Kolofon Uvodnik Odsev, glasilo obcine Trzin . Na naslovnici Pridih jeseni v Trzinu Fotografija: Zinka Kosmac Glavna in odgovorna urednica: Vesna Sivec Poljanšek, trzin.odsev@gmail.com Uredništvo: Tanja Bricelj, Tanja Jankovic, Nataša Pavšek, Miha Pavšek, Majda Šilar, Dunja Špendal Redni avtorji prispevkov: Matjaž Erculj, Janez Gregoric, Andrej Grum, Boštjan Gucek, Marko Kajfež, Dušan Kosirnik, Barbara Kopac, Zdenka Kopac, Brigita Ložar, Alenka Marjetic Žnider, Marjetka Pajk, Katja Rebolj, Zoran Rink Avtorji fotografij: Tanja Bricelj, Natalija Nataša Frelih, Tanja Jankovic, Barbara Kopac, Zinka Kosmac, Miha Pavšek Lektoriranje: Darja Tasic Tehnicno urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: IR IMAGE, d. o. o. Oglasno trženje: IR IMAGE, komunikacijska agencija, d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik Telefon: 01/ 83 96 400, Faks: 01/ 83 96 411 E-mail: info@ir-image.si Glasilo izhaja enkrat mesecno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplacno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 Oktobrska številka bo izjemoma razširjena, zato izide v cetrtek, 25. oktobra. Gradivo zanjo oddajte najkasneje do 8. oktobra 2018. Prispevke pošljite v elektronski obliki na naslov uredništva: trzin.odsev@gmail.com. V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja nenarocenih prispevkov. Obcina Trzin Spletna stran: w w w.trzin.si E-mail: info@trzin.si Telefonske številke: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 Uradne ure: Ponedeljek: 8.0 0 – 14.00 Sreda: 8.0 0 – 13.0 0 in 14.00 – 18.00 Petek: 8.0 0 – 13.00 Informacije o prireditvah in dogodkih v obcini Trzin so na voljo tudi v obcinskem informativnem središcu na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. Pogled z distance Saj poznate nasvet, da se je treba vcasih, ko smo v kakšno stvar tako zelo vpeti, da sploh ne vidimo izhoda iz nje, preprosto malo odmakniti in na vse skupaj pogledati s primerne distance?! To priporocilo nam pride prav marsikdaj. Ravno v teh dneh sem, de­nimo, poslušala predavanje, ki ga je priznana strokovnjakinja za med­osebne odnose in kakovostno življenje namenila (predvsem) staršem otrok, ki so se znova vrnili v šolske klopi. Med drugim je poudarila, naj starši nehamo ocenjevati svoj podmladek samo po ocenah, ampak naj s primerne distance in z njo povezano razsodnostjo pogledamo, v cem je otrok najboljši, kje so njegovi potenciali in pri cem ga je vredno še bolj spodbujati. Tako se bo lahko razvijal v zdravo in srecno osebnost, ki se bo v življenju znala osredotociti na pozitivne plati, jih še dodatno negovati in širiti, vse drugo, kar seveda prinese s sabo tudi (šolski) vsak­danjik, pa bo zmogel reševati mnogo manj stresno in z vec dobre volje. Tak pogled z distance zagotovo dela cudeže tudi na drugih podrocjih … Vcasih lahko povzroci cudež že samo hipni odmik iz domacega okolja in od vseh malenkosti, ki jih to odslikava. Ko se potem znova vrnemo k vsemu znanemu, se pogosto zgodi, da nekatere stvari vidimo drugace, iz druge perspektive. In to samo zaradi distance! Distanca nedvomno spreminja poglede in prepricanje tudi takrat, ko se zdi, da je prav, da za vsako ceno vztrajamo pri svojem. A najmodrejši – tako pravijo že stari ljudje, ki jim je vredno prisluhniti – so pravzaprav tisti, ki znajo kdaj tudi stopiti na stran in se malce odmakniti od vsega hipno vrocega. Ali pa znajo ob vsem skupaj celo modro (po)molcati. Kajti pogosto se izkaže, da znajo biti stvari že cez cas cisto drugacne. Ne zato, ker bi se tako drasticno spremenile same po sebi, temvec ker mi sprevidimo, da prinaša distanca pravzaprav (tudi) obilo dobrega. Za nas in posredno tudi za druge. Glavna in odgovorna urednica Vesna Sivec Poljanšek Skupna obcinska uprava obcin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravce, Vodice »Medobcinski inšpektorat in redarstvo« Mengeška cesta 9, 1236 Trzin E-mail: inspektorat@trzin.si Telefonska številka: 01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 Uradne ure: Ponedeljek: 9.0 0 – 11.00 Sreda: 9.0 0 – 11.00 Obcinske novice Intervju z županom Petrom Ložarjem Ponosen na številne uspešno izpeljane projekte Po poletnem odmoru smo se na zacetku delovne jeseni znova srecali s trzinskim županom in se pogovorili omarsicem. Med drugim tudi o nekaterih obcinskih projektih, ki so se odvijali sredi sicer pregovorno ležernegapoletja, o aktualnih dogodkih, povezanih z gradnjo doma za zašcito in reševanje, malo pa tudi o županskemmandatu, ki se prav zdaj pocasi izteka. • Sredi poletja se je zacela dolgo pricakovana obnova šolskega športnega igrišca. Napovedano je bilo, da bodo dela koncana do zacetka šole. So se izvajalci držali rokov? Verjetno bodo dela koncali malo po predvidenem roku; vedno, ko od­preš neznan teren, se lahko namrec zgodi tudi kaj nepricakovanega. To smo predvideli in upoštevali že v projektu, ker pa si želimo, da bi bilo delo res dobro opravljeno, se bo vse skupaj malce zavleklo. Pozna se namrec, da je letošnje leto »gradbeno« leto – po vsej državi se na veliko gradi in prenavlja, zato je težko dobiti izvajalce. Tako smo na rokome­tnem igrišcu po prenovi ugotovili, da podlaga ni dovolj kakovostna, iz­vajalca pa zato zdaj caka še sanacija, a ne vemo, kdaj bo to opravil. Vse drugo je na sreco teklo po nacrtih, igrišce je zdaj povsem prenovljeno. • Kaj konkretno ste prenovili na njem? Igrišci za odbojko in košarko imata nov tartan, prenovljena je tekaška steza, tlakovali smo okolico proge, da se na tekaško stezo ne prenaša zemlja z zelenice, popolnoma smo prenovili celotno opremo na igrišcu, od mrež in košev do golov. Razsvetljavo pa smo uredili že pred dvema letoma, tako da je igrišce zdaj res v celoti urejeno. Preprican sem, da ga bodo tako šolarji kot rekreativni športniki z veseljem uporabljali. • Poleti je bilo dokoncno urejeno tudi še zadnje krožišce v indu­strijski coni, pri piramidi. Kakšni so odzivi obcanov in obisko­valcev cone? Zelo pozitivni, saj smo z vsemi tremi na novo urejenimi krožišci zelo izboljšali potek prometa, sploh v predelu ulic Peske in Špruha. V tem koncu cone imamo najvec prebivalcev – v drugih delih so namrec pre­težno podjetja, kamor ljudje sicer dnevno prihajajo (in odhajajo), vendar tam ne stanujejo –, zato smo, logicno, želeli hitrost vožnje tam cim bolj zmanjšati oziroma jo omejiti. Spodnje krožišce, pri piramidi, pa je pripo­moglo k temu, da promet zdaj lepo tece – tako v coni kot predvsem pri izhodu iz nje, kjer so bili prej nenehno zastoji. S tem smo naredili nekaj dobrega tudi za okolje, saj se je zmanjšala kolicina izpušnih plinov, manj pa je tudi negodovanja in živcnosti zaradi zastojev. Lahko recem, da so krožišca eden boljših, in to tudi nujnih obcinskih projektov. • Precej ulic v Trzinu je bilo cez poletje razkopanih zaradi pre­nove dotrajane komunalne infrastrukture. Ste zaradi tega na obcino prejeli kakšno pritožbo? Ne, pa tudi izvajalci so nam šli zelo na roko, tako da niso bile ulice zaradi del skoraj nikjer popolnoma zaprte. Morda se kak dan res ni dalo priti do hiš, a je vse teklo dokaj brez težav. Seveda pa zahtevajo takšni projekti svoj cas: vcasih slišim pritožbe obcanov, na primer, zakaj se ni na ulici že deset dni nic premaknilo. A vedeti moramo, da je treba po koncanem polaganju novega odseka vodovoda opraviti tlacni preizkus in potem še neke vrste sterilizacijo, tako imenovani »klor-šok«. Najbolj nespametno bi bilo po zamenjavi vodovoda na hitro položiti asfalt, po­tem pa bi ugotovili, da dela niso bila dobro izvedena, in bi bilo treba ulice ponovno razkopati. V takšnih situacijah je pac treba zato malo potrpeti. Pri najvecjem letošnjem projektu, projektu sanacije Mlakarjeve ceste od banke do vrtca, pa bomo šli v prenovo šele zdaj, v jesenskem casu, ko bodo izvajalci manj zasedeni in bo zaradi tega cena del nižja, okvirno za 20 odstotkov. Težava pa je, ker je vrtec jeseni že polno zaseden, za­posleni hodimo v službo ... A ker bomo s to prestavitvijo del na jesenski cas prihranili kar nekaj deset tisoc evrov, upam, da bodo obcani našo odlocitev razumeli. • Kje naj Trzinci v tem casu pušcajo avtomobile, ko bodo vozili otroke v vrtec? Uredili bomo obvoze po stran­skih ulicah; cesta ne bo v celoti zaprta. Dostop do vrtca bo nekaj casa morda res slabši, po maka­damu, in morda bo kak dan ulica tudi popolnoma zaprta. A obvozi bodo, zagotovo. Ob tem pa že zdaj apeliram tudi na stanovalce v teh stranskih ulicah, ki so sicer vajeni manj prometa, naj v tem vmesnem obdobju malce potrpijo, saj gre za skupno dobro. Racunamo, da naj bi v prihodnjih desetih letih sanirali vse trzinske ulice, tudi v novem delu. • Koliko ste jih prenovili do zdaj? Smo nekako na dobri cetrtini. Vodovodno napeljavo smo v starem Trzinu že bolj ali manj povsem obnovili, zato se bodo dela v prihodnje odvijala predvsem v predelu Mlak. Medtem pa bomo morali zaceti raz­mišljati tudi o prenovi industrijske cone, kar bo precejšen zalogaj. Ker je cona najnovejši del Trzina, tam za zdaj še nimamo težav s komu­nalno infrastrukturo, nekaj povsem drugega pa so tamkajšnje ceste, saj so ves cas zelo obremenjene. Prav zato bomo morali na dolocenih odsekih že zaceti razmišljati o prenovi. Seveda sproti saniramo naj­nujnejše, a v mislih imam celovito sanacijo cone, ki nas caka, recimo, v roku desetih let. Ciklus obnavljanja trzinskih ulic se je zacel leta 2014, ko smo dobili tako imenovana omrežninska sredstva, cesar prej ni bilo. Lahko za­trdim, da jih uporabljamo zelo preudarno in v splošno korist. Ce smo presodili, da so kakšni projekti predragi, se del raje sploh nismo lotili ali pa smo jih odložili, z njimi malo pocakali. Tako je bilo, denimo, lani s šolskim igrišcem, ko na razpisu za prenovo nismo dobili ustreznega iz­vajalca. Vse skupaj smo raje prestavili na letos, ko smo naposled dobili ustreznega in tudi cenovno ugodnega izvajalca. • Ko sva ravno pri sredstvih, me zanima, kako je z evropskimi sredstvi za obnovo vseh igral na obcinskih igrišcih. V zadnjem intervjuju ste omenili, da jih boste poskušali pridobiti cez pole­tje … Ta hip pripravljamo dokumentacijo, s katero se bomo prijavili na raz­pis. Mislim, da bomo uspešni, a preden dobimo odgovor, bo tu že leto 2019. Žal se vse to odvija res pocasi. Po drugi strani pa moram povedati, da nam je v tem casu uspelo kupi­ti štiri hektarje zemljišc ob športnem parku v Mlakah, odkupili smo tudi zemljišca z igrišci med šolo in bloki. Zemljišca so bila namrec še vedno v lasti podjetja Kraški zidar v stecaju. S tem smo zavarovali ta zelo pomembni zeleni predel okrog blokov. V prostorskih nacrtih je bilo sicer jasno oznaceno, da gre tu za zeleno obmocje, je pa vendarle boljše, da je lastnik tega obcina. • Torej lahko zagotovite, da se tam ne bo nikdar nic gradilo? Ne, dokler sem jaz župan, se zagotovo ne bo in mislim, da bi na mo­ Obcinske novice Medgeneracijska delavnica ob Pšati V nedeljo, 12. avgusta, je zavod REVIVO v okviru projekta EVREKA skupaj z društvom Šola zdravja or­ganiziral medgeneracijsko delavnico v športnem parku Mengeš, z naslovom Ocena ekološkega stanja, in popis pregrad na reki Pšati. Projekt EVREKA poteka pod okriljem lokalne akcijske skupine (LAS) v okviru razpisa Za mesto in vas, ki ga financira Evropski sklad za regionalni razvoj. V prvem delu medgeneracijske delavnice smo z udeleženci – naj­mlajša je štela le 3 leta, najstarejši pa nekaj manj kot 80 – dolocili, v kateri kakovostni razred se po metodi RCE (obrežje, struga in okolje) uvršca Pšata, si zapisali morfološke in fizikalne znacilnosti reke in spoznali aplikacijo Barrier Tracker. Po analizi rezultatov so udeleženci ugotovili, da dosega vzorcni od­sek reke po metodi RCE najnižjo oceno, ki jo po tej metodi lahko dolo­cimo, iz ekomorfološkega vidika pa to pomeni, da je potrebna popolna obnova recne struge. Menimo, da je glavna težava proucevanega od­seka pomanjkanje obrežne in vodne vegetacije. V drugem delu delavnice pa smo predstavili razlicne metode vzor­cenja. Najvec pozornosti so pritegnile ribe (navadni globocek, mrena, pohra, klen in pisanka), žuželke (larve mladoletnic in kacjih pastirjev), vrtincarji in alge. Udeleženci delavnice so žalostni ugotovili, da nekoc tako pisane travnike, tako polne cvetic, ob strugi danes nadomešcajo sestoji tujerodnih invazivnih rastlin, kot so žlezava nedotika, japonski dresnik in enoletna suholetnica. Na izbranem odseku Pšate so udeleženci z aplikacijo Barrier Tracker identificirali tudi tri pregrade in jih vnesli v evropski atlas pregrad, po delavnici pa so poudarili, da smo presegli njihova pricakovanja. To nam daje zalet za prihodnje aktivnosti. Vse zainteresirane vabimo, da si ogledate našo spletno stran www. evreka.si, pa tudi našo Facebook stran, kjer vas bomo sproti obvešcali o prihajajocih aktivnostih. . Eva Horvat, Zavod Revivo, foto: Daniel Jehart Ogled sedimenta v strugi Prikaz elektro ribolova Novosti in aktualno dogajanje na obcini • Obcina Trzin obvešca, da bo na obcinski spletni strani www.trzin. si in v Uradnem vestniku Obcine Trzin 24. septembra objavljen javni razpis za dodelitev štipendij za dijake in študente za šolsko/študij­sko leto 2018/19, in sicer za nadarjene, za manj premožne in štipen­dije za športnike. Rok za oddajo vlog je 23. oktober 2018. • Obcina Trzin tudi v novem šolskem letu, 2018/19, sofinancira vo­zovnice IJPP za dijake in študente iz obcine Trzin, in to v vrednosti 15 odstotkov cene mesecne, polletne ali letne vozovnice. Pri nakupu vozovnice pa je subvencijo mogoce uveljavljati samo na prodajnih mestih družbe Arriva Kam-bus – na avtobusni postaji v Kamniku in v poslovalnici Alpetourja v Domžalah. Dijaki in študenti, ki bodo vozovnico kupili na drugih prodajnih mestih, pa lahko subvencijo uveljavijo naknadno, vendar samo v mesecu nakupa vozovnice. Vec informacij glede vozovnic IJPP na spletni strani Kam-busa www. kam-bus.si. • Na spletni strani Obcine Trzin www.trzin.si je odprta podstran, na­menjena mladim. • Obcina Trzin se je pridružila vseslovenski akciji Nacionalni mesec skupnega branja 2018 in postala ena od 45 podpornikov projekta. V okviru tega je župan vsem prvošolcem podaril knjigo in zloženko s povabilom k vpisu v knjižnico; clanstvo v knjižnici je za otroke in mla­dostnike do starosti 18 let brezplacno. Nacionalni mesec skupnega branja so zasnovali Bralno društvo Slovenije, društvo Bralna znacka Slovenije – ZPMS, Društvo slovenskih pisateljev, Mariborska knjižni­ca, Mestna knjižnica Kranj, Mestna knjižnica Ljubljana, Slovenska sekcija IBBY, Združenje slovenskih splošnih knjižnic in Zveza bibliote­karskih društev Slovenije, poteka pa od 8. septembra do 8. oktobra. Cilj pobudnikov je povezati vse, ki spodbujajo branje, z namenom dviga bralne kulture in bralne pismenosti vseh prebivalcev v Sloveniji in slovenskem zamejstvu in tudi Slovencev po svetu. Vzpostavljen je bil tudi spletni dogodkovnik, v katerem bodo objavljeni razlicni bralno-spodbujevalni dogodki in prireditve za otroke in mlade, za družine, za odrasle in za strokovne delavce. . Obcina Trzin Obcinske novice V Domžalah kmalu obmocni center za socialno delo 1. oktobra bo v Sloveniji zacelo delovati 16 obmocnih centrov za socialno delo, in sicer