r r—— I N«i večji slovenski dnevnik , v 7draženih državah | Velja z« vse leto - . . $6 00 i Za pel leta - - « . - $3 00 I Za New York celo leto < $7.00 I Za inozemstvo celo leto $7.00 J r; list slovenskih.delavcev v Ameriku The largest Slovenian Daily ki* the United States. lawri every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers* TMLEFQK: C0BTLANDT 2876 NO. 259. — fiTEV. 259. Entered — Second daw Matter, September 21. 1903, at ths Post Office at New York, K. Y., toier Act of Congress of March 3, 1879.' NEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER 4, 1926. — ČETRTEK. 4. N0VEMBBA 1926. PRELIVANJE KRVI V ITALIJI Po Italiji teče kri tekom izgredov. — Veliko število ljudi ubitih. — Policija pretepena v napadih na anti-fašiste. — Veliko število osumljenih so aretirali pri pogonu na komuniste. — Dvanajst listov suspendiranih. __TELEFON; QQBTLAHPT 287« VOLUME HUV, - LETNIK XXTTV RIM, Italija, 3. novembra. — Fašistovska Italija, neprestano razburkana do blaznega navdušenja vsled izjav voditelja Mussolinija, skuša sedaj z bolestno odločnostjo zatreti vso opozicijo* proti fašizmu. Najbolj strogo odredbe pripravljajo, da onemogočijo vsak nadaljni napad na življenje voditelja ali kritiziranje njegove politike. Intenzivno razpoloženje, povzročeno po Italiji vsled poskusa mladega Zambonija, da zavratno u-streli Mussolinija v Bologni, je bilo povečano vsled najnovejših sporočil iz onega mesta, ki potrjujejo sum, da gre pri tem za dalekosežno zaroto, mesto za izolirano dejanje nezrelega mladiča. Policija je stavila na predvečer demonstracije v Bologni dva tisoč osumljenih oseb pod strogo nadzorstvo ter zaplenila veliko število manifestov z napisom: — Duce ne bo zapustil živ Bologne. V teku zadnjih štiri in dvajsetih ur je bilo aretiranih veliko ljudi. Nekateri teh so bili izpuščeni po zaslišanju, a drugi so strogo zastraženi. Trdi se, da so zasledile oblasti resnični vir zjočina, a ohranilo se je največjo tajnost. Razkrili so baje komunistično zaroto proti vladi, in deset ljudi, zapletenih v zaroto je policija baje prijela. Zaplenila je tudi tisoč manifestov. Sedemnajst komunistov je bilo aretiranih v Sienni. Nasilne demonstracije proti anti-fašistom so i-mele za posledico smrt in poškodovanje številnih' ljudi. Večje prelivanje krvi je bilo preprečeno le vsled herojskih naporov karabinjerjev, ki so dobili močna ojačenja, ter miličarjev^ med katerimi je bilo dosti takih, ki so dobili poškodbe, ko so skušali potisniti nazaj razjarjene ljudske mnžice, ki so hotele uničiti urade opozicijskih listov ter domove znanih nasprotnikov fašizma. Izgredi so bili tudi nekoliko omejeni vsled osebne intervencije dr. Benellija, podtajnika fašistov-ske stranke. V Cagliari, Sardinija, so odkorakali fašistovski demonstrantje pred dom proti-fašistovskega poslanca Lussu-ja, kjer so vprizorili sovražne demonstracije. Eden fašistov, po imenu Porra, je splezal ob strani hiše na balkon, kjer ga je Lussu ubil s strelom. Ljudska množica je hotela linčati poslanca, a o-rožniki so jo potisnili nazaj ter aretirali Lussuja. V Napolju so bili uničeni domovi filozofa Cro-ce, dramatika Bracco, politika Labriola in več dru gih opozicijonalcev. Slični prizori so se prpetili tu di v Benetkah in drugod. Neredi skrajno resne narave so se za vršili v Genovi. Dve skuini fašistov sta navalili na hišo soci-jalističnega odvetnika Rossija, ki je bila zastražena od carinskih uradnikov in karabinjerjev. Carinski uradniki so streljali na fašiste ter ubili dva. Tudi en karabinjer je bil ubit v spopadu. Napol oficijelna Tribuna trdi, da prevladuje sedaj povsod mir, da pa so bile povečane "aktivnosti javnih oblasti*' proti sovražnikom režima. Dvanajst opozicijskih listov je bilo včeraj suspendiranih. Ti suspendirani listi obsegajo liberalne, katoliške, socijalistične in sindikalistične organe. BOLOGNA, Italija, 3. novembra. — V policijski prefekturi je bilo objavljeno, da je pripadal Anteo Zamboni, ki je hotel umoriti Mussolinija, "fašistovski mladini", da pa ni že eno leto prisostvoval sestankom te organizacije. Baje je bikM^mmolo Zamboni, oče Antea, svoj čas v stiku z anarhističnimi elementi v Bologni, da pa je žc*pred več leti prekinil vse stike z radikalci. Proti javnemu tccenju piva. Ostuden umor mlade deklice. GostaČ umoril deklico ter nato telefoniral njeni materi. — Morilec je bil hitro prijet.—Sestra je našla truplo umorjenega otroka. TORONTO, Canada, 3. novembra. — Kot poroča Toronto Tele-pram, je ministrski predsednik. Ferguson izpreaaenil svojo name- prodajaiiiib. v steklenicah. ravano zakonodajo glede pijače tako, da bo prepovedana javna prodaja piva. List pravi, da bo pivo klasificirano z vsemi drugimi alkoholnimi pijačami vred in da se bo prodajalo le v vladnih Eno uro potem, ko je umoril sedemletno deklico, je stopil morilec k telefonu neke kavarne v Bronxu ter telefoniral na dom u-morjene sporočilo: — Jaz som jo umoril. Telefon je bil zaprt. Se predno so mogli detektivi, poklicani v hiši, zaplesti govornika v daljši pogovor ali odrediti vse potrebno, da zaslede klic. Pol ure pozneje pa se je telefon zopet oglasil in detektivi so zasledili klic do neke gostilne na Lincoln Avenue v Bronxu. Tam je policija aretirala Cliar-lesa Albreclita, starega 20 let, motornika Interborough Rapid Transit. Stanoval je na domu Mrs. Margaret Dempsev, žene Will iama Dempsev, ki je tudi mo-tornik. Obdolžen je bil umora sedemletne Veronike, hčerke Demp-seva. Pomožni okrajni pravdnik Paseocello je izjavil, da je podal Albrecht popolno priznanje. Slednjemu je povedal, da je u-moril mlado deklico, ker je bil ljubosumen na Mrs. Dempsev, ki je ločena od svojega moža. — Imel sem britev v žepu, da ubijem Mrs. Dempsev, — je rekel. — vendar pa ni prišla domov. O-stali otroci so bili zunaj, a vedel sem, da čaka Veronika in da me opazuje. Njena mati ji je naročila. naj špijonira za menoj, da vidi, kaj bom storil, ko bom spoznal. da se zanima za druge moške. Albrecht je povedal pomožnemu okrajnemu pravdniku, da je šel takoj po izvršenem umoru v urad okrajnega pravdnika Mc-Geehana, da pa je bil urad zaprt, nakar je odšel v nnko gostilno, kjer je bil aretiran. CVprav je morilec zanikal, da je deklieo pred umorom kriminalno napadel, je izjavil sodnijski zdravnik, da ima dokaze, ki govore za tak napad. Pričetek procesa proti morilcem HaUa in Mi*. Mills. ; I Včeraj se je pričel pred poroto proces v Hali -Mills zadevi. — Vdova in s v a k umorjenega pastorja se morata prva zagovarjati. PARIZ; Francija> 3. novembra . Agenti francoske tajne službe so Ivo je bila ze včeraj odpravi j e- preprečili strmoglavi jenje špan- Odkritje zarote proti Alfonzu. Francoska policija je razkrila veliko zaroto, ko-je namen je bil strmo* glaviti dinastijo ter od-ločiti Katalonijo od Španske. VELIKANSKA VEČINA PROTI PR0HIBICIJI Gibanje proti Volsteadovi postavi je našlo izraza pri volitvah. — Ljudsko glasovanje v New Ycrku proti suši. — Smith je zopet postal gover-ner New Yorka.