđi spomenico o razkosavanju zemljišč. Ministrski predsednik je izjarii, da se vlada s tem vprašanjem že bavi, ker spoznava, da je nujno, v tem ozi-ru kaj ukreniti. Končno je ministrski predsednik še obljubil, da se odpravi sedanja določba, po kateri izgube pri vojaštvu služeći državni uslužbenci 2be/c svojih plač. — Našega rojaka, ieldmaršal-lajtnanta Lavriča, ki je prideljen trdnjavskemu poveljstvu v Krakovu, je zadel hud udarec. Poročajo nam namreč iz Krakova: Dne 24. januar-ja je umri junaški sin feldmaršallajt-nanta Lavriča, Karei, ki je bil dne X septembra odlikovan s cesar-sko kolajno za hrabro vedenje pred sovražnikom, v cvetu mladosti, star 21 let; po kratki, mučni bolezni je jz-dihnil svojo blago dušo v naročju svojega oceta v Milavczvcah na rus-kem Poljskem. Položili so ga k več-Bemu počitku v smrekovem gaju v tihem parku veteranske gospe Trze-binske. — Tuđi starejši sin gosp. feldmaršallajtnanta Lavriča, A 1 -f r e d, stotnik generalnega štaba, ki se ie odlikoval s svojim junaštvom ob Drini in ob Lješnici, se bori s smrtjo. Obolel je na legarju, ki ga ie nalezel na južnem bojišču. Gospodu generalu in njegovi visokočislani obitelji naše iskreno sožalje! — Padel je pri naskoku na Liso goro nadporočnik 55. pešpolka, Alek-sander Schischkar, nečak gosp. R. Schischkarja, vpo-kojenega direk-cijskega tajnika ;>Kranjske hranilni-ce^c v Ljubljani. — Ranjen je bil v enem zadnjih i bojev v Galiciji vojak Franc P1 a - n i n c, od 87. pešpolka, doma iz Pod-srede na Spodnlem Staierskem. — Pogreša se vojak Anton Pe-terman. 17. pešoolka, 9. stotnija. vojna pošta 32. Pogrešani je zadnjikrat pisal dne 29. septembra 1. I. in od tega časa ni nobene vesti o njem. Kdor od njegovih tovarisev kaj ve o njem, naj bo toli prijazen in naj sporoči nefrankovano njegovi sestri ge. Mariji Konila. Jesenice št. 30, Gorenj-sko. — Iz Kijeva se je oglasil Martin Rotar. posestnik in gostilničar z Ježiće. Piše obenem da sta ž njim tam tuđi Franc S e r š e. cestar z Ježiće in pa C i ? m a n Juri, želez-niški delavec iz Cernuč. Vsi so bili okoli 7. t. m. vjeti v Karpatih. Naha-jali so se pri 7. lovskem bataljonu. Poroča, da se jim razmeroma doluo godi in da najbrže hodo se dlje proti notranjosti Rusije poslani! — V ruskem vietništvu se naha-ja. kakor poroča »Edinost«, črnovoj-niški nadporočnik Ivan Košnik, profesor na realki v Gorici. — V srbsbem vjetništvu se na-haja posestnik L e s a r iz Čepelj v vranski župniji. — Spoinin na padle vojake. Dol-žnost pijetete je. ohraniti trajno imena vojakov, ki so padli na bojiščih, ali so vsled poskodb m na bojišču dobljenih bolezni umrli. V ta namen je c. kr. nižieavstriisko namestništvo ukazalo občinam, naj napravijo posebne zapisnike dotičnih vojakov, pristojnih v po^amezne občlne. Upa-mo. da bodo tuđi druge deželne vlade izdale tak ukaz. — Mlinarji na deželi — kupčija s prašiči. Piše se nam: Med drugimi posledicami vojnega stanja je tuđi pomanjkanje živil. Ob!a5tva priporoča-jo v svojih odredbaru naj se z živili varčuje in štedi in nasvetujejo, naj se pri kruhu vporabljajo tuđi otrobi, krompir z olupki itd. Tuđi so bili izdani ceniki za moko in druge predmete, da bi se ljudstvu pomagalo. Pri tem pa se je prezrlo nekaj, kar je potrebno hitre odpomoči, to je ravnanje gotovih rofinarjev na deielt. Mlinarska obrt se v gotovih krajUi izvršuje tako: Kmetovalec da žito v mlin, ako pa želi ra mlctcv plačati v denarju, se mlinar brani in ne sprej-mc denarja, marveč se z blagom sam plača, Namcsto da bi vzel primeren delež žita stran predno se zmelje, vrame seveda najfinejše moke nad vse neprimerno mnogo, Časih skoro polovico izdelanega blaga. S tem |e kmetovalec seveda zelo oškodovan. Sicer obstoji baje neka tarifa za mlinarje, a ta ie pozabljcna, druga nič manj važna stvar je kHpćIki s IHvSičL Pri tej so v prvi vrsti priza-deti mestni in delavski sloju V jeseni je dežefni odbftr z lepaki priporočal, da naj kmet)e ne prodajajo pralKev čer meja To je doroačim kvpoem omogocilo, da so praliče dobivali ce-neje kakor druga leta, namreč od začetka po 28, pozneje po 32 krajcarjev stari funt, torei približno po 1 K do 1 K 20 v kilogram. Prašiča se zelo malo vkolje (odpadki), vse drugo je skoraj enakovredno blago s spe-hom vred. Sedaj pa se meso tistih prašičev prodaja po 3 K kilogram in se zna povzpeti šc višje, ker tu ni oblaftveno določene cene in ševe tuđi ne globe. Nujno je torej želeti, da se to uredi in zla«ti bi bila potrebna tarifa za mlinarje, določujoča, koliko smejo zahtevati ali v denarju ali v blagu. — Ctiva ranjenim vojakm! Po raznih bolnišnicah v Bosni in Hercegovini se nahaja tuđi precej Sloven-cev. Želeti bi bilo, da bi Slovenci tuđi semkaj poslali kaj knjig, odnosno prečitanih časopisov. Oh, koliko knjig leži zaprašenih med Slovenci, koliko časopisja se po nepotrebnem raztrga, s katerimi bi zamogli napraviti ranjenim vojakom mnogo prijet-nih uric. — Podpisani je pripravljan, sprejeti tako čtivo za ranjene Slovence v Bosni in Hercegovini, kate-ra bi odposlal na razne vojaške bol-nišnice za ranjence. — Zlatoust Planine, 16. Traindivision, Mostar, Hercegovina. — Člani »Goriške sokolske župe« na bojišču. Izmed članov s-Gori-ške sokolske župe« jih je 56% na bojišču. Ti odstotki se bodo še povišali, ker bodo sedaj vpoklicani še mlajši člani. — ^lovenkam! Za vaso požrtvo-valncst v teh kritičnih dneh, za pri-poslana božična darila izreka v imenu vseh, na