bodo nastali s spojitvijo dosedanjih 62 centrov. Dosedanji pa ne bodo ukinjeni, pac pa bodo reorganizirani v enote novonastalih obmocnih centrov. Vlada je konec aprila sprejela pravne podlage za reorganizacijo do­sedanjih centrov za socialno delo. Novi obmocni centri bodo poslovali na svojem sedežu in tudi zunaj njega, v svojih enotah – na lokaciji dosedanjih centrov. Center za socialno delo Domžale bo po novem deloval kot obmocni Center za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod, s sede­žem v Domžalah, v Masljevi ulici 3, in tudi v treh enotah, na naslovih sedanjih centrov za socialno delo, ki postajajo z dnem spojitve njego­ve enote. Centri za socialno delo Domžale, Kamnik in Litija bodo tako od 1. oktobra spojeni v nov pravni subjekt. Vlada je za te novo ustanovljene centre imenovala tudi 16 vršilcev dolžnosti direktorja in jih pooblastila, da do imenovanja direktorjev opravljajo naloge za pripravo delovanja centrov ter organizirajo in vo­dijo strokovno delo centrov in njihovo poslovanje. Vršilka dolžnosti direktorja za obmocni Center za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod je Danica Kolšek; kot vsi drugi vršilci dol­žnosti direktorja je bila imenovana za dobo enega leta, od 1. julija 2018 do 30. junija 2019. Centri Domžale, Kamnik in Litija bodo poslovali do 30. septembra kot samostojni javni zavodi, s 1. oktobrom pa bo njihove pogodbe­ne obveznosti prevzel Center za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod. Za uporabnike storitev centra reorganizacija ne prinaša nobenih sprememb. . Center za socialno delo Domžale Poskusno sodelovanje s portalom Moja obcina Kje dobite najboljše in najhitrejše informacije o dogodkih v naši obcini? Iz Odseva, od sosede, na prireditvah vašega društva, mor­da na spletni strani ww w.trzin.si ali morda kje drugje na spletu, na Facebooku …? Vedno vecjega pomena spletnih novicarskih por­talov se zavedajo tudi na Obcini Trzin, zato so v poletnih mesecih zaceli poskusno sodelovati s portalom Moja obcina. Gre za spletni por tal, ki na za Trzince zanimivem naslovu www.mojaobcina.si/tr­zin/ omogoca prijavo na e-novice, komentiranje novic in posredo­vanje informacij o dogodkih in drugih vsebinah, vrednih novinarske pozornosti. Kot je povedal župan Peter Ložar, so novice objavljene v sodelovanju z obcino, in sicer po principu, da se objavijo vse no­vice z obcinske spletne strani, dodajajo pa se lahko tudi še drugi prispevki. »Po polletnem testnem sodelovanju, ki je za obcino brez­placno, se bomo odlocali o nadaljnjih korakih,« je povedal župan. . Besedilo in fotografija: Tanja Bricelj Na kratko o zadnjih obcinskih sejah Zadnja obcinska seja pred pocitnicami je bila 20. junija, prav na dan izida junijskega Odseva, zato porocamo o njej zelo na kratko šele v tej številki. Na 27. redni obcinski seji so svetniki znova obravnavali zelo veliko tem. Za zacetek so se dotaknili pokopališkega reda in možnosti za raz­tros pepela pokojnikov, spregovorili so o varnosti v obcini pa o akciji Ocistimo Trzin 2018 ter prisluhnili porocilu akcijskega nacrta lokalnega energetskega koncepta. Razpravljali so o možnosti soglasja k razpore­ditvi presežka prihodkov nad odhodki OŠ Trzin in o pravilniku obcinske­ga štipendiranja, prisluhnili porociloma o uresnicevanju letnega pro­grama športa in kulture za leto 2017, se dotaknili odlokov o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa (2. obravnava) ter odloka o turisticni taksi pa tudi predlogov rebalansa in proracuna (2. obravnava), sprejeli so sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje in obravnavali še nekaj drugih aktualnih tem. Kot vedno pa je bil cas namenjen tudi vprašanjem in pobudam obcinskih svetnikov. Po poletnem odmoru so se svetniki znova zbrali ob koncu poletja, 22. avgusta, na 6. izredni seji, ko so imeli na dnevnem redu zgolj eno toc­ko – po odstopu Tatjane Ivic, namestnice predsednice trzinske obcinske volilne komisije, so za novo namestnico komisije izvolili Nino Bogataj. Z vsemi podrobnostmi z obeh sej se lahko seznanite na spletni stra­ni Obcine Trzin. . Vesna Sivec Poljanšek Trzin, najbolj razvita slovenska obcina Med 212 slovenskimi obcinami dosega najvišji koeficient razvitosti prav naša obcina, takoj za njo pa sta še dve sose­dnji oziroma bližnji obcini, Domžale in Komenda. Gre za koeficient, s katerim se doloca, v kolikšni meri bodo obcinske investicije sofinancirane iz državnega pro­racuna. To, da je Trzin po izracunih ministr­stva za finance najbolj razvita slovenska obcina, nam je lahko v ponos, posledicno pa to pomeni, da kot edina obcina v Sloveniji ni upravicen do sofinanciranja iz državnega proracuna. Trzin je dosegel koeficient razvitosti 1,45; za primerjavo povejmo, da je naslednja na lestvici obcina Domžale, s koeficientom 1,34, naj­slabše raz vita obcina, Hodoš, pa ima koeficient 0,37. Povprecno raz­vitost slovenskih obcin pomeni srednja vrednost 1,00. Trzin spada po razvitosti slovenskih obcin v sam vrh že vse od leta 2009, odkar se ta koeficient izracunava. V zacetku septembra je STA porocala o razlagi ministrstva za jav­no upravo, da koeficient razvitosti ni namenjen za vrednotenje po­ložaja razvitosti obcin, ampak le za dolocanje deleža sredstev, ki ga lahko obcine prejmejo od države. . Besedilo in fotografija: Tanja Bricelj Obcinske novice Slavnostna pocastitev državnega praznika in obletnice bitke v Trzinu Uro pred slavnostno proslavo prav na dan državnosti, 25. junija, so ob spremstvu castnih gostov Janeza Gregorica, predsednika Ob­mocnega združenja veteranov vojne za Slovenijo (OZ V VS) Domžale, Bojana Koncana, v casu osamosvajanja nacelnika 55. Obmocnega štaba Teritorialne obrambe Domžale, in Janeza Portirja, predsedni­ka Policijskega veteranskega društva Sever – Specialne enote, ter praporšcakov in Pihalnega orkestra Bežigrad slavnostno položili venec k spominski plošci na nekdanji Lotricevi hiši ob mostu cez Pšato, vzidani v spomin na bitko v Trzinu. Med vojno za samostojno Slovenijo, leta 1991, je prišlo prav tu, v Trzinu, do enega najhujših spopadov med slovensko teritorialno obrambo in policijo in oklepno enoto jugoslovanske vojske iz vrhniške vojašnice. Zatem je pred dvorano trzinskega kulturnega doma zaigral Pihalni orkester Bežigrad in ob prihodu castnih gostov z velicastno glasbo poudaril pomembnost prireditve. Lokalne volitve 2018 Lokalne volitve 2018 bodo v nedeljo, 18. novembra, torej še pred izidom novembrskega Odseva, zato bo že oktobrska številka glasila namenjena predvolilnim oglasom posameznih kandidatov za župana in strank oziroma list, ki bodo kandidirale na volitvah. V izvlecku iz sklepa, sprejetega 25. aprila, na 26. redni obcinski seji, lahko preberete pogoje za objavo, ob tem pa je treba upoštevati: • Brezplacni polstranski oglas, do katerega so po odloku o za­gotavljanju obvešcanja javnosti upraviceni županski kandidati oziroma stranke, ima lahko najvec 2500 znakov (s presledki), z dodano fotografijo. Ce bo polstranski oglas objavljen brez fotografije, lahko ima do 3000 znakov s presledki. • Celostranski oglas lahko ima najvec 5000 znakov (s pre­sledki), z dodano fotografijo, oziroma najvec 6000 znakov s presledki, brez fotografije. Ob neupoštevanju te omejitve bo uredništvo oddana besedila za oglase skrajšalo. Oktobrski Odsev bo prav zaradi teh predvolilnih oglasov izjemo­ma razširjen in bo izšel malo kasneje, kot izhaja sicer, v cetrtek, 25. oktobra. S tem pa je za kandidate in stranke podaljšan rok za oddajo predvo­lilnega gradiva, in sicer je v sklepu prvotno doloceni rok 8. v mesecu (oktobru) za oddajo tovrstnih oglasov podaljšan do petka, 12. ok­tobra, do 11. ure – oglase sprejemamo na elektronskem naslovu uredništva Odseva trzin.odsev@gmail.com. Oglasi, ki bi prispeli po tem terminu, ne bodo objavljeni. Proslava v dvorani se je zacela s slovensko himno združenih pev­skih zborov društva upokojencev Žerjavcki Trzin in društva Komenda, ki velja za enega najboljših upokojenskih pevskih zborov v Sloveniji. Vrhunec proslave pa je bil trenutek, ko je predsednik Policijskega veteranskega društva Sever – Specialne enote Janez Portir v za­hvalo za ohranjanje spomina na bitko v Trzinu izrocil bronasti znak društva Sever županu naše obcine Petru Ložarju. Slavnostni govornik Jože Kosmac, predsednik trzinske sekcije OZV VS Domžale, je na kratko opisal potek dogodkov tistega dne in poudaril, da policijska veteranska društva Sever in obmocna zdru­ženja veteranov vojne za Slovenijo skrbijo za ohranjanje spomina na dogodke, ki smo jim bili prica v letih 1990 in 1991, zavedajo pa se, da brez pomoci okolja, kjer delujejo, sama tega ne bi zmogla. V kulturnem programu so nam dušo pobožali mehki z voki citer sester Neli Kos Zidar in Karmen Kos iz Trzina, naši znani recita­torki Ada Lovše Mušic in Olga Stopar sta obcuteno podali nekaj misli naših pesnikov o do­movini, z nastopom pa je vecer obogatila tudi folklorna skupina Ponikve. Ob koncu te prelepe slovesno­sti nam je njena povezovalka in avtorica scenarija Helena Ogo­relec namenila še nekaj toplih misli in modrosti, prežetih z do­movinskimi custvi. . Dunja Špendal, foto: Zinka Kosmac Izvlecek sklepa o pogojih za objavo predvolilnih oglasov V casu volilne kampanje, ki jo terminsko uradno napovedo na državni ravni, je v glasilu Obcine Trzin Odsev, v številki, ki izi­de pred volitvami, mogoce brezplacno objaviti predvolilni oglas posameznega kandidata za župana ali stranke oziroma liste, ki kandidira na volitvah. Brezplacni oglas se objavi na površini ene polovice notranje strani v Odsevu v za to posebej namenjeni rubriki, oznaceni kot Volitve 2018. Ce želi stranka ali posamezni kandidat za župana v Odsevu objaviti vecji oglas od dogovorjene ene polovice (1/2) strani, se površina, ki presega to velikost, placa po veljavnem ceniku za placane oglase, kot ga doloca Obcina. Ce pri stranki ali listi ob kandidatih za svetniška mesta kandidira tudi kandidat za župana, imajo vsi skupaj na razpolago celo stran za brezplacno objavo predvolilnega besedila. Vse dodatne objave predvolilnih clankov se placajo po veljav­nem ceniku za narocene oglase. Razporeditev oglasov posameznih strank/list in kandidatov za župana (zaporedje in lega v glasilu) se izžreba v prostorih Obcine Trzin in se pri objavi dosledno upošteva. V našem kraju V znamenju slovenske tradicije in argentinskega temperamenta Živahni ritmi, nasmejani slovenski folkloristi in temperamentni argentinski plesalci so 28. junija v telovadni­ci trzinske šole navduševali gledalce z dveurnim plesno-glasbenim spektaklom v okviru 17. mednarodnega folklornega festivala Trzin 2018. Prireditev Folkart v Trzinu, ki v casu mariborskega festivala Lent vsako leto gosti folkloriste iz Slovenije in tujine, je pod pokroviteljstvom Obcine Trzin kot vedno organiziralo trzin­sko turisticno društvo Kanja v sodelovanju z Narodnim domom Maribor, povezoval pa jo je Franci Peternel. Po uvodni predstavitvi vseh nastopajocih – letos so bile to štiri skupine iz Slovenije in ena iz Argentine – in pozdravnem nagovoru so parket najprej zasedli temperamentni argentinski plesalci tanga iz skupine Asociación Artístico Cultural de Tango y Folclore Nue­stras Raíces/Naše korenine. Ta 40-clanski ansambel vkljucuje poleg plesalcev tudi glasbenike, med njimi pa sta tudi dve clanici s slovenski­mi koreninami. Skupina prihaja iz tretjega najbolj naseljenega mesta v Argentini, pristaniškega mesta Rosario, ki leži ob reki Panama in slovi tudi po tem, da je rojstno mesto nogometnega virtuoza Lionela Messi­ja. Je pa tudi rojstno mesto argentinske zastave, kot so mi ponosno po­vedali. Skupina deluje že 15 let, v Sloveniji pa je gostovala tokrat prvic. Temperamentni plesalci so s svojim plesom in glasbo predstavili bo­gato kulturno dedišcino Argentine, dežele, ki je mešanica domorodcev, sužnjev in priseljencev iz Evrope. Po pripovedovanju vodje ansambla imajo v Argentini prav zaradi tako pisane sestave prebivalstva kar 80 razlicnih ritmov, glavno poslanstvo tega ansambla pa je predstavljanje kulturne dedišcine razlicnih argentinskih regij po vsem svetu. Gledalci v polni trzinski telovadnici so lahko obcudovali plesno tra­dicijo tako argentinskih pastirjev/gavcev in temperamentni in strastni tango, ki izvira iz revnih cetrti Buenos Airesa, kot tudi plese preostalih predelov te velike južnoameriške države. Temperamento, strastno in barvito predstavitev nasmejanih argentinskih plesalcev so gledalci na­grajevali z bucnim aplavzom. V nadaljevanju so se na parketu predstavili še folkloristi domace fol­klorne skupine Trzinka, tako veterani, ki letos praznujejo desetletnico delovanja, kot clani, ki jih je povezala ljubezen do plesa in ohranjanja ljudskega izrocila. Nastopila je tudi mlada obetavna mladinska folklor­na skupina iz Mengša, ki namenja posebno pozornost plesom, pesmim in obicajem svojega kraja in njegove okolice, vendar so tokrat predsta­vili ples z drugega konca države, iz Razkrižja. Srbsko plesno in glasbe­no izrocilo in izrocilo drugih balkanskih narodov, ki živijo v slovenskem Primorju, pa so nam predstavili plesalci akademskega kulturno-ume­tniškega društva Kolo iz Kopra. Plesni spektakel so ognjevito zakljucili naši gostje iz Argentine, s tocko, v kateri so vpletli tudi slovensko in argentinsko zastavo in se tako spektakularno poslovili. S podelitvijo priznanj udeležencem se je tako koncala še ena uspe­šna prireditev turisticnega društva Kanja. Med gledalci sta bila poleg castnih obcanov Trzina in podžupana Rada Gladka tudi uvodna govornika, župan Peter Ložar in Anton Per­šak, takrat še aktualni minister za kulturo. . Besedilo in fotografiji: Tanja Jankovic Za celo knjigo spominov Sredi letošnjega poletja je stanovalka trzinskega doma starejših ob­canov Boža Smagur dopolnila 90 let in ta pomembna obletnica ni šla neopazno mimo nas. Skupaj s slavljenko smo že nekaj dni prej pripra­vili program praznovanja in razposlali vabila, zato je lahko prireditev predzadnji dan julija potekala v res prijetnem vzdušju. Slavljenki smo nazdravili ob zvokih dalmatinske glasbe, ki ji je še posebno pri srcu, izrocili smo ji darila, prisluhnili njenemu krajšemu življenjepisu, se posladkali z veliko torto, na koncu pa smo tudi malo zaplesali. V imenu obcine ji je cestital podžupan Rado Gladek, prisotni pa so bili tudi direktorica doma Lidija Krivec Fugger s sodelavci, drugi stanovalci doma in prijatelji gospe Bože, ki so ji pripravili tudi prav posebno presenecenje. Poskrbeli so namrec za 90 izvodov knjižice spominov, ki jih je slavljenka sama napisala med bivanjem v domu. Gospa Boža se je rodila v Trbovljah, v rudarski družini. Koncala je mešcansko in vzgojiteljsko šolo ter najprej delala kot vzgojiteljica, po­tem pa je nadaljevala študij v Beogradu in Ljubljani. Z veliko preda­nostjo se je nato ukvarjala z novinarstvom, najdlje v uredništvu revije Naša žena. Študirala in delala je tudi v tujini – v Angliji in Skandinaviji, posvecala pa se je predvsem podrocju zdravstva, socialne politike in otroškega varstva ter bila aktivna tudi v družbeno-politicnih organi­zacijah. V dom v Trzinu je prišla pred dvema letoma na lastno željo, vendar ostaja tudi tu še vedno zelo aktivna – veliko bere, piše, spremlja po­litiko, daje predloge in pobude za delovanje doma, v skupnost prina­ša dobro voljo, obiskuje pa tudi predavanja v Centru aktivnosti Trzin. Dejavna je tudi kot predstavnica stanovalcev in vedno najde cas in prijazno besedo tako za sostanovalce kot za zaposlene. . Katarina Pezdirc, foto: Arhiv Doma starejših obcanov Mengeš – Trzin V našem kraju Miha Pavšek nominiran za ime tedna na Valu 202 Prvi ponedeljek v septembru je Miha Pavšek, kot vsak delovni dan, sedel na vlaku na poti v službo, ko ga je presenetilo vprašanje njegove žene, sedece ob njem. Ravno tedaj je namrec dobila SMS. Vprašala ga je, ali ve, da je bil nominiran za ime tedna na Valu 202 in da lahko zanj glasujemo. Enako kot on sta bila verjetno presenecena tudi druga dva nominiranca, pesnik Tone Škrjanec in Polona Lah, pobudnica od­mevnega vecgeneracijskega projekta pocitniškega varstva otrok, ki je nazadnje z nekaj malega vec glasov »našega« Miho tudi premagala. »Za nominacijo nisem vedel, mi pa veliko pomeni, saj se raziskovalci le redko pojavljamo na takih glasovanjih. Prav zato sem še toliko bolj vesel, da se naše delo pojavlja v pozitivni povezavi,« je povedal Miha Pavšek. Trzinci ga poznamo sicer kot poveljnika obcinske civilne zašcite in dejav­nega clana v planinskem društvu Onger, pa seveda kot sodelavca naše obcinske revije Odsev, dežurnega vremenarja in tistega Trzinca, ki »vas gleda«. Med nominirance za ime tedna na Valu 202 je bil uvršcen zaradi svojega dolgoletnega raziskovalnega dela na obeh slovenskih ledenikih, Triglavskem in pod Skuto, in zaradi cistilne akcije v gorah konec avgusta. V okviru akcije Ocistimo slovenske gore, ki poteka že deveto leto, pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav, so v zadnjih dneh avgusta cistili tudi okolico Triglavskega ledenika in za cišcenje tam in za ekipo prosto­voljcev je skrbel prav Miha Pavšek. »V akciji se je nabralo za skoraj 400 kilogramov smeti, in v trenutku, ko jih je helikopter Slovenske vojske dvi­gnil od tal, se je sprožil spontani aplavz,« je povedal Miha. Dodal je, da je šlo vecinoma za vec desetletij stare odpadke, kar kaže, da je ozavešce­nost planincev v zadnjih letih na zelo visoki ravni. »Najvecje zlo ostaja še vedno plastika, vendar je smeti v gorah vedno manj, zato naj velja, da ce ohranjamo ciste gore, ohranjajmo ciste tudi naše doline, reke, naselja … Zavedajmo se, da nismo zadnja generacija in da ima ta planet omejene vire, zato življenje na njem ni mogoce brez omejitev,« opozarja Miha. Ob tem je še dodal, da je naziv »ime tedna« upraviceno dobila Polo- Ekipa akcije Ocistimo naše gore pod vodstvom našega Mihe je cistila obmocje Triglavskega ledenika (na sliki v ozadju). Na levi je novi pano z glavnimi informacijami o ledeniku, ki so ga na Mihovo pobudo namestili na pomožnem objektu na Kredarici v zacetku avgusta. na Lah, in sicer za projekt, ki je nastal v Vecgeneracijskem centru Šta­jerska in v okviru katerega je v poletnih mesecih kar 700 otrok dobilo varstvo pri upokojencih v mariborskem Domu Danice Vogrinec. Miha Pavšek je ob tem namignil, da bi kaj podobnega lahko organizirali tudi v Trzinu, saj bi se zagotovo našli zainteresirani vitalni upokojenci tudi v Domu pocitka in v bližnjih varovanih stanovanjih, a brez prostovolj­cev seveda ne bi šlo. Ob tem pa se je kot poveljnik civilne zašcite spo­taknil tudi ob nekonstruktivno, trenutno še vedno aktualno pobudo za referendum proti gradnji centra zašcite in reševanja: »Upam, da so tudi drugi krajani spoznali nesmiselnost pobude trzinske opozicije v casu, ko bi morali za center že zasaditi prvo lopato. Verjamem tudi, da bodo to upoštevali tudi na lokalnih volitvah konec jeseni.« . Tanja Bricelj, foto: Franjo Drole Srecanje ljubiteljev stare kmetijske tehnike Številni ljubitelji in zbiralci stare kmetijske tehnike so se zadnjo junijsko soboto zbrali na 21. slovenskem srecanju ljubiteljev stare kmetijske tehnike in starodobnih vozil, ki ga je organiziralo Društvo kmetijske tehnike Slovenije. Na ravnici pred gradom Jable je vec kot 50 razstavljavcev iz vse Slovenije postavilo na ogled vec kot 100 starih traktorjev, razlicnih kmetijskih strojev in naprav, pa tudi nekaj terenskih vozil, vojaških vozil, tovornih in osebnih vozil in motorjev starejšega letnika, razstavljenih pa je bilo tudi nekaj najnovejših modelov traktorjev in kmetijske mehanizacije. Prireditev je privabila veliko obiskovalcev z vseh koncev Slovenije, med njimi tudi veliko Trzincev, in vsi so si z zanimanjem ogledovali pisano paleto razstavljenih eksponatov. Nekateri traktorji so bili po­polnoma obnovljeni, drugi zgolj vzdrževani, tretji cakajoc na prenovo, vsekakor pa vsi v ponos njihovih lastnikov. Med najstarejšimi razsta­vljenimi sta bila ameriška traktorja Farmall in Minneapolis Moline, izdelana še pred drugo svetovno vojno, vecina traktorjev pa je bila narejena na stari celini sredi 20. stoletja. Srecanje so organizatorji popestrili s parado starodobnih traktorjev, kmetijskih strojev in tovor­nih vozil, ki jo je s predstavitvijo lastnikov teh vozil komentiral pred­stojnik Oddelka za kmetijsko tehniko in energetiko na Kmetijskem inštitutu Slovenije dr. Viktor Jejcic. V spremljevalnem programu pa je strokovna komisija razstavljene primerke ocenila in najbolj ohranje­ne ali restavrirane tudi nagradila, pripravili so tekmovanje v gašenju s staro ceško brizgalno iz leta 1915 in v spretnostni vožnji s staro­dobnim traktorjem z enoosno prikolico in pripravili tudi animacijo za najmlajše. Poleg starodobnih vozil so si obiskovalci lahko ogledali še stare vprežne pripomocke in stroje, vozove in rocno kmetijsko orodje in spoznavali stara rocna opravila, kot so »ruženje« koruze, klepanje kose, baliranje in drugo, seveda pa ni manjkalo možnosti za zabavno druženje ob narodnozabavnih vižah in mizah, polnih dobrot. . Besedilo in fotografiji: Tanja Jankovic Zabavno gašenje s staro ceško brizgalno V našem kraju Potovanje ucencev španšcine po Andaluziji Na samem zacetku morda nismo mislili cisto resno. Ideja pa je rasla in bližal se je konec šolskega leta. Naposled smo sklenili – ker se cez leto v trzinski enoti Doma pocitka Mengeš ucimo španšcino –, da odpo­tujemo na izlet v Španijo, v Andaluzijo... Vrgli smo se na delo, sploh naša profesorica za španšcino Zala, in 30. maja smo odleteli v Andaluzijo, ki slovi kot najvecja med španskimi regijami, meri 87.268 kvadratnih kilometrov in šteje šest milijonov in pol prebivalcev. Svoje znanje španšcine smo lahko preizkusili že takoj po prihodu na letališce v Sevilli, ob nakupu vozovnic za avtobus do mesta. Sprevodnik nam je z nasmehom pomagal prebroditi našo zacetno zadrego in nas pohvalil za to, da se ucimo njihovega jezika. Na zacetku smo sicer bolj poslušali barvitost in hitrost španšcine, pozneje pa smo že ujeli posa­mezne besede, stavke in fraze in pogumneje odgovarjali na vprašanja. Naš prvi obisk v Sevilli je bil namenjen palaci Real Alcázar s številni­mi dvoranami in dragoceno opremo. Ogledali smo si tudi tako imeno­vane seviljske gobice, Las Setas de Sevilla, ki predstavljajo prvovrstno gradbeno atrakcijo in lepo razgledišce, s katerega je mogoce videti celo mesto. Mimogrede smo si ogledali še Herkulove stebre, katedralo in Giraldo, na katero smo se povzpeli po poševnem podestu, ki je nekoc omogocal dostop tudi jezdecem. Naslednji dan je našo pozornost pritegnil Zlati stolp, Torre del Oro, ob reki Gvadalkivir, ki je služil kot carinska izpostava na reki, po kateri so plule ladje, ki so prevažale razlicno blago, tudi nakradeno. Dragocenosti so bile v stolpu popisane in tudi shranjene do trenutka, ko so jih odpeljali v notranjost dežele. V Španiji seveda ne gre brez ogleda aren, kjer (še) prirejajo bikoborbe. Vodeni ogled po areni Torros de la Maestranza je bil poucen, poln stare slave, clovekove premoci nad živaljo, vonja po smrti (vecer pred našim ogledom so pokoncali še enega »bikca Ferdinanda«) in premišljevanj o potrebnosti take koride, bikoborbe. Ogled trga Plaza de Espańa je bil veliko bolj spodbuden in mozaiki navdihujoci … Tretji dan potovanja nas je cakala pot v Malago. Z vlakom. V mesto smo prispeli po dobrih treh urah, vmes smo se nagledali pokrajine, ki je predvsem po dolinah skrbno obdelana, nasadi oljk in vinske trte so res obsežni. Malaga je najmanjša španska pokrajina. In pravijo, najrevnejša. Kljub temu pa ima nekaj zanimivih tock, ki so vredne ogleda. Tu je Pi­cassov muzej in v bližini njegova hiša, rimsko gledališce, znamenita La Farola/svetilnik, grad nad mestom pa katedrala, brez katere tudi ne gre. Cetrti dan zjutraj smo se znova odpravili na pot. Tokrat z avtobusom, ki nas je v dobrih dveh urah pripeljal v Granado. To mesto je doživelo vrhunec razvoja v casu muslimanske dominacije; to še dandanes potrjuje slovita Alhambra. Najprej smo se sprehodili skozi rožni nasad, kjer nas je opajal nežni vonj raznoterih vrtnic, nato pa smo obiskali še razkošne salone palace Alhambra. Vetrc s Sierre Nevade je hladil vroca cela, cas pa nas je priganjal in z avtobusom smo se, pozno zvecer, vrnili v Malago. Naslednji dan nas je cakal polet do Bologne, od tam pa nazaj domov. So nas na izletu kaj bolele roke? Saj veste, ko ne najdeš prave besede, so pr(a)va pomoc roke. Še najtežje je bilo z izrazi za hrano. Besede kot tapas, sangria, chorizo con chocolate, tortillas, tartas y bollerias, gaspa­cho, helado in seveda serveza nam pri narocanju niso delale težav. Tudi razlicno polnjeni sendvici/bocadillas so nam razvajali brboncice in nam dajali alegrio de la vida/veselje do življenja. Pri vsem drugem pa je po potrebi vskocila naša profesorica Zala, ki je to našo pot tudi organizirala in je ves cas skrbela za nas kot prava mama. Za to smo se ji na koncu zahvalili po špansko: »Profesora respetada, gracias por las experiencias que son y quien será. Tus estudiantes.« Sami pa smo si, navdušeni nad vsem videnim v Andaluziji, na koncu potovanja le še po tiho rekli: Hasta luego Espańa! . Besedilo in fotografija: Aleksander Cicerov Buce velikanke za trzinskim hribom Kdo ve, kaj je v zraku (in v zemlji) pri družini Kovaljev, da rastejo tam buce zavidljive dolžine. Njihov skrbnik, Slavko Kovaljev, je to poletje na eni sami sadiki pridelal kar deset buc, kakršnih na naših vrtovih ne sre­camo pogosto. Najdaljša je ob zakljucku redakcije merila 167 centime­trov, poklical pa nas je, ko je ena izmed njih dosegla 140 centimetrov in je opazil, da je v le enem dnevu zrasla za skoraj deset centimetrov. Domnevno naj bi šlo za vinsko buco, kakršne vidimo posušene in izdol­bene kot okras, a glede na to, da so njeni cvetovi bele barve in da buce niso znacilne trebušaste oblike, zna biti, da je prišlo do nenacrtovane­ga križanja z drugo sorto. Namesto v širino so torej zrasle v dolžino in poskrbele za marsikateri zacuden pogled. Sadiko je Slavku prinesel sosed Roman Cimerman, pri katerem pa pridelek sadike, vzgojene iz semena iste buce, ni tako osupljiv, pa ceprav sta njuna vrticka drug od drugega oddaljena le nekaj metrov. Slavko in Roman ugibata, da je za nadpovprecno rast morda »zaslužna« betonska škarpa, ki jo do­poldansko sonce tako segreje, da še ves dan oddaja toploto v zemljo v okolici. Slavko Kovaljev, ki sam oskrbuje svoj vrt, pa je nenavadnih oblik svoje zelenjave že vajen. Tako je prav v casu našega obiska utrgal še dva posebneža – paradižnika s »kronicama«, eno celo v obliki srcka. . Tanja Bricelj, foto: Tanja Bricelj in Mitja Kovaljev Portret meseca Marko Kajfež, letošnji prejemnik zlate plakete Obcine Trzin Predan gasilstvu in svojemu kraju Marca je Marko Kajfež prejel državno odlikovanje, srebrni znak Civilne zašcite, ki ga podeljujejo za posebnezasluge in izjemen prispevek k razvoju ter krepitvi varnosti pred naravnimi in drugimi nesrecami. Junija je bil kotpoveljnik Gasilskega društva Trzin nagrajen še z obcinsko zlato plaketo. Obakrat ga je na oder pospremil mocanaplavz, saj tisti, ki spremljajo njegovo delo, dobro vedo, kako predano ga opravlja. Zapriseženi gasilec Marko Kajfež Marko Kajfež je magister tehniške varnosti in kot poklicni gasilec za­poslen v Gasilski brigadi Ljubljana. Zase pravi, da ima trdo kožo, da brez težav rešuje ljudi iz ognjenih zubljev ali zmeckane plocevine, v zacet­ku septembra pa se ga je nekaj vendarle mocno dotaknilo. Razjezila in prizadela ga je pobuda za lokalni referendum proti gradnji novega trzinskega centra zašcite in reševanja, saj meni, da je pobuda zgolj na­gajanje in nabiranje politicnih tock pred jesenskimi lokalnimi volitvami. »Clani Gasilskega društva Trzin so v lanskem letu opravili skoraj 7.000 prostovoljnih ur. Sam sem jih imel okoli 600. Pri tem smo v 48 intervencijah opravili kar 383 operativnih ur na terenu, med clani pa je bilo tudi 23 takih, ki so za društvo (in krajane!) opravili najmanj sto delovnih ur. Vse to na temelju prostovoljstva,« poudarja Kajfež. Ob tem ogorcen dodaja: »In vi, obcinski svetniki, predlagatelji te nesmi­selne in neproduktivne pobude za referendum, koliko prostovoljnih ur ste opravili vi doslej za Trzin?« V želji, da bi se gradnja centra zašcite in reševanja zacela še letos, Marko Kajfež poudarja, da »novega gasilskega doma ne gradimo gasilci zase, ampak za kraj in za krajane. Že 20 let se borimo zanj! In ni res, da je predimenzioniran, saj ga gradimo za vsaj nasle­dnjih osemdeset, sto let. Sedanji je star 112 let! Zdaj imamo tri gasilska vozila in eno priklopno vozilo in eno vozilo sploh ni loci­rano v gasilskem domu, ampak v Habatovi lopi, to pa nam povzro­ca velike logisticne težave. V no­vem centru zašcite in reševanja pa je predvidenih šest garažnih boksov,« pojasnjuje Kajfež, ki se zavzema za gradnjo tudi znotraj liste Združeni Trzin, katere clan je. Njegova aktivna lokalna vple­tenost pa ga na letošnjih lokal­nih volitvah vodi tudi h kandida­turi za župana. Med najbolj nenavadne lokalne intervencije spada letošnje odstranjevanje razsutega tovora na Mengeški cesti, v bližini tamkajšnje trgovine. »Ob pogle­ du na razsuti tovor je marsikomu med nami šlo kar na jok,« se pošali Marko ob spominu na razlito pivo. Diha z »gasilerijo«! Marko Kajfež je vse prevec zanimiv sogovornik, da bi njegovo pred­stavitev in predstavitev njegovega dela zasencila omenjena pobuda, za katero upa, da ne bo dobila zadostne podpore. Velik del Markove identitete zavzema »gasilerija«, kot to svojo po­klicanost imenuje sam. Precej razumljivo, saj je v vrste prostovoljnih gasilcev stopil pred 37 leti, v gasilsko brigado pa kot poklicni gasilec pred 22 leti. V tem casu je opravil okoli 3.500 do 4.000 intervencij, med katerimi kot najtežjo in najbolj zahtevno omenja gašenje go­recih Mercatorjevih skladišc v Zalogu pred nekaj leti, med najbolj nenavadnimi lokalnimi intervencijami pa ga spomnimo na odstra­njevanje razlitega piva letos spomladi. Da so v gasilskem društvu Trzin dejavni tudi njegova žena Tanja, hcerka Karin in sin Luka, se zdi enako samoumevno kot to, da je bil pred njim podpoveljnik trzin­skih gasilcev tudi že njegov pokojni oce Anton, njegov brat Jože pa predsednik društva. »Ob tem bi se rad iskreno zahvalil vsem krajanom, ki nas podprejo s prostovoljnimi prispevki, ko jih decembra obišcemo z našimi kole­darji. Velika zahvala gre tudi podjetjem, ki nam donirajo sredstva in dobitke za veselico, pa tudi Obcini, ki ima glede naše opremljenosti vedno posluh za naše želje. Tako po kakovosti gasilske opremljenosti kot po usposobljenosti naših clanov spadamo tudi zato v sam vrh prostovoljnega gasilstva v Sloveniji,« poudarja Kajfež, ki je na podla­gi svojih bogatih profesionalnih izkušenj in v sodelovanju s še tremi gasilci sestavil tudi zahteve za novo gasilsko vozilo GVC 24/50, ki so ga v sodelovanju z obcino nabavili pred tremi leti. Z Obcino dobro sodelujejo. Tako so nedavno poskrbeli za polivanje asfalta ob prenovi šolskega igrišca, ob lokalnih dogodkih pa v sode­lovanju z drugimi trzinskimi društ vi pomagajo s požarnimi stra žami, varovanjem, tudi s predstavitvami gasilske dejavnosti za otroke. Ob tem Marko hitro omeni, da se gasilski podmladek dobiva na vajah vsak ponedeljek ob petih in da bodo v svojih vrstah veseli vsakega novega clana. Portret meseca Od rezbarjenja in oblikovanja do motoristicnih užitkov Kadar Marko Kajfež ne gasi ali ne pomaga na kateri od mnogih prireditev, ki jih v Trzinu prirejajo druga društva, rezbari v rezbarski sekciji turisticnega društva Kanja, piše clanke o protipožarni zašciti za naš Odsev ali pa oblikuje – izrisal in oblikoval je tudi novi grb gasil­skega društva Trzin. Kot pravi zase zagotovo zelo vsestranski clovek Marko Kajfež, pa ga najbolj razbremeni in sprosti vožnja s potovalnim motorjem, na katerem se v družbi kolegov iz moto kluba rad odpravi tudi na kakšno daljšo vožnjo, skoraj vsak mesec. Za konec bi se Marka spodobilo pozdraviti po gasilsko, Na pomoc!, a mu bomo z mislijo na njegove motoristicne izlete raje rekli le: Srecno! . Tanja Bricelj, foto: Osebni arhiv Marka Kajfeža in Tanja Bricelj Za sprostitev najraje sede na motor ali pa se loti rezbarjenja. Novi grb GD Trzin je Markovo delo. Novice Prostovoljnega gasilskega društva Trzin Pestro poletje trzinskih gasilcev Trzinski gasilci ne pocivajo. Tudi v poletnih mesecih, namenjenih po­citku, so bili na moc aktivni. Mesec junij smo zaceli z veselico. 