—Butler, katerega je priporočil predsednik, je podlegel. — Poročila iz drugih mesta. na vsaka negotovost glede možne preložitve porotniškega postojjia-nja zadevi Ilall-Mills, so se pričele V Somerville, N. J. obravnave proti trem obtoženim. Obravnava bo trajala nekako tri tod-ne. V tem času bo zaslišanih 125 prič državnega pravdništva. Obtoženi so: Mrs. Francis Stevens ITall, vdova pastorja IIaI»a, ki je bil pred več kot štirimi leti v družbi svoje ljubice. ske dinastije ter ustanovljenje avtonomne katalonske države potom aretacije osem in štiridesetih zarotnikov v Perpignan in drugih krajih. Z izjemo par Italijanov so vsi •zarotniki mladi Španci, ki so živeli v Parizu ter se pokorili poveljem polkovnika Macia, ki je vo-jjdil separatistično gibanje iz Per-pignana. Soglasno s poročili, je Soglasno z najnovejšimi poročili je dobil go ver-ner Smith večino 350,000 glasov v mestu New Yorku, dočim je imel njegov republikanski nas protnik za governerski urad v gorenjem delu države večino, ki je znašala manj kot 35,000 glasov 2300 volil mh okrajev mesta New Yorka je dalo Smithu več kot 600,000 glasov in njegovemu nasprotniku Millsu nekako 250,000 glasov. 2350 volilnih okrajev v gornjem delu države je dalo Millsu več kot 500,000 glasov, Smithu pa le nekoliko manj. f. Republikanskega zveznega senatorja Wadswor- divjo jablano v New Brunswick Ir,sto teh zar,otnikov i)od krinko j je porazil njegov demokratični nasprotnik za inozemskih turistov. , zvezni senat, sodnik Wagner, čeprav je ostalo Vlaki, ki odhajajo na Špansko, j število glasov, oddanih zanj, daleč za glasovi ki so bdi podvrženi strogi preiskavi,, SQ feffi oddani Smitha in obmejne oblasti so zastražile D •• i r rrohibicijski referendum, ki je bil predložen vo-lilcem države New York, je bil odločen z velikan- divjo jablano v New Brunswick, N. J. ter oba brata Mrs. Ilall, Ilenrv in Willie Stevens. Tstotako obtoženi Carpender, nečak Mrs. Ilall, bo procesiran pozneje. Sodišču predseduje sodnik Par- J vsa pota, ki vodijo v Špansko, ker in državno pravdništvo za-i Zarotniki, ki so bili aretirani, stopa pomožni generalni Dravdnik ' Simpson. Predsednik Brophy svari premogarje. Predsednik okraja št. 2 United Mine Workers je posvaril premogarje v centralnem tekmovalnem polju Pennsylva-nije. Petdeset majnarjev živih pokopanih. Niti malo upanja ni, da bi jih bilo mogoče rešiti. — Nanje se je po-greznila velikan ska plast zemlje. LSPHBMING, Mich., 3. nov.— V Barnes Ilecker rudniku je pod-sulo petdeset majnarjev. Nanje se je usula ogromna plast zemlje. Nihče ne ve, če so že pri življenju ali ne, toda izključeno je, da bi jih bilo mogoče rešiti. Fšel je samo eden, namreč A. Wills, ki je sporočil o nesreči ter takoj pozval pomoč. Reševalci so se tako lotili napornega dela. Pozno zvečer so prinesli iz rudnika šest trupel, ki so bila pa tako razmrcvarjena, da jih ni bilo mogoče spoznati. Pred vhodom v rov je zbrana velika množina žensk in otrok, ki čakajo povratka svojih dragih, toda čakali bodo najbrž vbrez usneha. Vihar na Korziki. CLEARFIELD. Pa., .1. nov. — V okrajnem bulelinu je posvaril včeraj John Brophy, predsednik okraja št. 2 United Mine Workers premogarje v centralni Pennsylvania, naj se no puste varati vsled sedanjega proevita ameriške premogovne industrije. To oživlje-nje premogovne industrije je posledica stavke premogarjev v Angliji. Nadaljni, začasni procvit bo opaziti v tekoči zimi, ko se bodo ameriški kapitalisti založili s premogom, da bodo oboroženi »iroti nnši lastni stavki, ki bo mogoče izbruhnila maja meseca, — je rekel Brophv. Brophv je rekel: — Prišli pa bodo zopet težki dnevi v tej tako strašno nadraz-viti industriji in vsled teira je skrajno važno za našo unijo, da zre v bodočnost ter skuša najti stalno rešitev. Storiti moramo vse. da izvedemo program nacijonali-ziranja. ki je bil sprejet na naši konvenciji, in da odstranimo sedanji kaos. so imeli seboj prenosne telefone, ki so bili očividno namenjeni za vojaško porabo. Pri njih so našli tudi več bomb. Njih glavar, Jose Carillo, je imel tajna navodila polkovnika Macia, katera naj bi odprl na španski meji. PERPIGNAN, Francija, 3. nov. Več kot trideset Špancev in Italijanov je bilo aretiranih ob meji v dobro organizirani zaroti pre-cejšnjega obsega, da se zaneti revolucijo na Španskem. Francoska policija molči glede svoje delavnosti, vendar pa je znano, da je izsledila sklade milnici je in zaloge orožja v bližini La Cerdena, nedalač od meje in tudi velike množine telefonov in druge vojne opreme. Policija pravi, da so člani revo-lucijonarne skupine odhajali na Špansko pod pretvezo, da so turisti. sko večino petih glasov proti enemu na korist nasprotnikov prohibicije. Tudi iz ostalih delov države prihajajo poročila, iz katerih je razvidno, da je narod odločno pokazal hrbet prohibiciji. Glasovanje za Christmana, katerega je postavila Antisalonska liga kot kandidata proti Wads-worthu za zvezni senat, je zaostalo daleč za pričakovanji njegovih pristašev. Uspehi demokratov pri volitvah v ostalih državah so ogrozili kontrolo republikancev v zveznem senatu na temelju poročil, ki so dospela dosedaj, a niso še nikakor popolna. Ožji prijatelj in nekdanji kampanjski voditelj predsednika Coolidge-a, senator Butler iz Massa-chussets, znani reakcijonarni tekstilni magnat je bil porazen. V domačem mestu Butlerja, v New Bedford kjer se nahaja več njegovih bombažnih tvornic, je dobil dosti manj glasov kot njegov strankarski Meja je bila vsled tega strogo prijatelj Gillett pred dvemi leti. V Kentucky je bil poražen senator Ernest. Tudi v Illinoisu je zmagal demokratični kandidat Brennan nad republikancem Frank Smithom. Indiana je najbrž izvoliia enega republikanca in enega demokrata, dočim kažejo vsa znamenja, da je v Missouri demokrat Harry Hawes porazil svojega republikanskega protikandidata za zvezni senat, George Williamsk. Cook County v Illinoisu, ki vključuje Chicago, , . , ie glasoval z veliko večino za prohibicijski referen- kra,u pri Perpignacu. Aretacije dum, ki je hl\ s]ičen onemu New Yorka. .ie izvršil policijski komisar, ki - —----------a> zastražena. Vse \lake skrbno^pre-iščejo. Policija iz Pariza, Madrida in drugih središč je bila postavljena na potih preko meje. Uveljavljene so bile stroge odredbe. Število Italijanov, katere je prijela policija, je baje sorazmerno majhna, vendar pa se pričakuje nadaljnih aretacij. Sedemnajst glavnih zarotnikov so aretirali v " Millas, majhnem jim je sledil iz Pariza. Aretirani so vključevali Spance, Angleže in Italijane, spojene z revolucijo-narno organizacijo. Dva%Spanea. ki sta nosila bombe, sta ušla. Banditi baje umorili francoskega konzula. PEKING, Kitajska, 3. nov. — Kitajski banditi so baje v nede- ljo ubili francoskega konzula Roberta, ko se je nahajal na poti iz svojega uradnega sedeža v Lung-čevu v južni Kvangsi provinci v Langson. Nesoglasje med 2idi. VARŠAVA, Poljska. 3. nov. — Med dvema tukajšnjima židovskima frakcijama, med ortodok-snimi poljskimi Židi in bolj izobraženimi litvinskimi Židi. je prišlo včeraj tukaj do spopada, ki je imel za posledico prelivanje krvi. Policija, ki je posegla vmes. je izvršila številne aretacije. Povod za pretep je dalo poulično zborovanje, katero je priredil neki poljski rabinec, ki zna baje delati "čudeže". Pranje zamorca. PARIZ, Francija. 