južnem bojišču se bore-čih vojakov — Zlatoust Planine. — Zbirka umetnin za Invalidski fond. Da-si je akcija sele v začetkih, je došlo odboru protez urada za vojno preskrbovanje (Dunaj, III. Loven-^asse 47) že lepo število umetnin. Med drugim so prispevali slikarji Wesemann, \Vinterowski. Steiling, Klaber. Pa tuđi od privatne strani je prišla ćela vrsta dragocenih starejih in novejih oljnatih slik. — Vojnospominski krožniki. Vojnospominski krožniki, ki jih je iz-dal urad za vojno preskrbovanje, imajo brez dvoma trajno umetniško vrednost. Dekoracija je v modro-sivi barvi in predstavlja sv. Mihaela v boju z zmaierrL Krožnik ima spodaj napis »Vojno letolQ14«. a na zadnji strani ime urada za vojno preskrbovanje, kakor tuđi tekoČo številko. Cena ie določena na 12 K. Cisti dobi-ček priđe na korist vojakov na bojišču in vdov in sirot padlih vojakov. Krožnike je dobiti v vseh večjih trgo-vinah s porcelanom in galanterijami. — Naš llstek. V ponedeljek za-čnemo priobčevati veliki roman, ki smo ga že pred nekaj časom nazna-nili. Omenjeno bodi, da je ta roman dobil največjo nagrado franeoske akademije. — Zdravnik g. dr, Jernei Dem-šar je kot vojaški asistenčni zdravnik transferiran na zgornje Ogrsko in odpadejo vsled tega vse njegove ordinacije. — Javna knjižnica »Gospodar-skega in izobraževalnega društva za dvorski okra}« (Pred igriščem št. 3) nas prosi za to-le objavo: Ker je bil v zadnjih nedeljah poset knjižnice tako izredno številen, da so se težav-no odpravile vse stranke tako naglo, kakor želi knjižnična uprava, se bodo odslej izposojale knjige tuđi ob so-botah od pol 7. do 8. zvečer. Knjiž-nično vodstvo prosi torej, da se izpo-sojevalci, ki iim dopušča čas, preskr-be s potrebnim čtivom že ob sobotah zvečer. Knjižnica bode torej odslej odprta ob predah in petkih od 6. do 8. zvečer, ob sobotah od pol 7. do 8. zvečer hi ob nedefiah in praznlkih od 10. do 12. dopoldne. — Fižol se bo prodaja! od pone-deljka naprej onim strankam, ki so ga naročie že preje, in tuđi onim, ki ga naroče sproti. Najprvo se bo pro-dajal fižol ribničan, madaljon priđe pa na vrsto pozneje. Prodajal in na-ročal se bo na mestnem magistratu, vhod srednja hiša, na dvorišČu v aprovizacijski prodajalni. — V koflzelu se nahaiaio skla-dišča špirita. V teh skladiščih ie pe-trolejska razsvetljava in v enem izmed teh skladišČ se ćelo nahaja, kakor je dognala magistratna komisija, železna peč. Ker ie nevarnost, da nastane v teh skladišnih požar, ie magi-stratni gremij sklenil, da mora last-nik teh skladišč, gosp. Anton De-ghenghi, brez odlaganja uvesti električno luč, sicer da se mu takoj oblastveno zaoro vsa sklađiSča. — Mestna zastavljalnica fjtib- llanska naznanja slavnemu občin-stvu. da prične v mesecu februarju 1915 z zopetno redno mesečno dražbo in sicer dne 11- februar ja t. 1. za v juniju in juliju 1913 zastavljene dra-gocenosti, dne 12. februar ja t. L pa za v avgustu in septembru 1913 zastav-Ijenih efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) vršeči se vsaki dan od 8, do 12. dopoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica št. 2. Posebno se še opozarja, da na dan drražbe ni mogo-ča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč Ie najkasneje zadnji uradni dan za stranke pred dražbo. — Umri je v Ljubljani na Sv. Petra cesti dimnikarski mojster g. Josip Vrhovec v starosti 50 let. Bolehal je dolgo. 21apušča vdovo s 3 otroci. Pogreb je v nedeljo popoldne ob 3. uri. Bodi vrlemu možu prijazen spomin! Prizadetim naše sožalje! — Reciprociteto glede pasjih ^namk je priznal magistratni gremij sosedni občirii Moste. Isto velja tuđi glede Vica in Zgornje Šiške. — Iz Rateč na Gorenjskem nam pišejo: Iz našega kraja je do zdaj odšlo 70 mož in mladeničev pod orožje t. j. 10% vsega prebivalstva, Kar je do sedaj znano, so baje 4 mrtvi, 2 pogrešana, 4 vjetniki v Rusiji, več ranjenih se je zopet vrnilo v fronto, v raznih bolnicah se pa še nahaja nekaj obolelih in ranjenih. Pro-stovoljno gasilno društvo ie dalo 3/;: svojih članov t. j. 12 mož domovini na razpolago.Pri predstojećem nabo-ru jih zopet nekaj odide. V občini že občutno primanjkuje moke. Trgovci jo sicer naročajo, a dopošlje se jim ne. Domače zaloge pa ni. razun pri par večjih posestnikih, ki jo sami rabijo za se. Po novem letu se je url-čela prava sibirska zima. Mraza po-sebnega sicer ni, pač pa leži po dolini 1 m 30 cm snega. Divjačina silno trpi. Srne prihajajo prav k hišam. — Taka zima je dobra za spravljanje lesa z gora, odkoder vozniki prav pridno vlačijo >štoke« v dolino. Obrtna zadruga na Bledu ima v nedeljo, dne 14. februarja 1915 ob 2. popoldne v hotelu »Triglav« na Bledu svoj letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Prostovoljno gasilno društvo v Zagorju ob Savi ie priredilo gledali-ško predstavo dne 27. decembra 1914 in je darovalo od čistega dobič-ka polovico vodstvu tukajšnje bolnice Rdecega križa, vsoto 52 K 43 v. I>ruštvo se zahvraljuje vsem igral-cem, ki so požrtvovalno in brezplac-no sodelovali v korist bolnici Rdeče-ga križa m požarne brambe. Novo gledališko predstavo v isto svrho priredi društv© dne 7. svečana 1915 v dvorani g. R. Mihelčiča na Toplicah. Slavna sosedna društva in slavno občinstvo prosimo, da podpira to pri-reditev. Koncno se zahvaljujemo rudniškemu ravnateljstvu za raz-svetljavo in g. Mihelčiču za brez-plačno prepustitev dvorane. Kimen. V Trbovljah se ie danes poroci! Z- dr. Josip