9. junija je bilo regijsko tekmovanje v gasilski orientaciji v Pecah pri Moravcah. Iz našega društva je sodelovala ekipa pionirjev, ki so jo se­stavljali Klemen Kajfež ter Neža in Nika Kosirnik, pod mentorstvom Adama Oblaka. Odrezali so se odlicno, zasedli so 4. mesto. Za tre­tje mesto, ki je še pomenilo uvrstitev na državno tekmovanje, so jim zmanjkale le tri tocke. 9. junija je imelo PGD Topole prevzem novega vozila GVM1. 15. junija smo se v Konjeniškem centru Brdo udeležili sektorske vaje PGD Ihan. Vaja je bila zasnovana tako, da smo v zahtevnih razmerah reševali ljudi in živali. Izkazalo se je, da obsežne betonske konstrukcije onemogocajo normalno komunikacijo po radijskih zvezah. 22. junija smo se udeležili slavnostne seje, 24. junija pa povorke ob 60-letnici ustanovitve društva PGD Žeje - Sveta Trojica. 30. junija smo se v Homcu udeležili prevzema novega vozila GVC 16/25. Pomoc v Crnomlju Potem ko je Gasilska Zveza Slovenije vse gasilske zveze zaprosila za pomoc pri odpravljanju posledic hudega neurja s toco v Crnomlju, smo 10. junija tam pomagali odpravljati posledice tega razdejanja. Sode­lovalo je 40 operativnih gasilcev naše zveze, iz našega društva šest clanov, z dvema voziloma z vso potrebno opremo in s folijo za pokrivanje streh, saj smo dobili navodilo, naj ima vsak s seboj vse, kar potrebuje za delovanje. Zbrali smo se ob 6. uri zjutraj pred Centrom za zašcito in reševanje v Domžalah, nato pa smo v konvoju vozili do zbirnega mesta v Crno- Mladi, vabljeni v gasilske vrste! Tudi v šolskem letu 2018/2019 bomo imeli krožek Mladi gasi­lec. Gasilske vaje za otroke in mladino bodo organizirane ob ponedeljkih ob 17. uri v gasilskem domu. Dobrodošli vsi otroci, od 1. razreda naprej. Za dodatne informacije se obrnite na Andrejo Kosirnik (040 351 328). mlju. Tam so nas razporedili na posamezna obmocja. Na terenu nas je pricakalo pravo razdejanje, saj so bili nekateri kraji od toce dobesedno prerešetani. Vdolbine, podobne sledovom udarca težkega kladiva, so bile že na zemlji in na travni ruši, na hišah so bile razbite okenske šipe, strešniki, unicena fasada in porušeni dimniki. Tisto nedeljo je na ob­mocju Crnomlja pomagalo vec kot tisoc prostovoljnih in nekaj poklicnih gasilcev. Naša enota je s folijo prekrila dve strehi in odstranila strešnike, ki so predstavljali nevarnost. Domov smo se vrnili po 14 urah napornega dela. Kot pravi stari rek, nesreca nikoli ne pociva, ob tej v Crnomlju pa se je znova pokazalo, kako pomembni so za zagotavljanje varnosti in odpra­vljanje posledic razlicnih nesrec tudi prostovoljni gasilci. Intervencije, vaje, tekmovanja in praznovanja Julija smo imeli eno intervencijo: 5. julija ob 00.29 smo dobili poziv, da gorijo smetnjaki na Ljubljanski cesti 15a. Ogenj smo pogasili. 21. julija smo se udeležili sektorske vaje PGD Pšata – Dragomelj – imeli smo tehnicno zahtevno intervencijo reševanja poškodovane osebe v prometni nesreci. Društva V avgustu smo nekajkrat posredovali z odstranjevanjem sršenjih in osjih gnezd, ker so živali ogrožale ljudi. 24. avgusta je naš dolgoletni clan in blagajnik Ivan Gradišek praznoval 80-letnico. Ob visokem jubileju mu vošcimo še na mnoga zdrava leta. 1. septembra smo se že petic zapored udeležili tekmovanja s starimi rocnimi in motornimi brizgalnami v Markovcih v Prekmurju. Zasedli smo cetrto mesto. Z gasilskim pozdravom Na pomoc! . Dušan Kosirnik, foto: Arhiv PGD Trzin Prvic v šolo Cmrlji, Sovice in Pticki iz vrtca Palcica v Trzinu so v zacetku septem­bra prvic prestopili šolski prag. V šolske klopi je sedlo 55 novincev, 28 deklic in 27 deckov. Nestrpno so pricakali dan, ko so postali prvošolcki, saj hrepenijo po znanju, radi bi se naucili brati, pisati in racunati, ob tem pa si želijo menda tudi zvrhane mere igranja s sošolci. Tudi letos je Društvo prijateljev mladine Trzin obiskalo prvošolcke, še preden so ti to postali – ko so še obiskovali vrtec – in jim pripravilo prijetno presenecenje. In ker so se celo leto zelo resno in prizadevno pripravljali na ta dogodek, so si vsekakor zaslužili majhno presenecenje, ki jim ga je pripravilo društvo s pomocjo donatorjev. Predzadnji junijski ponedeljek sta otroke v vrtcu obiskali Maja Prah in Anica Mušic in jih obdarili in takrat še bodoci prvošolcki so radovedno kukali v darilne vrecke in se veselili lepih daril. Za pomoc pri obdaritvi prvošolckov se najlepše zahvaljujemo: Mladin­ski knjigi (Martina Orehek), podjetju Tining (Marjan Mušic), Modri zava­rovalnici (Mojca Trkman, Sladana Stevanovic), podjetju Hyla (Katarina Mali Pogacar in Janez Pogacar), Zavarovalnici Triglav (Igor Tušek), druž­bi Amer Sports ( Jaka Medja), trgovini Lali, prodajalni Frutas. Posebna OBVESTILO Vse obcane Trzina obvešcamo, da bo 22. septembra popoldne zaradi vecje medobcinske gasilske vaje na obmocju Ljubljan­ske ulice in Ulice za Hribom promet delno oviran. Prosimo za razumevanje. PGD Trzin zahvala pa gre tudi Igorju Maliju iz Trzina za pomoc pri zbiranju daril. Uspešni, zdravi in zadovoljni otroci so želja vseh staršev in tudi naš sku­pni cilj, zato želimo ob tej priložnosti v imenu DPM Trzin vsem prvošolc­kom, ki ob izidu septembrskega Odseva že spoznavajo novo šolsko okolje, da bi se v šoli dobro pocutili in se veliko novega naucili. Nekaj malega pa smo za lažje spoprijemanje z novimi nalogami prispevali tudi mi, v upanju, da bo želja po znanju pri njih še dolgo živa – tako v šoli kot doma. Novi generaciji ucenjakov želimo cim vec veselja in zabave pri prido­bivanju novih znanj. . Anica Mušic in Tatjana Strmljan, DPM Trzin, foto: Arhiv DPM Trzin Tabor mladih trzinskih planincev Med 8. in 15. julijem smo ponovno preživeli lep teden taborjenja. Tokrat smo taborili v Kamniški Bistrici in raziskovali gore, ki jih lahko obcudujemo tudi iz Trzina, ceprav bolj od dalec. Zdaj smo jih šli pogledat še od blizu. Kot se za planinski tabor spodobi, so mlajši raziskali bližnjo okolico – sprehodi­ li so se do slapa Orglice in po Ko­ željevi poti ob Kamniški Bistrici ter se podali do balvanov, ki jih ta dolina skriva v svojem zatrepu. Srednja in sta­ rejša skupina sta osvojili Kamniško sedlo, Brano, Kamniški vrh, Konja in planino Dol. Ker se Trzinci ne damo, smo kljub kislemu vremenu – skoraj vsak dan je namrec vsaj malo pršelo, ce že ni deževalo – osvojili kar nekaj ciljev. Planinski tabor pa ni samo hoja, v vmesnem casu, med posameznimi turami, na katere smo se odpravili vsak drugi dan, smo poceli še marsi­kaj. Pester dopoldan smo preživeli na lovu na skriti zaklad, cas so nam krajšale igre brez meja, plezanje, delavnice na temo vozlov, orientacije in prve pomoci, noge smo namakali v cudovitem precej skritem Malem izvirku ... Skoraj vsak vecer smo se družili ob tabornem ognju in tam preživeli zabavne vecere: vcasih ob ognju samo pojemo, letos pa smo izvedli tudi spoznavni vecer Pokaži, kaj znaš, tekmovanje v mukanju, skupinsko pantomimo in obvezni planinski krst. Pod milim nebom smo preživeli cudovit planinsko obarvan teden. Na katere vrhove nas bodo ponesle noge prihodnje leto, bomo pa še videli. . Špela Kralj, foto: Arhiv PD Trzin Srecanje pod mogocno lipo 2. avgusta, na vroc poletni dan, je domžalsko društvo Jesenski cvet organiziralo prav posebno srecanje, društveni poletni tabor; udeleži­lo se ga je okrog 80 clanov. Predsednica Jesenskega cveta Majda Knehtl je že pred dvema me­secema iskala primerno lokacijo za to, na koncu pa jo je našla na kmeckem turizmu Blaž na Dobenu. Do enajstih se je tu zbrala veci­na skupin društva. Posedli smo pod mogocno lipo, si privošcili kavo in malo poklepetali. Sledil je pozdrav naše predsednice, nato pa je prevzela vajeti programa animatorka Marija Radkovic. Z ljubeznijo je pripravila za nas razlicne igre, še prej pa nam je povedala tudi nekaj o zgodovini in znamenitostih Dobena. Z zanimanjem smo ji prisluh­nili, kasneje, med družabnimi igrami, pa smo navdušeno navijali za tekmovalce, za katere je Marija pripravila tudi zanimiva darilca. Ob enih je bilo na vrsti okusno kosilo, potem pa nam je prišla streha pod lipo še kako prav zaradi dežja. Kmalu po drugi uri smo se poslovili, veseli, da smo preživeli nekaj prelepih skupnih uric. . Besedilo in fotografija: Jožica Trstenjak Društva Poletni tabor društva Jesenski cvet Poletni tabor Medgeneracijskega društva Jesenski cvet velja za ene­ga najvecjih projektov društva. Letošnji, v hotelu Delfin v Izoli, je trajal šest dni, od 18. do 23. junija. Projektna skupina pod vodstvom strokovne sodelavke Maksimiljane Mali se je z voditeljicami skupin lotila priprav na tabor že dva meseca prej in pripravila pester program za 33 udeležencev treh generacij, da bi se cim vec družili, se spoznavali in sklepali prijateljstva. Geslo letošnjega tabora je bilo Sijaj, sijaj, soncece. Tabor se je zacel s spoznavnim vecerom. Udeleženci smo se raz­delili v štiri skupine po osem clanov, si izbrali ime skupine in napisali pisma skrivnemu prijatelju, ki je bil dolocen z listkom, ki so ga prejeli udeleženci. Vsako jutro sta bila ob sedmih pred hotelom vodena telovadba Šola zdravja ali pohod, po zajtrku pa delavnice, nastop Marjetke Popovske z otroki iz izolskega vrtca Mavrica, zanimive igre v parku in poucni kviz o Soncu, Luni in Zemlji. Vodji Medgeneracijskega društva Svetilnik, mag. Tone Kladnik in Branka Knific, sta nam pripravila zanimivo predavanje o zasvojeno­stih, strahu in zaskrbljenosti. Veliko smo plavali, in to v notranjih bazenih, zunanjem bazenu in v morju, po vecerji pa smo se vsak vecer družili v hotelski telovadnici: imeli smo modno revijo, prepevali in deklamirali smo pesmi o soncu, odkrivali skrivnega prijatelja, naše društvo smo predstavili drugim hotelskim gostom in zanje pripravili skec, zadnji dan pa smo imeli še ovrednotenje dogajanja na taboru. Vecina udeležencev je izrazila željo, da bi imeli tabor tudi prihodnje leto prav v izolskem hotelu Delfin. Ta vecer smo imeli cas tudi še za vecerni sprehod v center Izole ali pa za posedanje na hotelski terasi, v soboto smo še pozirali za skupin­sko fotografijo, potem pa smo se od Izole poslovili. Na poti domov smo se ustavili še na vodenem ogledu pršutarne Lokev na Krasu in si privošcili tudi degustacijo pršuta in terana. Zdrave in zadovoljne nas je avtobus dostavil po naših obcinah. Pre-den smo se razšli, pa smo si obljubili, da se prihodnje leto ponovno srecamo na taboru v Delfinu v Izoli. . Besedilo in fotografija: Jožica Trstenjak Vabljeni na delavnice društva Sinica V društvu za medgeneracijsko povezovanje Sinica se vedno doga­ja kaj zanimivega, med drugim pa pripravljajo tudi tecaj šivanja in ustvarjanja najrazlicnejših kreacij. Tukaj smo nanizali nekaj primerov naših tecajnic, ki so v lanski sezoni ustvarjale vse mogoce umetnine. - da ra zveseli svojo se , odlocila , denimo ,Osnovnošolska tecajnica se je .iljici žival Obe sta namrec ljubite.a tuniko z medvedkil zato ji je seši,stricno Zanimivo unikatno srcno prevleko za odejico, darilo prvi vnuc­ki v družini, je zašila tecajnica babica in z njo razveselila mla­do družino. Odejica krpanka se bo lahko prenašala iz roda v rod. Mamica je za svojega malega princa sešila unikatne pajkice, njemu pa so se zdele zelo zabavne. Njegovo pozornost je spodbudila s pre­pletanjem vzorcev. Tecajnico, študentko medicine in clanico humanitarne odprave na Madagaskar, smo podprli z brezplacnim tecajem lani in letos – kro­jila in šivala je torbe in pušcice za medicinske pripomocke, s temi izdelki pa so zbirali sredstva za odpravo. Tecaj šivanja in kreiranja bo v društvu potekal tudi letos. Vec infor­macij na elektronskem naslovu: sinica.jozi@gmail.com . Joži Kokalj, društvo Sinica, foto: Arhiv društva Sinica 43. srecanje ob prazniku invalidov Medobcinsko društvo invalidov Domžale vabi vse svoje clane v dom pomaga pri poskusu, da bi sami skrbeli zase, da bi postali sa­soboto, 29. septembra, na tradicionalno proslavo ob medobcin-mostojnejši in neodvisni in si popravili zdravstveno stanje. Proslava skem prazniku invalidov. Proslava bo v Športni dvorani v Domžalah, pa poskrbi tudi za brezplacno zabavo in za topli obrok. z zacetkom ob 10. uri. Kot vedno vas caka pester kulturni program. In ker praznujemo letos Cankarjevo leto, leto kulture, bo društvo Društvo, ki deluje za obmocje obcin Domžale, Lukovica, Mengeš, tokrat namenilo še poseben poudarek kakovostnemu kulturnemu Moravce in Trzin, praznuje letos že 43-letnico delovanja, s to svojo programu, ki bo clane obogatil in jim polepšal praznovanje. vsakoletno proslavo pa skrbi, da invalidi, ki so v družbi še vedno po-Srecanju se bodo pridružila tudi prijateljska invalidska društva iz tisnjeni na rob, vsaj ta dan prekinejo tok svojega sivega vsakdana in Gorenjske in Primorske. si ga polepšajo s prijetnim in koristnim druženjem. Društvo jim tako Vljudno vabimo. . pomaga ohranjati družabnost in omogoca srecanje s sebi enakimi in izmenjavanje izkušenj in nasvetov. Tudi to lahko namrec invali-Nejc Lisjak, MDI Domžale, foto: Arhiv MDI Domžale Iz vrtcev in šole Obisk starejših obcanov v Domu pocitka Mengeš v Trzinu 7. junija, na toplo cetrtkovo