3. novembra. Vihar, ki je obiskal rojstno mesto Napoleon*, Ajaccio na Korziki^ je povzročil smrt štirih ljudi ter in napravil veliko materijal-no škodo. LONDON, Anglija, 3. novembra. — Francoski poslanik je formalno dvignil pri angleški vladi protest proti filmu Beau Geste, — ki baje blati in ponižuje francosko legijo tujcev. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je trrvi sne£- sumu. da so izvršili goljuf..je v J Po ^dnevnem deževanju je Mariboru. Na podlagi slik pa se i napočil 19, oktobra lep solnčni je konatatiralo, da je bil faktično dan» ki Pa je bil mrzel ter je eden prijetih. Kari Spiess, oni, ki |kot Prvi oznanil prihajajočo zi-je ogoljufal dve mariborski tra Subscription Yearly $6.00. fiki za velike znesk;. Sedaj poizveduje še policija pod j kakšnim imenom je Spiess bival j po mariborskih hotelih. Advertisement on Agreement.' 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemH nedelj in pravnikov. Dopud brcx podpisa in osebnosti se no priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje _______. najdemo naslovnika. _ ' 'GLAS N A B O D A", 82 Corjlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876' "OD TAKIH JAZ OČITANJA NE SPREJMEM. . • mo. Na Pohorju se je že belil prvi sneg, ki sega precej daleč pod razgledni stolp. « Ogenj v Kotnikov! ulici. Te dni se je pričel iz delavnice 1 vrVarja Albrehta v Kofnikovi u-lici tik stanovanjskih barak, nenadoma valiti smrdljiv dim, ki jo opozoril stanovalce barak. Slutil so nevarnost in vdrli v Albrehto-vo delavnico. Delavnica je bila zavita v sam oblak dima in sele ko se je nekoliko skadilo. je bilo mogočne dognati, da se je vnela azne vesti Beg opasnega zločinca. V zaporih deželnega sodišča se je že od letošnjega 20. maja nahajal znameniti ropar, pravcati dinež, strali kranjske dežele, 41. j letni France Klemen, doma iz Zagona pri Postojni. Njegova aretacija je bila svojčas senzacija. Ivle- men je slovel sirom dežele kot TcC,ja Bmožina prcdiva? ki k bilo prekanjen in neustrašen ropar in prir>ravljono za jalovo vrvi. So- Tak naslov je dal Mr. Anton Grdina svojemu članku, ki ga je objavil v 43. številki Glasila K. S. K. J. Gospod Grdina je najbrž pozabil, da je tistim, od katerih ne sprejme očitanja, obljubil sto dolarjev nagrade. Gospod Grdina je najbrž pozabil, da je bila nagrada v vseh ozirih zaslužena. Oe noee od nas sprejemati očitanj, bi nam tudi na-iTad ne smel obljubo vat i. < 4e nam je pa nagrado kljub temu obljubil, in je ni ])lačal, mora pač od nas sprejemati očitanja ter jih požirati na poln ali prazen želodec*. Sicer nam je stranska stvar, ee sprejme gospod Grdina od nas očitanja ali ne. Poglavitno je, da mi sprejmemo od njega sto dolarjev ter jih pošljemo, kamor smo jih.namenili namreč za Dom slepcev v Ljubljani. vlomilec. Odsedel je sieer skoro polovico svojega življenja po raznih zaporih, znal pa je svojo dru-£o polovico na svobodi izkoristiti tako temeljito, kakor ne kmalu kak svedrovec. | f'ez lansko zimo je Klemen zbral j okrog sebe in organiziral celo tol-j ©pašen pažar pri Ljutomeru. | po. Člani njegove "garde" so ple-j .Tp (M zve?er izbnlhnil po_ nili največ po polhovgrajski doli- ^ y ske Ljubljanska policija se je ta-,ima Terezija (Vničeva iz P.ilj. 'Ivrat trudila cele mesece, da pride, Pl. ponoči pa luno . . . Kje je dostojen in odličen moški, obenem i/n- poročilo, ki se tri a si: — Borba med nemškim In francoskim sampjonom je bila. določena na petnajst rund. Pa riti prvi. niti drugi ni podlegel. Že po tretji rundi sta bila oba krvava. Francoz je imel pet zob izbi-tih in levo lice počeno. Nemcu je pa vrela kri iz ust in nosu in desno oko je imel popolnoma stlačeno v glavo. * Bože, Bože, kam bo prišel svet. Maščevalec časti svoje sestre. 20-letni Gaetano Borello iz Ca-labrije je odšel pred dvema letoma v Francijo na delo. Pred kratkim je izvedel, da je njegov rojak, trgovec Giovanni Bellino za peljal njegovo sestro ter jo pustil na cedilu. Xe da bi dol«ro premišljal, je sedel Gaetano na vlak ter se odpeljal domov. Prišedši v svoje rojstno mesto, se je napotil naravnost v trgovino zape-Ijivca njegove sestre. Bellino je stal baš na pragu ter se razgovar-jal z nekim svojim znancem. No ^ rekši niti besedice, je potegnil Borello samokres ter oddal na Bellina dva strela. Bollino je obležal na mestu mrtev, dočim se je Borello javil sam oblastim. bražen. nadarjen in lep. ki razen Kakšna je moda. kakšne so pred-tesra ljubi dobro hrano? Ako se stave, kakšni so moderni spisi! kje takšen dobi, bi hotela svoje' K nekemu gledališkemu ravna-življenje združiti z njim, deliti z tel ju je prišla mlada, lepa dekli-iijim vse radosti in kasneje z ca in ga prosila, na jo vzame v njim skupno počivati pod grob- službo, lim kamenom od belega mrn-' —Kaj pa znaš? morja j — Peli znam. — je odvrnila in zapela kot slavček. DAROVI ZA POPLAVLJENCE. Andy Levar, Box 34. Cairn-brook. Pa., $.1.00. Antonija Vidic, 41 Kast 72 St.. ■ New York City, $ln.00. Anton Žagar, Wilkesbarre. Pa.. I $1.00. I Anton Osolnik. Luzerne, Pa., 1 Ravnatelj jo je nekaj časa poslušal. nato jo je pa prekinil, rekoč: — Zmotila si se. punčka, — tukaj ni cerkev. Chali Drasler. Delhi, Iowa, li 2. $1.00. F. Matjašič, 2f»10 X. Talman • Ave., Chicago, 111., nam piše : J Priloženo vam pošiljam $4.75 v . ' J ... i m opazil napake. ,1)011101* poplavljeneem v Sloveniji. _ - ven(p,r j Zaročenka je pokazala zaročencu svojo najnovejšo sliko, j — To je pa škandal. -— je ■ vzkliknil. — Saj ni med sliko in I teboj nobene podobnosti. Tn šel je k fotografu ter mu isto očital. Fotograf je premotril sliko in Obubozanje nemških knezov, j Xabrano je bilo v veseli družbi v V Dortmundu je magistrat iz-jKenoshi, Pa., in darovali so slede-stavil obožno spričevalo bivšemu ; čj: p0 $1.00: F. Turk. J. ^odri-regentu. knezu zu Lippe. Obubo-j jan, J. Žagar. F. Matjašič; J. Ilor- njen obraz ne ; more biti bolj podoben kot je — je odvrnil. — Nič ne rečem za rati i obraza. , „ ^ ,— ie vzkliknil. — sa i se še sam zanega kneza namreč- tožijo nje- Avat 50c. P. Solar 25c. Želim vam' , , . . , v • , dobro ne spominjam, kakšen onraz i ima. toda kolena, kolena . . . tej govi privatni upniki in princ ni ( najboljšega uspeha v mogel plačati pristojbine za do- trebni kampanji, kument. s katerim mora dokazati Mary Tefrley. lilo Virginia svoje premoženjske razmere. | Ave., Johnstown, Pa.. $1.00. i Anton Pianecki. Hillsville. Pa.. časno umakniti. Morali so imeti Pa ho potem, ko prestane ka-|Nevarna nočna zabava nmobol- j $5.00. zaveznike vsepovsod, ker so pra- 7011 vočasno izvohali nevarnost. Slednjič pa je vendarle prišel dan, ko se je moral glavar družbe seznaniti s pestjo pravice. Dne 20. maja je Klemen prišel iz rožniške- nega. V Bologni se je zaprl Interpelacija proti odpuščanju zadnjih večerov neki dok t o učiteljev. Poslanec dr. Besednjak je po-(slal naučnemu ministru Fedelejn ga gozda v (^ernetovo gostilno v (interpelacijo proti odpuščanju p- j ^NIož je bil strašansko jezen, ko • je prišla njegova ženn domov z ' ostriženimi lasmi. i Antonia Sabee. Box 122. Fnion-i n • c. , t„ • > I { — Grom m strela! — se je pri- enega to^m, Pa., $1.00. , v , , i • . \i: n * ' ' * dusal. — kdo ti je to dovolil ; Ali John Sitar. 