TEDNIK LETO XXX.. ŠT. 48 Ptuj, 15. december 1977 CENA 3 DINARJE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA YU ISSN 0040-1978 iZ VSEBINE: Kako smo gospodarili (stran 2) Dan prosvetnih delavcev občine Ptuj (stran 3) Žveglar Ludvik Mere (stran 7) Ne pozabimo nanje pozimi (stran 9) Smrt je žela v Lahoncih (stran 11) Glasujmozs ^i/i/^c ^ fc^.- Referendum, znana beseda, ki v ušesih občana zveni nekako tako: „že spet se bo treba odločati za kaki samoprispevek", vendar je tdkrat drugače! V nedelo, 18. decembra, od 6. ure naprej bodo občani z območja krajevne skupnosti Ptuj, delno pa tudi z območja KS Hajdina in Rogozmca vsak na svojem glasovalnem mestu, odločali o tem, če so ZA ali PROTI boyšemu samoupravljanju, za ali proti takemu samoupravljanju, v katerem bodo delovni ljudje in občani imeli možnost neposrednega odločanja in neposredne^ vplivanja na odločitve v delegatskih dcupščinah. To bo možno edino v manjšm in zato bolje organiziranih krajevnih dcupnostih, ki morajo v pravem pomenu besede postati temeljne samoupravne skupnosti občanov. O tem bomo odločali na nedeljskem referendumu. Od odločitve občanov na nedeljskem referen- dumu bo odvisno, če bo krajevna samouprava na našem območju naredila odločen in velik korak naprej v smeri ustavnega preoblikovanja krajevnih skupnosti. Tako ustava ko zakon o združenem delu zahtevata, da morajo biti krajevne skupnosti organizirane tako, da bodo občani in delovni ljudje v njih lažje uresničevali svoje skupne interese, da bodo organizirani tako, da bo njihov glas močneje odmeval tudi v življenju na širšem območju. Naš delavec prebije poprečno 8 ur na delovnem mestu, 16 ur pa doma, v krajevni skupnosti, zato mu ne more in ne sme biti vseeno, kako je urejeno življenje tam, kjer živi sam in njegova družina, kako je urejeno otroico varstvo, šobtvo, kako se rešujejo komunalni in drugi problemi, pomeni za vsakodnevno življenje. Na vse to naj pomislijo občani — volilni upravičenci, ki bodo v nedeljo, 18. decembra odločali ZA boljše samoupravljanje. Prepričani smo, da bodo občani razumeli smeri našega socialističnega razvoja in da bomo lahko zvečer ob 18. uri, ko bomo zaprli glasovalna mesta in ugotovili izid Vasovanja, zapisali, da SMO ZA NAPREDEK, ZA SAMOUPRAVLJANJE IN ZA URESNIČEVANJE USTAVE SFRJ IN SRS. Jutri V Ormožu Temeljni kamen za novo tovarno v okviru srednjeročnem razvoia in plana za obdobje 1976-1980 se prenaša odgovornost za zago- tav^anje zadostnih količin hrane na republike tako z ozirom na razvoj proizvodnje kot tudi zagotovitve oicrbe. V tem smislu je v tem srednjeročnem obdobju v okviru družbenega plana Jugo- slavge in Slovenge poudarek na zagotovitvi večjih in za vso državo zadostnih količin žitaric, o^a in sladkorja. V ta namen se za razvoj proizvodnje in predelave omaric in sladkorne pese zbirajo posebna sredstva za pospeševanje razvoja, ki jih skozi cene prispevajo vsi porabniki sladkorja in oja. To je bil tudi osnovni razlog, da sta ta dva proizvoda pred tremi leti na podlagi posebnih družbenih dogo- vorov dobila posebno mesto v plitiki cen. Zato je z vidika medrepubU3cih bilanc smotrno, da se SR Slovenija vključi v program izgradrge industrije slad- korja kot se je vključila na področju o^a. Tovarna sladkoija v Ormožu bo imela svoj vpUv na celotni družbeno ekonomski razvoj seve- rovzhodne Stovenge, saj pomeni začetek obsežnega uvajanja tržne- ga pojdelstva, intenzivno obdela- vo zemljišč, visok dohodek na enoto površine, ki ga daje sladkorna pesa, omogoča ekonom- sko racionalen način izvedbe melioracg kmetijskih zem^išč: proces združevanja kmetov v najkvalitetnejših oblikah združe- vanja dela, sredstev in zemge; skupne obveznosti in interesi do tovarne vodgo k večji povezanosti tako agroživil^ega kompleksa severovzhodne Slovenje kot na podlagi drugih skupnih interesov celotnega agroživilstva v SlovengL Ker so vsa pripravljalna dela za izgradnjo sladkorne tovarne v Ormožu zaključena, bo slavnostna otvoritev gradbišča in polagalce teme^nega kamna jutri ob 14. uri. L kotar Seja predsedstva OK SZDL Ptuj EVIDENTIRANI KANDIDATI ZA VODILNA MESTA V ponede^ek, 12. decembra 1977 se je sestalo predsedstvo občinske konference SZDL Ptuj in obravnavalo merila za kadrova- nje, obenem pa so tudi že neposredno evidentirali kadre za nosilce vodilnih funkcg v družbe- no-političnih organizacgah, v ob- činski skupščini in njenih organih in v samoupravnih interesnih .4cupnostih. Sklenili so tudi, da se z imeni evidentiranih možnih kandidatov čimprej seznani jav- nost, da ne bo po nepotrebnem raznih ugibanj in podobno. Poudarjeno je bilo, da so delovni ^udje in občani neposred- ni nosilci pri oblikovanju kadrov- ske' poUtike, ki mora biti enotna in v njej zagotovljena demokratič- nost. Za uspešno in načrtno vodenje kadrovske politike pa moramo imeti tudi programe kadrov, saj je plan kadrov sestavni del plana razvoja vsake temegne in druge organizacge združenega cfela, zato so na seji tudi zadolžUi občindci svet ZSS Ptuj, da osnovne organizacge sindikata še posebej opozori na nalogo izdela- ve programa kadrov. Prav tako j e dolžnost vseh družbeno-političnih organizacij, da stalno obravnavno kadrovsko politiko. Postopek za izbiro možnih kandidatov za nosilce javnih funkcg se je začel že v začetku letošnjega leta z evidentiranjem v organizacgah SZDL in sindikatov, saj sta ti dve družbeno-politični organizaciji tudi nosilki kadrovske poStike in volibie^ postopka. Pri izbiri možnih kandidatov je bilo treba upoštevati tudi načelo rotacije in reelekcije, ki med drugim pomeni, da naj nihče več kot dve mandatni dobi zapored ne opravlja funkcge na določenem vodilnem mestu. Pri izbiri možnih kandidatov je treba upoštevati predvsem doseda- nje delo v samoupravnih organih, v družbeno-političnih organiza- cgah, zavzetost za uresničevanje pridobitev NOB in ^udske revolu- cije, krepitvi bratstva in prgate^st- va jugoslovanskih narodov in narodnosti, uresničevanje natog na področju SLO in družbene samo- zaščite, skratka, da so sposobni uresničevati širše družbene intere- se, pri tem pa morajo imeti tudi ugled v javnosti in uživati zaupanje delovnih §udi. Prav tako mora biti v posameznih organih ustrezna zastopanost delavcev — neposrednih proizv^alcev, kme- tov, žensk in mlajših IjudL Dogovorili so se, da bodo z evidentiranimi možnimi kandidati za posamezne funkcije seznanili javnost takoj, ko bodo predlogi udilajeni in ko bodo evidentirani dah tudi svoje soglage. FF Temeljni kamen za nov vrtec 2e prihodnjo pomlad bo 120 otrok vključenih v organizirano varstvo na območju Turnišča, Haj- dine in dela Ptuja. Danes ob 13. uri bo Na Obrežju, v bližini Roka slo- vesnost s polaganjem temeljnega kamna za novi vrtec v katerem bo 6 igralnic in drugih potrebnih prosto- rov za 120 otrok. Vrtec montažnega tipa in izdelek Marlesa iz Maribora, predstavlja investicijo v znesku 6 milijonov di- narjev. Od tega so občani ptujske krajevne skupnosti namenili iz samoprispevka 3 milijone dinarjev, krajevne skupnosti Hajdina 1 mili- jon, dva pa bo prispevala skupnost otroškega varstva Ptuj. Brez dvoma pa nova investicija v širitev zmogljivosti organiziranega varstva otrok v občini pomeni ko- rak dalje, saj imamo še vedno prek 200 nerešenih prošenj, velike potre- be pa se kažejo tudi v nekaterih krajevnih skupnostih. mš Slovenska Bistrica Odločneje novim načrtom nasproti Nedavno zaključene letne konfe- rence v osnovnih organizacijah ZK na območju občine Slov. Bistrica so bile tudi osnova razpravam pred dnevom izvedene razširjene seje komiteja občinske konference ZKS Slov. Bistrica, kjer so kritično oce- nili preteklo delovanje komunistov za obdobje minulih štirih let. Ob tej priložnosti so člani komiteja bistri- ške občine tudi širše osvetlili rezul- tate, katere je komite skupno s svo- jimi organi dosegel v razvoju druž- benopolitičnega življenja v občini Slov. Bistrica. Med najuspešnejše uvrščajo prav gotovo uspehe na področju ustanavljanja novih osnovnih orga- nizacij in tudi število novosprejetih članov v vrste ZK. Tako so v tej občini v obdobju zadnjih štirih let, predvsem še po zadnjih kongresih ZK uspeli povečati število osnovnih organizacij ZK od dvajset na skupno 48, medtem ko se je število članov v tem obdobju povečalo za okoli 270. Skupno je tako v občini Slov. Bistrica 760 članov ZK. Dosedanja prizadevanja v smeri povečanja števila članstva, s tem pa tudi osnovnih organizacij ZK, zagotavljajo, da v tej občini še niso izkoriščene vse možnosti, zato bo sprejemanje novih članov. tudi v prihodnje eno najpomembnejših nalog pri delu OO ZK, predvsem vključevanju večjega števila mladi- ne in kmečkega prebivalstva bo potrebno v prihodnje posvetiti več pozornosti. Pri ocenjevanju posameznih aktivnosti so člani komiteja OK ZKS Slov. Bistrica kritično osvetlili še vedno nedovoljno odločnost in ustvarjalnost zaposlenih, med njimi tudi članov ZK pri vključe- vanju uresničevanj sedanjih spre- memb v TOZD in drijgih delovnih sredinah tudi v krajevnih skupno- stih in samoupravnih interesnih skupnosti. Nekatere naloge pa se prepočasi uresničujejo v praksi, tudi v okviru občinskega komiteja in njegovih organov. Tudi sveti ZK v krajevnih skupnostih niso povsod opravili nalog, katere so jim bile zaupane, nemalokrat tudi iz objek- tivnih razlogov, zato bodo morale v prihodnje te partijske sredine na te- renu dobiti novo, konkretnejšo vse- bino dela. §e zavestneje pa se bodo morali komunisti bistriške občine zavzemati za uresničevanje zakona o združenem delu v praksi kot tudi boljšemu povezovanju in sodelova- nju med samimi osnovnimi orga- nizacijami ZK kot tudi vodstvi. Viktor Horvat Sreča v nesreči - okoli 14 ton mazuta na njivi Poročali smo že o nesreči, ki se je pripetila v sredo, 7. decembra v naselju Spuh^a. Okoli 6.30 je zaradi neprimerne hitro.sti in zaradi zasneženega cestišča začelo zanašati priklopno cisterno z vozitom, ki ga je upravljal Štefan Kiraly iz Zgornjega Lakoša pri Lendavi. Cisterna je zdrsnila s cestišča, ter se prevrnila na levi bok, tako, daje iz nje pričel teči mazut Vsa njiva je bila v trenutku črna, k^ub ndc^ centimetrov debeli snežni odeji naokrog. Morda je prav ta bila vzrok, da seje mazut kmalu strdil že na površini Tako so pozneje komunalni delavci z lopatami odstranih trdo skorio brez večjih težav. In kaj bi bik), ce bi v cisterni bila nafta ali bencin? fotovest: M. Ozmec Delavci komunalnega podjetja odstranjujejo strnjeni mazut, i Žirija za podeljevanje Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda pri Občinski konfe- renci SZDL Ptuj razpisuje 15 priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda Priznanja bodo podeljena ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte. Priznanja so namenjena posa- meznikom, družbenopolitičnim in drugim organiza- cijam ter skupnostim za posebne dosežke na področ- ju: — razvoja naše samoupravne socialistične družbe; — uresničevanja ustavno opredeljenih družbeno eko- nomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, posebej razvijanje delegatskega sistema in uveljavljanja samoupravne organiziranosti zdru- ženega dela; — krepitve SZDL kot fronte vseh delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil; — neposrednega uveljavljanja delovnih ljudi in obča- nov kot subjektov odločanja na vseh področjih in v vseh sredinah družbenega življenja. Predloge za Priznanja OF lahko pošljejo žiriji za po- deljevanje Priznanj OF krajevne konference SZDL, delovne in druge organizacije, samoupravne skup- nosti, društva in občani do 1. marca 1978. Kasnejših predlogov žirija ne bo upoštevala. Predlog za priznanje OF mora vsebovati: — naziv predlagatelja — priimek in ime, rojstne podatke ter prebivališče kandidata — zgoščeno in konkretizirano obrazložitev in uteme- ljitev. Predloge sprejema Občinska konferenca SZDL Ptuj — Žirija za podeljevanje Priznanj OF. Predsednica žirije: Ivica Kristanič, I. r. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 15. december 1977 — TEDNIK TEDNIKOV UVODNIK »TEDNIKOV UVODNIK Pravica do resnice ,,Zo demokratično druibo je izrednega pomena resnično neodvisen in demokratičen sistem informacij" je zapisal Edvard Kardelj v svoji znani študiji. Pri tem je mislil predvsem nas sistem zanesljivih virov informacij, ki bodo dostopne vsakomur, ki jih bo potreboval. Prav sistem .socialističnega samoupravljanja nujno potrebuje neodvisno organizacijo obveščanja od občine navzgor, ki bi bila odgovorna samo skupščinam družbenopolitičnih skupnosti, toda pri tem zelo strogo odgovorna za resničnost informacij, kajti svoboda informacij pomeni PRAVICO VSAKOGAR, DA SLIS/ RESNICO! Naša ustava iz leta 1974 je že predvidela tak samostojen, demokratičen in celovit sistem informatike. Dejstvo pa je, da smo doslej bolj malo storili za uresničenje teh ustavnih načel. O tem smo sicer precej že razpravljali, ostajalo pa je večidel le pri besedah. Pri tem smo se premalo odločno zoperstavili tistim pojavom, kjer se meša, srečuje in spopada staro in novo, kjer bi bilo treba brez vsakršnega omahovanja, brez vsakršnega kompromisa podpreti samoupravnou usmeritev in tej usmeritvi zagotoviti družbeno podporo. Se vedno se srečujemo z ljudmi, ki govore eno, delajo pa drugo, ki^ v praktični politiki, pri urejanju konkretnih zadev pokažejo zelo malo tistega na kar se ob slovesnih priložnostih sklicujejo. Niso redki primeri, da si posamezniki lastijo pravico odločanja, kaj je za javnost, kaj ni in se ob tem poslužujejo že preživelih metod, izkoriščujoč svoj položaj. Cesto lahko slišimo od takih posameznikov besede: ,,Jaz bom to uredit", ,,jaz bom to dal ali ne bom dal", v resnici pa bo tisto urejala in odločala družba po svojih organih. Ali obrnjeno: ,,Mi si nismo zadovoljni s tem ...", ,,mi ocenjujemo, da ..." v resnici pa za tem ,,M1" stoji le posameznik {Jaz — ego persona)! Dogaja se od temeljnih organizacij in skupnosti navzgor, da posamezniki ali organi poskušajo tako ah drugače ,,sfrizirati" podatke, ki gredo v javnost, v odločanje delegatom samoupravnih organov, skupščin interesnih in družbenopolitičnih skupnosti. Res je, da smo zaradi različnih interesov v družbi, razdrobljenosti na razne sektorje družbenega življenja, cesto v dilemah, vendar ob enotni in trdni družbeni podpori moramo obdržati neodvisno službo obveščanja, ki mora zagotavljati resnične podatke. ,, Ta splet problemov moramo vnesti v okvir našega dela pri nadaljnji graditvi političnega sistema" je zapisal tovariš Kardelj. Pri tem imajo sredstva obveščanja javnosti izredno pomembno vlogo, ki tudi v naši samoupravni družbi pomenijo veliko politično silo. Kako bodo sredstva javnega obveščanja in komuniciranja, tudi naš radio in Tednik, za to vlogo usposobljena je v prvi vrsti odvisno od programskih delavcev — novinarjev, ki morajo v praksi postati družbeno-politični delavci, ustvarjalci, borci za razvoj novega, ne le kot poročevalci, temveč kot aktivni udeleženci in poznavalci; za to vlogo pa morajo imeti tudi široko družbeno podporo in oporo. (Pri tem ne mislim podpore posameznikov ali posameznih organov, ta je lahko tudi pristranska, temveč družbeno podporo v celovitem smislu). Kritično in samokritično je treba priznati, da tudi v praktičnem delu novinarjev in sredstev obveščanja kot celote, ni vedno tako kot bi moralo biti. Se vedno nismo dovolj vključeni v sistem samoupravnega demokratičnega političnega sistema. Zato se tudi v naših sredstvih obveščanja javnosti premalo ali vsaj premalo kvalitetno izraža realna problematika samoupravnega demokratičnega življenja. Nesporno se moramo bolj vključiti, bolj povezati v sistem demokratičnih samoupravnih interesov kot njegov sestavni del. Le tako bomo praktično uresničevali načelo svobode socialističnega tiska, brez katere ni moč neovirano izražati številnih samoupravnih interesov, ni moč zagotoviti družbene kritike in ne socialističnega boja mnenj. 2al še vedno nimamo dovolj jasno izoblikovanega koncepta odnosov na tem izredno pomembnetn področju družbenega življenja. Prav to v praksi pogosto poraja razne probleme tako z ene kot z druge strani. Brez dvoma smo na področju obveščanja še preveč siromašni z ustreznimi demokratičnimi oblikami dogovarjanja in urejanja odnosov. Zaradi tega tudi prihaja do takšnih ali drugačnih intervencij, ali pa se stvari prepušča razvoju, na slepo srečo. Na to opozarja tudi tovariš Kardelj, ki se v svoji študiji zavzema za to, da dopolnimo sistem z ustreznimi institucijami, ki bodo prispevale tako k varstvu ustavnih pravic na področju javnega obveščanja in komuniciranja pred vsakršnim birokratskim in podobnim dušenjem kot tudi k uspešnejši obrambi družbe pred poskusi, da se svoboda javnega obveščanja in komuniciranja zlorabi. Povezano s tem je treba tudi razširiti še vrsto vprašanj, ki se nanašajo na položaj in družbeno odgovornost tiska in radia, na njihove notranje družbenoekonomske in politične odnose. Med drugim gre za vprašanje družbene odgovornosti ustanoviteljev in vprašanje odnosov med ustanovitelji in novinarji ter drugimi delavci v tej dejavnosti. Tovariš Kardelj predlaga, da bi naj ti odnosi bili urejeni enako kot pri vseh drugih naših samoupravnih organizacijah, to je na samoupravnem sporazumu o združevanju, kjer bodo zapisane vse medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in delovnega kolektiva. Na tej podlagi bo možno zagotoviti svobodo vseh samoupravnih dejavnikov na področju javnega komuniciranja in obveščanja. Razumljivo, potrebno in nujno je, da se mora socialistična družba bojevati proti popačenjem in zlorabam na področju obveščanja z enakimi sredstvi, s kakršnimi se bojuje tudi na drugih področjih družbenega in političnega življenja — končuje tovariš Kardelj svojo študijo, ki je predmet najširše razprave pri nas in ki je tudi osnova za razpravo o nadaljnjem razvoju in nalogah Zveze komunistov Jugoslavije. Ni odveč ob tem še posebej naglasiti, da celovito obveščanje postaja vse pomembnejši dejavnik samoupravnega demokratičnega sistema in življenja, da mora biti vsebina obveščanja taka kot jo naš delavec in občan potrebujeta za pravilno usmeritev pri odločanju v delegatskem sistemu, da je resnična informacija edino prava informacija in moč socializma. In za konec še dejstvo, da odnos do obveščanja pomeni tudi odnos do samoupravne socialistične demokracije! Eranc Eideršek TEDNIKOV UVODNIK »TEDNIKOV UVODNIK KAKO SMO GOSPODARILI V devetih mesecih letošnjega leta je za ptujsko občino značilna visoka stopnja gospodarske aktiv- nosti. Rast industrijske'proizvod- nje je 12-odstotna, kar je za 3 odstotke nad predvidevanji v resoluciji. Produktivnost se je v industriji ob 2,4 % povečanju zaposlenih povečala za 9,60 odslotka. Na področju knietystva so ugodni rezultati v po^edelstvu in živinoreji, večji izpad je zaradi pomladanske pozebc zabeležen le pri sadjarstvu in v vinogradništvu. Dobri rezultati so bili doseženi tudi na področju gostinstva, to pa predvsem zaradi novih zmogljivo- sti, ugodni pa so tudi rezultati na področju turizma. Število gostov je bilo v primerjavi z lanskim enakim obdobjem višje za 82,5 %, število nočitev pa za 42,2 %. Izbopujejo se tudi rezultati na področju blagovnega prometa, saj je nominalni blagovni promet za 14,3 % večji kot lanski v enakem obdobju. Resolucgska prizadevanja bodo presežena tudi na področju zaposlovanja, saj je celoletna 3 % predvidena rast že sedaj presežena za 1,1 %. Zanimivo je, da se dinamika rasti zaposlovanja v gospodarstvu in negospodarstvu izenačuje. Kljub temu pa se je nezaposlenost v devetih mesecili letošnjega leta v ptujski občini povečala za 3,1 % v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Med n ezapo sle n im prev lad uj ej o nekvalificirani ali priučeni delavci. Poudariti pa je potrebno, da po eni strani rast zaposlenosti nega- tivno vphva na uresničevanje resolucije, saj smo se v občini dcgovorili za večjo rast družbene- ga proizvoda predvsem na osnovi povečanja produktivnosti ne pa toliko na račun povečanja zapo- slovanja. V občini so izvozno-uvozna gibanja neugodna, saj je vrednost izvoza dosegla le 40 % lanske. Vferoki za to so predvsem v tem, da je TGA kot glavni nosilec izvoza v občini preusmerila prodajo v tem letu na domače tržišče. Tudi na področju uvoza se je stanje izbo^šalo, saj je uvoz v devetih mesecih višji le za 14 %, medtem ko je bil v prvem polletju letošnjega leta večji za 47 %. 