dopoldne, smo s trzinskimi tretješolci obiskali varovance Doma pocitka Mengeš v Trzinu. Razigrani in polni pricakovanj, kako bo na obisku, smo komaj cakali, da vstopimo v dom. Ucenci so se razdelili v skupine, tem pa so se jim pridružili tudi varo­vanci doma, ki so želeli sodelovati ali pa le opazovati, kaj zanimivega se bo dogajalo. Ucenci so zagnano prevzeli vlogo mentorjev. Strpno, poca­si in nazorno so varovancem doma kazali postopek, kako iz pobarvanih tulcev izdelati hobotnice – s temi preprostimi izdelki smo želeli domu pricarati pridih poletja in bližajocih se pocitnic, hkrati pa vzpostaviti medgeneracijski stik in sodelovanje. Po prikazu naših rocnih spretnosti nam je ostalo še nekaj casa za to, da smo varovancem doma zapeli nekaj pesmic, ki smo se jih naucili v tem šolskem letu – Muzikantsko in Zbrale so se kukarace ter belo­kranjsko ljudsko Tribucko kolo, ki smo ga tudi zaplesali. Ker pa so bili gostitelji prav tako pripravljeni zapeti z nami, smo našli taki, ki smo ju lahko zapeli skupaj – Na planincah soncece sije in navihano Trzinko. Druženje je bilo zelo prijetno in ucenci so bili veseli in zadovoljni, da so lahko gostiteljem popestrili dan, in so obljubili, da bodo še prišli. . Besedilo in fotografija: Petra Mušic, uciteljica 3.c Vtisi lanskih tretješolcev, ki so zdaj že cetrtošolci: Saša – Všec mi je bilo, ker je bila gospa, s katero sem izdelovala hobotnico, zelo prijazna in ker smo skupaj zapeli. Oskar – Všec mi je bilo, ker smo skupaj izdelovali hobotnice in peli ljudske pesmi. V družbi gostiteljev sem se pocutil zelo prijetno. Taja – V domu starejših obcanov sem se imela lepo, ker so bili vsi zgovorni in prijazni. Najbolj pa mi je bilo lepo, ko smo skupaj zapeli. Lora – Ko smo bili na obisku pri starejših obcanih, smo z njimi izdela­li hobotnice. Starejšim obcanom je bilo to v veselje, nam pa v cast, da smo se lahko z njimi družili. Na koncu smo jim zapeli še nekaj pesmi. Za slovo pa smo skupaj zapeli Na planincah soncece sije in Trzinko. Brina -V domu starejših obcanov je bilo lepo. Všec mi je bilo, da sem lahko z gospo, ki je bila zelo prijazna, izdelala hobotnice. Ob tem sem se prijetno pocutila, ker sem bila njena mentorica in sem ji lahko pomagala pri delu. Spoznala sem, da tudi ce so ljudje starejši, se je z njimi prijetno družiti. Vesela sem, da sem jim lahko polepšala dan. Barvito in zanimivo pocitniško varstvo Društvo prijateljev mladine Trzin je tudi letos v prvih dveh tednih po-pocitniško varstvo za ucence prve triade. Udeležba je bila rekordna, citnic, od 26. junija do 6. julija, v prostorih trzinske šole organiziralo saj se je pocitniškega varstva udeležilo kar 22 otrok. Uciteljici Mateja in Daša sva s trzinskimi pocitnikarji preganjali dolgcas in nadležno poletno soparo. Rdeca nit obeh tednov je bilo prijateljstvo. Zabavali smo se ob ustvarjanju predstavitvenih plakatov skupin morski ježki, zvezde in kiti, ob branju, skupinskih igrah v razredu, ustvarjanju razglednic in stripov, morskih pošasti in zapestnic prijatelj­stva, ob družabnih igrah in igranju na prostem. Imeli smo tudi jutranje skupinsko povezovanje, sladkanje s sladoledom in družabne igre. V na­ravni velikosti smo narisali drevo prijateljstva, cas pa so nam krajšali tudi dobri stari ristanc, nogomet, košarka, odbojka, slepe miši in šte­vilski polž. Izdelali smo papirnate ladjice in ribe in jih po Pšati spustili v širna morja in uprizorili bitko talentov, v kateri je vsak od pocitnikarjev dobil priložnost, da postane vsaj za nekaj minut trzinska super zvezda. Tako smo cudovito zajadrali v poletje in prave pocitnice. . Mateja in Daša, DPM Trzin, foto: Arhiv DPM Trzin tr zinsko Društ vo prijateljev mladine. Starše je ravnateljica Matejka Chva­tal seznanila tudi z vsemi pomembnimi informacijami glede organizacije dela na šoli. Znanje prihaja skozi vsa vrata, le od­preti jih je treba. Naj bodo vrata znanja v tem šolskem letu vsem odprta na stežaj. . Matejka Chvatal, ravnateljica Osnovne šole Trzin Sprejem prvošolcev 3. septembra smo na osnovni šoli Trzin pripravili prireditev ob sprejemu prvošolcev. Naše nove ucence in njihove starše sta pozdravila ravnate­ljica Matejka Chvatal in trzinski župan Peter Ložar, ki je prvošolckom podaril slikanico z naslovom Ajdovski kevder. Slikanica nadvse domiselno in prijazno predstavlja nekdanje življenje na obmocju Trzina in Mengša. Za to priložnost pa smo pripravili tudi kratek kulturni program z igrico Pika gre v šolo. Vseh 53 prvošolcev je bilo navdušenih nad lepim spreje­mom, nato pa so pogumno in polni pricakovanja z uciteljicama in vzgo­jiteljicama odkorakali v ucilnici 1. a in 1. b razreda, kjer so se seznanili s sošolci in se posladkali s torto, ki nam jo za prvošolce vsako leto podari Aktualno Gradnja doma za zašcito in reševanje Ena najbolj vrocih tem v obcini ta hip je gradnja doma za zašcito in reševanje. Na uredništvo Od­seva smo prejeli pismi pobudnikov za gradnjo omenjenega doma in njegovih nasprotnikov; na tehstraneh zdaj objavljamo pismi obojih. Prostovoljno gasilsko društvo Trzin na prelomnici »Nov dom je naša nuja in naša prihodnost!« Gasilstvo v Trzinu ima 112-letno tradicijo krajevne organiziranosti in predane kontinuirane skrbi za po­žarno in drugo varnost ljudi v teh krajih. Vsi, ki smo povezani v naše društvo (zdaj nas je 117), si že dolgoželimo, da bi tudi v Trzinu sledili trendu zagotavljanja boljših prostorskih in drugih razmer za razvoj naše pomembne dejavnosti. Naš gasilski dom je bil zgrajen leta 1906 in je v vseh teh letih, odkar stoji, doživel le dve posodobitvi, v zadnjem casu pa je postal prava cokla našega razvoja, zato se je pokazala neodložljiva nuja po gra­dnji novih prostorov oziroma doma, saj zdajšnji ne zagotavlja vec niti osnovnih možnosti za to, da bi se društvo razvijalo in dobivalo nove usposobljene clane med mladimi. Gasilski dom je premajhen za vsa naša vozila in opremo. V že dalj casa trajajoci akciji za to, da bi si v Trzinu vendarle zgradili svoj dom, smo si že zagotovili zemljišce in potrebne dokumente ter dosegli, da tudi podrobni obcinski prostorski nacrt predvideva umesti­tev naše gradnje v središcu obcine, kjer bi bilo oziroma bo s postavitvi­jo doma vsaj za 50 let poskrbljeno za ustrezne razmere za delovanje gasilcev. Našim upravicenim zahtevam po sodobnem novem domu pa se žal pojavlja nasprotovanje, kar pa pomeni tudi nasprotovanje naši razvojni perspektivi – nekateri posamezniki in celo obcinski svetniki namrec teh naših naporov ne podpirajo oziroma si celo prizadeva­jo gradnjo prepreciti, ker ne vidijo te naše nuje. Naše akcije tako ne podpirajo in ji celo nasprotujejo. Njihovi pomisleki in nasprotovanje so našo akcijo že upocasnili, vse skupaj pa bo povecalo stroške gradnje in pripeljalo do novih in novih težav, ki jih sploh ne bi bilo, ce ne bi nasprotniki tako silovito nasprotovali naši prepotrebni gradnji. Trzin­ski gasilci ostajamo enotni v prepricanju, da do te gradnje preprosto mora priti, in zato tudi vkljuceni v skupno prizadevanje za to, da si nov gasilski dom zgradimo. Trdno smo prepricani, da smo na pravi poti, v naši veri, da delamo prav, pa nas vodijo naslednji argumenti: 1. Razvoj kraja je šel svojo pot, naša trzinska skupnost je dosegla stopnjo razvitosti, ki smo si jo na vseh podrocjih družbenega ži­vljenja in vsakršne organiziranosti še do nedavnega lahko samo želeli in o njej le sanjali. Gasilstvo pa pri tem ne more in ne sme biti na zadnjem mestu – tudi gasilci se moramo razvojno vkljuciti v te imenitne trzinske dosežke. 2. Ves cas nas vodi skrb za boljšo požarno varnost, to pa bomo lahko dosegli le z novim gasilskim domom. Ob tem pa lahko trzinski gasil­ci z novo infrastrukturo ustrezneje pomagamo svojim sokrajanom tudi pri vseh drugih potrebah, težavah in morebitnih katastrofah. 3. Vozni park mora biti ob intervencijah (lani smo jih imeli 48) kar najhitreje dosegljiv, saj mora biti reakcijski cas kar najkrajši. Ves vozni park mora biti zato na enem mestu. Le tako lahko namrec zagotovimo najhitrejšo ustrezno intervencijo. Zdaj je vozilo GVC 24/50 zaradi prostorske stiske parkirano na drugi lokaciji. 4. Neovrgljiva je naša družbena odgovornost za varnost ljudi in pre­moženja, ob tem pa poudarjamo, da velja enaka odgovornost tudi za tiste, ki naši akciji nasprotujejo. 5. Prostorska stiska je neznosna, ce vemo, da ne moremo zagotoviti ustreznih razmer za delo z mladimi gasilci – za izobraževanje, pa tudi za njihovo sestajanje in druženje. 6. V našem starem domu so nevzdržne higienske razmere, saj gasilci tu nimamo kje sušiti svojih oblacil in opreme. 7. Ozavešceni ljudje v Trzinu so našo akcijo že prepoznali kot svojo in se nam v njej prikljucili in jo podpirajo. 8. Po mnogih merilih razvitosti je Trzin v letih, odkar je samostojna obcina, dosegel gospodarsko najrazvitejše slovenske obcine, zato ne moremo dovoliti, da bi prav gasilstvo capljajo na repu razvojnih prizadevanj. 9. Ob tej gradnji vsi govorijo kot o gradnji gasilskega doma, zavedati pa se moramo, da v njem v resnici ne bomo imeli prostorov zgolj gasilci, saj bodo v objektu DZRI (dom zašcite in reševanja) še pro­stori civilne zašcite, planinskega društva in Obcine Trzin, upora­bljala pa ga bodo tudi druga trzinska društva. Zaradi nekaterih svetnikov ostaja zemljišce, namenjeno gradnji novega doma zašcite in reševanja, še naprej nepozidano. Upamo, da ste prepoznali tehtnost naših argumentov in nas bo­ste v naši akciji, ki je posledica nuje in potreb trzinske družbe, tudi podprli. Trzinci, stopimo skupaj, saj je nov gasilski dom, dom zašcite in re­ševanja, eden temeljev varnosti vseh nas. Podprite akcijo, ki smo vam jo opisali. . Upravni odbor Gasilskega društva Trzin, foto: Arhiv PGD Trzin Aktualno Podporo ZA referendum dajemo zato, ker smo odgovorni obcani in spoštujemo delo gasilcev Trzinski gasilski dom je premajhen in naši prostovoljni gasilci si zaslužijo, da jim pomagamo zgraditi nove­ga. To bi lahko naredili že veliko prej, vendar dosedanja župana, Tone Peršak in njegov sedanji naslednik,tega nista bila sposobna oziroma prvi te potrebe do konca svojega mandata ni niti zaznal. Zdaj je skušal župan Peter Ložar zaceti na silo izpolnjevati svojo obljubo našim gasilcem, pri tem pa je pokazal, da ne zna poskrbeti niti za primerne strokovne rešitve niti ne zna po zakoniti poti pravocasno peljati postopkov. Prostorski akt (delni OPPN za obmocje, kjer naj bi zgradili gasilski dom), ki delno ureja obmocje nasproti trgovine Spar (v smeri proti Domžalam), je pripravila obcina sama (župan) brez posveta v obcin­skem svetu, v okviru javne razprave pa je dobila konkretne pripombe strokovnjaka za to podrocje – obcana iz Trzina, ki je opozoril na velike škodljive posledice za Trzin, ce bi bil akt sprejet v takšni obliki, kot je bil pripravljen. Teh pripomb obcina ni upoštevala in jih je nezakonito poskušala obcinskemu svetu celo zamolcati. Potem ko jih je po mojem opozorilu o nezakonitosti takega ravnanja le predstavila, pa jih župa­nova koalicija kljub temu žal ni upoštevala. Umestitev gasilskega doma na predvideno obmocje v gabaritih, ki si jih je zamislil župan, prakticno v celoti preprecuje urbanisticno ure­ditev preostalega obmocja do ceste proti Domžalam. Gre za škodljivo urbanisticno drobljenje, parcialno urejanje obmocja, ki je po moji oceni in po oceni stroke prostor, na katerem bi lahko zgradili vecnamensko športno dvorano (v anketi so jo obcani po prioriteti postavili na prvo mesto) in tudi nov kulturni dom (v anketi je bil ob boku gasilskega doma). Drugi problem je v tem, da v projektu sploh ni predviden urejen uvoz za gasilska vozila do objekta. Predviden je samo intervencijski uvoz … cez plocnike!?? Si lahko predstavljate, da je kaj takega sploh mogoce?! Pri nas žal ocitno je. Tretji problem so parkirišca. Za celoten objekt, v katerem je predvi­dena tudi dvorana za okoli 100 obiskovalcev, je za osebna vozila pred­videnih samo 8 parkirišc. Imamo res samo toliko gasilcev, ki bodo hiteli na intervencijo? Kaj pa preostali in tudi drugi obiskovalci objekta, v ka­terem je predvidena dvorana za okoli 100 ljudi? Za te je predvideno, da se razkropijo po okoliških parkirišcih v Trzinu. So bile upoštevane teža­ve, s katerimi se bodo zaradi tega morali pogosto srecevati stanovalci bližnjih blokov in hiš ter obiskovalci trgovine Spar in bližnjega servisa? V velikost objekta, v nacin financiranja in stroške vzdrževanja se v tem trenutku ne bom spušcal, saj govori predlagani referendum samo o prostorskem aktu, ki bi v primeru realizacije gradnje doma v veli­ki meri zavrl nadaljnji razvoj na podrocju družbene infrastrukture in povzrocil veliko poslabšanje bivalnih razmer za okoliške prebivalce in razmer za poslovanje gospodarskih subjektov. Povedati moram, da smo pobudo za referendum vložili pravocasno in v skladu z zakonom o lokalni samoupravi, župan pa je skušal izvedbo referenduma prepreciti z zlorabo svojega položaja župana, zato smo bili prisiljeni obrniti se na Upravno sodišce Republike Slovenije. To je ugotovilo nezakonito ravnanje župana, razveljavilo njegov akt, s ka­terim nam je želel odvzeti ustavno pravico do soodlocanja v lokalni samoupravi, in mu naložilo, da nadaljuje postopek za zbiranje podpisov za referendum. Med drugim so zapisali: SMISEL REFERENDUMA JE V TEM, DA IMAJO VOLIVCI MOŽNOST IZRAZITI SVOJ INTERES OZIRO­MA SODELOVATI PRI UPRAVLJANJU JAVNIH ZADEV. Sodbo in druge pomembne dokumente lahko v celoti preberete na spletni strani www.zazelenitrzin.si. Nasprotniki referenduma nas, njegove pobudnike, v javnosti blati­jo in v sedanjem duhu populizma z lažmi preusmerjajo pozornost od navedenih bistvenih problemov. Smo predstavniki civilne družbe naše obcine, aktivni smo prakticno od njene ustanovitve, v zadevi nimamo nobenih skritih interesov, niti osebnih, kako je v primeru tistih, ki nas blatijo, pa presodite sami. Svoje, tudi nelegitimne interese skrivajo z napadom na nas, ki samo opravljamo svojo dolžnost in opozarjamo soobcane na to, da bi se v primeru realizacije takšnega strokovnega skrpucala, kot je sporni prostorski akt, zgodila za Trzin velika, nepo­pravljiva škoda. Obcani moramo sami odlociti, ali se je res tako nujno takoj lotiti gradnje takšnega gasilskega doma in ali smo pripravljeni vzeti v zakup vse naštete probleme in trajne posledice ter vse to placati izkljuc­no s svojimi sredstvi, sredstvi našega obcinskega proracuna. Šele na podlagi referendumskega izida bo odlocitev o tej dilemi legitimna. Spoštovane Trzinke in Trzinci, pozivam Vas, da pokažete svojo od­govornost pri soupravljanju obcine in podprete referendum – greste na upravno enoto, najbolje v Domžalah, kjer imajo natisnjene obrazce za podporo referendumu, jih tam izpolnite, tako potrjene obrazce pa predate meni kot prvopodpisanemu pobudniku ali pa jih vržete v nabi­ralnik na mojem naslovu, Ulica bratov Kotar 25, Trzin. . Romeo Podlogar, prvopodpisani od 90 pobudnikov za razpis referenduma Kultura Odlicni trzinski gledališcniki Trzinski gledališcniki so se po­novno uvrstili na državno tek­movanje najboljših ljubiteljskih gledaliških skupin, tokrat v Po­stojni, s predstavo Alica. To cast ima med vec kot 250 prijavljeni­mi predstavami le sedem pred­stav, ki so ostale na situ regij­skega in državnega selektorja. Predstavo v režiji Tatjane Per­šuh bodo trzinski gledališcniki odigrali na tekmovanju v Kultur­nem domu Postojna, v petek, 28. septembra, ob 10.00 uri. Iskrene cestitke za uvrstitev na tekmovanje! . Brigita Ložar, foto: Peter Hudnik (Hood Foto) V Trzinu ponovno gledališki abonma tudi za odrasle Trzinski kulturniki so pred leti že pripravili gledališki abonma za od­rasle, potem so razlicni vzroki organizacijo abonmaja nekaj let ome­jevali, letos pa se gledališki abonma za odrasle spet vraca v trzinski kulturni dom. Program je sestavljen iz najboljših predstav slovenskih ljubiteljskih gledališc, bodisi nagrajenih predstav, bodisi predstav po nagrajenih besedilnih predlogah. Vsekakor se nam obeta zanimiva intrig polna gledališka sezona. Program predstav: • sobota, 6. 