7B Bloomfield St., hipni blaznosti v svojo sobo ter IToboken. X J., $1.00. pričel streljati na pasante na uli- Denar smo sprejeli ter ga bomo ci. Razventega je razstrelil kot.i/ j poslali na pristojno mestp. Kosezah. Tu so ga spoznali in čiteljev. V odlokili se navaja za se na "Glas Naroda9 % največji I kmalu sta bila na mestu dva de tektiva s Stražniki,-ki so nevarnega lopova kmalu, čeprav težko ukrotili. Po aretaciji glavarja Klemena so se člani vlomilske tolpe razkropili Nekaj jih je bilo pozneje tudi spravljenih na varno, dočim se ostali še vedno vesele zlate svobode. Klemenu v zaporu seveda ni bilo nič kaj všeč. Študiral je vse možnosti, kako bi prišel zoper na prosto. Brihtna bntica kakor je. je slednjič res iztulital. Pričel je simulirati blaznost in se je že kak mesec dni nahajal v umobolnici v Studencu. Tja ga je hodila večkrat obiskat neka mlada ženska, ki ni nikdar izdala svojega imena, marveč se kratko izdajala za Klemenovo sestrieno. 18. oktobra je neki paznik umobolnice nenadoma zapazil, da je z okna Klemenove celice vržena križasta mreža in da je "norec" pobegnil. Ubežnik je bil opravljen samo v spodnje hlače, srajco in nogavice. S seboj pa je odnesel belo odejo s črnimi robovi. Da se je Klemenu posrečil beg. ima največ zaslug-bržkone njegova tajinstvena "sestrična". Tej se je posrečilo, da je vtihotapila v zavod malo žago in jo v ugodnem trenotkn oddala Klemenu, ki .je ponoči .prelagal železni mrežo v oknu. Že več večerov so tudi stražniki opažali postajati za zidom proti Fužinam neznano žensko, ki je nekoga pričakovala. Bi- vzrok izrazita protiitalijanska propaganda. Xc navaja se pa ni-kako dejstvo. Kaznovati državljane za neznana dejanja, o katerih niso bili niti obveščeni, je postopanje. ki bi moralo biti nedopustno v upravnem življenju našega časa. Ni izključeno, da odlo- boren strelec vse žarnice v okolici, j tako da je nastala na ulici popol-j na tema. Streljanje je trajalo več ; ur. dokler ni pošla umobolnemr, municija, nakar je vdrla policija ! a- njegovo stanovanje, ga zvezala j in odvedla v blaznieo. Ves čas. ko je umobolni streljal, je bila ulica od policije zaprta. Dasi je urno-; bolni obstrelil samo neko žensko. Uredništvo. čata o usodi državnih uslužbencev vladala v vsem ustnem okra-i mesto pravice najbolj nizkotno ovaduštvo in osebno maščevanje. Poslanec prosi, da naj se vsi ugovori skrbno proučijo in nikogar naj se ne odpusti, dokler nima jfrancoyki meji v bližini Ženeve, prilike, da se zakonito brani. se <>e nameraval te dni odpeljati ' profesor Berth^lot,. ng^ak, znaiie- j'i velika panika. Tragična svatba. V malem mestu na švicarsko- Za hitro olajšbo od kalija uživajte SEVERA'S COUGH BALSAM Gotoro račvtite olajšbo t kratkem času. IzJečil »osedje v vaši bližini. 25c in SOc Iznebrte se prehlada; vzerarle Severa's Cold Tablets. 30 cer.tcv. Naprodaj vsegpvsodi poj^uroah. Frančiškanski kuhar na Sveti gori je seveda Italijan iz starih provinc. Piše se Xatale Righetti. Pred nekaj dnevi mu je dal prijor '3700 lir in ga poslal v Gorico, da plača razne račune. Kuhar Righetti je odšel vesel iz samostana in se ni več vrnil. Ve-seljačH je po Gorici in potem preoblečen pobegnil. Italijansko-angleška banka v Trstu je odpustila 24 italijanskih uradnikov. pridržala pa deset uradnikov. ki so tuji državljani. Italijanski nameščenci so se pritožili pri visokem fašistovskem komisarju, Barduzziju pa pritožba ne bo nič zalegla. Nekateri mislijo, da če je človek fašist pa je usposobljen za vsakršno službo. ga francoskega politika, pravkar i T3 OJAKOM, ki imajo namen poslati darila za Božič v denarju priporočamo s pošiljatvijo ne odlašati. Gimpreje odpošljejo, tempreje se izplačilo izvrši. S tem pomagajo nam in pošti vzdržati točnost tudi v času največje zaposlenosti. PRANK SAKŠER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ne veš. da bi morala prej mene j vprašati za dovoljenje. Ona mu je pa mirno odvrnila : J — Sai tudi ti mene nisi vpra-j šal za dovoljenje, ko si postal \ plešast . . . * I V Columbus. Ohio, so aretirali neko sto let staro žensko zastran pijanosti. Ko se je iztrezniln, je rekla : — Ker je bil moj stoti rojstni dan. sem pila nekoliko čez mero. Zdi se mi. da jili je med nami 3le malo. katerim bi se kaj tnke-pripetilo kot se je dotični ženski v Columbus. Ohio. V Brooklvnn je neki"možak izgubil v eni noči sto deset funtov. Pa ne smete misliti, da je shujšal za sto deset funtov. Ne. ampak stodeset funtov težka ženica mu je ušla. * Kraljica Marija potuje po Ameriki. Že trikrat jo je romunski kraij pozval domov, toda ona se noče Vrniti. Najbrž mu je odbrzojavila : — Jaz se sedaj nahajam v svobodni deželi, kjer kraljeva beseda nič ne zaleže in je brez vsake veljave. * Izza časa. odkar je uvedena v Ameriki prohibicijska postava, se je že marsikaj zgodilo, z izjemo epe same stvari. Nikdar ni še nobeden rekel, da z$tg ne^ pije^Jvec .mu postav^ prepoveduje. Ali je Nemčija republikanska? GLAS XARODA, 4. NOV. 1926 V Nemčiji zboruje nem. državni zbor o odškodnini, ki jo ima PrUhija izplačati Hohenzollerii-eem. Pruski državni zbor je moral o tem sklepati, ker glasovanje o brezodškodninski zaplembi premoženja bivših knezov ni dalo za-' željenega rezultata in bi sieer o vsem vprašanju sklepalo sodišče,^ ki je pa popolnoma na strani llo-henzollerneev. i V pruskem državnem zboru i- inajo večino republikanci in ho-' cijalni demokratje imajo v svojih , rokah najvplivnejše ministrstvo' t — notranje. Zato se pričakuje, da bo pruski državni zbor znatno' reduciral pravice ITohenzollem-J cev ter vsaj v gotovi meri ustre-S . I gel širokim plastem naroda, ki se , . i pae ne morejo ogrevati za to. da bi TTolienzollernci dobili za svoje ponašanje med svetovno vojno in za vso nesrečo, ki so jo naprtili Nemčiji, še kraljevsko nagrado. Toda kljub vsemu pričakovanju se je to zgodilo. Pruski finančni minister Hocp-her - Asehoff je predložil načrt, | po katerem dobe Ilobenzollernci j celo vrsto gradov, okoli 250.000; jutrov zemlje in gozda in končno1 Se odškodnino v znesku 15 milijo-j nov zlatih mark, plačljivih v treht obrokih. Zadnji obrok je marca meseca leta 1927. Poleg tega do-1 bo Ilohenzollernci še grad Tlom-burg ob Meni, za slučaj, da bi se hotel nemški cesar stalno naseliti v Nemčiji. Pruska država dobi le nekaj gradov, razna gledališča in i pa zbirke umetnin. Treba je pri-J znati, da je bila Prusija do svoje-j ga kralja naravnost kraljevsko! darežljiva. J Francija je svoje dni zahtevala, da st» posestva nemških knezov zaplenijo v korist reparacij. Ta! predlog pa je bil od Neineev glad-j ko odbit in danes je stvar tako ti-rejena, da dobi povzročitelj sve- tovne vojne skupaj vse premoženje nazaj, dočim si lahko Francozi svoja razdejana poslopja sami zgrade. kajti tudi od reparacij dobe drugi več nego Francozi, ki se morajo poleg tega sedaj boriti, da vzdrže frank. Odškodnina, ki jo plača nemški narod Hohenzollercem je končno interna nemška stvar in če so nemški davkoplačevalci zadovoljni. da žive na njih račun Ilohenzollernci. nimamo vzroka, da bi -e mi. radi tega razburjali. Stvar J »a je važna tudi za nas, ker dokazuje benevolenca nemškega naroda do Hohenzollerncev, da je republikansko mišljenje v Nemčiji silno na slabih nogah in da je Nemčija prav tako monarhistična lrot tedaj, ko je povzročila svetovno vojno. C'e je pa ostalo mišljenje Nemčije v resnici neizpremenjeno. potem pa tudi vse one nadc, ki jih stavijo pacifisti v demokratično Nemčijo, se razblinijo v nič. Kaj pomaga Loearnski sporazum, kai sestanek v Thoryju. če pa ni bila Nemčija pri teh sestankih s srcem temveč samo s hladnim razumom' Tn kako naj na drugi strani pro-000 slabo oboroženih in razcapanih Ameriki. Leta —_ ........ „ . . , _ .... - j vojakov. Steuben se je lotil vez- banja in jih učil manevriranja. 1U . V I Tekom enega meseca so ameriške J? godba lzvecjin .»n „ .. , . : rete prvič po začetku vojne bile v stanu izvrševati manevre redne 1802 je podal o j stavko, da sestavi svojo lestnoj godbo — proslavljeno Sonsa band. Od tedaj polletnih turnejev sirom Amer in je bila petkrat v Evropi, pri-. , ,, , _ . . , m i * • vojske. Malo kasneje je kongres 10.000 koncertov v J , Imenoval Steubena generalnim in- ; spektorjem s čmom in plačo ma- ta m pnre mestih Evrope. Afrike, Avstrali-1 je in Nove Zelandije. redila je rez tisočim mest. Leta 1910 j** Scnsa šel k svojo godbo na pot okoli sve dH koncert- v mnotrihPor^enerala- ^Pebi njegovega dela so se kmalu pokazali. Washington je sedaj mogel da-I ti povelje in tekom petnajstih Kot skladatelj je Sousa uvedel j minnt -e hiia vojska pod orožjem neki poseben tip koračnice; nje- in ?otnva 7a odmarširanie. Vsega gove koračnice so znane po vsem kp{ra prej hi,0 nh; y svetu in so mu pridobile pridevek bitk; prJ Monraouthu je Steube-"Kralja koračnic". Nekatere iz-1 nov ^^ sprnVn razbite vr- med najbolj znanih in omiljenih j ^ ZOpet v rp(q izmed njegovih neštevilnih kom- Kpr je del svoie?a r.asa ]>ozicij «o: Liberty Bell. The Gla- LporabW £a izvežbanje rekrutov diator. Washington Post. Tligh j v aisciplinarne vojake, ni mogel School Cadets. Spisal je tudi mno-l ]obiti poveljstva na fronti. Konč-go popevk in nekoliko operet. I nQ pfl -p vendftrle liresničila 1C. novembra 1730. — Friedrieb j njegova želja, ko je bil postavljen von Steuben, s polnim imenom.ua čelo čet pri Yorktownu, kjer j klarni je zaporedoma sledilo mno-Friedricb Wihelm August Hein-' se je odigrala ena izmed odločil- drugih. Leta 1888 je imel v rich Ferdinand Baron von Steu- nih bitk v revohicijonami vojni. | rokah večino delnic osmorice dm- Tu je doživel čast, za katero , so j ^ih podjetij v okolici Pitts-ga drugi generali zavidali, da je i burgba. prejel v svoje roke ponudbe Lor-j Vsa ta podjetja je leta 1S99 da Oormvallis. angleškega povelj-j konsolidiral v eno veliko podjetnika. s katero se je ta podal s; je — Carnegie Steel Company. L. svojo vojsko. S tem je bila vojna j 1901 se je umaknil iz poslov in j dejanski končana. Po koncu voj- prenesel svojo družbo, cenjeno te ne je kongres podelil Steiibenu letno penzijo $"2500 in legislature države New York mu je podarila 16.000 akrov zemlje blizu Utica, N. Y., v zahvalo za njegove zasluge. Do svoje smrti se je Steuben Pripravil je načrt za vojaško akademijo m bil je eden izmed osnovnh članov društva "Society of the Cincinnati", organizacije prejšnjih vojakov in njihovih sinov. Umrl je dne 28. novembra 1794. 17. novembra 1765. — Set h Bov-den, ameriški iznajditelj, rodil se je v Foxboro, Mass. Svojo mladost je preživel na farmi. Mehanično nadarjen, se je najrajši mudil v kovačniei in tam eksperimentiral. Njegova prva iznajdba je bil stroj za izdelovanje žebljev. Kmalu potem je iznašel stroj za rezanje usnja v tanjše debelosti ("machine for splitting leather) in era prinesel leta 1818 v Newark. Tu je prišel na misel izdelovati lakasto usnje (patent leather). 1'snje se je lakiralo s tem. da se ustrojeno in sploh pripravljeno usnje previa čilo z mešanico lane-nega olja. saj in terpentina. Prevleka se je najprej sušila na soln-eu; kasneje je Bovden zgradil posebne peči v to svrho. Bovden ie izdeloval lakirano * * usnje do leta 1831, ko je prodal svoje podjetje, in začel izgotav-Ijati kovalne železne litine. Izgradil je prvo uspešno lokomotivo s cilindri izven ogrodja. V svojih poznih letih se je povrnil k poljedelstvu in uporabil svojo iz-.. •;Vr<-t pridelovanje novih vrst jagod. Neka vrsta rdečih jagod še vedno nosi njegovo ime. Tudi v starosti se je rad mudil v kovačniei in tu iznašel proces za nridobivanje cinka iz njegove rude. S svojimi lastnimi rokami je izgotovil močan teleskop (daljnogled > in mikroskop (drobnogled). Tik pred svojo smrtjo — 1. ISTO — je pripomnil, da ima v jrlavi ! toliko nerazvitih idej za razne iznajdbe. da .bi bilo treba d veli živ-ljenskih dob za njihov razvoj. Leta. 1890 mu je bil postavljen spomenik v enem izmed javnih vrtov v Neivarku, kjer je prebil večji del scojega življenja. TT. 25. novembra 1835. — Andrew Carnegie, kralj jekla, rodil sc je v Dufermline na Škotskem. Kot desetletni deček se je priselil v Ameriko skupaj s svojo družino in je začel takoj delati v tovarni bombaževin za $1 plače na teden. Potem je bil brzojavni sel (messenger bov) v Pittsburghu. Da pomaga za vzdrževanje matere in sester je v svojih prostih urah j delal kot brzojavni reporter za časopise. Zaporedoma je bil po-1 malcnjen do mesta superintenden-ta pittsburškega oddelka Tele-j graph kompanije. Investiral je ne-| koliko denarja, ki si ga je izposodil od strica, v neki sistem spal-j nih vagonov, ki je bil ravnokar J uveden, in tako postavil prvi te- j melj k svojemu poznejšemu o-gromnemu bogastvu. Dividende, ki jih je dobival od svoje prve investicije, je zopet vložil v petro-lejska zemljišča. Tekom Civilne vojne je služil pod vojno upravo kot nadglednik vojaških železnic in vladnih brzojavnih prog. Leta 1862 se je Pennsylvania železnica bavila z eksperimenti v svrlio nadomestitve lesenih mo- j stov z železnimi. Carnegie se je zainteresoval za to in organiziral j podjetje Keystone Bridge Works, j ki je izgradilo prvi železni most • čez reko Ohio. Da poveča dobiček svoje družbe, sklenil je izgotav-ljati svoje lastno . železo in tako vstopil na polje, kjer je rastel z :*azvoiem železarske industrije in postal eden izmed največjih indu-strijalnili vladarjev vseh časov. Njegovo prvo podjetje na tem polju je bila žele-ama Union Iron j Mills.. Prvi železarni oziroma je- gastva. Njegovi darovi za javne s vrhe so glede skupne svote prekosili one vsakega drugega A meri POGOVOR l MOHAMEDOM Slavnega francoskega zgodovi-kanca. Bil je jako sistematičen s I narja du Camp je povabil nekoč U-svojimi darovi; daroval je navad- ceni kemik Tessie k špiritistični seji. Rekel mu je. da bo vsaj en- Bazscdb&v procesu proti ponarejevalcem francoskih frankov. no ob pogoju, da so obdarovana občina ali ustanova sama prispela svoj delež za dotično svrho. Najprej se je spomnil svojih uslužbencev in j »oda ril $4.000,000 za pokojninski sklad. S to izjemo on ni nikdar obdaril poedincev, marveč krat videl, da imajo špiritisti prav. Zbrani so bili, cela vrsta je