Pučnik. odvetni-Ški kandidat v Celju, z gospodično Anico Kramerjevo, hcerko iz ugledne narodne rodbine trgovca in podžupana Ivana Kramerja. Iskreno čestitamo! Prepoved finega belega peciva na Štajerskem. Štajerska namestnija je prepovedala pekom in slaščičar-jem izdelovanje belega peciva na kvasu ali s surovim maslom, kakor so Šartlji. potiče, krofi itd. Namestnija hoče tuđi s to odredbo omejiti po-rabo pšenične moke. Adventistu ki uce konec sveta in praznujejo soboto. radi česar iih itnenuiejo tuđi sabatiste. se nahaiajo tuđi v jMariboru. ^Stražas^ pravi, da jih je okrog 120 oseb. Iz Ortnoža. Pleskar Veselič iz Ormoža je strgal o priliki črnovojni-škega nabora v Ptuju nekemu kmeč-kemu fantu iz Litmerka slov. trak s klobuka. Fant ga je tožil in Veselič je bil obsojen pri okr. sodišču v Ptuju na globo in plačilo vseh stroškov. — Prezident tržaške drž. policije io poslanec Pittoni. V mestnem svetu tržaskem se je dne 3. maja lan skega lota poslanec Pittoni bavil s prezi-dentom državne policije v Trstu Al-fredom Manussijem de Montesole. V naslednji seji je vladni zastopnik dvorni svetnik Lasciae v namestni-kovem imenu protestira! proti pav-salnim dolžitvam poslanca Pittonija. Ta pri dotični seji ni bil navzočen. pač pa je v naslednji seji ponovil svoje besede ter dejal, da jih bo konkre-tiral o primernein času in na primer-nem mestu. Policijski prezident Ma-nnssi je na to vložil proti poslancu Pittoniju tožbo. o kateri se je vršila prra obravnava že meseca novembra. Pri tišti obravnavi je poslanec Pittoni ponudil dokaz resnice za svoje trditve, na kar Je bila obravnava preložena m je bil dan Pittoniju rok 14 dni, da naziani sodišču svoje dokaze. Pitoni ]e v tem roku predložil s#dišču spis, v katertm ie navedei Stran 4 .SLOVENSKI NAROD«, dne 30. januarja 1915. 24. $tev\ ćelo vrsto državnih funkcijonarjev za priče. Sodišče je delo ta spis na razpolaganje policijskemu preziden-tu, da napravi protispis in je ob enem začelo z zasliševanjem Pittoni.evih prič, kar je trajalo precej časa. Med tem je policijski prezident izdelal svoj protispis, v katerem je vse Pit-tonijeve trditve točko za točko pobi-val. V četrtek se je začela na tej podlagi nova kazenska obravnava proti Pittoniju. Poročilo o tej obrav-navi je v tržaškem »Piccolu* skoro ćelo zap!enjeno; iz priobčenih ođ-stavkov je le razvidno, da je bila raz-prava burna, da so bile zaslišane različne priče in da Je bila končno obravnava preložena na veeraj, to je v petek. Rop v gostilnl v Trstu. Anton Segulin, delavec v Trstu, se je na cesti seznanil z neko žensko in jo je peljaJ v krčmo Mateja Kadiča v ulici Ghiaccera št. 4. To gostilno mu ie nasvetovala njegova nova znanka. Ko je h°tel Segulin plačati in je vzel iz dena. .ice dvajsetkronski banko-vec, je neki v blizini stoječi človek skočil k njemu in kričeČ »daj sem, ta bankovec je ponarejen«. hotel !Segu-linu denar iz rok iztrgati. Segulin je stisnil denar v roke in je tako trdo držal pest, da mu te napadalec ni mogel odpreti. Tedaj je pa priskocil drug čiovek in je z nekim crožjem udari! Segulina po roki tako, da mu ie prerezal žilo in skoro roko odse-kal. Roparja sta pograbila bankovec in uš'a, ž njima pa tuđi Seguimova na cesti najdena znanka. Policija je pa to žensko kmalu dobila in ta je priznala, da je Segulina nalašč zvabila v imenovano gosti'no ter tuđi pove-tiala, kdo sta roparja. Visok sreg je zapadel v gorah. Na Predelu je sneg debel 2 metra 30 cm. Gospodična Pikolo krasna vese-loigra v 3 dejanjih priredil Fran Hq-fer predva»a se od danes na^rej v kinematografu »Ideal«. Glavno vlogo igra znana umetnica *Dorrit \Veix-ler<-. ki igra v tej igri dve vlogi in si-cer hišno in »pikola* v nekem hotelu. S svojo razrosajenost;o razveseijire brezmejno. Lahko se trdi. da je to ena najboliših veseloiger te vrste. Hinjeni in mrtui slouenslii volovi. (Kratice: p. = pelk; koma = kompanija (stotnijn); r. = ranjen; m, = mrtev; v = vjet.) (Iz seznamka izRub st. 111. z dne 23. januarja,) Arko Franc, 17. pesp., 4. stot.. iz Ribniee, vjet v Atkarsku. guber-niia Saratov. Rusija: Benčina Alo'zi], 17. pešp., 6. stot. iz Loškega p^teka, vjet v Atkarsku, gubernija Ssratov. Rusija: Bizilj KaroL 17. pešp.. 2. stou iz Peč, vjet v Atkarsku. gubernija Saratov. Rusija; Breskvar Franc. 17. pešp., 2. stoU iz Lcškega potoka, vjet v Atkzir-sT-u, gubernija Saratov. Rusija; Bukovec Jcžef. 17. pešn., 3. stou iz Tcplic, viet v Atkarsku, gubernija Saratov. Rusi.a; Burjak Antcn, 17. pešD., 5. stot« iz Korjula. viet v Atkarsku, gubernija Saratov, Rusija; Ca~npa Frarc, 17. pešp. 4. s*ot., iz Sušja. vjet v Atkarsku, gubernija Saratov. Rusija; Cerkovnik Jernej, 17. pešp., 7. stot., iz St. Jerreia. vjet v Atkarsku« guberrtija Sarrtov, Rus;ja; Debeljak Ivan, 17. pešp., 7. stot, iz Kostanievice, vjet v Atkarsku, gubernija Sarotnv. Rusija; Drešar Jožef, 17. pešp., 2. stot., iz Vodič, vjet v Atkarsku, gubernija Saratov, Rusija; rrbežnik Ivan, 17. pešp., 2. stot, iz Koroške Bele, vjet v Atkarsku, gubernija Saratov, Rusija; Erčulj Alojzij, 17. pešpM 9. stoU iz Podgore, vjet tuđi tam; Fafdiga Anton, 17. psšp., 11. stot, iz Temenice, vjet istotam; Gabrijelčič Karol, 17. pešp., 6. stot, iz Anhova, vjet istotam; Gregorec Jožef, 17. pesp., 3. stot, iz Preddvora, vjet istotam; Gregorič Ivan, 17. pešp., 2. stot, iz Ambrusa, vjet istotam; Hočevar Anton, 17. pešp., 8. stot, iz Metlike, vjet istotam; Hudoklin Ivan, 