14 odstotno povečanje pa je upravi- čeno zaradi visoke rasti industrij- ske proizvodnje, saj je uvoz usmerjen pretežno v nakup reprodukcijdcega materiala. Sistemske ^emembe v obra- čunu celotnega prihodka in dohodka so v veUki meri vplivale na izredno visoke finančne kazal- ce poslovanja organizacg združe- nega dela s področja gospodarstva. Spremembe so se najmočnge odrazile v dohodku, kije porasel z 63 odstotkov. Sredstva za akumulacijo so se povečala za 48 %, vendar bi bil ijihov delež še večji, če ne bi združeno delo obračunalo za 1 % manj amortizacge kot pred letom. Delitev čistega dohodka je potekala v skladu s ci^i resolucge za letošnje leto. Sredstva za iazširitev materialne osnove dela so naraščala hitreje od dohodka in sredstev za zadovogevanje oseb- nih, dcupnih in splošnih potreb. Izgube, ki so bile v lanskem letu eden največjih problemov gospo- darjenja v ptujski občini, so se v tem letu občutno zmanjšale. V devetih nicsecili tega leta so zaključile poslovanje z izgubo le tri teme^ne organizacije združene'- ga dela. Znesek izgub znaša 5.726 tisoč dinarjev, kar predstavlja le 16 % landcega zne*:a izgub. N. D. Skupna problemska konferenca sindikatov in ZKS občine Ptuj Delitev po rezultatih dela Včeraj popoldne so se v dvorani narodnega doma v Ptuju sestali na skupni konferenci člani občinskega sveta ZSS Ptuj in občinske kon- ference ZKS Ptuj, na seji pa so sodelovali še člani komisije za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu pri SO Ptuj, čla- ni komisij za ekonomska vpraša- nja pri sindikatih in komiteju OK ZKS, člani sveta za družbenoeko- nomske odnose pri OK SZDL in člani občinskega političnega akti- va. Na dnevnem redu je bilo dvoje izredno pomembnih vprašanj: uveljavitev sistema razporejanja in delitve osebnih dohodkov po rezultatih dela in uveljavitev dohodkovnih odnosov med TOZD znotraj delovnih organizacij. Torej, gre za tisti dve področji, ki jih zakon o združenem delu v 662. členu sankcionira oziroma določa, da se uporabljajo najkasneje od 1/1-1978 dalje. Za sejo so vsi udeleženci dobili že drugo analizo o uresničevanju določil zakona o združenem delu v ptujski občini. Analiza je plod nekajmesečnega dela 16 delovnih skupin, sestavljenih iz najodgovor- nejših članov iz organov, ki so sodelovali na seji. Te tričlanske skupine so obiskale večino delov- nih organizacij in skupnosti v ptujski občini, se pogovorili s predstavniki samoupravnih orga- nov in družbenopolitičnih organi- zacij in pripravile poročilo, ki je bilo osnova za analizo. Ker bi bilo celotno gradivo preobširno, so v analizi kot vzorčni primer navede- ne le nekatere delovne organizaci- je, ki imajo samoupravne dokumente s tega področja dobro sestavljene, to so: Mesokombinat Perutnina Ptuj, Kmetijski kombi- nat Ptuj, TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo, AGIS Ptuj, Združeni zdravstveni dom Ptuj in Zavod dr. Marijana Borštnarja v Dornavi. Ker smo morali redakcijo kon- čati pred sejo, navajamo le sklepne ugotovitve iz analize: Po drugem obisku tričlanskih delovr.ih skupin v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ugotavljamo izjemno aktiv- nost pri sestavi potrebnih aktov, ki jih terja zakon o združenem delu. V mnogih temeljnih organizacijah pa pripravljajo in sprejemajo hkrati ali celo dajejo prednost ti- stim aktom, ki niso najnujnejši, oziroma niso obvezni do konca letošnjega leta. Skoraj v vseh temeljnih in dru- gih OZD so v veliki časovni stiski za sprejem tistih aktov, ki se morajo uporabljati od 1. 1. 1978. Ta velika časovna stiska pa je v glavnem posledica omahovanja in čakanja v strokovnih službah na ,,navodila in nasvete od višjih forumov", čeprav je bilo jasno povedano, da takih vzorcev ne bo. Odlaganje s sestavo zelo zahtev- nih aktov s področja delitve oseb- nih dohodkov in urejanja dohod- kovnih odnosov gre sedaj na račun kvalitete teh aktov. Močno prisot- na je v praksi teza: ,,Ce ne bo dobro, bomo popravili". To je si- cer res, vendar bi v sedanjih iska- njih morali vložiti kar največje napore, da bi našli oziroma pripravili najustreznejše rešitve. V večjih delovnih organizacijah, kjer so kadrovsko dobro usposobljeni, so tudi rezultati pri- merni, čeprav ugotavljamo, da ni- kjer revolucionarno ne spreminja- jo že sedaj uveljavljenih modelov sistema delitve osebnih dohodkov. To delno velja tudi za urejanje dohodkovnih odnosov med TOZD. Največje delo so opravili v TGA Kidričevo in pri Perutnini, nekoliko manj v Kmetijskem kombinatu in v AGISU. Temeljne in druge organizacije s šibko kadrovsko sestavo večinoma prepisujejo vzorce od drugih, ali pa so koncem novembra še vedno čakali na ,,usodo", s tihim prepričanjem, da njihovi obstoječi akti ustrezajo vsebini zakona o združenem delu. Zveza sindikatov in komisija za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu pri SO Ptuj bo- do v prvih mesecih prihodnjega le- ta sklicatelji posvetov o sistemih delitve po delu in urejanju dohod- kovnih odnosov po posameznih področjih dejavnosti. Vse temeljne in druge organiza- cije združenega dela ter delovne skupnosti naj takoj po sprejemu novih ali izpopolnjenih internih aktov po en primerek pošljejo komisiji pri SO Ptuj ali občinske- mu svetu ZSS Ptuj v pregled in presojo. To nalogo pa mora v naj- krajšem času prevzeti posebni strokovni organ pri upravi skup- ščine občine Ptuj in družbeni pra- vobranilec samoupravljanja. Vse družbeno-politične organizacije, zlasti sindikati bodo tudi v naslednjem letu nadaljevali s svojo družbeno-politično aktiv- nostjo na področju uresničevanja vsebine zakona o združenem delu. FF Ormož Vse po načrtih Spremembe le pri vsebini zakonskih določil v občini Oimcž ugotavljajo, da bodo zaicon o združenem delu uresničili v določenem roku. O izvajanju in uresničevanju zakon- skih določil je predsednk občin- dtcga sveta zveze sindikatov občine Ormož, Rudi Peršak povedal: „Po zadnjih ocenah, ki smo jih naredili v vseh organizacijah združenega dela v občini, smo ugotovili, da bodo osnovno dokumentacijo samoupravnili spo- razumov v vseh delovnih sredinah pripravili do zakonskega roka. Vprašanje nastaja le pri vsebini teh sprejetih in potrjenih samouprav- nih sporazumov. V vseh delovnili kolcktivili hitijo s priprav^anjem aktov, tako da so sedaj v časovni stiski in je lahko to posledica za slabšo vsebino samoupravnih spo- razumov. Prav gotovo bo potreb- no v začetku prihodnjega leta nekatere akte dogograjevati injim dodati kvalitetnejšo vsebino. Posebno nalogo pri uresničeva- nju zakona so unele in še imajo osnovne organizacije sindikata. Aktivnost osnovnih organizacg je različna. Tam, kjer je sindikat aktiven, je tudi uresničevanje zakondcih določil boljše in hitrej- še. Kjer pa sindikat ni dovoj delaven, ugotavljamo, da so akcije tekle prepočasi V aktivnost uresničevanja zakona sejevkjučil tudi občinski sindikalni svet. Z 02,irom na to, daje v organizacgah združenega dela inalo delavcev in zato tudi majhno število članov v osnovnih organizacijah sindikata, smo pripravili drugačen operativni račrt uresničevanja zakona kot recimo v drugih občinah. Obiskali smo vse obnovne organizacge in se tam konkretno pogovorih o vsebini zakona, o njegovem uresničevanju in o problemih v organizacijah združenega dela. Delavci so o zakonu o združe- nem delu seznanjeni. Veliko je zanimanja za osebni dohodek in za nagrajevanje po delu. Delavci vedo, da za „nedelo" ne bo osebnega dohodka. Res pa je, da ob vsem tem nastaja bistveno vprašanje, kako in koliko bomo pri razdelitvi obsega dela pravično „zadeli" vsebino zakonskih do- loči. Prihodnje leto bo natančen pokazatelj, kje smo prav in kje napak ravnali." zk Temeffna občinska skupnost za zaposlovanje Dejavnost skupnosti za zaposlovanje se v zadnjem času vse bo^ širi in prerašča nekdanje posredovalnice za delo. Dosedanje delo Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Maribor je pokazalo na določene pozitivne premike, pokazale pa so se tudi določene pomanjkljivosti, ki jili je potrebno odpraviti prav v obdobju prilagajanja določilom iz zakona o združenem delu. Sedanje regijske skupnosti so preveč odmaknjene od interesov združenega dela, saj so bile enote v posameznih občinah zgoH organizacijska oblika delovanja regijske skupnosti Na ^upščinan posameznih enot so delegati v glavnem le preverjali gradiva za regijske skupščine. Premalo je bila obravnavana problematika posamezne občine, premajlina je biia povezanost med skupnostjo in delovnimi organizacijami. Na .'icupščini sprejeta staUšča in sKlepi so bila zgo^ formalna, saj je pohtika zaposlovanja v delovnih organizacijah tekla mimo dogovorjcnili stališč in načel. Prav to pa narekuje potrebo po ustanovitvi občin'icih skupnosti za zaposlovanje z vsemi izvirnimi pravicami in dolžnostmi. Skupnost za zaposlovanje Maribor je vodstvom splošnih delegacij in konferenc delcgacg v regiji že poslala gradivo za sejo skupščine, ki bo 21. decembra. Delegati bodo na tem zasedanju obravnavah tudi delovni osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske interesne skupnosti za zaposlovanje. V javni razpravi bo seveda potrebno marsikaj proučiti Predvsem to, kaj bodo delale regijske skupnosti, če bodo sploh še potrebne, kako bo urejeno solidarnostno financiranje v regiji in med regijami, katere naloge bo potrebno opravljati na republiški ravni Odprto jc tudi vprašanje organiziranosti skupščine - ah naj ostane le-ta enodomna ali naj se oblikuje še zbor izvajalcev. Razmisliti je potrebno tudi o oblikovanju posebnih delegacij za zaposlovanje ali pa o združitvi sorodnih področij v posebno delegacgo. Opredeliti je potrebno funkcijo strokovnih služb skupnosti, ki morajo temc^iti na racionalnosti in speciahzacgi ter kvaliteti dela. O tem, daje potrebno ustanoviti občinske skupnosti za zaposlovanje ni dvoma. Vprašanje pa je, kako uspešno bodo delovale, če združeno delo ne bo pristopilo k oblikovanju kadrovskih načrtov res teme§ito — daslej o dobrem kadrovskem planiranju v ptujski občini sploh ne moremo govoriti seveda s predpogojem, da se bomo načrtovanega tudi držah. ________________ ...... nj3^ Dve bronasti kolajni za »Haloški biser" Na nedavnem gostinsko- turističnem zboru na Bledu so 'sodelovali tudi predstavniki KK Ptuj, TOZD „Haloški biser". Letos so sodelovali že drugič z dvema pogrinjkoma in s kulinaričnim izdelkom. Uspeh letos ni izostal, saj so za pogrinjek: „Slikarska kolo- nija Poetovio 1977", ki gaje izdelal Anton Žumbar, vodja letovišča grad Bori, dobili bronasto kolajno z diplomo. Prav tako uspešni so bili pri kulinaričnih izdelkih, kjer si je pridobil bronasto kolajno z diplomo obloženi telečji fi- kando, nadevan z gobami, ki ga je izdelala Karla Žmavc, vodja kuhinje v hotelu Poeto- vio v Ptuju. MG TGA Kidričevo in IBT Trbovlje Delavci so se pravilno odločili Kot smo že poročaU, je bH prejšnji četrtek v delovni organizacgi TGA „Boris Kidrič" v Kidričevem referendum, na katerem so se delavci odločaU za združitev s TOZD livarna lahkih barvnih lovin IBT Trbovlje; razumljivo, da je bil istočasno referendum tudi v TOZD v Trbovljah. Skrbne priprave na referendum so rodile uspeh, saj so se delavci v vseh TOZD z ogromno večino izrekU za združitev. Po posameznih TOZD v Kidričevem so bili rezultati glasovanja naslednji: TOZD glinica za združitev 92,2 odstotka. TOZD aluminij za 79,2 %, TOZD vzdrževanje za 75,6 % in TOZD promet 81,7 odstotka za združitev vTOZD livarna lahkih barvnih kovin IBT Trbovlje pa so se delavci izrckh sto odstotno za združitev. Izid glasovanja jc prav gotovo pomemben korak k neposrednemu povezovanju proizvodnje in predelave aluminija, obenem pa k ustvarjanju novih proizvodnih, dohodkovnih in vseh drugih odnosov, ci jih je začrtal zakon o združenem delu. Združitev pomeni tudi korak k širšemu povezovanju alumingske industrije na območju Slovenge. -OM TEDNIK — 15. december 1977 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 DAN PROSVETNIH DELA VCEV OBČINE PTUJ V ZNAMENJU VELIKIH JUBILEJEV Dan prosvetnih delavcev občine Buj so delavci zaposleni v vzgojnih in izobraževalnih ustano- vah ptujske občine proslavih s svečanim zborom, ki je bil v soboto, 10. decembra v Mestnem kinu v Ptuju. Poleg številnih gostov, med njimi so bili tudi gostje iz sosednje Hrvatske, je zbor v imenu pokrovitelja komiteja OK ZKS Ptuj pozdravil njegov sekretar Milan Kneževič. Za tem je predsednik skupščine občine Ptuj Branko Gorjup devetim prosvet- nim delavcem podelil visoka odlikovanja, s katerimi jih je za njihovo vzgojno in izobraževalno poslanstvo, odlikoval predsednik republike tovariš TITO. V nagovo- ru je poudaril velik delež prosvetnih delavcev pri uve^avlja- nju samoupravne socialistične šole. Odlikovanja predsednika TITA so prejeli: Stanislava Zafošnik, Ivanka Sohna, Mihca Lugarič, Fra- qo Levstik, Avgust Bedenik, Zo- fga Kodrič, Daniela Feguš, (red dela s srebrnim vencem) in Ado Praprotnik ter Alojz Solina (red zaslug za narod s srebrno zvezdo). 