sedela okrog majhne mizice. Du Camp je izrazil željo, da bi se rad pogovarjal z duhom Mohameda. Ni trajalo dolgo, dvakrat je poti-- le znanstvene ustanove, vseučili-j kalo. znamenje, da je duh Molia- šča. tehnične šole in knjižnice. Carnegieva največja poedina daritev je pittsburška šolska u-stanova Carnegie School of Technology. kateri je podaril 2o milijonov dolarjev. Škotskim vseučiliščem je podaril deset milijonov. Leta 1004 je ustanovil Carnegie Hero Fund z darom petih milijonov: svrlia tega sklada je oh-darjevati one. ki so 7 lastno nevarnostjo rešili življenje drugih, in podpirati družine onih, ki so pri tem žrtvovali svoje žil vi jen je. Leto kasneje je podaril en miljon za enak sklad na Francoskem in $1.500.000 na Nemškem. Slični "junaški skladi'' so bili ustanovljeni tudi v drugih deželah: na Angleškem. Danskem. Norveškem, Švedskem. Nizozemskem, v Italiji, Švici in Belgiji. L. 1905 je z darom *1.1,000.000 ustanovil sklad za podpiranje učitelj-stva. Carnegie Foundation for the Advancement of Teaching. Dohodki tega sklada se uporab-; ljajo za podpore in pokojnine u-čiteljev visokih Šol. Drug sklad je Carnegie Institute v Washing-tonu. Njegova svrlia je pospeševanje izvirnih raziskav 11a polju rastlinoznanstva, pomorske biologije. zvezdoznanstva. zgodovine in drugih predmetov. Za 2811 knjižnic Sirom sveta je potrošil čez f>0 milijonov dolarjev. Zgradil jo tudi palačo za mednarodno razsodišče. Carnegie je umrl v avgustu leta 1919. meda pripravljen pogovarjati se. Du Camp ga vpraša, zakaj morajo mekanški romarji pokopati od-rezke nohtov in las v dolini Mena. Odgovor je bil še dosti povoljen. Potom pa prosi dn Camp, naj mu odgovori duh Mohamedov na eno najkočljivejših vprašanj islamske vere in sicer brez vseh ovinkov. Dvakratno trkanje je reklo, da ho duh odgovoril. Tedaj pravi du Camp glasno in razločno: — Etneim u etneim jnb-ku kom ? — Mohamed se je izgovarjal na vse načine, a pravega odgovora ni bilo. Vprašanje se namreč glasi: — Dvakrat dve. koliko je* to? — Odgovoriti bi moral arba (štiri 1, če je bil res Mohamedov duh. ker je to materni jezik preroka, arabski. Tessie se po tej ponesrečeni poskušaj i ni več pečal s špiritizmom. Te dni je kraljevska kurija v Budimpešti izrekla zadnjo razsodbo v procesu proti ponarejevalcem francoskih frankov. Mnogi m krivcem so bile znižane kazni, od-nosno omiljene. Tako je bil na pr. pomiloščen princ Windischgratz, ki je prvotno obsojen na štiri leta kaznilnice. Kazen mu je izpre-menjena vnavaden zapor. Xados-syju so odpustili sodniki pol leta ječe. Zapor generala Ilajtsa in polkovnika Kiirza, vodji karfo-grafskega zavoda. je znižan od enega leta na 6 mesecev. ~\i~a lor- ju Geroju je sodišče Odpustilo pol leta ječe in končno so znižali sodniki kazen Windiscligratzovejra tajnika Kabeja od dveli let 111 10 mesecev. Tako bodo madžarski falzifikatorji francoskih bankovcev kmalu zopet svobodni državljani. PRODAJALNA PRI LEAD & ZINC MINES. Kupec mora imeti okrocr $5,000. (Pet tisoč). Dela je za 4 osebe čez leto. pred prazniki pa za 10 do 14 pomagačev: vse angleško. Za več pojasnil pišite na: VARIETTY STOKE. Commerce. Okla: NAZNANILO Društvo Sv. Ane, št. 1 05, KSKJ. bo obhajalo 20 letnico svojega obstanka v nedeljo dne 7. novembra t. 1. Ob tej priliki vabimo vsa društva v Greater New Yorku. ti;r .se naše slavnosti kolikor mogoče polnoštevilno udeleže. Ob 9. uri zjutraj bo peta sv. maša v Slov. župni cerkvi na' St. Marks Pl. Popoldne ob 5. pa v dvorani domača zabava. Manjkalo ne bo pristnih kranjskih klobas, potic in krofov pa tudi za žejne ho najboljše preskrbljeno. Plesalcem bo igral Slovenski orkester iz Brooklyn«. Vstopnina* fiO centov. — O J t 11 O Ji. MINISTER - RUSKI MUŽIK A' svetovni vojni je pol oval enkrat francoski municijski minister Albert Thomas na Rusko, vladal je takrat še car. Thomas je nosi) dolgo brado in dolge lase 111 je bil prava podoba ruskega mužika. Ko je prvič stopil v sobo ruskega ministrskega predsednika — Stuermerja, ga je ta nekaj časa ves onemel gledal. Vizitka mu je rekla, da je Thomas, prikazen pa. da je Rus. — Vi ste vendar pravi mužik in sicer iz gubernije Kostroma. Tam so taki. Drugič so ga imeli pa za popa. Na nekem kolodvoru so bili. vlak se je bil ustavil. Tz gneče se prerije ženica in prosi poveljnika, naj ji vendar pokaže francoskega ministra. — Tukaj je Albert Thomas. — Nikar se ne norčujte iz mene; rndi bi se me iznebili, — pravi ženica. Tedaj se vtakne v pogovor Thomas sam in pravi: — Ljuba moja, prisežem vam. da sem Thomas. — Komaj verjamem. Za popa sem va^; imela. Novi COLUMBIA REKORDI "Napravljeni na nov način." Poskušajte enejja teh električno napravljenih rekordov, pa boste presenečeni. NOVI COLUMBIA JAKO GLASNI (Kot življenje samo.) SLOVENSKI Rekordi. Moški kvartet "-Jadran". U Unč na olu-h >traneh. 2."»('J!) F Zadovoljni Kranjec 7.1«* Prišla ho spomlad 2.">047 I" K11 stareek je živel 7."e Sijaj solneice (»odha Dravske divizije s petjem. ■_'.~or»o F Orjuna naprej! Koračnica 7,">e 'Orlovska koračnica Columbia godbeni kvintet. i'oOol F Vzajemnost. Sot is. 7-V Kukavica. Valček. Ijjra Jahlovic Trio. -•"»"-Is F Na jjostHxIarstvo. I.endlcr 7.V Na kranjskih .uorah. Polka Dva krasna valeka od Leharja. najboljšega skladatelj valčkov tega stoletja. ll! inčev F Vesela vdova. Valček. ? 1:27, T.uksenihuri:. Valček. OPOMBA: To je zadnji dodatek k naši polni zal opri stotih slovenskih rekordov. Poštnim naročilom posvečamo takojšnjo pozornost. NEW YORK BAND INSTRUMENT COMPANY 111 EAST 14th STREET, (blizu Union Square) 243 WEST 34th STREET, (med 7. in 8. Ave.) ZVEČEU ODPKTO I »O t>. JUGOSLOVANSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Ely. Minnesota Edina nepristranska slovenska podporna jednota v Ameriki. Nobeno vmešavanje v verska ali pol i tirna vprašanja. Sto procentov BRATSKA organizacija 7. eno blagajno in enim geslom: VSI ZA E.VEGA, EDEN ZA VSE. Nad sto odstotkov solventna, ima približno devet sto tisoč dolarjev premoženja in sedemnajst tisoč članov v obeh oddelkih. Zavaruje za bolniško podporo, poškodbe in jk>. smrtnimi. ("itajte njeno glasilo "n o v o Dobo", širite pravo bratsvo in pristopajte k pravi bratski podporni organizaciji JSKJ. Osem članov zadostuje za novo društvo. Pišite no pojasnilu na glavnega tajnika: —-Joseph lMshler, Ely, >Iinn. JADRANSKA P0DUNAVSKA BANKA Beograd, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor in Split. ČISTO JU GO SLO VENSKI ZAVOD Delniška glavnica ......................................................Din 120,000,000 Vloge na hranilne knjižice in tekoče račune .......... " 200,000,000 Na vloge plača najugodnejše obresti, nakazila izvršuje najhitreje in najtoenejše. Zahtevajte od Vašega bankirja, da Vam izda vek ali money order tin JADRANSKO PODUNAVSKA BANKA ali pod njeno zaščito na 380 njenih vez in afilaeij v Jugoslaviji. Vaše pošiljke adresirajte": JADRANSKO PODUNAVSKO BANKA LJUBLJANA, JUGOSLAVIJA VELIKA RAZPRODAJA ZA VSAKOGAR! VREDNOSTI ZA SAMO $15.00 ben ameriški "drillmaster", se je rodil v Magdeburgu na Nemškem. Hi! je vojak po poklicu, dosegel v pruski vojski ein generallajt-nanta in bil miljenee