17. pešp., 10. stot., iz Orehove vaši, vjet istotam; Jatjer Matija, 17. pešp., 5. stot., iz Oobrunj, vjet istotam; Janežič Alojzu, 17. pešp., 5. stot, iz Cešnic, vjet istotam; Jensterl** Jakob, 17. pešp., 10. stot, iz Soriee, vjet istotam; Jezek Pavel, 17. pešp., 14. stou, iz ?martna, vjet istotam; Kalar Martin, 17. peep., 6. stotnija, z Orosuplja, vjet istotam; Kepic Jernej, 17. pešp., 4. stot, iz Trži na, vjet iseotam; Kermavnar Ignacij, 17. pešp., 2. stotM z Brezovice, vjet istotam; Kersnic Karei, 17. pe?p.t 12. stot., iz Ribniee, vjet istotam; Klan čar Martin, 17. pešp., 12. stot, vjet istotam; Kfepec Nikolaj, 17. pešp., 3. stotn iz AdlešiČ. vjet istotam; Klinec Ivan, 17. pešp., 7. stot., Jz Ar- žiš, vjet istotam; Kobi!?ek Peter, 17. resp., 6. stotnija, iz AržiŠ. vjet istotam; Kok-eli Tvan, 17. pesp., 8. stot., iz Osel'ce, vjet istetam; Kos Aloizij, 17. pešp., 4. 5tot., iz Pol-hove^a gradca, vjet istotam; Kos Ivan, 17. pešp., 2. stot., iz Mo-ravč, vjet istotam; Kosir ?tefan, 17. pešp., 9. stot., iz Bukovice, vjet istotam; Kržan Anton, 17. oesp., 11. stot., Iz BoTjnkova. v.'et istotam; Ladič Jo?ef, 17. pešp., iz Podgrađa, vjet v Serđobsku, gubernija Saratov, Rusija; AngeIo Parodi« se je po ve-steh iz Norfolka 300 milj od rta Menry potepil. Utonilo je vse moStvo. Iz 2enove pa javljajo, da je lastniku pamika brzolavil kapftan iz Brook-lyna, di je ladjo »Angelo ParodiV privleket tjakaf neki grški parnik. • Obsojen radi žalitve nemške* sa cesaria. Roterdamski odvetnik van Rossem je bil radi razžaljenja nemškega cesarja, ki je je zagrešii z izdanjem neke nekega pamfleta, oh-sojen na globo 300 goldinarjev aii 60 dni zapora. Od obtožbe, da je ugm-ža! holandsko nevtralnost, je bil oproščen. • Demokratičnega generala ari-stakratlčni iofer. Vrhovni poveljnik franeoske armade, general Joffrć je skozinskoz demokrat in je to tuđi v svojem uradnem delokrogu nešteto-krat p6svedočil. Njegov šofer je pa marki Albufera, vnuk slavnega generala Sucheta. ki si je kot vojsko-vrrdia Napoleona I. pridobil največje lavorike. • Gospodarska sltuvacUa Rušile. Petrogradska brzojavna agentura objavlja izkaze o gospodarskem položaju Rusije. Po teh izkazih je eks-portirala Rusija v drugi polovici leta 1914. 46.841.000 pudov žita proti .162,304.000 pudom v isti dobi leta 1913. Državna banka izkazuje da znaša kritje v prometu se natiaiaio-čih bankovcev 51^. Rusija Je do sec'aj najela eno notranje vojno po-sojilo v vsoti 500 milijonov rubljev. • Kaj Francozl med vojno bero. Neki francoslci list je napravil tv>iz-vedovanje, da dožene, kaj Ijudje med vojno čitalo. Izkazalo ?e je, da Ijucije pač največ čtajo dnevne liste, ki pri-našaio porobila o vojnih dogodkih. A izkazalo se ie tuđi, da čitajo tuđi še druge spise, namreč knjige, in ci-tajo jih veliko več kakor v mirnih Časih. Pozna se to posebno v javnih knjižnicah. Stari in mladi ljud]e, vo-iaki in ranjenci, vsi hodijo v javne knjižnice čitat. Posebno radi čita'o zgodovinska dela, kaknr bi spomini na slavno franeosko preteklost in na sijajne vojne v minolih časih podži-gali vsa srca in navdaiali vse duše s pogumem in zaupanjem. Zanimalo pa se Ijudje zelo resno tuđi za vse knjige, ki se tičejo Nemcev in vsak se želi podučiti o razmerah v državi, s katero ima Francija vojno. Tuđi knjige vojaških kritikov čitajo čisto preprosti Ijudje z največjo pozor-nostjo. V knjigarnah se ie ravno tako dognalo, da kupujejo Ijudje največ knjige o revclucijfkih vojnah, o Napoleonu L, o vojni leta 1870., o ob-leganju Pariza in o vojaških razme-rah. Izrned remanov 50 zdaj najhrlj priljubljeni tišti, ki popisujejo velike zgodovinske dogodke* • Litibezen do knjig. Po ogrskih listih kreži sledeče poročilo madžar-skega oficiria: ^Prišli smo v vas in kakih deset vejakov je stopilo v hi-šo. katere prebivalci so bili pobeg-nili. V sobi so našli lepo pogrneno mizo. na kateri so bila pripravljena raznovrstna jedila. Sredi na mizi pa je ležalo sledeče pismo: »Častiti go-spodje voiaki! Predno sem zapustil svoj dom, sem vam pripravi! jedi in pijace. Prosim vas, sprejmite to in užijte s tekom. Vem. da potrebujete tvto\ perilo. V omari dobite, kar imam. Preoblecite se in vzemite kar hočete. S tem. kar najdete v moji h:š\ naredite, kar se vam zdi prav. Sarno eno vas prosim: v moji sobi naiđete moje knjige. Sem star učitelj in te knjige so mi ljube. Iz ćele duše vas prosim, pustite mi te knjige. S^omnite se svojih bivših učite'jev. ki so tuđi ljubili knjige. Poleg tega pisma naiđete zlato svetino Mafere božje. Nisem sicer katoličan, a hra-nil sem to svetinjo, ker sem jo dobii od svoje stare matere. Zdaj jo daru-jem tistemu izmed vas. ki je po šarži prvi.« -— To pismo je napravilo na vojake velik vtisk. Najedli so se, napili so se in se preoblekli, staremu učitelju pa so na mizo položili toliko denaria, koiikor je bilo vse to vred-no. Knjig se ni nihče dotaknil. Brzojavna poročila. Bolgarskl poslanik na Dunaiu. Dunaj, 2b. januarja. (Kor. urad.) Cesar ie danes dopoldne sprejel bol-garskega poslanika T o š e v a v posebni avdijenci. Poslanik je izročil vladariu svoja akreditivna pisma. Križarka »Đliicher«. London, 30. januarja. (Kor. ur.) V vf)aily Chronicle« opisuje mornar 5 torpedovke >Arethusa«, ki je s tor-pedami potopila križarko *Bliicher«, ta dogodek tako - le: Da bi ladje ne zadeli, je bilo skoro nemegeče, ker je docela mirno ležala. Dva torpeda sta zadela križarko prav na sredi. Posadka je junaško vztrajala na svojem mestu do zadn.'ega trenoika. Vi-deli smo mornane, zbrane na krovu, ki so salutirali. Bil ie to pretresujoč trenotek in kdor ima le količkaj ču-stva, mera občudovati to izredno hladnokrvnost. Ko smo izstrelili drugi in zadnji torpedo, srno vedeli, da mora priti kmalu konec in smo zapeijali do 200 metrov razdalje od »Rliicherja«. Vi-deli smo, kako ie odfrČal torpedo. Mo&tvo bi strumno in salutirajoČe Šio v smrt. ako bi ne bili s sireno dali varnostnega signala. Eden naših častnikov je nemško zavpil proti Nemcem, kaj se je zgodilo. Nemci so razumeli. zamahnili s čepic?mi in med -Hura.!