10 prizadevnih sindikalnih de- lavcev iz vrst prosvetnih delavcev pa je prejelo priznanja za sindikalno delo v obliki knjižne nagrade. Slavnostni govornik na prilož- nostni proslavi ob dnevu prosvet- nih delavcev občine Ptuj, je bil dr. Mitja Zupančič, predsednik re- publiškega odbora sindikata delav- cev za visoko šolstvo in znanost. Svoj govor je posvetil problemati- ki usmerjenega izobraževanja in v povezavi s tem o problematiki svobodne menjave dela s tega področja Ponovno je poudaril, da je proces usmerjenega izobraževa- nja družbena dejavnost, ki zahteva prisotnost slehernega izmed nas in ne samo prosvetnega delavca. Skupaj se moramo boriti za novo znanje, je povedal v sklepnem delu svojega govora. S svečanega zbora so prosvetni delavci poslah pozdravno pismo tovarišu Titu, prebrala gaje Jožica Korpar. Udeleženci svečanega zbora so se nato zbrah na družabnem srečanju v narodnem domu. V okviru programa praznovanja dne- va prosvetnih delavcev občine Ptuj, so si ogledah tudi gledališko p-edstavo Velika ljubezen. MG Branko Gorjup, predsednik SO Ptuj, izroča odlikovanje Alojzu Solini iz Markovec. Foto: JOS Na prodavi dneva prosvetnih delavcev je govoril dr. Mitja Zupančič Foto: JOS Vzpodbudne razprave v začetku tega meseca se je v ptujski občini pričela temeljita; razprava o Kardeljevi študiji „Smeri razvoja pohtičnega sistema socialističnega samoupravljanja". Predavatelj dce trojke obiskujejoj osnovne organizacije ZKS v ptuj^ski občini in skupaj s člani organizaciji poskušajo kar najbolje predelati studijo. Dosedanje izkušnje povedo, dal so člani ZK knjigo dobro in temeljito preštudirali, da pa marsikje! ostajajo nejasnosti, ki jih poskušajo kar najbolje pojasniti. Namen- razprave ni samo v tem, da bi knjigo dodobra preštudu-ali, temveč da bil vsebino prenesli v svoje programe dela in tako uresničili Kardeljeve: ugotovitve. Na komiteju OK ZKS Ptuj so povedali da bo prva faza študija, kmalu zaključena in ugotavUajo> da je bila uspešna. : ZDRAVSTVO - ZDRAVSTVO - ZDRAVSTVO- ZDRAVSTVO Mar zares račun brez krčmarja? Skladno s sprejetim dogovorom in predlogom v okviru sveta za socialno in zdravstveno pohtiko pri- predsedstvu repubhške konference SZDL in dogovora z medobčinskimi dejavniki našega; območja, je medobčinski svet SZDL Maribor^ pretekh torek sklical medobčinski posvet, katerega! glavna naloga in cilj sta bila obravnava osnutka! samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostUt; z enotnega programa zdravstvenega varstva v SRi Sloveniji in obravnava delovnega osnutka i samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih j s poudarkom na elemente solidarnosti. Delegati — predstavniki samoupravnih interesnih s skupnosti za zdravstvo, predstavniki občm m' družbenopolitičnih organizacij naše regije, so se i omejih predvsem na tista vsebinska vprašanja, ki i bodo omogočila, da bo poznejša razprava o i omenjenih samoupravmih sporazumih čim bolj j dosledna in razum^iva za vsakega delovnega človeka. ] Sicer pa je bil posvet predvsem pohtična in? družbena obravnava obeh pomembnih aktov, od i katerih je odvisna prihodnost zdravstva na območju ■ mariborske regije in republike nasploh. Delegati so se zavzeh za izvedbo enotnega] programa financiranja zdravstva v regiji, za- oblikovanje regijdce solidarnosti. Pr' tem pa so \ i^otovili, da sploh ni razvidno koliko sredstev bi naj i posamezna občin^a zdravstvena skupnost; prispevala in koliko dobila. Posvet je zato podprli predlog, da se opredeh vrsta in obseg regionalne j sohdarnosti, občinskim zdravstvenim skupnostim pa i predlaga, da v predloge sporazumov to vgradijo. ; Delegati so se zediniU, da mora biti obseg programov občinskih zdravstvenih skupnosti! postavljen realno, skladno z usmeritvami in temeni,- ki so bili postavljeni za srednjeročno obdobje. Občinske zdravstvene skupnosti so dolžne \ pripraviti priredbo samoupravnih sporazumov, pri 1 Čemer n^ ne bi bilo večjih odstopanj od celotnega] programa. i Svet je dal sugest|o, da občinske zdravstvene *upnosti, skupaj s strokovno službo regionalne zdravstvene skupnosti pripravijo vse potrebne kazalce za pripravo sporazumov, da bo razprava v temeljnih samoupravnih skupnostih čim bolj kvalitetna. Sporedno s tem, so na posvetu sklenih, da se v občinah naše regije takoj formirajo posebni štabi, v katerih bi bih razen predstavnikov zdravstvene skupnosti ■ tudi predstavniki družbenopolitičnih aganizacij in drugih odgovornih delavcev v občinski upravi. Seveda so predvsem delegati zdravstvene skupnosti dolžni aktivno sodetovati v javni razpravi. Naloga štabov pa je spremljanje in poživ^anje javne razprave. Sindikati so pri tem zavzeli svojo stališče. Z vsemi svojimi silami so priprav^eni sodelovati v javni razpravi Seveda pa so glavni nosilci razprave o omenjenih samoupravnih sporazumih prav samoupravne interesne skupnosti za zdravstvo, SZDL in ZK v vsaki občini Pri tem pa sindikati odločno zahtevajo, da mora priti javna razprava zares do vsakega delavca, v vsaki delovni organizaciji Vsem pa je jasno, da z razpravo ni mogoče pričeti, preden ne bodo ovrednoteni vsi štirje tipi solidarnosti Od repubhške, regionalne in občinske do solidarnosti združenega dela v OZD i n TOZD. Seveda so se delegati ob koncu zedinili, da je treba enkrat delavcu ,,naliti čistega vina", zato mora biti dosledno informiran o vsem, kar se njega tiče. Pri tem čaka odgovorna naloga vsa sredstva informiranja, od tovarni.5kih glasil navzgor. Sicer je bila razprava izredno zanimiva, bili so takšni in drugačni predlogi ki so nenehno spreminjali številke. In številke so denar. Tega pa se vsi dobro zavemo. In prav je, da je žgočo razpravo prckinD eden od delegatov, češ, zakaj se gremo pink ponk, zakaj se pravzaprav križamo z različnimi mnergl mar ne delamo računa brez krčmarja? Koncu koncev je vse skupaj odvisno od delavca, od združenega dela. Predvsem od te^ kaj od naši hotenj bo združeno delo sprejelol" M. Ozmec Smo pripravljeni na prihod zdomcev Vsako leto, skoraj pet let zapovrstjo, pred novoletnimi praz- niki v domovini pričakujemo delavce, ki so na začasnem delu v tujini Ob takšnih priložnostih pa koordinacijski odbori pri vseh občinskih konferencah socialistič- ne zveze mariborske regije priprav- ljajo razne oblike neposrednih stikov in razgovorov z clelavci, ki so si delo poiskaU v zahodnili evropskih deželah. O tej problematiki so pred dnevi govorili tudi predstavniki regij- skega koordinacijskega odbora za vprašanja naših delavcev na začasnem delu v tujini Poudarje- no je bilo, naj bo težišče vseh letošnjih razgovorov in neposred- nih stikov v krajevnih skupnostih in ne na občinski ravni Razgovori pa naj bodo v tistih krajevnih skupnostih, kjer je v tujini največ ^udl Med drugim je bilo rečeno, da se naj po organizacijski plati upoštevajo lanskoletne izkušnje. Kar pa zadeva vsebino razgovorov in stikov, je potrebno poiskati nove možnosti, razsežnosti, nove oblike in nove, bope stike. Skratka z delavci ki bodo v domovino prišh pred novoletnimi prazniki je potrebno spregovoriti konkretno. Povedati jim bo ptrcbno koUko delovnih mest jim v občini lahko nudimo, kje lahko gradijo ui s kakšno obrtjo se lahko ukvarjajo. Zato bi bilo potrebno v občini Ptuj osnutek Razvoja malega gospodarstva ne- mudoma dati v javno razpravo oziroma jo ponuditi občanu, delovnemu človeku in tudi zdom- cu. v razpravi so člani koordinacg- skega Odbora govorili tudi o vseh potrebnih akcijah in ukrepih ob prihodu zdomcev v domovino. Akcija bo potrebna že pri mejnem prehodu. Poskrbeti bo potrebno za varno vožnjo, za zdravstveno in tehnično pomoč, dogovoriti se bi bilo potrebno tudi z gostinci - z zasebnim in s privatnim sektor- jem, - da bi ob glavnih prometnih cestah tudi prek noči popotnikom nudih topla okrepčila. Tudi informativno dejavnost bi bilo potrebno podvojiti tako da zdomci in drugi tujci ne bodo prepuščeni cesti, slabemu vreme- nu in noči Takšna akcija je prav gotovo široka in je za koordinacgski odbor p)ri občindcih konferencah sociahstične zveze preobsežna naloga. Zato bo nujno to delo razširiti tudi na izvršni svet in morda še na nekatera druga samoupravna telesa v občini Delo mora teči prek celega leta in ne samo ob takšnUi večjui obiskih, so menih člani koordinacijskega od- bora pri medobčinskem svetu SZDL Maribor. Ob koncu še naj zapišemo, da je bila udeležba skromna. Tega zelo pomembnega posveta se niso udeležiU predstavniki občine Or- mož in Lenart. zk Ormož Žene o svojem delu §e vedno je premalo žena, ki se vključujejo v družbenopolitičnem delu, med evidentiranimi kandidati za volitve v prihodnjem letu je še vedno premalo žensk, so menile ženske, ki so se zbrale na konferenci sveta za vprašanja družbenoekonomskega položaja žensk pri občinski konferenci SZDL Ormož. 