10. 2018: Carovnice iz Eastwicka, KUD Fofite, Medvode • sobota, 10. 11. 2018: Vrv, Gledališko društvo Radece • sobota, 1. 12. 2018: Tramvaj poželenje, KD Gledališce Velenje • sobota, 2. 2. 2019: Norci, Koroški deželni teater, Slovenj Gradec • sobota, 9. 3. 2019: Jack ali skodelica kave, Hlodi, KUD Franc Kotar Trzin • sobota, 6. 4. 2019: Vesoljska postaja Sprava, (Iz)redni teater dru­štva Tombas, Litija Vse predstave bodo v Kulturnem domu Trzin, z zacetkom ob 20. uri. Abonma je mogoce vpisati do vkljucno 6. oktobra 2018 – na sple­tni strani organizatorja KUD Franc Kotar Trzin (www.kud-trzin.si), po telefonu 070 424 878 ali osebno na dan prve predstave v Kulturnem domu Trzin, od 18. ure naprej. Redna cena je 32 evrov, za dijake, študente in upokojence z veljavno izkaznico velja znižana cena 20 evrov. V Kulturnem domu bo placilo mogoce le z gotovino. Bodoce abonente ob tem obvešcamo, da bodo abonmaji po redni ceni prenosljivi, abonmaji po znižani ceni pa bodo izdani na ime. Redna cena vstopnice za posamezno predstavo bo 8 evrov. Ob tem pa sporocamo še to, da se v novi sezoni 2018/19 vstopni­ca 2-za-1, ki je bila na voljo za dijake, študente in upokojence in je pomenila, da placa eden, gledata pa dva, ukinja. Zato vsi še posebej vabljeni k nakupu abonmaja. . Brigita Ložar Razstava Mirjam Mazaj Turisticno društvo Kanja je omogocilo Mirjam Mazaj, da je lahko v Centru Ivana Hribarja prvi torek v juniju predstavila svoja li­kovna dela in izdelke iz gline. Ker pa je Mirjam Mazaj tudi clanica folklorne skupine Trzinka, je ta njena razstava sovpadla tudi z 10-letnico folklorne skupine. Mirjam se z vso resnostjo preda­ja folklori, enaka predanost pa se odraža tudi pri njenem likovnem izražanju in oblikovanju gline. Ob otvoritvi razstave je predstavila svoje slikarske zacetke in s pripo­vedjo o težkih življenjskih preizkušnjah tudi svoje razstavljene slike in skulpture. Vse pa nas je prijetno presenetil Sašo Debelec, ki je poskrbel za glasbeno spremljavo in za osvetlitev. Razstavo je odprl Ljubo Arsov, sama pa sem prebrala nekaj misli likovnega kritika Igorja Gedriha. Mirjam Mazaj je že v mladosti privlacila umetnost, a ji tedaj cas ni dopušcal, da bi se preizkusila v slikarstvu. Pr vega tecaja se je tako ude­ležila šele leta 2001, pri akademskem slikarju Janezu Zalazniku, in si tu nabrala prve take izkušnje. Izobraževanje je nadaljevala še pri slikarki Sandi Zalar, nato pa je še sama izpopolnjevala svoje slikarsko znanje. Vztrajno delo ob slikarskem platnu in z graficnim listom ji je pomagalo do vse bolj opredeljenega prepoznavnega osebnega sloga. Ni ji blizu le naturalisticni svet, želec vec, ji je postala še bližja ekspresija. Prerasla je vtis trenutka in tako je stilno, barvno in kompozicijsko ekspresiv­no, pa tudi simbolno odrazila svoj globlji custveni, miselni, spoznavni odnos, pa najsi gre za osebe, pokrajino ali vcasih že kar samo abstra­hirano ozadje. Za njene slike so znacilne intenzivne barve, obrazi niso razpoznavni, ker hoce zaobjeti širšo, obco problematiko. Tudi drža teles je pri njenih delih ekspresivno poenostavljena, a nic manj zgovorna. Kompozicijsko je uravnotežena, s smiselnim poudarkom na celoto. Pri nekaterih slikah je manj obicajna tudi njihova površina. Le pri portretu ostaja realno podrejena podobi obraza, a s psihološkim ali razpoloženj­skim nadihom. S prakso je osvojila oljno tehniko, akvarel in akril, nista pa ji tuja niti lepljenka in kolaž. Mirjam Mazaj tudi pri grafiki v crno-beli upodobitvi sledi ekspresiji. Tudi tu je v imaginarni prostor vpeta ženska oseba z nerazpoznavnim obrazom, celota pa izraža vzdušje, razpoloženje. Pri njeni grafiki je sve­ža geometrizacija ploskve, kar ustvarja svojevrsten ucinek. Umetnicina ustvarjalnost je motivno in po izpeljavah razlicna, a prepoznavna, oseb­na. Pri Mazajevi gre za išcoco ustvarjalko, ki hoce prerasti že doseženo. Razstava ponuja pregled del zadnjih dveh let njenega ustvarjanja. Ob prijetnem druženju in odlicni zakuski, ki jo je pripravila Mirjam sama, smo še dolgo v vecer uživali v zanimivi družbi. . Majda Šilar, foto: Zinka Kosmac Trzinci - naš ponos Kultura Otroško gledališce v Mini dramski šoli Zabava. Druženje. Nastopanje. Igra vlog. Na kaj še pomislite ob be­sedi gledališce? V Trzinu poteka tudi letos, že šesto leto, Mini dramska šola, ki jo je do zdaj obiskovalo skupno že vec kot 50 otrok. Veliko teh je še vedno aktivnih, vsako leto pa z veseljem sprejmemo tudi zace­tnike razlicnih starosti. Gledališce pa ni le nastopanje. Z dramsko igro se namrec krepijo mnoge lastnosti, ki otroku potem pomagajo pri uspešnem soocanju z razlicnimi življenjskimi situacijami. Pogosto se dogaja, da se izkušnje in vešcine, pridobljene v Mini dramski šoli, odražajo tudi pri šolskih aktivnostih. V sezoni 2017/18 sta v dramski šoli Zavoda Azum delovali dve sku­pini in pripravili najprej polletni nastop za ožji krog, to je za starše in prijatelje – najmlajši clani so izdelali lutke in uprizorili igrico Mali potepuh, tisti malo vecji pa so v igrici Avdicija ugotavljali, kaj je vec vredno, prijateljstvo ali vloga v filmu. Ob koncu leta sta se obe skupini, ob boku skupine Show trzinskega KUD Franc Kotar, v dvorani kultur­nega doma Trzin predstavili tudi širši publiki, mlajši z igrico Živalski kviz, starejše deklice pa so pripravile igralsko interpretacijo nove hi­mne Mini dramske šole, z naslovom Igrarije. Ob tem pa so na zacetku pripravile še presenecenje za publiko, ko so kot del nastopa odigrale tremo in nepripravljenost na nastop. Obe skupini sta se predstavili tudi na Florijanovem sejmu. Mini dramsko šolo je financno podprla Obcina Trzin. Nova sezona dramske šole se zacne oktobra, vec informacij o šoli in o vpisu pa najdete na spletni strani Zavoda Azum. Osnovnošolci, toplo vabljeni, gledališke dogodivšcine vas cakajo! . Saša Hudnik, foto: Peter Hudnik Pesem Trzink od Pogacarjevega trga do Hribarjevega nabrežja Clanice ženskega pevskega zbora Trzinke je bilo v zadnjem casu sli­šati na vec koncih po Ljubljani. Najprej, 1. septembra, so se dekleta predstavila na Pogacarjevem trgu, v okviru priredit ve Podeželje v me­stu, nastopile pa so pod taktirko novega zborovodje Primoža Leskov­ca, in to v 20-clanski zasedbi, saj se jim je pridružilo pet novih clanic. Na nastopu sta jih spremljala tudi trzinski tenorist Milan Kuferšin in harmonikar Dominik Krt. Prav Trzinke pa so dale pobudo za naslednji dogodek, in sicer za recital na Hribarjevem nabrežju v Ljubljani 19. septembra, ob oble­tnici rojstva Ivana Hribarja, pred spomenikom Ivana Hribarja. Pri­pravile so tako recital kot pevski nastop, o tem pa bomo podrob­neje porocali v naslednji številki Odseva. Trzinkam se obeta pisana je­sen, saj širijo pevski repertoar in se pripravljajo tudi na kulturno izmenjavo Slovenija v Slavoniji, ki jih caka prvi konec tedna v ok­tobru. Ob tem pa bodo tretjega oktobra nastopile tudi v Cankar­jevem domu, v okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje, in v Trzinu znova 25. oktobra, na tra­dicionalni carovniški zabavi turi­sticnega društva Kanja. . Tanja Bricelj, foto: Arhiv ŽPZ Trzinke in Tanja Bricelj Trzinci - naš ponos Kultura 7. natecaj za najboljšo trzinsko zgodbo Trzin je poln najrazlicnejših zgodb, bogat pa je tudi z zanimivostmi, legendami in anekdotami. V želji, da bi se te zgodbe ohranile tudi za prihodnje rodove, želimo z natecajem Zgodba našega kraja spodbu­diti spomine in domišljijo obcanov. Zato vabljeni k pisanju zgodb prav vsi pišoci, tako starejši kot tudi mlajši. Zgodbe o preteklih dogodkih in osebah lahko oblikujete po pripovedovanju dedkov in babic, po svojih spominih ali po domišljiji. Dolžina zgodbe je omejena na najvec 2000 znakov, vkljucno s pre­sledki. Zgodbi je treba obvezno pripisati izrocilo, torej ali gre za re­snicno zgodbo ali za izmišljeno. Prispevke skupaj s podatki o avtorju (ime, priimek in naslov) pošljite po pošti, v zaprti ovojnici, s pripisom »Natecaj za najboljšo zgodbo našega kraja Trzina«, na naslov TD Ka­nja Trzin, Ljubljanska c. 12/f, 1236 Trzin. Rok za oddajo zgodb je 26. oktober 2018. Tri najboljše zgodbe po izboru strokovne žirije bomo simbolicno na­gradili. Najbolj zanimive zgodbe in v njih opisane posebnosti Trzina ali Trzincev bomo vkljucili v turisticno promocijsko gradivo. Avtorji obja­vljenih prispevkov, uporabljenih v te namene, bodo ohranili le moralne avtorske pravice. Razstava slik umetnika, ki stavi na edinstvenost V drugi polovici junija smo si v avli Centra Ivana Hribarja ogledali prav posebno razstavo del Marca Mathiewa Reevesa. Na ogled je bila do prvih dni julija. Ljubiteljski likovni ustvarjalci smo vajeni ogleda slik, narisanih v razlicnih stilih in tehnikah, z razlicnimi motivi, na razlicnih materialih razlicnih velikosti. Tokratna razstava Marca Mathiewa Reevesa pa je bila res nekaj posebnega. Nabor slik ni bil velik, enajst jih je viselo v avli in v nadstropju, ucinek pa je bil po principu »manj je vec« še vecji. Marcove slike, ce jih lahko tako imenujemo, so racunalniško obdelane, vse so iste velikosti, tiska­ne na posebne plošce. Motiv je v glavnem obdelan les, toplina tega pa se staplja s prefinjenimi barvnimi odbleski in sencami. S tem ustvarja umetnik zanimive kompozicije. Poleg lesa uporablja tudi druge mate­riale, iz vseh pa je cutiti umetnikov cut za lepoto in eleganco. Njegove slike gledalca zato prisilijo, da se ob njih ustavi in razmišlja o njihovi sporocilnosti. Zanimiv, pristen, iskren je bil tudi odziv obiskovalcev razstave, ki so v knjigi vtisov takole opisali svoja obcutja in pogled na razstavo: -Zelo lepo, nekaj novega. Cestitam. -Lepo! Le tako naprej. -Razstava je nekaj posebnega, drugacnega. Skladno in umirjeno. To nam manjka – lepo. -Povsem poseben, svojevrsten nacin izražanja. Clovek obstane in se zamisli. Pohvalno. -Nekaj novega, lepega v avli. Ustvarjalcu pohvala za razstavo. Ob koncu razstave sem se Marcu zahvalila za prikazani opus in mu zaželela novih idej ob raziskovanju in iskanju motivov za njegovo svo­jevrstno izražanje umetnosti. . Majda Šilar, foto: Zinka Kosmac Bekim SEJRANOVIc Tvoj sin Huckleberry Finn Prevod: Aljoša Rovan Založba: Primus, 2018 Za to Sejranovicevo delo je hrvaški pisatelj Roman Simic zapisal, da gre za roman, kakršnega clovek spiše le enkrat. Ko se poglobimo v njegovo vsebino, je takoj jasno, zakaj taka ocena. Kompleksnost odnosa med ocetom in sinom v zgodbi je primerljiva s tokom reke, po kateri sin, pripovedovalec zgodbe, pluje vsako poletje. Ko se oce iz tujine vrne hudo bolan, ga vzame sin s seboj na plov­bo. In divja, a hkrati pomirjujoca narava reke zacne pocasi celiti rane, ki zevajo v njunem odnosu že leta. Med nemirno plovbo se oce in sin bojujeta s preteklostjo, kot se je junak iz naslova, Huckleberry Finn, bojeval s pred­sodki. Obcutek dosežene svobode po kon­cani plovbi je v obeh delih odrešilen. Trzinci - naš ponosZa dušo in telo Bralni koticek knjižnicarke Zdenke Kopac Obiskovalci trzinske knjižnice jo dobro poznate – vednonasmejana in energicna knjižnicarka Zdenka Kopac jeprava zakladnica namigov za odlicno branje. Vstopitev njen bralni koticek, v katerem se vedno najde kaj za­nimivega! Bojan HuMSKI sTaF Založba: Tox, 2009 Na prvi pogled deluje Staf kot zgolj še ena prvoosebna pripoved nekdanjega narkomana, ki je naposled le našel smisel življenja in želi zdaj to podeliti z vsem svetom. A prvi vtis lahko zavaja! Izpoved nekdanjega uporab­nika drog ni le izrazito neposredna, je tudi tako osebna, da se vsak bralec mimogre­de zacne spraševati o svojih vrednotah in življenjskih nazorih. Zgodba spodbuja k temeljitemu premisleku o življenju, o tem, kaj ga je izoblikovalo v podobo, ki jo vidimo in cutimo danes, o vezeh, ki so pripomogle k rasti, in tistih, ki so povzrocile zlom, o tem, kaj nas vodi naprej ... Avtorjevo raz­mišljanje o lastni identiteti ni le odkrito, temvec je tudi izrazito implicitno. . Vabljeni na 6. dobrodelni pohod na Svetega Primoža! Glasilo Modre novice, ki ga tako kot naš Odsev obli­kuje in pripravlja za tisk kamniško podjetje IR Image, znova pripravlja dobrodelni pohod na Svetega Primo­ža nad Kamnikom. Rekreativna prireditev bo letos organizirana že šestic, in sicer se bomo na to prilju­bljeno izletniško tocko v kamniških hribih povzpeli v soboto, 22. septembra. Prireditev, ki jo obišce vsako leto vec pohodnikov, bo tudi letos pote­kala v tradicionalnem slogu Dobra volja, dobra družba in dober namen, in kot je v navadi, bodo organizatorji izkupicek od prijavnine – 5 evrov za odrasle, otroci se pohoda udeležijo brezplacno – namenili v dobro­delne namene. Lani so zbrali rekordno vsoto 2815 evrov in denar po­darili šolskemu skladu trzinske osnovne šole, letos pa bodo izkupicek namenili izbranemu kamniškemu društvu. Revija Modre novice, ki slovi kot skrben in odlicen organizator zanimivih prireditev ne le med Kamnicani, ampak tudi v okoli­ških obcinah, pripravlja tudi letos ob tem tudi bogat spremljevalni program, da bo pohodniško raz­položenje še boljše in da bodo rekreativcem z vseh vetrov, ki se bodo odlocili za pot na Primoža, popestrili dan. Na vrhu bo ob 11. 