«? - klici skočili čez krov. Mi nismo izgubili niti hipca in takoi prićeli z reševalnimi deli. Medtem ie torpedo radel in ladja se je potopila v valovih. »Karlsruhe« na poslu. Base!, 30. januarja, CKor. erad.) Po poročilih iz Tokiia, ie križarka Karlsruhe« v amerskib vodah potopila zopet 2 angleška parnika in 1 franeosko ladjo. Angleško zračno brodovie. Base!, 30. januarja. (Kor. urad.) »Baseler Nachrichten? javljajo: Izmed 7 angleskih aeroplanov, ki so obstreljevali Ostende in Zesbrugge, se trije nišo vrnili. Na povratku so jih obkolili števjlni nemški zrakoplovi in jih prepodlii na odprto morje. Med pogresanimi Argleži se nahaja tuđi letalec Samson, ki se je že opetovano od liko val. Nemški zrakoplov uničen. Berolin, 20. januarla. (Kor. ur.) VVolffov urađ poroča: Dne 25. janu-aria je odletel neki nem.^ki zrakoplov proti ruskemu vojnemu prisfa-nišču Ubava in se ni več vmil. Po poročilu ruskega mornariške^a ad-miralskegra štaba je preletel dne 25. januarja neki nemški ZeDpelin Liba-vo ter metal bombe. Ohstreljevali so jra in je padel v morje, Kjer so ga imičile ruske ladje, doč'm je bila posadka vjeta. Iz navedenega je razvidno, da ni bil Zeppelin. Tursko bombardiranje zahodne obali Čmcga moria. Carigrad. 29. januarja. fKor. nr.) Generalni štab poroča. Otomansko brodove je tekom 28. januarja uspeŠ-no bombardiralo rusko voiasko postajo na zahodni obali Črnega morja. Ob Sueškem kanalu. London, 29. lanuarja. Pri Kantari ob Sueškem kanalu sa se prime-rili med predstražami prvi boli. Rusko - faponski protest. Frankfurt. 30. januarja. (Kor. n.) -Frankfurter Zeitung* javlja iz Pe-trograda: Po pekinških vesteh iz poluradnega ruske^a vira ste Rusija in Japonska v!ožili protest proti temu, da bi se vršili nameravani veliki kitajski spomladni manevri v Mandžuriji. Turska vojna. Carigrad. 28. januarja. (Kor. ut.) Komunike glavnega stana poroča: Na kavkaski fronti se ni prfmerilo nič pomembnega. NaSe čete, ki so se poprijele ofenzive v smeri na Olki, so vjele 300 Rusov in vplenile mno-žico pušk in vojnega materijala, V Aserbejdžanu bitka, ki se že cei te-den v ckolici Choia, poslednjega za-točišča Rusov v Aserbejdžanu, bije proti glavni sili sovrainikovi, za nas ugodno poteka. Dne 27. januarja So naše Čete. južno od Choia, zavzele v več crtah napravljene utrjene pozicije sovražnikove. Švedski eficirii v Teheranu. Frankfurt ob M*, 29. Jannarja, (Kor. urad) ^Frankfurter Zeitung« poroča iz Teherana: Vlada je odklo-nila zahtevo ruskega in angleškega pos!aništva glede odpoklicanja Švedskih oficirjev, Zahteve lisabonskih oHcirJev. London, 29. januarja. {Kor. nr.) >Daily MailIINxRoche Prsne bole«ni# osiovski ka&elj. naduha, influenci. Kdo fiAi iamliet Sirolin ? t Vsak, lii troi «• tr*ir**m tc*4lfu | .2. Cs«b€ s kroničnim ktf«rom ^ronKij^v, I ^ ki » Sirolinom oidr«vt. « 1\ Vadu*mv*,kdf«Hm SiroMn rna/no Ol*nć# ntduho . ^. .. C $kro#u«n«ofroci.pHte*BHK udnktoeStfoliii ft uQC»dnim vapehof« nftspio&nl po2wlafc. 24. itev. Umrli so v Ljubljani: Dne 27. Januar ja: UršuU Rus, bivša dclavka-hiralka, 85 let, Ra-deckega cesta 9. Dne 28. januarja: Valentin Pin-tar. kajžar-hiralec, 55 let Radeckega cesta 9. — Frančiška Tomšič, hči mizarskega pomoćnika, 15 mesecev, Na zavrteh 1. V deželnf bolnici: Dne 24. januarja: Vencelj Koiol, pešee 27. domobranskega pešpolka. — Ivan Mojškerc, bivši tovarniški delavec, 17 let. Dne 25. januarja: Matevž Kaste- !ic hlapec, 56 let Dne 26. januarla: PavJa Zlatnar, soproga železniškega pristava, 22 let____________________________ pn epideijah m m Milih bolezi mallUlll10 vraćali« sredst?o biesshiibler slatina. .SIOVEN5K1 MAHOtr m SO. jtrnarja 1915. KJer so želođei slaM, Tara vedno smrt prežf, Kjer ^^^^^B3Sm oy ^aVa^Bet je v rabi, Pa Se bolnikov ni, Le tam bolebajo ?safc dam Kjer „FLORIAN« je $e neznan. PHstn! „FLOTrlAS* se **W eđ?uo Od *ast-liuske destilacije ,FLQT?IAV- ▼ Ljobljiii. PreSeroove slike pM|l ■ PoHP V BUM IRBIp Iv. BonaC v Ljubljani troovskl učenec moćan, atar 15—16 let, poštenih sta- riše?, ■ primerno iolsko izobrazbo. Prednost imajo iz dežele. 311 Leskovso 41 Orudtm aaj ^P^PWe e» ^BB^^oW V^^^^^^^MBBi| e^Me^NaVvBB^V J^pel vHoVJpv Kupi sa proti takojŠDJemn pfačila đobroohra-Đjeoa 312 K*donio|ia *prawa sa fotitl- nlco lai iobroohraa)aaa valika praproga (toplk) tor lataraa, ▼Uok tttaa. Tak oj §0 je pooudbe na onrav. »Slov Naroda« pod v,311". Zaloga izvrsUega tropiiskega žganja ii goriške okolice Cena liter K 1 35, K 1 55, K ! 80, K 2 -. Na tnhtevo poštijam Tzotce. BERNARD 6UJON, Ermla (Coimoas). 