2enske so si zelo prizadevale, da bi v celoti realizirale program dela, ki so si ga zadale za letošnje leto. Veliko nalog jim je uspelo. Žene so bile zelo aktivne pri sodelovanju in pospeševanju bratskih odnosov med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi. Delo v letošnjem le- tu so žene ocenile dobro, v nasled- njem letu pa si bo to telo pri ob- činski konferenci socialistične zve- ze Ormož prizadevalo, da program dela še popestri, obogati še z dru- gimi akcijami ter da se žene še bolj vključujejo v vsa družbena in politična dogajanja v občini ali krajevni skupnosti. zk TRI TEMELJNE ORGANIZACIJE V ..IZBIRI" V soboto, 10. decembra so se de- lavci Trgovskega podjetja na veliko in malo ,,Izbira" Ptuj na referen- dumu odločili za organiziranje podjetja v tri temeljne organizacije in to v TOZD trgovina na veliko, TOZD trgovina na malo in TOZD Moda. Od 359 vpisanih je glasova- lo 342 delavcev, referendum pa je popolnoma uspel, saj je za TOZD trgovina na veliko glasovalo 98,3 %, za TOZD trgovina na malo 97,7 % za priključitev ,,Moda" kot tretje TOZD pa 69,8 % delavcev. Hkrati so sprejeli še samouprav- ni sporazum o osnovah skupnega prihodka in dohodka, sporazum o skupnih osnovah in merilih pri ugo- tavljanju in delitvi dohodka, razpo- rejanju čistega dohodka in o dehtvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Sprejeli pa so tudi samoupravni sporazum o knjigo- vodstvu in ustrezajočih delih raču- novodstva. Vsi sporazumi so bili sprejeti z visokim odstotkom gla- sov. Delavce ,,Izbire" so v soboto obiskali tudi predstavniki občine in družbenopolitičnih organizacij ter jim čestitali ob uspelem referendu- mu. Okrog 10. januarja pa se bodo delavci ,,Izbire" prav tako na refe- rendumu odločali o sprejemu cele vrste samoupravnih dokumentov. Med njimi je omeniti zlasti spora- zume o združevanju dela delavcev v TOZD, statute TOZD, samouprav- ni sporazum o združevanju TOZD v delovno organizacijo, statut delovne organizacije, pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Del ko- lektiva pa se bo na tem referen- dumu organiziral v delovno skup- nost delovne organizacije in sprejel vse potrebne akte. Večina aktov je že v javni razpra- vi, nekateri pa bodo šli v razpravo v tem in prihodnjem tednu, ko jih bodo obravnavali na zborih delov- nih ljudi. Tako bodo delavci Trgovskega podjetja ,,Izbira" Ptuj imeli pravo- časno sprejete vse potrebne samo- upravne akte, kar pa je glede na dobro organizirano informiranje in sodelovanje vseh delavcev bilo tudi pričakovati. Omenimo naj še to, da se je ,,Izbira" s priključitvijo ,,Mo- de" povečala za 60 novih članov delovnega kolektiva. N. D. KDAJ? - REFERENDUM BO V NEDELJO, 18. DECEMBRA OD 6. DO 18. URE KJE? - NA REFERENDUMU BODO GLASOVALI PREBIVALCI KRAJEVNE SKUPNOSTI PTUJ, DELA ROGOZNICE IN DELA HAJDINE. SEZNAM GLASOVALNIH MEST (VOLIŠČ) JE OBJAVLJEN V ZADNJI PRILOGI TEDNIKA KDO? - PRAVICO GLASOVANJA IMAJO VSI OBČANI KRAJEVNE SKUPNOSTI PTUJ, DELA KS ROGOZNICE IN DELA KS HAJDINE, ZA KATERE JE RAZPISAN REFERENDUM IN SO VPISANI V SPLOŠNI VOLILNI IMENIK. KAKO? - OBČANI BODO GLASOVALI ,,ZA", ČE SE STRINJAJO Z USTANOVITVIJO KRAJEVNE SKUPNOSTI ZA OBMOČJE, NA KATEREM ZADOVOLJUJEJO SVOJE POTREBE IN INTERESE OZIROMA ,,PROTI", ČE SE S PREDLOGOM ZA USTANOVITEV NOVE KRAJEVNE SKUPNOSTI NE STRINJAJO IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE PTUJ Številka: 350-3/77 Datum: 12. december 1977 Po sedmem odstavku 4. člena odloka o izvršnem svetu Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, številka 2-8/75) in po 11. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, številka 16-119/67 in 27-255/72), Izvršni svet Skvpščine občine Ptuj objavlja JAVNO RAZGRNITEV predloga urbanističnega programa občine Ptuj do 9. januarja 1978 Predlog urbanističnega programa je sestavil Zavod za urbanizem Maribor, Ekonomski center — IRE Ljubljana in Zavod za spomeniško varstvo Maribor v oktobru 1977 in je na ogled pri oddelku za gospo- darstvo in urbanizem Skupščine občine Ptuj, Srbski trg 1, soba 39/11. Predlog urbanističnega programa si lahko ogleda vsak občan, organizacije in organi na delovni dan od 8. do 14. ure, v sredo pa do 16. ure ter da pripombe in predloge k predlagani vsebini urbanističnega progra- ma. Izvršni svet Skupščine občine Ptuj 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 15. december 1977 TEDNIK INFORMACIJA O UGOTAVLJANJU KATASTRSKEGA DOHODKA ZA KATASTRSKI OKRAJ PTUJ IN ROGATEC Skupščina socialistične republike Slovenije je sprejela Zakon o ugo- tavljanju katastrskega dohodka na seji zbora združenega dela in na seji zbora občin 29. septembra 1976. Ukaz o razglasitvi Zakona o ugotavljanju katastrskega dohod- ka je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 23/76 dne 11. oktobra 1976. Poglavitni razlog za sprejem te- ga zakona je bil ta, da je bilo zad- nje ugotavljanje katastrskega do- hodka že leta 1964, sedanje lestvice katastrskega dohodka pa so velja- le od 1. januarja 1965. Razumljivo je, da je bil sedanji katastrski do- hodek glede na napredek tehnolo- gije pri rastlinski in živalski proiz- vodnji, predvsem pa glede na skokovito dviganje cen, že več let nazaj nerealen in ni več odražal obsega in vrednosti zasebne kme- tijske in gozdarske proizvodnje v odnosu do drugih panog in sektor- ja gospodarstva. Po določilih uvodoma navede- nega zakona predstavlja katastrski dohodek, dohodek od rastlinskih pridelkov in dohodek od živinore- je. Dohodek od rastlinskih pridel- kov je denarna vrednost poprečne- ga pridelka, ki se doseže na 1 ha zemljiške površine pri običajnem načinu gospodarjenja po odbitku poprečnih materialnih stroškov. Dohodek od živinoreje je prav tako denarna vrednost prirastka pri živini in dohodek od živalskih proizvodov po odbitku poprečnih materialnih stroškov. Dohodek od živinoreje se vključuje v dohodek od rastlinskih pridelkov, ki se upo- rabljajo za krmo. Poprečni materialni stroški so dejanski materialni stroški pri obi- čajnem načinu gospodarjenja. Med materialne stroške spadajo ure, uporabljene kmetijske meha- nizacije, preračunane na traktor- ske ali vprežne ure, reprodukcijski materiali med katere spadajo mi- neralna gnojila, škropiva in druga zaščitna sredstva ter amortizacija gospodarskih objektov, osnovne črede, kmetijskega inventarja in trajnih nasadov. Med materialne stroške se po tem zakonu ne šteje vrednost vlo- ženega lastnega človeškega dela. Zakon nadalje določa, da se ka- tastrski dohodek določa po kata- strskih okrajih za vsako kulturo in bonitetni razred ter da se ugotav- ljanje katastrskega dohodka prične po odločitvi Skupščine socialistične republike Slovenije. Ce se obseg kmetijske proizvod- nje bistveno ne spremeni, spreme- nijo pa se cene kmetijskih pridel- kov, lahko Skupščina SR Slovenije odloči, da se katastrski dohodek valorizira s količnikom, ki ga ugotovi Izvršni svet skupščine SR Slovenije. V drugem poglavju določa za- kon, da izdela osnutek lestvic ka- tastrskega dohodka občinska ozi- roma medobčinska komisija v ka- teri so zastopniki tistih občin, ki segajo na območje katastrskega okraja. Osnutek lestvic katastrskega dohodka se za 30 dni razgrne na javni vpogled ter s tem omogoči občanom in organizacijam, dati pripombe in mnenja na ta osnutek. Občinska komisija na podlagi sprejetih pripomb izdela predlog lestvic katastrskega dohodka, ki jih pošlje v preverjanje republiški komisiji, ki izvrši tudi uskladitev teh lestvic s sosednjimi okraji. Lestvice katastrskega dohodka sprejme občinska skupščina, ven- dar pričnejo veljati šele potem, ko jih potrdi Skupščina SR Slovenije. V tretjem poglavju, ki obsega prehodne in končne določbe nava- ja zakon, da republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predpiše v soglasju z direktorjem zavoda SRS za statistiko in direk- torjem Geodetske uprave SR Slo- venije način ugotavljanja, zbiranja in evidentiranja hektarskih pridel- kov. Republiški sekretar za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano predpiše tudi vrsto kmetijskih pri- delkov, oziroma živinorejskih proizvodov na podlagi katerih se ugotavlja katastrski dohodek, strukturo materialnih stroškov ter tehnična na navodila z obrazci za izdelavo lestvic katastrskega dohodka. Po navodilih, ki jih je na podla- gi zakona izdal Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano, služijo kot osnova za ugo- tavljanje katastrskega dohodka statistični podatki o ha donosih, skupni porabi umetnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin, zbrani po statističnih cenilnih okoliših za obdobje 1971 — 1975, cene pridel- kov pa po stanju leta 1975. Z medrepubliškim sporazumom za ugotavljanje katastrskega dohodka so postavljeni naslednji osnovni kriteriji: Struktura proizvodnje, to je na- čin rabe zemljišč za gojitev posa- meznih posevkov v okviru katastr- skih kultur, izražena v procentih se določi po podatkih statistike za le- to 1975. V okviru ene katastrske kulture se določijo v največji meri zastopani posevki kot predstav- niške kulture h katerim se prišteje- jo slični posevki, ki se gojijo v manjši meri. Za obdelavo zemljišč, nego posevkov in prevoze so določeni normativi preračunani v vprežne ali traktorske ure. Po teh normati- vih se giblje poraba vprežnih dni za gojitev posamezne kmetijske kulture v razponih od 4 do 20 dni ali izražena v traktorskih urah od 12 do 40 ur. Normative za nekatere glavne kulture prikazuje razpredelnica: stma žita do 10 vprežnih dm ah 17 traktorskih ur koruza do 15 vprežnih dni ali 26 traktorskih ur krompir do 18 vprežnih dni ah 35 traktorskih ur deteljo, lucerno do 8 vprežnih dni ali 20 traktorskih ur grašico do 8 vprežnih dni ah 15 traktorskih ur travnike do 4 vprežnih dni ah 12 traktorskih ur sadovnjake do 8 vprežnih dni ali 22 traktorskih ur vinograde do 15 vprežnih dni ali 30 traktorskih ur vrtove do 20 vprežnih dni ali 40 traktorskih ur Za prevoz vsakih 3.000 kg hlevskega gnoja se prizna I vprcžen dan oziroma 2-3 »laktflrske ure. Goveja vprega se preračuna v konjsko v razmerju 2:1. Ce se stroški za usluge plačujejo v obliki določenega procenta brutto pridelka, se prizna za: kombajruranje žit do 20 % zrna mlatev žit do 10 % zrna robkanje koruze do 2 % zrna. Amortizacija kmetijskih zgradb in inventarja se prizna samo za r^ive in travnike v procentu od bruto dohodka in to: za njive in vrtove 4-6% 2£L travnike 3 % Amortizacga nasadov se za en hektar prizna v znesku 900-1000 din za sadovnjake 3000- 3300 din za vinograde Cene za kmet^ske pridelke se glede na cene iz leta 1975 določijo v naslednjih razponih: pridelek dinarjev pšenica 2.30-2.50 koruza, ječmen in oves 2.20-2.50 slama 0.15-0.30 koruznica 0.07.