pruskega kralja. Po koneu Sedemletne vojne z Avstrijo umaknil se je iz vojaškega življenja. Brezdelja pa se je kmalu'naveličal. Tekom izleta v Pariz ga je franeoski vojni minister opozoril na krasno priliko za vojaškega strokovnjaka, ki . bi uvedel vojaSko disciplino v vrste tfpi^Vfjtbaflili a men Ski h reknitov. daj na $500.000.000. v še večjo in- j dustrijalno kombimteijo — Unitfdj Steel Corporation, ustanovljeno J. Pierpont Mor- od pokojnega gana. Po svojem vpokojenjn je Carne zanimal za vojaško organizacijo J jrie začel vračati občinstvu neko- Takoj je Stetiben skleni! pridni- Združenih držav. J liko svojega nakopičenega bo- Vsakdo naj bi izkorstH to Izborno razprodajo, dokler je Se fas. Takoj naročite to čudovito zbirko, ki je- neizpodbitne vrednosti in je ne morete ktrpCti ni-•kjer drugod i>o tej ceni kot jo mi nudimo, /lamreč samo 56.9S. Zbirka je vredna. $15. To zbirko tvori: 1 krasno i>regrinja!o Zii posteljo in pregrinjalo z«, blazino, napravljeno iz prvovrstnega, muselina, umetni'ko izde'.ano v raznih uzor- cih — pregrinjalo, ki bo jako olepSaJo vašo spalnico — velikost 8Gx»y inčev _ 2 krasni čipkasti blazinio, — velikost 36x42 inčev, — ? fine težke turške brisače _ velike so z barvajTimi robi ter všitlmi robovi. — 1 težak volnast koe, iepo izdelan, gorak, ki bo trajal leta. in leta — 1 dobra snežno belo barvana rjuha, velikost 72x30 inčev--zavoj lo jardov dolgega ginghama. — Ta zavoj je napravljen iz 10 jardov ttbranega ginghama, v dolžinah S do 4 jarde — zavoj, ki bo prav prišel vsaki &osi>o kateri mora iti. k uspehu in nesmrtnosti. Naziranja Petra gotova niso bila neupravičena in velik blagoslov je moralo jwrae-njati izboljšanje kazenskega postopanja, odpravijenje ruske tajne kancelije, ki je na široko odpirala vrata denuncijanstva ter pošilja Ja vsako leto na tisoče in tisoče ljudi v Sibirijo ter boj proti premogovnemu uplivu cerkve. Na drugi strani pa je bilo tudi brezdvomno, da llusija še ni bi-la zrela za te prenagljene reforme in da se je moral narod upirati novotarijam, importiranim iz daljne sovražne Prusije. — Car se je lahko skliceval na svojega starega očeta, Petra Velikega, a vnuk ni imel dovolj moči, da bi z jekleno voljo, z železom in krvjo zdrobil ves odpor. — Justica, — je ponovil Kazumovski, ki se je vedno bolj razvnel, — blodnja, ki ni ne prva, ne zadnja. — Pruska pravica, — se je oglasil Suvalov, — uzor za zakonodajo Petra Tretjega! Voronzov je zrl z veseljem na srd preperelega maršala, kojega korenike so trdno tičale v staroruskih tradicijah, ki je ljubil armado ter sovražil vse novo in tuje. Ugajala mu je tudi ogorčenost grofa Šuvalova, tega sanjača, ki je ljubil svojo Rusijo nad vse. — Vse to sem zaman dopovedoval veličanstvu, — je rekel. — Tolmači so brez moči, — je rekel Suvalov. (Judovič, generalni pribočnik carja, ki je ravno stopil v dvorano, je skušal braniti Petra. — Dosedaj tudi ni bilo boljše, — je rekel. — Ne boj se sodišča, boj se sodnika, — se ne glasi zastonj pri nas. — Dosedaj je bilo vse v najlepšem redu, — je ugovarjal Razu-movski trmoglavo. — Ti. pisač, toliko, ti tajnik, toliko. Ivaj piješ? Žganje, vino, punč? Tvpja žena potrebuje kožuh? Dobro. In proces je bil dobljen. — Ce ni nasprotnik plačal več. — se je smejal Gudovič. — Kdor največ plača, — je vstrajal Kazumovski, — ima naj večjo pravico. To je ruska justica v jedru. Čedne razmere. Napačni pravoreki izključeni. Sredi tega pogovora so se odprla vrata, vodeča v sobe Petra. Orlov je vstopil. — Njegovo veličanstvo, ear, — je rekel z glasom, ki je obvladal vsak šum. Takoj je bil pogovor prekinjen in gospodje so se dvignili. Počasi je vstopil car Peter. v — Tri mesece car, — je rekel mimogrede Orlov. — Predstavljal sem si celo stvar veselejšo. — Vase veličanstvo dela preveč-, — je rekel Orlov spoštljivo. S sklonjeno glavo se je napotil Peter proti prestolu sličnemu stolu, ki je stao na gornjem koncu konferenčne mize. — Sedite, gospoda, — je pozval navzoče nervozno. — Sporočiti vam moram važne stvari, po dolgem, treznem razmisleku. Celi cvet pčiva nam mojih ramenik. Kar je danes, kar je bilo, vi vsi veste: — Rusija, dežela, na kateri leži megla stoletij, — justica, u-praa, armada in cerkve, vse isto močvirje. Gospodje so se spogledali, kot da razumejo. Voronzov se je odkašljal. Njega, kot kancelarja, je zadelo očitanje v prvi vrsti. ^ Hn£S| % SI — Veličanstvo, — je pričel, — dvajset let sem služil pokojni carinji . . . — Vem, ekseelenca, vem. — ga je prekinil car nestrpno. _ Dvajset let je bila ženska igrača za vas, branik proti vsakemu napredku. Sedaj pa sedi na prestolu mož, ki drži vajeti v železnih rokah. — Ruski konji. — je pripomnil Kazumovski s svojim lirešče-čim glasom, — so vajeni mehke roke, da jih vodi, — drugače se rplašijo. — Naj se le splašijo. — je odvrnil Peter ostro. — Rusija je dosti velika. — Da bi se le posrečilo vašemu veličanstvu brzdati jih ob pranem času. — je rekel Suvalov, ki se je komaj obvladal. Oči Petra so zablestele. — Naprej, — je moje geslo. — Hočem si skovati meč. ki ho blestel preko celega sveta. In potem se čuvaj. Danska. Vojvoda IIol- stajnski je vladar v Rusiji ter bo prišel po svojo dedščino. * Spor med carjem Petrom kot vojvodom Ilolštajnskim in Danskim za Šlezvik je bil Rusom brezbrižen, zamoteno vprašanje, brez vsakega stika z Rusijo. Le kancelar je pregledal položaj. Peter Tretji je imel pravico do svoje dedne dežele, katere ni družina Holštajn-Gottorp nikdar opustila. Vprašanje je bilo le. če postopa pametno, da otvori sedaj, po komaj končani vojni s Pru-vjo, vojno proti Danski ter vrže mogoče Rusijo v nepregledna pustolovstva. Nekaj časa je vladal molk. Nato pa se je oglasil Voronzov. — Vojna? Veličanstvo, blagajne so prazne .Vsako leto imamo deset milijonov rubljev dohodkov, holštajnske čete požro velikanske svote in našo armado je treba podvojiti. Dokler pa počiva trgovina, dokler omahuje novčni sistem, dokler bodo trgali upori kmetov državo in dokler bo ustvarjalo vaše veličanstvo preko noči nove postave in uničevalo stare, ne sme Rusijs računati s krediti. Že Montecuecoli je rekel: — Nobenega denarja, nobene vojne. Žito je drago, narod umira od glada . . . Peter se je ozrl vanj s strupenim pogledom. — To je dedščina dobe Voronzove. Drugo pesem pa sem cul žvižgati, ko vam ni ugajal mir s Prusijo. Sploh pa, ekscelenea _ Rekli ste deset milijonov. Koliko spravi narod skupaj na davkih? — Osem in dvajset milijonov, — je odvrnil Voronzov.' Car se je zadovoljno nasmehnil. — In državni izdatki? — Enajst milijonov. — Torej vsako leto milijon rubljev dolgov? — je odvrnil car — Kje pa ostane osemnajst milijonov prebitka? Vorpnzo^ je skomignil z ramama Zakaj bi navajal stvari, ka rih U >i 1 naslon vaian .<1,a.I J.«.!!.