3^4 Slnnouonie s 4 soba mi in priDadki V Solodvor* ———r^^s SU ttliCl 34, 1 ■ ■ ljll—m dalje: 303 5 3 in 4 sobami v 8odBl|sU vlld StCV« 4f event pripravna za. pi^aroc, se oddajo tako) ali za maj. Već pove kumnosek Vođaik. Kmetska hranilnica in poso-jilnicavŠmartnem pri Litiji, ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 7. svečana, ob 8. ari dopolda«, Načelstro. Tužnim srcem naznanjtmo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prcžaiostno vest, da je na$ ljubi soorog, o*e, biat in svak, gospod JOSIP VRHOVEe dlmnlkarskl mojster danes ob 9. uri dopoldne, previđen s sv zakramenti, po do^gi fn mučni bolesni v .0. letu mirno v Gospođo zaspat. 4C6 Pogreb dragega ra nika DocJe v nedeljo, dne 31. januarja ob 3 uri popoldne iz hiže Žalost'., Sv. Petra cesta šu 50, na pokopalioče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 29. januarja 1915. Katarina Vrbovec ro. Lautar, soproga. Ivan, Jaalf, sinova i>aaka, hCi. Jvaa Vrbovec, Fraa Vrbovec, trrata. 1 vaaa Knaar roh Vraovee, ftiariia Brali« roj. Vrbovao, šest,;. mlzica %m 4Ut+B Posudbe na apravntštvo »Slovenskfg* Naroda«. 289 lim kn zadnfi trnotik ie ceno nakupiti lij se potrudi taics, v poiicljek, sredi li četrtek v trgotiio Malvina Weisz, Selmtbiirgova ulica 1* ___________________314__________________ Hajconojte dežnike in solnčnike domaćega izdelka priporoča tvornica dežnikot in solnčniko? Jos. Vidmar Ljubljana Prcđ Skefijo 19 — Prešernova alica 4. Proti 9 zidu&Bln ii iDjOi zQh lsliorao đeta]e dobro nuiaa antiseptična Melusine ustna in zobna voda kl utr«! aleaao f o4atr—frt« ■oprtlotso wbjq ta seti '. 1 aiekloslea * navodUos t kroao, De/elna lekarna Milana Le nsteka ; v Llnblfesa, »ealjova cesta elev. 1 pole? Frmc Jotefovega jGt>Hejnefa mosti. ; V te1 lekarfti dobivaj« zdravih fndi člairi ' t»oin'5lc1?i l»1a jij« jnž. tele jnfee, c kr. totFačae torarne in o*r. b«l. b(afa|ne * Lfablfavi. ; Melvslae^stae ia soba« voda, Snnia, Hrvaško, 22. tebruarja 1908. > Blae. eospod lekarnar Prosim vljudno, pošljite im zopet tri steklenice Vaše Izborno detujoce ; aatiseptićae melvstao-ulaie soba« ' vode, Icatera je neprekosljivo sredstvo ropet zobobol, trtrja dlesno io od- : strartja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje rob m osveženje usi jo bora vsakomuf fcai najbolje priporocaL : bpoštovanjem Mato Kaurinović, kl pošte meStar Radi Mlite* aa pM4a p# mbI vat pohlštva v w«mmi *m m. a. n. —*. aa^p^ iaVftfleM fcvaafcaaA« aaMautaaM tettatet vajenca v trgovino z melanim blagom. Vstop takoj. 296 ^latta JUHlk, Irjovoc, Stnožclc. JFranc Furlan \ • bl)n6avnlćarstvo | I zaloga stedllnlkov | f MMhafat io | S yimbrozcv trg štev. 9. | la^^kraeVsagoacafeaaacg^ i G. Flux •r Oosposka ulica 4, ^h i oadstropic levo. 310 Orada« doTOlJena, ie 20 let obsto-|ete aa]atare|ia ljnbljanaka Dosredovaloica stanovani \i Mi\ V adobnobt ^enj. občinstva zopet v »ro^dle^« mctto. s rrlporoca is aaaieaća le bolfio s ime iskiie isake vrsn kakor piivatao trgovsko 1» goafflnttko oaob e isMra retltCĐlb sliUea, slasti sa ieas &s Vestaa ta fcollkor motao Utra »oatret je amgotovi|eaaw Pn TaaajiH Fprasaajfn se prosi za ođgorot maraka« Losne kite aatfiae]« kakovosti po 5, 7,9 ia IS kroa — va« vrate laaoe pod-lage ia atreliee — barra za laae Ia brate ffWerll" po 2 in 4 K — l#aietae potrebitlne - laaalle, brade) ia drage patrebšttae sa Makiraale, vse po selo imernih ooaabprtporote Stefan Strmoli brivec in laaničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1, fvogoi Mealaega Ia Staroga trga}. 7. Poatrotba todaa >a vestna. n Stran 5« Z lepl sobi primami a pisaroo a!! kaj dnrefa aV ao eddaata sa m*U *V| Vpra*a se na MilcloSičevt cesti St. IS. v I nadstropjtL 30Ž Bernhardinci IV* naprodaj. 1V? let staro psico % mladici ali post mrzno ima oaproda) fraa'e) SasterHt, SU JaJMe> ▼ Reiu* KorotkeV 298 Večletnl poslouodio neke tovami$ke zalome, želi svoje dosedaoje mesto premenltL Vprašanja se prosi pod „J. SU 31311 na uprava. »Slov. Naroda«. 313 044a ali proda ea na novo epreaslleaa trgovina aaeiase atrobe ▼ proaiotaeai sneete sav Sp. Štajerskem. V trgovini se nanaiato za vsako ob?t pripravne, tepe stetaže 6 m dotge, 4 m šiioke m 3 m visoke, pult, 2 omari in 1 visoko tepo zrcalo. V btelažah se nahaja 215 lepih novih vse ednako belih kaitjnov. Trgovina ima 1 veliko tn pri vhodu t mala izložna okna. opremljena z novo moderno mkelnasto opravo. Ako se ne vzame v tia-jem, pa ^e v^a ta oprava in tuđi nekaj blaga proda po ugodni c«nl* Kjc, pove upiavmštvo »bioven. Naroda« v Ljubljani. 3C5 Zeniina ponudba. Udovce. 58 (et star% frefa* ju* nanioitt. nobra-jtn, samostoitn obrt* mk S prtmerimi dohoaku 3 30 000 kron vrednim novim pastvom v leoi legu se Sca porečttt j i^obra^sno, zdfcrjo grosPCOt 3moyno obeh d*f. jejikov in 3 ne%aj hsoč fronami ptemofšma, %iti mora s^bna gosvo-dinja in đebra nad&mestruca mutmrm 3 otročucn. 295 Ponuđbe 5 S^k* P°d Š*fro* ..Leopotd 3&i295* na hpravn. „S^v* Jiaroda^. Ha prodaji 1 lahke sani, 1 lomi ?sz. ilan, 3 dobre konjske oprave. Pojasnila: Prašamova nlioa it. 54, IL nađatr. 297 Francovo žjjcoi^Je saaamba rlev« fe prisBaao kat na|bolj*e tesaste eredslvo prva mutiiaio, protlsA, gU»o- «er soeotoote, kvta, SBeaievtoip iteteBi«, tsdl te sasterelim boleaaiaa Ili razpoSilja po povzetju stekl. a 5J vm., 10 stekl. K 4*70 OSVALD DOBEIC n LJUBLJANA, Martinova cesta 15. Y5aki stekltnici ie priložen recept Mnogo zahvalnih Dišem! ČEŠKA INDUSTRIJALNA BANKA PODRUŽNICA LJUBUAMI. DELJUŠKA GLAVNICA K 40,000,000 ~- IZVRŠUJE VSE V BANĆNO STROKO SPADAJOČE TRANSAKCIJE. Noto vloge, vlo2eae pe 1. avgeaia ltl*i ae le no obstoja kak odpov«aal rek, preeto toni 1-1 aliml laake polfakao pupenga, m VLOGE NA VLOŽNE KNJIŽICE IN TEKOĆI RAČUN« Stran 6. • .SLOVENSKI NAROD- dne 30 januarja 1915. 