-0.20 seno travniško 0.90-1,10 seno pašniiško 0.45-0.65 seno detelje, lucerne 1,10-1.30 grašica seno 1.00-1.15 krompir jedilni 1.50-2.20 krompir za krmo 0.65-0.75 čebula 2.80-3.50 ze^e 0.90-1.50 paradižnik 2.00-3.70 paprika 2.50-4.00 druga zelenjava 3.00-4.00 abolka 2.50-4.00 hruške 3.00-4.00 breskve in marehce 4.00-6.00 češnje in višnje 3,00-6.00 3hve 1.20-2.00 orehi, lešniki inmandlji 10.00-12.00 grozdje 3.50-5.00 Ce cene za posamezne pridelke od gornjih bistveno odstopajo, lahko komis^e uporabijo tiste, katere je ugotovila statistika. Ker je celotno ozemlje Sociali- stične republike Slovenije razd&- Ijeno na 43 katastrskih okrajev, so občinske skupščine imenovale za vsak katastrski okraj medobčinsko komisflo za ugotavljanje kata- strskega dohodka v kateri so zastopniki tistih občin, ki segajo na območje katastrskega okraja. Za katastrski okraj Ptuj, ki obsega pretežni del ptujske in celotne občine Ormož, je imenovala 5 članov, vključno s predsednikom in tajnikom Skup- ščine občine Ptuj, 4 člane pa Skupščina občine Ormož. Za katastrski okraj Rogatec, ki obsega v občini Ptuj zapadne Haloze in v občini Šmarje pri Jeliah vzhodni del občine pa je imenovala 5 članov komisqe z vključno predsednikom in tajni- kom Skupščine občine Šmarje pri Jelšah, 4 člane pa Skupščina občine Ptuj. Medobčinske komi- sije so izvršile ugotavljanje katastrskega dohodka za celoten ckia}, ne glede na to, da na primer katastrski okraj Ptuj pokriva na Dravskem polju tudi del občine Maribor in relativno majhen del občme Slovenska Bistrica. Na- sprotno pa je izvršila izračun novega KD komisga za katastrski okraj Maribor, ki zajema na teritoriju občine Ptuj le dve katastrski občini in to Biš in Novinci Medobčinski komisiji za kata- strska okraja Ptuj in Rogatec sta na podlagi zakona in podrobnih navodil RepubUšk^a sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvršili ugotavljanje novega KD v času od 15/8 do 15/10-1977. Ugotavljanje kata- strskega dohodka sta izvršUi komisgi posebej za vsako katastrsko kulturo in bonitetni razred. Po podatkih katastra obsega katastrski okraj Ptuj naslednje površine po kulturah: Kultura Zas. sektor % udeležbe Skupaj površin v ha površina v ha Njive 19.189 84,4 22.743 Travniki 12.228 80,7 15.159 Sadovnjaki 2.005 76,5 2.622 Vinogradi 1.746 65,5 2.667 Pašniki 5.709 84,1 6.785 Gozdovi 14.581 72,3 20.153 Trstičje m močvirje 46 51,7 89 Vrto^' 6 21,4 28 Nerodovitno 1.027 20,03 5.126 Skupaj: 56.537 75,0 75.372 Ker je bila letos lepa jesen, je kmetovalec iz Velike Varnice sušil loruzo kar na prostem. Foto: R iiračun KO m posamezne kulture A. NJIVE Izračun KD za njive temelji na izračunu vrednosti proizvodnje predstavniških kultur in sicer: 1. žita — predstavniška kultura pšenica 2. okopavine - predstavniška kultura krompir 3. koruza 4. krmne rastline - predstavniška kultiura črna detelja 5. ostale krmne rastline - predstavniška kultura silaža 6. vrtnine — predstavniška kultura zelje 7. podsevki - predstavniška kultura črna detelja 8. naknadni posevki — predstavniška kultura repa 9. vmesni posevki - predstavniška kultura buče, 1. Za žita, ki so udeležena z 35,9 % od celokupne površine njiv, je komisga v izračunu upoštevala naslednje pridelke zrnja: Bon. razred 1 2 3 4 5 6 7 8 Prid. kg/ha 4000 3500 3000 2600 2250 1800 1400 1100 oziroma paprečno 2400 kg na ha, kakršn^a izkazuje tudi statistično opazovanje za obdobje 1971 do 1975. 2. Okopavine so udeležene z 19 % od celotne površine njiv. V izračunu pa so upoštevani naslednji pridelki krompirja: Bon. razred 1 23 4 5 6 7 8 Prid.kg/ha 17000 16000 14735 13000 11700 10500 9500 8600 oziroma poprečen pridelek 12400 kg/ha kakršnega izkazuje tudi statistično opazovanje za obdobje 1971 do 1975. 3. Koruza je udeležena z 25,5 % od celotne površine njiv. Komisija je upoštevala naslednje pridelke koruze: Bon. razred 12345678 Prid. kg/ha 5800 5200 4600 4100 3600 3000 2300 1700 oziroma poprečen pridelek 3877 kg/ha, ki je v skladu s statističnimi opazovanji 4. Krmne rastUne (detelje) so udeležene z 12,4 % od celotne površine rgiv. V izračunu so upoštevani naslednji pridelki krmnih rastlin: Bon. razred 1 2 345678 Prid. kg/ha 6600 6100 5800 5400 4820 4000 3500 2800 oziroma poprečni pridelek 5000 kg/ha, kot ga izkazuje statistično opazovanje za obdobje 1971 do 1975. 5. Ostale krmne rastline (silaža) so udeležene s 3,8 % od celotne površine njiv. V izračunu so upoševani naslednji pridelki: Bon. razred 12345678 Prid. kg/ha 40000 35000 30000 25000 22863 20000 18000 16000 oziroma poprečen pridelek 24000 kg na ha. 6. Vrtnine so udeležene s 3,2 % od celotne površine njiv. Komisija je upoštevala naslednje pridelke: Bon. razred 1 2 3 4 5 6 7 8 Prid. kg/ha 26000 24000 20000 17010 13000 11000 10000 8000 oziroma poprečno 15000 kg/ha, statistično poprečje pa izkazuje 15200 kg/ha. 7. Podsevki so udeleženi z 21,7 % njiv posejanih z žiti, predstavniška kultura v izračunu je črna detelja z naslednjimi pridelki: Bon. razred 1 2 3 4 5 6 7 8 Prid. kg/ha 2700 2500 2300 2000 1600 1400 1200 1000 oziroma poprečen pridelek 1789 kg suhe krme/ha, statistično opazovanje pa izkazuje 1800 kg/ha. 8. Naknadni posevki so udeleženi z 52 % njiv zasejanih z žiti, predstavniška kultura je repa z naslednjimi pridelki: Bon. razred 12345678 Prid. kg/ha 20000 19000 18000 16000 14000 12000 11000 10000 Poprečen pridelek v obračunu je 14890 kg/ha, statistika pa izkazuje poprečje 15000 kg/ha. 9. Vmesni posevki so udeleženi z 8 % od površine koruze in 8 % od površine krompirja, pridelki buč kot predstavniške kulture pa so nasledrtji: Bon. razred 1 2 3 4 5 6 7 8 Prid. kg/ha 7500 7000 6600 6000 4500 3000 2000 1000 poprečje je 5000 kg mase buč na ha. V vrednosti proizvodnje z njiv so v izračunu uporabljene naslednje cene: zrno pšenice 2,40 din/kg, pšenična slama 0,20 din/kg, zrno koruze 2,20 dm/kg, krompir jedilni 2,00 din/kg, krompir industrijski 0,65 din/kg, (kot industrijski krompir je upoštevano 52 % drobnega in poškodovanega), seno dete^e 1,20 din/kg, koruza za silažo 0,300 din/kg, buče 0,20 din/kg in strniščna repa 0,10 din/kg.) V stroških proizvodnje so zajeti stroški semena, stroški za pripravo zemlje, oskrba in spravilo posegov ter stroški umetnih gnojil in 6 % amortizacije. B. TRAVNIKI Izračun za travnike teme'ji na količini celotnega pridelka travnikov s tem, daje paša preračunana v pridelek suhe krme. Po statističnih podatkih je delež proizvodnje za travnike, pašnike in sadovnjake naslednji: travniki " 11.896 ha 4100 kg/ha sadovnjaki 2.017 ha 1870 kg/ha pašniki 5.840 ha 1940 kg/ha Poprečje suhe krme od vseh pospravljenih površin je 3389 kg/ha. V izračunu je vrednostno zajeta cena za seno travnikov 0,90 din/kg, za pašnike pa o3o din/kg. Med stroške proizvodnje so vključeni prevozi in storitve od 18 do 8 ur, umetni gnoj od 250 do 50 kg/ha ter amortizacija v višini 3 % od dohodka. C. SADOVNJAKI V izračunu KD so upoštevani naslednji pridelki po ceni 2,50 din za kg boljše kvahtete jabolk in 0,50 din za industrijska jabolka ter 1,00 din/kg za seno. Razpored količin sadja po bonitetnih razredih je naslednji Bon. razred 1 2 3 4 5 Pridelek sadja kg/ha boljše kvahtete 2300 1600 1000 591 300 industrijska jabolka - 300 500 500 300 Pridelek sena kg/ha 2900 2500 2100 1760 1200 Haloški plug „platničkar" za oranje na strminah Foto: R TEDNIK ~ 15. december 1977 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Med stroške proizvodnje so zajeta umetna gnojila (poprečje 100 kg/ha) sredstva za varstvo rastlin (poprečje 15 kg/ha), traktorske ure pri oskrbi nasada, prevoz pridelkov ter amortizacqa od 1100 do 500 din/ha. Č. VINOGRADI Osnova za izračun KD je skupen prklelek grozdja iz vinogradov. Statistika izkazuje 4650 trsov na ha vinogradniških površin in pridelek 3579 kg/ha grozdja. V izračunu je upoštevan povprečen pridelek 3220 kg/ha, ki je razporejen po bonitetnih razredih kot sledi: Bon. razred 1 2 3 4 5 6 7 8 Prid. kg/ha 5900 5400 4900 4200 3300 2400 1800 1300 Prid. kg/trs 1,26 1,16 1,05 0,90 0,70 0,51 0,38 0,27 Vrednost proizvodnje je obračunana v poprečju po 4,50 din za kg grozdja. Med stroške proizvodnje so v izračunu zajeti stroški umetnega roja (poprečje 500 kg/lia), od 1200 v 1. bon. razredu do 100 kg/ha v bon. razredu, sredstva za varstvo rastlin (poprečje 45 kg/ha) od 60 kg/ha do 10 kg/ha, traktorske usluge (škropljenje, dovoz gnoja, odvoz pridelka) ter amortizacija v višini 3.300 din/ha do 1000 din/ha. D. VRTOVI Osnovo za izračun KD pri vrtovih predstavljajo zelje, oluovt, kaifijola, paradižnik, solata, krompir in razna zelenjava. Med stroške so zajeti izdatki za nabavo semena, sredstva za varstvo lasthn, oskrba in spravilo posevkov ta 6 % amortizacija, \ E. PAŠNIKI Pri pašnikih je komisija močneje obremenila prva dva bonitetna razreda, ker gre pri teh razredih za ravna zemljišča, na katerih se je proizvlo se nasmehnem in zavzdihnem: „0h, ko bi le lahko bila tudi jaz med njimi!" Pa kaj ko imam pred sabo kup šolskih knjig, ki mi niti malo niso povšečl Zopet me začne zanašati in zopet začnem mishti na vse drugo namesto na knjige in učenje. Le s težavo se zopet zberem. Ko se naučim mi ni žal, drugi dan pa še manj. Ob sami mish, da nekaj znam, mi je točlo pri srcu in kar zmrazi me, če se sporrmim, da tega nebi znala. Če pa se ne naučim in prav gotovo potem tudi ne znam, se jezim sama na.se in se sprašujem, le zakaj sem takšna le kako sem mogla, le zakaj in ves čas mi pred očmi pleše vprašanje, le zakaj, le zakai? Alenka Vidovič, 8/a, OŠ, Hajdina TEDNIK — 15. december 1977 ŠPORT IN DRUŠTVA - 13 Prireditev vir dodatnih sredstev Od vzdrževalnih del na stadionu v Kidričevem so člani NK Aluminij v tem letu s sredstvi TKS popolnoma preuredih vhod, popravili streho na objektih in vse ostalo kar je bilo nujno potrebno. V klubu aktivno sodeluje okrog 200 mladih. Zaradi spremenjenih tekmovahiih sistemov je NK Aluming prejel manj sredstev, saj tekmuje v nižjem rangu. Zato so se v klubu odločih za dodatno zbiranje sredstev. Tako bodo pnpravih silvestrovanje v dvorani v Kidričevem. Program bo, kot so nam zatrdili, zelo pester m zanimiv, za veselo razpoloženje bo skrbel ansambel Cilensek. Cena je zelo pristopna - 350 dmarjev. Vstopnice so na voljo v restavracgi v Kidričevem. L kotar NAMIZNI TENIS Malo uspeha za Ptuj v zadnjem kolu prvega dela tekmovanja v A skupini članske namiznoteniške lige Slovenije so se igralci Ptuja doma pomerili z Mariborom in ekipo Koroške. Ekipa Maribora, bivši člani 1. zvezne namiznoteniške lige, so nastopili v najmočnejši postavi in zmagali s 5:0. Domači igralci so se dobro upirali, vendar proti izkušenejSim gostom niso imeli nobenih možnosti. Več so pričako- vali od srečanja s Koroško, vendar so tudi tu izkušnje pomagale gostom do zmage. Koroška je premagala Ptuj s 5:2. Ekipa Ptuja je ob koncu prvega dela tekmova- nja na predzadnjem mestu v republiški ligi. Nabirajo si izkušnje, ki jih bodo v spomladan- skem delu zelo potrebovali. Veliko bolj uspešno igrajo članice. V predzadnjem kolu so gostovale v Kranju in v derbiju kola dosegle neodločen izid proti ekipi Gorenjske, kar je lep uspeh. Nato so gostovale še v Ljubljani in izgubile z bivšim zveznim ligašem Ilirijo s 6:2. Po predzadnjem kolu so igralke Ptuja na tretjem mestu za Koroško in Ilirijo. Območno prvenstvo za pionirje in pionirke v nedeljo dopoldan se je v športni dvorani v Ptuju pomerilo okrog 80 pionirjev in pionirk iz šolskih športnih društev občin Ormož, Slovenska Bistrica in Ptuj. Po pričakovanju so imeh največ uspeha predstavniki in predstav- nice društev iz Ptuja. Najboljši se bodo udeležili republiškega prven- stva šolskih športnih društev, ki bo to soboto in nedeljo prav tako v Ptuju. Zbralo se bo nad sto najboljših pionirk in pionirjev SR Slovenije. Med njimi bodo 4. tekmovalno območje (Ormož, Slovenska Bistrica in Ptuj) zastopaU v ženski konkurenci Džankičeva, Udovičeva, Kampu- ševa in Meškova in med pionirji Maras, Premzl in Lukman. Revija najboljših mladih