*:. ___K__■ 1___' za podkupovanje in da ga je vprašal njegov prijatelj Jegušinski: Ali hoče veličanstvo samo ostati v celi Rusiji? Voronzov pa je bil diplomat ter rekel: — Nikogar ni v prostrani Rusiji, veličanstvo, ki bi se ne vklo-nil volji svojega carja. Brez ladij pa je vojna Danski le polovično ctelo in Rusija potrebuje precej časa, da ustvari brodovje. — Da ustvari? — je zarohnel Peter. — Da, da ustvari, — je ponovil kaneelar mirno. — Brodovje leži kot podrtija pri Memelu, Koenigsbergu in Gdansku. Tri leta je križarilo v vseh viharjih jio Iztočnem morju. Rusija razpolaga danes s petnajstimi jadernicami. a jc brez častnikov in mornarjev. Pristanišče Reval se še gradi in Kronstadt s svojim lesenim pomolom je brez vrednosti. Peter se je ugriznil v ustnico. — Do kedaj je mogoče izpopolniti brodovje? — jc vprašal, oči-vidno razočaran. Kancelar je razmišljal. — Najpreje do julija. — Več kot štiri mesece, — je ugotovil car. — brez dejanja, z osveto v srcu. Naj bo. Prvega julija se prične bojni pohod. Dvignil se je. Molče so sledili ostali njegovemu vzgledu — Ali ima veličanstvo še nadaljna povelja? _ je vprašal Voronzov ledenohladno. — Hvala, — je odvrnil Peter slabe volje. — Do danes sem mislil. da utripajo srca ruskih vojakov glasneje, če jim zadoni v ušesa vojni klic. Suvalov je prebledel. — Ruski voditelji so pogumni pred sovražnikom, a hladni v svetu, — je odvrnil odločno. Peter je zrl ošabno nanj. — Z drugimi besedami, — bolj pametni so kot njih gospod. Oko carja je obviselo na velikem križu Belega orla, katerega ie podelil grofu na dan. ko je zasedel prestol. — Ivan Ivanovi«, vi ste nekoč v odločni uri posegli v moje življenje. To vam daje dolžnosti, a ne pravic. (Dalje prihodnjič.) Ivan Bežnik: Narod, ki izumira, (Nadaljevanje) V Tolminu so odpravili na učiteljišču še zadnje ure slovenskega jezika ter jih nadomestili z drugimi predmeti Sedaj bo ustavljeno še posečanje slovenske knjižnice . . . NAZNANILO. Dne 1!). oktobra je umrla v Virginia, Minn. FRANČIŠKA ŠPEHAR v starosti 45. let in zapustila S otrok v starosti od 2V> do 18 let. Poleg teh zapušča t.udi mene svojega brata in v starem kraju pa 4 brate in 2 sestri. Naj v miru počiva! Iskrena hvala vsem. ki ste jo obiskali na mrtvaškem odru in spremili k večnemu počitku dne 21. oktobra. Žalujoči brat: Frank Hrovatich, Virginia, Minn. POZOR GOSPODINJE Kakor vsako zimo tako tudi letos pošiljam dobre domače KLOBASE, -ŠUNKE, ŽELODCE, PLEČETA in vsako vrstno drugo prekajeno meso. Klobase, šunke, želodci in plečeta so 40?1 funt. poštnine prosto. Za obilo naročil se priporočam Ferdo Jazbec 1561 E. 49th St. Cleveland, Ohio. (Gx 1—6) * Žena. 1 ceni možje trdijo, da se lahko sodi slednji narod ali ljudstvo po tem, kako .stališče zavzema žena pri njih. Če povzamemo Eskime, moramo trditi resnici na ljuibo, da se nahaija ta narod na visoki Stopnji. Žena zmerna jfri: njih zelo važno mesto. Stališče žene pa seveda tudi 1 ni brez senčnih strani. Mož sma tra namreč ■srvojo ženo kot lastrni-no, ki jo je uropal ali kupil od njenih stanšev. Lahko jo sedaj tudi zapodi aili pa zamenja za kako drugo stvar, kakor -si' vzame r primer tudi več žena, če mu dopuščajo razmere. Toda navadno ravna ž njo lepo. Naziranje, da je žena lastnina moža. najdemo pri mnogih drugih narodih, z veliko hujšimi posledicami in gršim ravnanjem kot pri Eskimih, Kakor drugje, tako je tudi pri Eskimih ukoreninjena misel, da ženske niso zmožne za i-sto delo kot moški. Nes je, da nosita hlače oba, mož in žena, tokla delo sta si razdelila med seboj po natančno določenih pravilih. Vse življenje moža se vrši na morju, tu se vrši tudi vse njegovo delo. Ko pa s svojim plenom doseže breg, tedaj preneha njegova briga, zanj. Tu ga namreč že pričakujejo žene, ki mu celo po magajo na bxeg, on pa se sedaj babi samo s kajakom in orožjem ki ga skrbno spravi, plen pa nesejo žene na dom. V prejšnjih časih bi bilo celo sramotno za lovca, da bi se pečal s iplemom nadalje, in tudi še danes je volvče tako. Noben izmed mož - lovcev -se ni v prejšnjih časih iapozabil ta Včasih pomagajo žene tudi pri lovu na tulnje. In sicer tedaj, kadar lovci nažoaiejo tulnje v on Oraane. Havre; Westphalia. Haail tirg; Luctzow. Bremen 3. deccmbra: I*re .. Wilson, Trst. 4 decembra: Pari;, Havre; Leviathan, Cherbourg; Olympic. Cherbourg. 8. decembra: Carina nia, Cherbourg; Mticnchen, Cherbourg. Bremen. 9. decembra: Albert Ballin. Cherbourg, Hamburg. 11. decembra: Majestic, Cherbourg; Republic. Cherbourg. Bremen. 14. dec-mbra: Columbus, Cherbourg, Bremen. 15 decembra: Berengaria. Cherbourg; La Savole. Havre; President llaKl.ng, Cherbourg, Bremen. 22. decembra: Rochambeajj, Havre 27. decembra: Paris, Havre; Olympic, Cherbourg; IVutiK-liland. Cherbourg, Hamburg. 29. decembra: Berlin, Cherbourg, Bremen; Pres. Hoosevelt. Cherbourg, Bremen. 30. decembra: Cleveland, Cherbourg. Hamburg. 1. januarja: Majestic, Cherbourg. 6. Januarja: De Gn-sw. Havre; Hamburg, Cherbourg, Hamburg. 7 Januarja: Martha Washington, Trat. 8. januarja: Berengaria, Cherbourg; France, Havre; Bremen. Cherbourg. Bremen. 12 januarja: Pre« llard.ng. Cherbourg, Bremen. 15. januarja: Paria. Havre; Afjuitania, Cherbourg. 22. januarja: Homeric. Cherbourg; Republic, Cherbourg. Bremen; Stuttgart. Cherbourg, Bremen. 25. Januarla: Pres. Wilson, Trst. 27. januarja: lVtrhambeau, Havre; Tliurinnia, 1 lam burg. 23 Januarja: Majestic. Cherbourg: Prance. Havre; Muenchen, Cherbourg, Bremen. B O Z I C ! KOT PREJŠNJA LETA, SE TUDI LETOS PRIPRAVLJAMO NA VELIK BOŽIČNI IZLLT iz New Yorka proti Havre s parirkom CARMANIA v SREDO, 8. DECEMBRA pod osebnim vodstvom priljubljenega in splošno znanega Mr. S. Vukoviča, uradnika Cunard črte, Slovenci! Nudi se vam prilika, da izpolnite dolgo gojeno željo ter preživite Božič v stari domovini med svojimi so. rodni k i in prijatelji. Prostori, postrežba in kuhinja — vse je najboljša. Privatne kabine za 2, 4, 6 v tretjem razredr* NADA Ij J N I BOŽIČNI IZLET NA BERENGARIA, 15. deccmbra. POD OSEBNIM VODSTVOM MR. A. MARCU S A, člana CUNARD ČRTE. Zasicurajte si prostor sedaj pri kateremkoli naSih agentov, ali pa pilite v maternem jeziku na C U NAR D 25 Broadway LINE New York ^-.NAJCENEJŠA VOŽNJA v JUGOSLAVIJO COSUUCH^ DIREKTNA SMER POTOVANJA Kratka železntika vožnja da doma po zmerni ceni. Odplutje proti Trstu in Dubrovniku: MARTHA WASHINGTON 19. NOVEMBRA — 7. JANUARJA PRESIDENTS WILSON 3. DECEMBRA — 25. JANUARJA Vprašajte za cene ;n prostore v bližnji agentun. PHEUPS BROS., 2 West^t, N. Y ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI. Foreign Language Information Service v New Yorku je izdala priročno knjižico, ki je namenjena onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini ter vsebuje nakratko vse podatke o državljanstvu. Stane 25 centov. V zalogi jo ima knjigarna Glas Naroda, 82 Cortlandt Street, New York City. POZOB SOJAJU1 Prosti pouk glede državljan stve in priseljevanja je vsak Četr tek in petek med I. uro popoldnr in 10. nro rvežer v ljudski iol štv. 62 Hester & Bsaex Street New Yortk City. Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo. S A M 0 6 D N I PREKO ' z ogromnimi parniki na oije PARIS 13. nov. — 4. decembra ROCHAMBEAU — 24. nov., 22 dec. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČA Kabine tretjegra razreda z umivalniki in tekoče vodo za 2. 4. ali 6 oseb. Francoska kuhinja In pijaCa. SreneH J&ie 19 STATE ST . NEW YORK v all lokalni agemje Pozor atateljL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda*. -Si -^'it'-. - I . .