30tudi krajši uradni del prireditve. Storimo nekaj dobrega za telo in za dušo in se predzadnjo sep­tembrsko soboto povzpnimo na Svetega Primoža! . Vesna Sivec Poljanšek, foto: Arhiv Modrih novic in Vesna Sivec Poljanšek Šport Tradicionalni turnir (tokrat) brez šotora Šahisti že vrsto let naznanjamo konec pocitnic z organizacijo tra­dicionalnega turnirja pod prireditvenim šotorom. Letos smo ta do­godek napovedali v junijski številki Odseva, prepricani, da bo vse potekalo po ustaljenih tirnicah, a je potem prišlo do spremembe: tik pred turnirjem, ki je tokrat padel na zadnjo avgustovsko nedeljo, smo postali zaskrbljeni. Vremenska napoved za nedeljo je grozila z nizkimi temperaturami in obilnimi padavinami. Kaj storiti? Iz zagate nas je zadnji hip rešil župan Peter Ložar, ki redno obiskuje naš majski turnir. Omogocil nam je preselitev prizorišca v dvorano na Mengeški cesti, za kar smo mu šahisti, ki smo pod vodstvom neumornega Bo­ruta Bajca na hitro pripravili tamkajšnji »teren«, zelo hvaležni. Tako smo na varnem, pod streho gostili 37 šahistk in šahistov, med katerimi ima dobra tretjina naslov vsaj mojstrskega kandidata, to pa je zagotovilo visok nivo turnirja, ki ga je uspešno vodil sodnik Marjan Butala. Omeniti je treba še našega dolgoletnega sponzorja, podjetje Pecos, Trgovina in gostinstvo, ki je poskrbelo za malico ob zakljucku turnirja, z radodarno donacijo za nagradni fond pa se je znova izka­zal naš Franci Banko. Šahisti so odigrali 9 kol po švicarskem sistemu dolocanja parov, s tempom 15 minut za vsakega igralca. Vse pa je presenetil zmagovalec, 14-letni Jan Marn, z le tremi oddanimi remiji. Enega od teh treh je priigral domaci šahist Gregor Banfi. . Andrej Grum, foto: Slavko Mlakar Nagrajenci: 1. mesto: Jan Marn (ŽŠK Maribor) 7,5 2. mesto: Evald Ule (ŠD Podpec) 7 3. mesto: Blaž Kosmac (ŠS TZ Prevodi Dvojka) 7 4. mesto: Blaž Debevec (ŠK Komenda) 6,5 5. mesto: Piotr Timagin (ŠK Ljubljana) 6 Rating do 1900: Rusmir Redžic (brez kluba) 5,5 Rating do 1800: Slavko Mlakar (ŠD Trzin) 5 Rating do 1700: Gregor Cižman (KPŠRD Karel Jeraj) 5 Rating do 1600: Franci Banko (ŠD Trzin) 3 Najboljši veteran: Stanko Nikolic (ŠD Šentjur) 5,5 Najboljša šahistka: Pavla Košir (ŠD Domžale) 4,5 Najboljši mladinec: Nikita Filipovski (ŠK Ljubljana) 3,5 Najboljši domacin: Peter Krupenko (ŠK Trzin) 5,5 Mednarodni turnir v dviganju uteži Kosmac odlicen Zadnjo avgustovsko soboto se je Anže Kosmac z ekipo Težkoatletskega kluba Domžale udeležil mednarodnega turnirja v olimpijskem dviganju uteži v Subotici. Tekmovanje, ki ga tradicionalno že od leta 1975 prireja Spartak Subotica, je tokrat potekalo v znamenju 70-letnice obstoja domacega kluba, ki velja nesporno za najmocnejšo težkoatletsko ekipo na obmocju nekdanje Jugoslavije. Ob jubileju se je organizator posebej potrudil in na tekmovanje po­vabil številne mocne ekipe iz Srbije, Hrvaške, Romunije, z Malte, iz Francije, Slovenije in Madžarske. Pricakovano je zmagala domaca ekipa, z mladinskim svetovnim podprvakom v super težki kategoriji Tamašem Kajdocijem v svojih vrstah. Za ekipo TAK Domžale je odlic­no nastopil diplomirani kineziolog Anže Kosmac, ki je dvignil v po­tegu 120 kilogramov, v sunku pa kar 150 kilogramov in tako na tem tekmovanju postal drugi najboljši tekmovalec iz tujine. Anže je zelo zadovoljen z rezultatom, saj se ni jesenski del sezone še niti zacel, pa že dosega rezultate, kakršne je nacrtoval za mesec dni kasneje. . Besedilo in fotografija: Valentin Orešek Mlade košarkarice ŽKK Domžale zmagovalke Igre United World Games Od 21. do 24. junija so košarkarice ŽKK Domžale sodelovale na igrah United World Games v Celovcu, v kategoriji deklet do 14 let (U14), in dosegle izreden uspeh. United World Games je velika športna priredi­tev za mlade – udeležilo se jih je cez 10.0 0 0 mladih špor tnikov in špor­tnic iz blizu 40 držav sveta, ki so v casu od 21. do 24. junija dobesedno zasedli Celovec. Tekmovanja so potekala v trinajstih športnih pano­gah, naše košarkarice pa so se ob igranju košarke lahko tudi družile s športniki z vseh koncev sveta, kar so zagotovo neprecenljive izkušnje. V kategoriji U14 je nastopalo osem ekip, razdeljenih v skupini A in B. Naša ekipa je v skupini B ponosno branila barve Domžal in Slovenije in v njej zabeležila same zmage, in sicer proti ekipi UBI iz Gradca (Avstrija) ter ekipama TBA Fireballs iz Nemcije in Back2Basics iz ZDA. Kot prvouvršcena ekipa skupine B so se dekleta v polfinalni tekmi pomerila z drugouvršceno ekipo skupine A, ameriško ekipo Stuttgart Eagles, in s suvereno uvrstitvijo v finale upravicila vlogo favoritk. Pred nedeljsko finalno tekmo so dekleta izkoristila prosti cas za sprošca­joce kopanje v Vrbskem jezeru. Sledila je nedelja z velikim finalom, v katerem so bile nasprotnice naših deklet prav tako Americanke. Naša dekleta so bila odlocena, da osvojijo zlato medaljo. Po izenacenem zacetku so zacele domžalske košarkarice prevzemati pobudo in so zmagale v velikem slogu, ob bucni podpori navijacev, ki so jih prišli spodbujat iz Slovenije. Po podelitvi zlate medalje in pokala na velikem stadionu v Celovcu je sledilo veliko slavje. V ekipi Domžal so nastopila tudi dekleta iz Trzina: Pika Pezdir, Ana Markovic, Tia Cerar Šimenc in Zala Bratovž. Prav vsa dekleta, ki so nastopala v domžalski košarkar­ski vrsti, si zaslužijo pohvalo za prikazano igro in za velik mednarodni uspeh, odlicno pa sta se odrezala tudi trenerja Franci in Luka, ki sta vzorno poskrbela za dekleta in jih odlicno vodila na tekmah. Mi pa smo ves cas aktivni na #EnaEkipaEnoSrce#! . ŽKK Domžale, foto: Arhiv ŽKK Domžale Šport Veliki uspehi mladih skakalcev v sezoni 2017/18 Kako zelo uspešna je bila za Smucarsko-skakalni klub Mengeš olimpijska zima 2017/18, smo se lahko prepricalitudi na podelitvi priznanj Smucarske zveze Slovenija (SZS) v Kranju. Na njej so varovanci glavnega trenerja AlešaSelaka in njegovega pomocnika Luke Brnota prejeli kopico nagrad za uspehe v pokalu Cockte. V absolutni konkurenci je Leon Šarc med nordijskimi kombinatorci koncal v skupni razvrstitvi na tretjem mestu, Taj Ekart pa je prejel pokal najboljšega v Sloveniji med skakalci, decki, starimi do 14 let. Z zlato lovoriko se je okitil tudi Tit Voranc Božic, v kategoriji do 11 let, njegov podvig pa je dopolnil Nik Bergant Smerajc, drugouvršceni v tej katego­riji. Najvec tock so v slovenskem pokalu priskakali tudi Živa Andric, pri deklicah do 10 let, Alen Pestotonik, pri deckih do 10 let, in Jaka Perne, pri cicibanih do 9 let. Zelo vidno vlogo so upi SSK Mengeš odigrali tudi v regijskem pokalu Gorenjske: zlato kolajno so osvojili Benjamin Bedrac (decki do 12 let), Nik Bergant Smerajc (do 11 let), Živa Andric (deklice do 10 let) in Jaka Perne (do 9 let). Na drugem mestu je pristal Tit Voranc Božic (do 11 let), bronasti odlicji pa sta odnesla domov Timo Šimnovec (do 11 let) in Alen Pestotnik (do 10 let). Selakovi varovanci so imenitno odprli tudi novo sezono, na tradicional­nem pokalu obcine Zagorje v Kisovcu, konec maja – premocno je zmagal Taj Ekart, med decki do 15 let. Na najvišjo stopnicko je skocil tudi Nik Bergant Smerajc (do 12 let), v tej kategoriji pa se mu je najbolj približal klubski kolega Tit Voranc Božic; drugi mesti sta osvojila tudi Anja Kukar (deklice do 11 let) in Alen Pestotnik (decki do 11 let), Jaka Perne (do 10 let) pa je bil tretji. Obetavni smucarski skakalci mengeškega skakalnega kluba so dali vetra konkurenci tudi na naslednjih tekmah na zacetku nove sezone. Taj Ekart (do 15 let) je po zmagoslavju na pokalu Obcine Velenje opravil z vsemi tekmeci tudi na tradicionalni mednarodni reviji skokov v Mostecu, tam pa se je na tretje mesto povzpel še Tit Voranc Božic (do 12 let). Barve mengeškega kluba so obetavni orli(ci) nato zelo dostojno zasto­pali tudi na drugi strani Alp, v Celovcu, kjer so na uvodni prireditvi pokala Alpe-Adria, v katerem branijo ekipno lovoriko, nizali uvrstitve, vredne zmagovalnega odra, kot po tekocem traku. V kategoriji do 11 let so Nik Bergant Smerajc, Tit Voranc Božic in Timo Šimnovec slavili celo trojno zmago! Na prvo mesto je skocil tudi Gal Sedmak (8 let), tik pod vrhom sta pristala Živa Andric (10 let) in Jaka Perne (9 let), Alen Pestotnik (10 let) pa je bil tretji. Na mednarodnem tednu skokov v Kranju je bil spet prepricljivo najbolj­ši Taj Ekart, v kategoriji do 12 let pa so upi iz SSK Mengeš vnovic za­sedli vse tri stopnicke zmagovalnega odra, le da v nekoliko drugacnem vrstnem redu; tokrat je bil prvi Tit Voranc Božic, drugi Timo Šimnovec in tretji Nik Bergant Smerajc. Z zmagami na Gorenji Savi pa so se izkazali še Živa Andric, Alen Pestotnik (oba do 11 let) in Jaka Perne (do 10 let), temu pa je na slovesni razglasitvi delal družbo še drugouvršceni Erik Tomažic, na drugem mestu pa je pristal tudi Gal Sedmak (do 9 let). Selakovi in Brnotovi izbranci so zatem blesteli tudi na pokalu Tržica v Sebenjah – zmage so poželi Živa Andric in Alen Pestotnik (oba do 11 let) ter Jaka Perne (do 10 let), druga mesta so osvojili Taj Ekart (do 15 let), Timo Šimnovec (do 12 let), David Vrhovnik (do 11 let) in Erik Tomažic (do 10 let), Benjamin Bedrac (do 13 let) in Nik Bergant Smerajc (do 12 let) pa sta bila tretja. A to še ni vse; nadvse uspešnemu juniju sta julija doda­la piko na i Nik Bergant Smerajc in Timo Šimnovec, ki sta se na državnih kvalifikacijah v Planici prebila med najboljšo trojico in sta potem od 20. do 22. julija zastopala Slovenijo na tekmovanju za veliko nagrado pod okriljem Mednarodne smucarske zveze (FIS) v Ruhpoldingu. . Miha Šimnovec, foto: Goran Andric Predihajmo skrbi in stare vzorce! Jeseni se kar težko vrnemo v vsakdan, ki mnogokrat ni povsem tak, kakršnega si želimo. Ljudje vse prevec radi pozabljamo, da nismo dre­vesa, ki so zakoreninjena in se ne morejo premikati, pac pa odgovor­na svobodna bitja. Pozabljamo, da si lahko sami izbiramo, kje in s kom preživljamo svoj cas, kam si želimo potovati, kdo želimo postati, cesa se nauciti, v katero smer se v življenju obrniti ... Prav zato vcasih tako težko spušcamo pocitniške dni, se jih oklepamo in hkrati pozabljamo, da prav s spušcanjem starega (cetudi lepega) pripravimo prostor za krea­cijo novega. Za lažje spušcanje preteklosti in nežen pristanek v sedanji trenutek zato tokrat z vami delim dihalno vajo, ki podpre naša pljuca, organ, ki »vlada« jeseni. Dihalna vaja pomaga pri spušcanju preteklosti, oprošcanju, blaži žalost in tesnobo ter nas polni z mirom in pogumom. Vaja: Usedite se v sedec položaj, v katerem je vaša hrbtenica pov­sem ravna. Vdihnite skozi nos in si predstavljajte, da napolnite ob vdihu svoja pljuca z belo svetlobo. Nato izdihnite z zvokom »ssss«. Izdihujte nežno, pocasi, enakomerno in cim dlje. Predstavljajte si, da ob izdihu vaša pljuca zapušcajo žalost, tesnoba, ujetost v preteklost. Ponavljajte vdihe in izdihe vsaj nekaj minut. . Petra Šuštar, ilustracija: Zorana Živic preplah, saj lahko postanejo ose tudi zelo agresivne. Ose in sršeni so koristne živali in jih ne odstranjujemo za vsako ceno. Ce pa so ogrožena cloveška življenja, moramo gnezdo odstraniti, in to varno. Tega posega se lahko lotimo sami ali pa poklicemo na pomoc ustrezne službe – za odstranjevanje in unicenje gnezdišc so opre­mljena tudi nekatera gasilska društva. V Trzinu smo imeli v zadnjem mesecu 8 takih intervencij. Ose in sršeni so pri poletnih visokih temperaturah in visoki zracni vlagi bolj razdražljivi in so bolj agresivni tudi, ko branijo svoje gnez­do. Ko se pocutijo ogrožene, pa sprostijo v okolico tudi hormone, ki povecajo agresivnost še drugih os v bližini, zato se pogosto zgodi, da ose napadejo cloveka v roju. Prav zaradi tega strokovnjaki za žuželke svetujejo, naj se z osami in sršeni naucimo živeti v sožitju. Nevarni so namrec le, ce so ogroženi – njihovo obnašanje se spremeni v okolici gnezda, kadar pa niso v neposredni bližini gnezda, so cisto miroljubni. Kako odstranimo osje ali sršenje gnezdo Pri odstranjevanju gnezda si lahko pomagamo z aerosoli (pršili), na­menjenimi prav za zatiranje os in sršenov – insekticid v takih pršilih je prilagojen prav njim, domet pa je povecan prav tako za vecjo varnost. Nato pa je najbolje, da gnezdo odrežemo in ga prestrežemo v vedro, ga pokrijemo in odnesemo na ogenj. Dobro je vedeti Pozor, ose in sršeni! V poletnih in jesenskih mesecih se srecujemo z vecjim številom os in sršenov. Osein sršeni velikokrat gnezdijo tam, kjer bivamo ljudje. In ce pod nadstreškom domaceterase ali na drevesu na vrtu opazimo osje ali sršenje gnezdo, je to obicajno znak za Najnevarnejše je odstranjevanje teh gnezd, saj razjarjene ose ali sršeni napadajo ravno takrat, zato je treba pri tem upoštevati nekaj preventivnih ukrepov. Ce nameravate odstraniti tako gnezdo, tega ne pocnite podnevi. Ta­krat je namrec nekaj žuželk v gnezdu in nekaj zunaj – in te vas bodo napadle. Bolje se je odstranjevanja gnezda lotiti ponoci ali zgodaj zjutraj, ko so vse živali v gnezdu. Nocno in zgodnje jutranje odstranje­vanje (ob zori) je najprimernejše tudi zato, ker ose in sršeni takrat še niso aktivni, saj je zanje še prehladno. Ko odstranjujete gnezdo, naj v bližini ne bo drugih ljudi, umaknejo pa naj se tudi štirinožni prijatelji. Za odstranjevanje gnezda si izposodite cebelarska oblacila ali pa oblecite vec plasti oblacil, nataknite rokavice in klobuk, vrat in obraza zašcitite s podkapo, preko oci pa nadenite tesno prilegajoca se ocala (na primer smucarska). Potem ko ste gnezdo dobro popršili z insekticidom, se umaknite in pustite, da strup deluje tako dolgo, kot piše v navodilih. Šele nato se vrnite h gnezdu in ga odstranite, in to z lopatico ali z nožem. Spravite ga v vedro, za vsak primer ga pokrijte, nato pa ga zažgite. Ce ste ocenili, da je gnezdo preveliko in da ga ne boste mogli odstraniti sami, pa se lahko po pomoc obrnete na gasilce. Gasilci so opremljeni z gasilsko zašcitno obleko, ki jo uporabljajo za gašenje požarov. Taka petplastna obleka je primerna zašcita tudi proti pikom os in sršenov. Cez glavo si gasilci poveznejo celado, ce­znjo pa še cebelarsko pokrivalo. Os in sršenov se nato lotijo najprej s spreji, da jih omamijo, nato pa poskusijo celotno gnezdo spraviti v PVC vreco. Vcasih je do gnezda zelo težko priti. Zgodi se celo, da je treba za to odkriti streho in odstraniti strešne obrobe. Pomembno je, da se gnezdo odstrani v celoti in da se ta del poškropi s snovjo, ki osam in sršenom smrdi, to pa sta lahko milnica ali pa nafta. V nujnih primerih takoj k zdravniku! Pri vecini ljudi povzroci osji pik le bolecino in rdecino, lahko tudi zatekanje. Ce pa pikom sledi tudi hujša slabost, je potrebno zdra­vljenje v bolnišnici. Pri ljudeh z alergijami je še posebno nevaren pik v vrat ali ustno votlino, saj je zaradi zatekanja ovirano dihanje in lah­ko pride tudi do zadušitve. Strokovnjaki svetujejo, da na mesto pika takoj položimo hladne obkladke in po možnosti zaužijemo table-to antihistaminika. Nemudoma pa se odpravimo k zdravniku, ce se razvijejo naslednji simptomi: otekanje ustnic in žrela, bolecine v trebuhu, driska, bledica in zno­jenje, ki se pojavijo po navadi v nekaj sekundah ali minutah po piku. Zdravniško pomoc lahko poišcemo tudi, ce je oteklina ve­lika in ce po dolocenem casu ne izgine. . Marko Kajfež, mag. inž. tehniške varnosti, foto: pexels.com, Wikimedia Commons, Marko Kajfež Odstranjeno sršenje gnezdo Dobro je vedeti Priprave na hladn(ejš)e dni Ameriški slamnik za odlicno odpornost Mi smo se že sredi poletja pripravili na zimo. Kako?Z znano slovensko zelišcarko Margito Vehar iz Deželezelišc smo spoznali ameriški slamnik in si pod njenimvodstvom pripravili tinkturo, ki povecuje odpornost, karje posebej pomembno v mrzlih dneh. Že dolgo vemo, da je ameriški slamnik zdravilna rastlina, ki se upo­rablja za ucinkovito preprecevanje prehladov in gripe. Manj znano, vendar prav tako klinicno dokazano pa je njegovo delovanje na kožo. Indijanci so ga tradicionalno uporabljali predvsem za celjenje ran in pri kacjih pikih. Danes je ameriški slamnik znan tudi kot rastlina za spodbujanje do­brega pocutja. Za to nam je zelišcarka dala preprost uporaben recept: pest cvetov, stebel in listov ameriškega slamnika zmeljemo, skupaj z decilitrom vode, in precejeno popijemo. Ker gre za zdravilno rastlino, se taka kura zacne postopoma in traja najvec deset dni. Ker stimuli­ra delovanje imunskega sistema, pa ameriškega slamnika ne smejo uživati ljudje z