igralcev in igralk namiznega tenisa v Slove- niji se bo pričela v soboto dopol- dan ob 10. uri. 1. k. Delavske športne igre Začetek tekmovanj Delavske športne igre so ena izmed oblik rekreacije zaposlenih v delovnih organizacijah. Vendar moramo takoj v začetku ugotoviti pomanjkljivost. Gre predvsem za to, da so igre preveč sezonskega značaja, torej v določenem letnem obdobju, in ne potekajo enako- merno preko celotnega leta. Razmišljanja in ukrepi za izboljša- nje potrebne rekreacije in aktivne- ga udejstvovarija v športu zaposlenih morajo teči v tej smeri. Vrnimo se k letošnjim oziroma igram v sezoni 1977/78. Pripravila sta jih Občinska zveza za telesno kulturo in komisija za šport in rekreacijo pri Občinskem svetu ZSS. Udeleženci bodo tekmovali v 12 športnih panogah in sicer v mo- ški in ženski konkurenci. Moški bodo tekmovali v streljanju, šahu, odbojki, košarki, kegljanju, namiznem tenisu, plavanju, malem nogometu, rokometu, niinigolfu in atletiki. Ženske pa se bodo pomerile v atletiki, streljanju, kegljanju, plavanju in pikadu. Skupno se je prijavilo 25 ekip iz delovnih organizacij ptujske obči- ne. Na prvi pogled je število veli- ko, vendar moramo vedeti, da je v ptujski občini prek 70 temeljnih organizacij združenega dela, oziro- ma 36 organizacij združenega dela na področju gospodarstva. S področja negospodarstva pa jih je tudi veliko. Iz teh podatkov lahko razberemo, da imamo pri razvoju množičnosti v telesni kulturi med zaposlenimi še precej ,,rezerve". Seveda bi bili krivični, če bi vso športno dejavnost zaposlenih oce- njevali le z udeležbo na delavskih športnih igrah. Vsekakor moramo upoštevati tudi tekmovanja znotraj delovnih organizacij, med TOZD, razne množične prireditve, ki so, vendar jih je še zmeraj premalo. Zraven tega pa so med zaposlenimi tudi aktivni športniki, ki sodeluje- jo v osnovnih telesnokulturnih organizacijah oziroma klubih in sekcijah. Kakšno je zanimanje zaposlenih za posamezne športne panoge je razvidno iz prijav za posamezna tekmovanja. V posameznih šport- nih panogah je število prijavljenih ekip naslednje: streljanje 20 moških in 11 ženskih ekip, šah 20 ekip, košarka 9, kegljanje 21 mo- ških in 9 ženskih, namizni tenis 18 ekip, plavanje 11 moških in 8 žen- skih, nogomet 22, minigolf 13, rokomet 9, atletika (Cooperjev test) 13 moških in 10 ženskih in pikado 15 ženskih ekip ter odbojka 12 ekip. S tekmovanji so pričeli odboj- karji in sicer pretekli četrtek. Naslednji so na vrsti košarkarji. 1. kotar STRELSTVO OBČINSKO PRVENSTVO Občin.ska strelska zveza je v počastitev 29. novembra organi- zirala občinsko prvenstvo v strejanju z zračno pu3co. Sodelo- valo je 15 ekip iz SD občine Ptuj. Tekmovanje je bilo 27. novembra v domu krajanov na Turnišču. Rezuhati Ekipno: SD Kidričevo I 878 krogov; SD Turnišče II 854 krogov; SD Merkator I 839 krogov; Turnišče I 834 krogov- SD Merkator II 787 krogov; SD Kidričevo II 785 krogov itd. N^bopi posamezniki: Albin Vbnjak SD Turnišče 183 krogov; Franc Novak SD Kidričevo 182 krogov; Adolf Hvaleč SD Merkur 182 krogov; Ivan Ratajc SD Turnišče 179 krogov; Ivan Kosi SD Kidričevo 179krogov-Zdenka Matjašič SD Turnišče 178 krogov itd. Najboljše uvrščene ekipe in posamezniki so prejeli diplome. A. Milielač Šesti Lackov turnir za SD Mrož iz Velenja Streldca družina Jože Lacko iz Ptuja je v počastitev Dneva republike pripravila že šesti Lackov turnir v strejanju z malokahbrsko serijsko pištolo IRULOV za mhdince. Tekmo- vanje je potekalo na n;alokalibr- dcem strelišču, kije bilo prekrito s tanko snežno odejo, temperatura pa je bila izpod ničle. Srečanja so se udeležili tudi strelci iz drugih republik. Rezultati: Ekipno: 1. SD MROŽ Velenje 1610 krogov, 2. SD JOŽE LACKO Ptuj 1589 krogov, 3. SD BLAŽO BOSKOVIC Orja Luka iz Danilovgrada 1568 kro^v, 4. S D LTA Varaždin 1566 krogov itd. Posamezno: 1. Vinko TRinkaus (Mrož - Velenje) 542 krogov, 2. Jože Detelbah (Mrož - Velenje) 540 krogov, 3. Zdenko Medved (Jože Lacko — Ptuj) 536 krogov, 4. Darko Jazbmšek (Mrož — Velenje) 528 krogov, 5. Lazar Puškič 526 krogov, 6. Sandi Kleindienst 519 krogov, 7. Miran Svetina 518 krogov, 8. Boris Solovjev 516 rogov itd. Strelci SD Jože Lacko so tako na najlepši način z organizacijo tega tekmovanja končah letošnjo tekmovahio sezono, posvečeno letošnj im j ubilejem. S. Ivanovič PRIZNANJE ZA FRANCA ŠTEBIHA Eden izmed trenerjev in še vedno aktiven tekmovalec v judo klubu Drava iz Ptuja Franc Štebih je pred kratkim prejel priznanje republiške judo zveze za dolgoletno uspešno delo z mladimi in tekmovalne dosežke. Kot sam pravi, ga to priznanje še bo^ obvezuje. Čaka ga še veliko dela z mladimi, ki se vse več odločajo za to boribio veščino, saj hoče to priznanje potrditi s praktičnim delom. Zraven tega je pred vsemi v klubu naloga obdržati ekipo v repubhški ligi. SODELOVANJE NA TURNIRJU V LJUBLJANI Ob koncu prejšnjega tedna je bil v Ljubljani tradicionahii turnir v judu za pokal NAGAOKE, preminulega trenerja ^ubljanskih judoistov. Tekmovalci judo kluba Drava so sodetovaU s šestimi mladinci in tremi pionirji. Pionirji so „krst" na večjem mednarodnem tekmovanju odločili v svojo korist, v naslednjih pa so jih premagaU bopi nasprotniki. Tudi mladinci so se dobro držah. Največje dosegel Cuš z delitvijo tretjega mesta. ŠOLSKA ŠPORTNA DRUŠTVA Občinska tekmovanja v tem šolskem letu v šolskem letu 1977 / ' 8 bodo v občinskem merilu v okviru tekmo- vanj šolskili športnih društev pote- kala tekmovanja v atletiki, košar- ki, rokometu, nogometu, namiz- nem tenisu, streljanju m šahu. Onovna tekmovanja' za izbiro šolskili selekcij bodo organizirala in izvedla šolska športna društva na posameznih osnovnih in sred- njih šolah. Občinska tekmovanja bodo nato pripravile osnovne telesnokulturne organizacije oziro- ra klubi v posameznih športnih panogah. Klubi in društvo pedago- gov v občini Ptuj se zavzemajo za Kvalitetne izvedbe teh tekmovanj od razpisov prek samih tekmovanj do podchtve priznanj in pokalov. Za uveljavljanje športnega udej- stvovanja med mladimi in njihovo večjo vk^učevanje v vrste aktivnih športnikov je to zelo pomembno, saj predstavp vzpodbudo za v naprej. Najprej se bodo pričela tekmo- vanja v namiznem tenisu in sicer je občindco tekmovanje že bilo pre- teklo soboto in nedeljo. Nato bodo na vrsti področna, območna in tako daye. Ob tem velja omeniti, to ve^a za vse športne panoge, da je višji nivo tekmova- nja od občinicega tekmovanje v okviru tekmovalne skupnosti Ptujska občina je uvrščena v četrto tekmovahio skupnost v SR Slovengi, kjer sta še obcuii Ormož in Slovenska Bistrica. Ko smo že pri namiznem tenisu moramo omeniti tudi repubhško tekmo- vanje šolskili športnih društev, ki bo to soboto in nedelo v športni dvorani v Ptuju. Zraven tega pa bo še nekaj tako imenovanih selekcij- skih turnirjev. To soboto m nedeljo pa bo tudi občinsko prvenstvo šolskili šport- nih društev v košarki Tekmovanje bo v dveh skupinah, finalni srečanji pri pionirjih in pionirkah pa bosta naslednjo soboto v športni dvorani v Ptuju. Med tekmovanji v atletiki bo najprej na vrsti občinsko prven- stvo v dvorani, predvidoma 13. in 14. januarja. Spomladi pa bodo na vrsti tekmovanja za atletski pionir- ski pokal, potekala bodo po hga sistemu. Končana bodo predvido- ma v maju. Zanuniva bodo tudi tekmovanja kjer bomo iskah naj- boyše pionirje v skoku v višino, najhitrejše in najbo§še metalce žogice. V rokometu bodo šolska šport- na društva tekmovala v dveh starostnih kategorijah in sicer za mlajše in starejše pionirje. Januar- ja bo občinsko dvoransko prven- stvo, nato pa bodo sledila še ostala tekmovanja, ki se zaključujgo z republiškim tekmovanjem, kjer smo imeh že precej uspeha. Občinsko prvenstvo mlajših pio- nirjev v malem nogometu bo 27. marca. Starejši pionirji se bodo pomerih v velikem nogometu in sicer 2. in 3. aprila. V drugi polovici aprila m prvi polovici maja bodo izvedena tekmovanja srednjih šol v malem 'n velikem nogometu. Spomladi pričakujemo tudi tek- movanja v streljanju, ki se med mladimi vedno bo^ uveljavlja, vmes pa bodo potekaki posamezna in ekipna tekmovanja v šahu, ki počasi pridobiva enakopravno me- sto z ostahmi športnimi panogami Osnovne telesnokulturne organi- zacije oziroma klubi v posameznih športnih panogah imajo v svojih programih dela posebno mesto namenjeno delu z mladimi, to je njihova osnovna naloga. Zato si prizadevajo v svoje vrste pritegniti čimveč mladili, organizirajo krož- ke na posameznih šolah, pomoč učitejem telesne vzgoje, organizi- rajo tekmovanja in podobno, V p-imeijavi s prejšnjimi leti so uspehi že vidni in vzpodbudni Sredstva za izvedbo tekmovanj na občindci ravni bo prispevala občinska zveza za telesno kulturo. Ob tem ne moremo mimo tega, da je na vo^o bo^ malo sredstev, saj uspehi vodgo v višje range tekmo- vanj, ki pa so seveda dražja. Zato je prav, da tekmovanja v občini izvedemo čimbo^ racionalno, po- ceni Vendar ob tem, da moramo plačevati celo zapisnikarje na posameznih srečanjih, bo to težko izvesti Prostovo^nega, neplača- nega dela je vedno manj. Kam to vodi? I kotar Bodoči kovinarji so ocenili delo Člani ŠŠD Veljko Vlahovič na pokhcni šoh zakovin-ico stroko so na lEdavnem občnem zboru kritično ocenhi delo v minulem razdobju. Mnerga so bih, da bodo morah v bodoče v delo SŠD pritegniti tudi tiste učence, ki so že končah s šolanjem^ saj bi ti s svojimi izkušnjami veliko pripomogh k učinkovitejšemu delu SŠD. Že po tradiciji so največje uspehe dosegh člani nogometne sekcije. Poštah so občinski in področni prvaki PriredUi pa so tudi več turnirjev na katerih so sodelovale delovne organizacije, v katerih so dijaki na praktičnem delu. Pripravih so tudi turnir ob otvoritvi igrišča ob dnevu kovinarjev. Zadovo§ive rezultate so dosegli tudi v atletiki. Redno so sodetovah na vseh krosih ter občinskih prvenstvih srednješolcev; sodelovah pa so tudi na pouličnem teku v Ptuju. V košarki in rokometu ni bilo vidnejših uspehov, vendar vsako leto prirejajo košarkarsko ligo. Delegati na občnem zboru so kritično ocenih delo šahovskega in namiznotenlškcga krožka. Medtem ko je namiznoteniški krožek mogoče opravičiti zaradi pomanjkanja prostora, pa ni opravičila za nedetovnost krožka (šahovskega). Vsa medrazredna m razredna tekmovanja ter prijateljica športna srečanja z drugimi šoiami m organizacgami so bila v večini primerov odigrana do 15. ure, saj so kasneje vozači prikrajšani pri sodelovanju v 9,^D. Vehko pohvalo zaslužijo dekleta, saj kljub majhnemu številu (20 deklet na šoh) pade vsa aktivnost na ene in iste. Dgaki so priprav^eni delati v ŠŠD, medtem pa po besedah mentorja ŠSD, prihaja premalo pobude iz vrst dijakov. Danilo Klajnšek Vztrajno delo rodi sadove Uspešno delo v rokometnem klubu Drava iz Ptuja, ki bo drugo leto praznoval 30-letnico. Največje uspehe