94. štev. __________________^^....J^^^^_J^__^.^—^^________. , __________^—_________._ . .__-___________________ _ ._ . „Skodimožek!" SETJE^irTi Za odraslr in za otroke je na'a nova, posebno vesela družabnt igra igT „Skorimoitf\l**t ^M ki se je lahko udeležuje poijubno štev lo stllnft H đ.f tcr za vsmko ra4b m posebno veselo in razve-diilno. Jako fino izvršeno kompletno z navoditom saMO IL 2*9 ?o povj.etju pošllja razpečevalnica novosti: Fraif Kn? f>ubli"a' HUll HUJ So8nantici. Mtfraiti riniti iutastriii! Oter« a*«avl*t m Speeiafna mehant*na pletilna industrija in trgovina za po- vrine in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, ro- kavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. Pietilni stroj patent »VVtedermann* je edina in najuglednejša prilika za dober raslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Kor dolam brex agentov, so cent vollko nlžjo« $ svilo vezena bluza samo K 1-95 ~Vf Ccđo lezilne »Me. listino raođno Siago z bogato svilnato vezeomo Komplektno za ćelo bluzo K 1-95, prekrasno! ~VB HT Poslednu novost! Nekaj sto ducatov teh prekrasnih, bogato s svilo vezen h bluz najmtčneišit barv, n. pr. bele, kreme, rožaste. svetiomodre, sr. modre, modnoHlaste raščef iope i »lili ■ 1 1 ! * E* Zalne — domafee obleke Wg O I I ffl § 89 I I Perllo, čepiće, aiedroe II If 11 11 m\& Mtl^ ■ Ko2uhovina i lillllln Otroške oiilekiie m obleke a ilileike. Sžgienično perUo in drag« potreMihM u •mvw\mmVkm. &m~ Pošilja na izbiro iudi na deželo. "•■ (titimiiiii! jj Ir llnW vseh vrst £a urade, ^^^Htt|^^^ društva, trgovce itd ^^^^ ^_^F graver in izdeloviteij ^^^■sa^^^^ kavćukovin stampiiij Llvbljana, Seleaburgova ulica 1. Ceniki franko. Ceniki franko. I Irstli papir I !ia w&i wm\ i2L izdelovanje cunj za v čevlje in raziičnega spod- njega periia s« dobila f»M-l TONIJA@1R LJUBLJANA Židovska ulica 5. Vsak dan sveže Stari trg i!. 21. motSniateifjs : za gospode : Franca Jožefa cesta 3. Uojaške in uradniške s uniforme: ^^ v najkrajšem času. LMIKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 I priporoča svojo veliku izbei elelnikow in solnfinikov. I Popravila se izvršuiejo točno in solidno I Semenska trgovina in vrtnarstvo AL KORSIKA, w L|nil]anl9 Blelwol£ova cesla ali Vrtača štev. 3. | Cen|. obfcinstvu 1d svojim spo&tovanim naročnlkom na- 1 naafan«, da Je moj oori cenlk sa leto 1815 fzšel In se dobiva | erezplačno. i Za ob'lnc naročbe se priporočam z odličnim spoštovanjem I 1S6 AL. Sa^SlHA. j I ama ■•■«* d°kg deklice in žene vsake starosti, ako 1 DilO flfVI r*'c'i° Koiz najBoveiSe maxHo sa LCiJu ifltfl Prs*» ra^' Ee sarno na zuna', eaino res-" ™ nično učinkujoče sredstvo, eajamčena ne- škodljivo Cena K 3, 5 in 8. Zr2ven spadajoče milo 61 vin. H i • dobe lepe, polne telesne obb'ke z moio redilno moko I ilJII »Kathe«, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih JU!!! Pl"eni Ccna kartonu K 220 po povzetiu. Od 4 kar-tonov naprej post. prosto. — Pošiljatve poste re-stante samo če se posije denar naprej. — Razpošilja ga ; KatUe Menze!, Dosaj Vi., Stomnergasse tt 11 StorK. kdor jo ima na prodaj, naj jo ponnđi tskoj JRUflElF'l ISIIf U Mestni tvt* 22 ■ UnUBtLiniliU nas?r. lekarne TrnkoGry. Kup:in rgako vrsto, tuđi ^rn') in neoSiŠČeno po b?as!i©sJs!l-renčn! ceai. Posebno pa se plača lepo belo op?aaa po pa^lšjl cen!, ki se zanjo lahko nudi. 44 Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 pripor^ia svojo bogato zalogo Mi ioii za rodbino in obrt. BrezpaiGi kurii za fBzenje v blšl. Pisalnl stroji „ADLER'S pietilni stroji vseh veEikostl OO luk Poslovalnica I. c kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. i Sprelema vloge na kniitice tat nm tekečl ratu, U mUo podvriene moratoriju tor ph otrest od iaevloae po čistih Vloge proti dvomesečnl odpovedl se obretta|e|o po 5'L- 411 01 |2 |0 Eapalo 1b prodaja sre&ke, lvalnte n vrednosfne s piplr]e vseh vrst po dnevnom burzu. n i Gritzner Ovalni stroj naibol] trp&ien in praktitea, leaa eprema, "fJlfC lakek tak. U« ftniu*ti prol aUtfar, do klor ao oglodat« la »oakaatt« arttsaortovtli atr*!«*. f rimenu Darila za rodbino la obrt. Ljubljana, Sv. Petra naaip U. 7 b!lxu fr««6lft*a *•*•*• *•••%•, ■•*• sa vod«. 10 letu a garancija I iv»ja»*il*«» nnke io bniite »Ine fino, sočno iaaae fgnjat), kraalaba klo-ItM, prokafoso) aioso, sl*aiao s papnko, najboljši pri^tni •»•■dotalit str ter sladko : eaiao sarofa aiasla priporoča tvrdka :: J. Buzzolini Ljubljana, Lingarjeva ulica. Vsak Teodor Kom (popre! Eenrik Saru) poSiiizlK str?'' in Megar, ntel!a!ec strElovođo?. tsr iĐstalater vodavndg? \j0m, WMi im i i Priporoća se s*. občinstvu za izvTSe* vanie vsakrsnih k'crarskih del tcr po- kr;vanje 2 anjrleškim. francoskim in turemskim škribem z isliEsf-ceieBfBiffl Smilim (itgraitlsalefifllaftcMt z izbočno in ploSČnato opeko, lesno-cementno in streSno oreko. Vsa btavbinska in galanteriiska kle-rarska đela vpriznano solidni izvršitvi. »fisca ni ta&niska epraa Posfeklj^a rts^i Poprave točno in ceno. Proračuni brezplacno in post. prosto. B. GOTZL IvJUBLJAXA, ^Xe»tr^i trg IO krasne novosti zimskih oblek. zimskih sukenj in kožahov domaćega izdelka paT* po izredno niskih cenah. *V Brez konkurence E Solidna postreiba! Nainižje cene ! Zaloga pohištva in tapetnišfaga blaga. J^i^arsivo. Pogona soaina oorava: 2 postelji, 2 cmari. 