avtoimunskimi boleznimi in tisti, ki jemljejo biološka zdravila. Kot za vecino zdravilnih rastlin velja tako opozorilo tudi za ameriški slamnik – pripravke iz slamnika zacnemo uživati postopoma in jih uživamo omejeno obdobje. Delavnica s kuharskim mojstrom, chefom Binetom Volcicem Vas zanima, kako uporabiti divje rastline iz lokalnega okolja v svoji kuhinji? V ponedeljek, 24. septembra, ste vabljeni na de­lavnico Uvid v kuhinjo divjih rastlin, na kateri bomo kuhali z vr­hunskim kuharskim mojstrom Binetom Volcicem. Delavnica bo potekala na Jefacnikovi domaciji, od 17. do 20. ure. Podrobnejše informacije o delavnici (cena in vsi drugi podatki) so objavljene na spletni strani katjarebolj.com. . Foto: Osebni arhiv Katje Rebolj in Bineta Volcica Katja Rebolj Bine Volcic Vas zanima, kaj vam bosta na posebni delavnici zakuhala Trzinka, strokovnjakinja za najrazlicnejše rastline in zelišca, Katja Rebolj, in vrhunski chef Bine Volcic? Pridite na prav posebno razvajanje z divjimi rastlinami, ki rastejo tako rekoc na domacem pragu! Na delavnici društva Florijan smo si pripravili tinkturo iz ame­riškega slamnika. Tinktura je namrec dober nacin predelave zdravilnih zelišc, saj rastlino upo­rabimo takoj, ko jo utrgamo, in se tako ohrani visok delež ucinkovin. Za tinkturo smo v alkohol nare­zali vse dele slamnika – cvetove, liste, stebla in korenino. Ce imate ameriški slamnik doma in ga ne tretirate, lahko pripravite tinktu­ro v katerem koli letnem casu – jeseni so pac na voljo le še listi, stebla in korenine. Pomembno pa je vedeti tudi, da poznamo vec vrst ameriškega slamnika in da vse niso zdravilne – vrste z belimi, oranžnimi in rumenimi cvetovi niso uporabne za zdra­vilne namene. . Besedilo in fotografija: dr. Katja Rebolj, društvo Florijan Brezplacen seminar o izbiri toplotne crpalke Podjetje Termaks pripravlja brezplacen izobraževalni seminar z naslovom Izbira toplotne crpalke v 5 korakih. Predstavili vam bodo ponudbo vseh najboljših toplotnih crpalk na sloven­skem tržišcu in kaj vse moramo pri izbiri take crpalke upošte­vati. Videli boste, katere toplotne crpalke so najprimernejše za nove objekte z dobro toplotno izolacijo in s talnim ogrevanjem in katere za starejše objekte z radiatorskim ogrevanjem. Preda­val bo Robert Žibrik, seminar pa bo v eni od obcin na našem obmocju. Udeležba na seminarju je brezplacna, obvezna pa je prijava, na telefonsko številko 041 -692 -410, do ponedeljka, 24. septembra. O casu in prizorišcu predavanja bodo prijavljeni obvešceni, ko bo znano število prijav. Vabljeni! . Vremenska sekir(i)ca Poletje, kot ga še ni bilo Tudi letošnje poletje (gre za meteorološki trojcek me­secev junij, julij in avgust) je intenzivno poskrbelo, da ga bomo še dolgo pomnili. Že res, da se je sadno drev­je kar šibilo pod težo pridelka, a to nam ob misli na poletno vrocino in moco ne pomaga kaj dosti. Poleti smo zbrali 376 milimetrov vode, kar je vec kot v prvih petih me­secih, ko je padlo skupaj 340 milimetrov, kar tretjina dni (31) pa je bila vrocih, saj je živo srebro doseglo oziroma preseglo magicnih 30 stopinj Celzija. Resnici na ljubo je termometrov z živim srebrom danes še zelo malo, saj imamo za ta namen najrazlicnejše temperaturne senzorje in tipala; živosrebrne pa nadomešcajo s temi in tudi z alkoholnimi ne nazadnje tudi zato, ker so v primeru razbitja zdravju škodljivi. Kakor­koli že, bolj ko se je poletje bližalo koncu, višje so bile temperature; najtoplejši je bil prav avgust oziroma zadnji poletni mesec. Zazna­movalo ga je kar 17 vrocih dni in ena tropska noc (11. 8.) – k takim nocem štejemo tiste, ko temperatura zraka tudi ponoci ne pade pod 20 stopinj Celzija in ko ni prav nic narobe, ce jo prespite (ce nimate težav s spanjem v vrocih dneh) kar brez pižame … Med najtoplejšimi v zadnjih 60 letih Letošnje poletje je bilo že cetrto zaporedno nadpovprecno toplo poletje, saj smo v prav vseh treh mesecih zabeležili višjo temperaturo, kot je dolgoletno povprecje (povprecje za obdobje 1981–2010). Najbolj je izstopal avgust, ko je bila temperatura na vecini vremenskih postaj kar okoli 2 stopinji Celzija nad dolgoletnim povprecjem. Znacilna pa je je udarila »strela z jasnega«. To pa ni mogoce, saj morajo biti za strelo bila tudi dokaj enakomerna temperatura zraka, saj smo imeli le dve vedno v bližini tudi oblaki; to, kar hocejo porocevalci s tem povedati, izraziti kratkotrajni ohladitvi, ob koncu junija in avgusta, ter en daljši je v resnici, da je strela udarila na suho, torej da pred usodno strelo vrocinski val, od konca julija do zacetka avgusta. na mestu udara še ni deževalo. Vedno znova nas opozarjajo, da se To poletje je bilo celo brez izjemne vrocine med najtoplejšimi v za-je ob nevihti najbolj primerno skriti v zgrajene objekte, najbolje take, dnjih 60 letih. Kljub nadpovprecni temperaturi pa je bilo število sonc-ki imajo tudi strelovod. Ob nevihtah je zato še posebej pomembno nih ur blizu dolgoletnega povprecja, le v visokogorju je bilo soncnih ur spremljati njihove premike, najlažje s pomocjo radarske slike (taka ra­nekaj manj, kot je to povprecje. Padavinska slika letošnjega poletja je darja imamo pri nas na Pasji ravni in na Lisci), natancneje z animacijo zelo razgibana – deli Dolenjske in osrednje Slovenije (tudi Trzin) so bili nadpovprecno namoceni, v Pomurju, na Štajerskem in na Primorskem je bila skupna kolicina padavin blizu povprecja, dele Gorenjske in Koro­ške pa je pestila suša. Najbolj izrazita neurja so nastala 8. junija, ko je v Beli krajini padala zelo debela toca, v velikosti teniške žogice. Od padavin do vrocine in neviht Meteorologi so zapisali, da je bil prvi del letošnjega poletja izrazito tropski, saj smo imeli skoraj vsakodnevno opravka z nevihtami, tudi sicer pa je bil vecji del poletja zaznamovan z zelo neizrazito meteoro­loško dinamiko oziroma dogajanjem. Pihali so v glavnem šibki vetrovi, prodori vremenskih front so bili zelo neizraziti (razen tistega konec avgusta, ko je snežilo tudi pod nadmorsko višino 2000 metrov), ne­navadno dolgo so trajala obdobja enakomernega zracnega tlaka brez izrazitih anticiklonov. Nad našimi kraji se je v spodnjih plasteh ozracja vecino casa zadrževal dokaj vlažen in topel zrak, zato smo imeli ob mocnem soncu prakticno vsak dan opraviti s plohami in nevihtami in ga med nami verjetno ni, ki ga ne bi to poletje vsaj enkrat ujel dež ali kaj še »bolj mokrega«. Skupaj smo pridelali kar 46 dni s padavinami, 18 v juniju in prav toliko tudi v juliju, smo se pa ubranili suše, ki je to poletje obiskala številne države v Evropi – še najbolj si jo bodo zapomnili na severu, kjer je bilo to poletje med rekordno toplimi. Poletne nevihte – Slovenija spada med najbolj nevihtne države v Evropi! – so nas po­novno spomnile na to, da strele, ki spremljajo nevihte, niso le zanimiv opticni pojav, temvec so lahko tudi nevarne. Strele zato uvršcamo med naravne nesrece. Da gre za nevaren naravni pojav, potrjujeta tudi obe letos medijsko najbolj odmevni nesreci pri nas. Vremenska postaja OŠ Trzin poletno trimesecje – junij, julij, avgust 2018 Kazalec Podatek Datum/ Niz Ura/ Obdobje Povprecna temperatura zraka (°C) ( junij, julij, avgust) 21,0 (20,1/21, 2/ 21,8) 1. 6. – 31. 8. trimesecje Najvišja temperatura zraka (°C) 34,0 9. 8. 15.30 Najnižja temperatura zraka (°C) 9,7 23. 6. 4.00 Najvecji dnevni hod T (maks./min. T; °C) 17,7 (31,2/13,5) 18. 7. 0.00–24.00 Število dni s padavinami 46 1. 6. – 31. 8. trimesecje Skupna trimesecna kolicina padavin (mm) 376,1 1. 6. – 31. 8. trimesecje Najvecja dnevna kolicina padavin (mm) 54,9 11. 7. 0.00–24.00 Letna kolicina padavin 715 1. 1. – 31. 8. osem mesecev Najvišja hitrost vetra km/h / smer 38,6 / JV 6. 6. in 13. 8. 15.30/15.4 0 Št . vrocih dni (maks. dnevna T = 30 °C) 31 1. 6. – 31. 8. trimesecje Prva se je zgodila pod drevesi na samem na južni strani Blejskega je-Izbrani meteorološki podatki za Trzin, za poletje (junij–avgust) 2018; celoten zera, druga pri stanovih na Veliki planini, kjer je udarila v skupino ljudi, arhiv je dostopen na spletnem naslovu trzin.zevs.si/summary. Vir: Vremenska v obeh primerih pa so ljudje pojav komentirali tudi z besedno zvezo, da postaja OŠ Trzin (CZ Trzin). Razno posnetkov za zadnjih nekaj ur, na pametnih mobilnikih, na primer, s programom Dež. Ta slika nam v vecini primerov omogoca ugotoviti smer in hitrost premikanja nevihtnih tvorb in nam tako, ce povemo po domace oziroma na vecini razumljiv nacin, lahko pomaga uiti pred nevihto. Eno od radarskih animacij si je mogoce ogledovati tudi na domaci strani vremenske postaje OŠ Trzin trzin.zevs.si. Vsi, ki redno spremljate trzinsko vreme na teh spletnih straneh in si tako sami krojite vremensko usodo, ste proti koncu poletja gotovo opazili, da je bilo spletišce prenovljeno in da ponuja zdaj še veliko vec in podrobnejših podatkov in informacij o vremenu. Podatki s te posta­je pa se samodejno posredujejo tudi na naslovnico spletišca Obcine Trzin. Vendar vec o tem v eni od prihodnjih sekir(i)c; to jesen se bomo tako ali tako lahko še veliko sekirali: ob pisanju prispevka smo bili še vedno brez vlade, pred domacim pragom sta še najmanj en referen­dum pa en krog volitev … . Besedilo in fotografija: Miha Pavšek Bolecina se da skriti, tudi solze ni težko utajiti, le ljube, skrbne mame nihce nam ne more vec vrniti. ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila naša draga mami, babica, prababica, sestra in teta Ana Pirnat, roj. Semen, po domace Lukova Ani. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znan­cem za izreceno sožalje, podarjene svece in cvetje in darovane svete maše. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, po­grebni službi Vrbancic za brezhibne pogrebne storitve ter cvetli­carni Zvezdica iz Mengša za cudovite cvetlicne aranžmaje. Posebna zahvala pa je namenjena prijateljici Joži Kurent za ne­sebicno pomoc naši mami in tudi vsem nam v casu njene bolezni in njenega poslavljanja. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Napovednik Carovnice iz Eastwicka vabijo V soboto, 6. oktobra, ob 20. uri vabljeni v Kulturni dom Trzin, kjer bo gledališka skupina KUD-a Fofite iz Medvod pod režijskim vod­stvom Tatjane Peršuh odigral predstavo Carovnice iz Eastwicka, nastalo po filmski priredbi romana Johna Updika. Predstava je za abonma in za izven. Cena vstopnice je 8 evrov. . Foto: Matevž Jekler Turisticno društvo Kanja Trzin tudi v šolskem letu 2018/19 vabi na Delavnice in vaje Rezbarstvo: vsak torek od 17. do 19. ure, v tehnicni ucilnici OŠ Trzin. Zacetek 2. oktobra Rocno vezenje: vsak torek od 17. do 19. ure, na Jefacnikovi domaciji . Zacetek 2. oktobra Folklora (vaje): Veterani – vsak torek, od 9.30 do 11.00, v dvorani Kulturnega doma. Zacetek 9. oktobra Clani – vsako sredo, od 19. 30 do 21.00, v dvorani Kulturnega doma. Zacetek 10. oktobra . V okviru letošnjega tedna evropske kulturne dedišcine z geslom KJER PRETEKLOST SRECA PRIHODNOST vljudno vabimo obcanke in obcane in naše drage trzinske rojake in njihove partnerje na 5. srecanje s trzinskimi rojaki v Centru Ivana Hribarja v Trzinu, v soboto, 29. septembra 2018. Sprejem z dobrodošlico bo ob 10. uri. Informacije in prijave: Informacijski center – info@td-trzin.si, 01 564 47 30, 031 668 615, 031 624 999 . Pestro dogajanje na prireditvi Dnevi evropske kulturne dedišcine Turisticno društvo Kanja v sodelovanju s soorganizatorji in dru­gimi društvi vabi na pestro dogajanje v okviru tradicionalnih dne­vov evropske kulturne dedišcine. V soboto, 29. septembra, ob 12. uri se v trzinski osnovni šoli zacne slovesnost s temo Trzinska kulturna dedišcina, zatem pa bodo v šoli in tudi drugje organizirane delavnice, razstave in druge dejavnosti. Dnevi evropske kulturne dedišcine bodo potekali od 29. septem­bra do 4. oktobra, podrobnosti o zanimivih dogodkih in delavnicah – med številnimi zanimivimi bo denimo tudi žetev ajde; utrinek s fotografije je nastal lani – pa najdete na spletnih straneh Turistic­nega društva Kanja in Osnovne šole Trzin. Vabljene vse generacije! . Foto: Zinka Kosmac Kje si, Uršika zala? Ali bo povodni mož lahko zadovoljil vse zahteve in potrebe ošabne Uršike in ali bo dekletu uspelo pobegniti iz podvodnega sveta Ljubljanice, boste izvedeli v nedeljo, 14. oktobra, ob 16. uri v Kulturnem domu Trzin, ko je na sporedu predstava Kje si, Uršika zala? gledališkega krožka Osnovne šole Dob, za abo­nmaje in za izven. Predstava je nastala pod režijsko in mentorsko taktirko Jasmine Bejtovic. Cena vstopnice je 4 evre. . Foto: Arhiv gledališkega krožka OŠ Dob Napovednik Vabljeni na delavnici in k vpisu na vadbo Delavnica biodanze – Ponovno povezani! Sreda, 26. september, od 20.00 do 21.30 Regenerativna aroma joga Ponedeljek, 24. september, od 18.00 do 20.00 Sobota, 13. oktober, od 10.00 do 12.00 Delavnica biodanze in regenerativna aroma joga sta primerni tako za zacetnike kot za izkušene. Za prizorišce delavnice bo­ste izvedeli po prijavi. Joga za zacetnike in za izkušene Ob ponedeljkih in cetrtkih, od 19.00 do 20.30, ter ob petkih, od 18.30 do 20.00, v OŠ Trzin (mala telovadnica) Z vadbo joge poskrbimo za gibcno in mocno telo in za bister in umirjen um, za sprostitev, zmanjšanje stresa in izboljšanje splošnega pocutja. Vadba biodanze, gibalno-plesne metode za radostno in srecno življenje Ob sredah, od 20.00 do 21.30, v vrtcu Žabica (športna igralnica) Trebušni ples Ob torkih, od 20.30 do 22.00, v vrtcu Žabica (športna igralnica) Vadba trebušnega plesa je odlicna za prebuditev ženskosti in obcutenje lastnega telesa. Obvezne so prijave. Prijave in informacije: drustvopotsrca@gmail.com, www.potsrca.si, telefon 041 821 401. . Mag. Mojca Tavcar, Društvo Pot srca Aktivnosti Društva upokojencev Žerjavcki Trzin Dopustov je konec in tako vas spet z veseljem vabimo k sodelovanju na naših številnih dejavnostih: 9. oktobra organiziramo pohod na Cicelj – odhod ob 7. uri, izpred Mercatorja, 19. oktobra vabimo na kolesarjenje Od Hribarja k Hribarju – odhod ob 8. uri, izpred Jefacnikove domacije, 19. oktobra organiziramo tudi udeležbo na literarnem srecanju PZDU Gorenjske. DRUGE AKTIVNOSTI Kolesarji kolesarijo skupaj ob sredah, z odhodom ob 8.00, izpred CIH-a. Pohodniki hodijo na krajše ali daljše sprehode ob torkih, ob 7. uri, izpred Mercatorja. Balinarji trenirajo v lepem vremenu, po dogovoru, proti veceru ali zju­traj, in tekmujejo v letni ligi. Strelci vadijo streljanje z zracno puško na strelišcu strelskega društva v OŠ Trzin, ob ponedeljkih, od 11. do 12. ure. Krožek rocnih spretnosti se je to sezono preselil na Jefacnikovo doma­cijo – clanice ustvarjajo ob cetrtkih, od 10.30 naprej. Pevski zbor – pevci se zbirajo na Jefacnikovi domaciji ob torkih in pre­pevajo od 18. do 20. ure. Bliža se praznovanje 20-letnice delovanja Društva upokojencev Žer­javcki Trzin. Organizacijski odbor in posamezniki se že pospešeno pri­pravljajo na to, da bo obletnica ustrezno zaznamovana. Bližajo pa se tudi volitve na vodilna mesta v organih društva, zato vabimo vse, ki ste pripravljeni delati za društvo, da se prijavite kandi­dacijski komisiji, ki zbira prijave. Kontaktna oseba je Franc Bardorfer, tel. 041-218-196 . Zoran Rink, predsednik Društva upokojencev Žerjavcki Trzin