2 nočni cmatci in t umivalnk 5 marm. cloščo m ogledalom J% 350'—. Jamči se 53 solidno deh* Cenc konhuTznčnc Zzhie'jaji* na/novejši lafa* tog, %aferi obsega nad 5C0 modernih sSlov. Naroda«. I ,piejema savatovanja ttevdfetfa flv-I ljenja po najnunovrslncjtih koibi^a I cijah pod tako ugodnim i pogoji, ko I nobena diuga zavarovalnica, Iziasti }e ufodno savarovaiBi* nm dožlvetj* Ni smrt z raanjSaJottsii se 11 vplattli. „SUAVIJA" •■• • ••• viaianm« ittarovalia banka t Pragd .% - ••• ■aiaifl tmmdi 1 MJM'fSt-M - iipliia— •ttkMalM Ui kartali)* ft 119,983.304-29 ft fcliktsti 4r*fa vzajemaa zavarovtliica n&te drtavc i vseskazi slovaosko-aarodao upravo. ■*- EmnlN istnmi i litiliaii »£IK* i fiasatski alki itn. 12. -^> ———-^——^^^^^^. _._ .. . ..._________________________ Zavaruje DO5lop)a tn oremičnine proti požarnim Skodam po najntSjih cenah. Škode cenjii»e ta^oj ;n najKulantneic Uživa najbolji* sloves. Irodei posluje. Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnim! pogoj;. — Zahtevajte prospekte1 Stanje denarnih vlog na knj. in tek. račun 31.dec. 1914: ££Q^f Stanje den. ?!og na firan. knjižice 3!. okt 1914: :: K 72,109.515-—. u *^* *««•• T^^ fJt-lv. „ K 82,017.897--. u Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver CcttnU na Duuj«. — Ustiaotljena U64. — 21 potnžik. fWl llrijil tTf-Sf. Ptfa KJll (f blŠ! „lUSkinziSlli DtBeraii"). DeUiški kapital in reserve 55,000.000 kroa. PreskTbovanje vsch bankovnih transakcij, rupi.: Prcvzemanje šmmmrmSk vl«f na hraniina knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter ra konto-korent 2 vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se Uhko dviga vtak dan brez odpovedi. — Kupovanje m prodajanje rrWno«tnih papiriav strogo v okviru uradmh kurznih poročil. — Shranjevanjc in upravljanje (depoti) vreanoitmh papirjev in po&ojila nanje. 15 Najkuiantnejše uvrševanje lioraiili naroćll na vs^h tuzemskih in inozemskih mtistih. — izplačevanje kti-ponov in izžrebanje vrednostnm papnjev — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predaiov iamosnramDe (safes) za ognjevarr.o shran:evan]t- vrednostnih pacirjev, i'stin, dugotin itd. pod lastni zaklepom itranke. - OpravllUćo c kr. raxr. lo te rije Brezplačna revizija izžre-bantn vrednostnih papirjev — Promese za vsa žreoinja. izpiaćila In nakaziia v Amorlko In Iz Amerike. Ustmena In pismena pojasnila In nasvstl • «••• w aatt^n« straka spatfajaćih transakcljah wstkiar bresplasno. WirxolaTke: Prometna banka Izubijana. — Telcica Stev. 42 Ua50 Velika zaloga 15*50 najfinejsih, trpežnih in nogi nafbolj priležnih čevljev za dame, gospode in otroke. Viktorija Sterniša Jurčičcv trg 3. I Gg učiteljem, učiteljicam fn ćtž uradnikom 15° b ropusta a lim oiplili bar?, lata io flniela r BRATA Prodajalnica s Miklošičeva ulica št 6. nasnroti hotela ..Union". uiiji EBERL is pohištvefla pleskarla.. 41 Delavnicai Igriška ulica štev. 6. Električna sila. e e 1 > Zahtevajte ceniki es O ^^^\ 5 2 Zahtevajte cenik! p ===: Mloja patentirani =^== 9^ so izdelani iz žeieza ter vdelani v zlato ali srebro v najelegantnejši obliki. Poleg vojnega opomina to kar najhofij primerni za razna darila. Dalje ie vdelavam železne prstane (>9zlato za žeSezo11) v zlato a!i srebro. Najnižje conel 5% *• B#e« krli. LUD. ČERNE. invellp ta trgovec, Ljubljana, Wolfowa ulica. Pri snedkijsfti fimi u nvaz fjja •e nad izredno ugodna prilika u dve partiji lombardirane^a Čaja: 10 zabojev La Ceylon 60 „ I.a Sonchong. Konzument je od 1 kg naprej ter preprodaj ak i. ki se jim dovoli primeren rabat naj pišejo na bix a co, lvnai VM KettesbrftckeBgass« it. 9. L J [lelii sali« Viktor Ba|l S8!esborgof3 iL 6, mm tsm poiti I 5opk', venci s traKov m napisi se I izdeiuieio pa aafnlijlh ceaah. Delo I okusno vezano. Velika maloga krasnih I suhin vencev. I PriporoČa se z odličnim spoštovanjem Viktor Bajt. Mislov za brzojtfi: Viktor Bajt, cvetiični salon, Ljobijaia. K O N O li o N o Haibeli zanimiv ia naibollil slov. Ilastro?anl tedsilc sos iiSilKEiil« ki priobčujcjo vsak teden mnogo sanlmfvlh sllk % bojiić in o drugih važnih aktualnih domaćih in tuiih dogodkih, ter ot»i!o zanimtvega čt va: pesmi, povesti, jakO lanlmiv, le? detektivski roBanv poučne članke in crtice \i gospodinjsiva, zdravstva, vzgojeslov.!^., tehnike in splon. v^en btroK poljudnega znanstva 55 *T£DENSKE SLIKE« so nepoiitiCen iu nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvećen le zabavv in pouku i »TEDEN^KE SLIKE« bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gestiha, kavarnn. brivnica. vsano dreštvo itd. Zahtevajte »TEDENSKE SLIKE« povsod in pridobivajte naioćnikov »TEUENSKE SLIKE« stanejo četrt leta K 25^, pol leta K 5— m ćelo leto K 10*—. Naročnikt doDe kot nagrado velik itustrovan kotedar, shke Prešerna, Jurčiča, Gregorćiča . in ASkeica ter tuđi tepe lanimive kniige. Naročite si »TEDENSrCE SLiKE Madcby ^^ MceiHnftiiiiB^ Boston. Mass. U.S. A Mestna branilnica llublfanska Ljubljana, Prešernova ulica št 3. I ^Ts^iTrecjSL sloTreiislsa. la.rsL3a.ilia.ica.I Dcnarnega prometa koncem leta 1914......K 740,000.000— Vlog koncem junija 1914 ntd.........M 44.500.000-— Rezcrvnega zaklada.............„ l,330.000^— | 41/ 0/ / I brez odbitka. Hranilnilnica je »«ptlarao WM in /2/0 stoji pod kotrolo o. kis d«l«to« vlad«. Hranflnlc* posoj* na zemljtiča in poslopi« proti 5V«7. obrestim in najmaoj */«% amortix*ciic. Za varSevanje ima vpeljane H5ne domačo hranllnlke.