v rokometu dosegamo v ženski konkurenci. To potrjuje tudi uspeh sedanje ekipe, ki zanesljivo vodi v vzhodnem delu republiške lige. Uspešni sta prav tako mladinski vrsti. Ti uspehi in množičnost, ki so jo dosegh v zadnjih dveh letih, so sadovi vztrajnega in dobro zastavljenega dela, ki temelji na delu z mladimi v osnovnih šolah in kasneje z mladinskimi vrstami. Sedanje vodstvo kluba, ki je prevzelo delo pred dvema letoma, se lahko pohvali z zavidanja vrednimi rezultati. V začetku leta sta pionirski ekipi na zimskem prvenstvu republike zasedli odlični drugi mesti. V repubhški mladinski Ugi je moška ekipa osvojila 4. mesto, ženska pa se je uvrstila na finalni turnir in osvojila tretje mesto v republiki. Ta turnir je bil v Ptuju. V prvi polovici tekmo- valne sezone 1977/78 je ekipa članic v vodstvu, mladinke so druge in mladinci tretji. Vse tri ekipe tekmujejo v svojih kategori- jah v vzhodni skupini republiške lige. Zanimiv je razvoj sedanje ekipe članic. V tekmovalni sezoni 1975/76 so tekmovale kot pionir- ke, naslednjo sezono v mladinski konkurenci ins sedaj sodelujejo v članski in to z velikim uspehom. V klubu se zavedajo, da morajo zraven dobrih rokometašev vzgojiti tudi koristne člane naše samoupravne družbe. Temu so podredili svoje delo in stalno skrbijo za učni uspeh igralcev in jim pomagajo. Posebno skrb posvečajo vzgoji lastnih kadrov, saj jih bodo pri razvoju množičnosti, približanju rokometa mladim na osnovnih šolah in krajevnih skupnostih in za dosega- nje kvalitete trajne vrednosti še veliko potrebovali. Strokovni delavci v klubu že sodelujejo s predavatelji telesne vzgoje na osnovnih šolah v pripra- vah šolskih selekcij in medrazred- nih tekmovanj. V ta program je trenutno zajetih osem osnovnih šol v ptujski občini, kjer že imajo pogoje za razvoj rokometa. Doseženi uspehi, ki pa jih še bolj obvezujejo, kažejo, da rokomet v ptujski občini ima podporo obča- nov. Ti si želijo kvalitetni rokomet, ki pa izhaja iz množičnosti. Tega se v klubu zave- dajo in tako delajo. In prav je tako! 1. kotar Ženska ekipa RK Drava: toje od leve proti desni - trener Vauhnik, Geiser, Žuran, Šajber, Čuš, Halužan, pomočnik trenerja Cafuta; čepijo: Čeme, Kranjc, Sicenfrai, Maroit in Mere. Na posnetku manjkajo Ivančič, Krivec, Pišek in Brumen; — foto M. Koren Društvo za varstvo in vzgojo ptic Ptuj USPEŠEN NASTOP NA DRŽAVNEM PRVENSTVU v čaai od L do 4. decembra je bilo v Sphtu državno prvenstvo pevskili in okrasnih ptic. Na prvenstvu je sodelovalo večje število gojiteljev ptic iz vse domovine; skupno so razstavili blizu 800 ptic. Vidno uvrstitev sta dosegla tudi člana ptujskega društva za varstvo in vzgojo ptic: Stanko Šegula in Ivan Gobec. Stanko Šegula je v skupini kanarčki - pevci zasedel drugo mesto v kolekciji in drugo mesto med posamezniki V skupini papig je Ivan Gobec osvojil 5. mesto v skupni uvrstitvi ah drugo mesto v lutino skupini; 6. mesto pa je zasedel v skupini liavih papig. MG TGA Kidričevo Kritično in konkretno v ponedeljek 12. decembra 1977 so se v sejni dvorani organov upravljanja sestali člani ZK in OO ZK iz TOZD tovarne glinice, prometa in vzdrževanja. Tega skupnega sestanka, ki je imel le eno točko dnevnega reda in sicer študija knjige Edvarda Kardelja sta se kot člana občinskega komi- teja ZKS Ptuj udeležila Dimče Stojčevski in Danilo Masten. Potem, ko je sekretar OO ZK TOZD vzdrževanje predal besedo obema predstavnikoma obč. komiteja ZKS Ptuj, sta le-ta v uvodnih besedah poudarila pomen te Kardeljeve knjige, katero bi mo- ral preštudirati sleherni član ZKS — pa tudi ostali, se je razvila živahna, kritična in kar je še posebno pomembno, povsem konkretna razprava, v kateri so vsi govorih o notranjih problemih v svojih organizacijah in tudi v okvi- ru OZD ter poleg tega že tudi nakazali predloge za nadaljne reše- vanje nakopičenih problemov, ki so razumljivo prav v tem času, ko se bliža 1. januar 1978 še toliko bolj pomembni in seveda odgovor- ni. Posebno pomembno pri celotni razpravi je bilo tudi to, da so prisotni poleg svojih problemov OO ZK v TOZD in DO nakazali še tudi določene zadeve, ki se tičejo dela samega komiteja in tudi pred- lagali, kako v bodoče naprej pri skupnem iskanju in reSevanju naj- pomembnejših zadev. Sklenili so tudi, da se iz vsake OO ZK in TOZD imenujejo po trije člani v komisijo za izdelavo sklepov tega skupnega sestanka na osnovi kate- rih si bodo vse OO ZK lahko že tudi izdelale konkretne programe svojega bodočega dela. Skratka zelo živahna, kritična in predvsem konkretna razprava bi naj bila dobra podlaga za nadaljnje boljše delo OO ZK in TOZD in DO TGA Kidričevo! France Meško Ormož 15let tovarne Jože Kerenčič Tovarna JOŽE KERENCiC ie bila ustanovljena leta 1962, ko so se delavci takratnega Zavoda za rehabihtacgo invalidov, odločah ah ohraniti tovarno ah z delom prekiniti. Pred petnajstimi leti so se odločih, da izgube, ki so nastale, pokrijejo in začnejo z novo, boljšo organizacijo dela in proizvodnjo. Danes je dovo^, če povemo, da so v tem obdobju v tovarni Jože Kerenčič povečah zaposlenost za štiri krat, celotni dohodek za več kot 100 krat, skratka uspehi te tovarne so veliki m pomembni za celotno občino Ormož. Pred dnevi, ko so slavih jubilej, so lahko od 109 delavcev 68 delavkam in delavcem še pripeh rdeče nageljne kot spomin na preteklost in zavzetost, da so zaposleni vztrajah v tovarni in ji tako pomagaU dati to, kar danes je. V tem obdobju so obnovih program proizvodnih dejavnosti. Tržišču pa so dah štiri nove skupine proizvodov: izdelke za motorno industrijo, pihalno embalažo, prodam PEZ in program OPTYL. Veliko pozornosti dajejo tujemu tržišču. Kot je dejal generalni direktor tovarne, Milan Ritonja, je prodor na tuja tržišča še vedno temeljni kamen proizvodnje. V prinodnjosti bodo svoje proizvode prodali tudi v sociahstične dežele in sicer na Češkoslovaško. Ob tej priložnosti so v tovarni Jože Kerenčič podehh tudi priznanja in odhkovanja predsednika repubhke. Za desetletno delo so priznanje dobih Miroslav Kirinič, Mirko Lukaček, Jakob Murat, Marija Rihtaric, Jože Smonič in Avgust Trstenjak. Predsednik republike tovariš Tito pa je z redom dela s srebrnim vencem odlikoval naslednje delavce Marijo Lukaček-Banfič, Ivana Bezjaka, Bogomirja Curina, Ladislava Frica, Matijo Kolariča, Staneta Najžarja, Franca Novaka, Fehksa Ritonjo, Alojzijo Sever-Zidarič in Viktorja Vukana, z medaljo dela pa Katarino Puklavec, Ivana Potočnika in Ivana Stermana. zk MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT OBČIN ORMOŽ IN PTUJ v prizadevanjih, da bi zago- tovili učinkovito, strokovno in pravočasno nadzorstvo nad tem, kako organizacije zdru- ženega dela in druge samo- upravne organizacije in skup- nosti, državni organi in obča- ri ravnajo po zakonih, druž- benih dogovorih, samouprav- nih sporazumih in drugih predpisih, je nujno, da se inšpekcijske službe v okviru občinskih upravnih organov tudi ustrezno organizirajo. Prav s tem namenom je bil oblikovan dogovor o ustano- vitvi in delovanju medobčin- skega inšpektorata občin Or- mož in Ptuj. O osnutku tega dogovora so zbori skupščine občine Ptuj razpravljali že julija letos. Pripombe v dveh zborih so bile glede financira- nja in razmejitve deleža vsake občine. Te pripombe so bile upoštevane in je v predlogu določilo, da se sredstva za delo medobčinskega inšpekto- rata določijo v samoupravnem sporazumu, zato je bil dogo- vor na včerajšnjem zasedanju zborov SO Ptuj tudi soglasno sprejet. V skladu z dogovorom bo medobčinski inšpektorat f.pravljal inšpekcijsko nadzor- stvo na naslednjih področjih dela: inšpekcija dela, sanitar- na inšpekcija, tržne, kmetij- ske, vinarske in živinorejske inšpekcije, nadalje gozdarske, veterinarske, ribiške, lovske, urbanistične in gradbene in- špekcije ter inšpekcije za jav- ne ceste, vodnogospodarske in požarne inšpekcije. Sedež medobčinskega inšpektorata je v Ptuju, posamezni inšpek- torji pa im^o lahko sedež tudi na sedežu občine Ormož. F O združevanju j gozdarstva na Mariborskem območju v okviru prizadevanj posamez- ; nih delovnih organizacij in TOZD ; na področju gozdarstva, da bi v ; skladu z zakonom o gozdovih in i zakonom o združenem delu pove- , zali vso gozdarstvo na maribor- skem območju, je Gospodarska J zbornica Slovenije, medobčinski < odbor za Podravje predlagala, da i se imenuje posebna komisija za preučitev problematike združeva- nja gozdarstva v regiji. " V komisiji bi naj bili predstavni- i ki Kmetijskega kombinata Ptuj, \ KK TOZD gozdarstvo Ptuj, Gozd- no gospodarstvo Maribor, SIS za gozdarstvo GG območja Maribor ' in Ekonomskega centra Maribor, j O tem bo stekla podrobnejša raz- ] prava na današnji seji med občin- skega odbora GZS za Podravje, ki i bo v Mariboru. f J i Združitev tovarne Jože Kerenčič in Likaplasta Prihodnji torek se bodo delavci tovarne Jože Kerenčič in hrvaškega podjetja Likaplast iz Udbin na re- ferendumu odločali za združitev. Gospodarska nuja sili eno in drugo delovno organizacijo k povezova- nju in sodelovanju. Doslej so v obeh delovnih organizacijah že pripravili potrebno in ustrezno samoupravno dokumentacijo o združitvi Likaplasta (tovarna pla- stičnih in drugih izdelkov) v delov- no organizacijo Jože Kerenčič. Delavci so v javnih razpravah ugodno ocenili priključitev tega hrvaškega podjetja v delovno or- ganizacijo. Bistvenih pripomb o združevanju ni bilo. Tako se bo sedanja delovna organizacija razši- rila na pet TOZD in eno skupnost skupnih služb. V delovni organiza- ciji so že vključene naslednje temeljne organizacije združenega dela: Predelava plastičnih mas, Optyl, ABA Maribor in Optika Ljubljana. Pričakovati je, da bo v torek re- ferendum uspel, kajti združevanje dela in sredstev je nujno za dose- ganje boljših in kvalitetnejših pro- izvodnih rezultatov. zk ČRNA KRONIKA Čeprav zima že kaže svoje značilnosti, se jim udeleženci prometa spretno izogibajo... Sklepamo na podlagi podatkov o prometnih nezgodah minulega tedna. Število nesreč je bilo sicer majhno, vendar se je v nesrečah poškodovalo več oseb; tudi materialna škoda je minimalna, v primerjavi s podatki o nesrečah v istem obdobju lanskega leta, pa je število nesreč v stalnem porastu. Ponoven opomin, da storimo več na področju preventive....! Neprimerna hitrost in nepreviden pešec Na Potrčevi cesti v Ptuju se je 10. decembra ob 13,30 pripetila prometna nezgoda, v kateri sta bila udeležena voznica osebnega avtomobila Marija Kolarič in pešec Jože Kornik. Pešca Komika, ki je prečkal Potrčevo cesto v križišču s Ciril Metodovim drevoredom izven prehoda za pešce; prihajal je iz Volkmerjeve ulice; je voznica prepozno opazila in zaradi neprimerne hitrosti ni mogla nesreče preprečiti. Obstaja sum, da je bil pešec pod vplivom alkohola. V nesreči se je hudo telesno poškodoval m so ^ odpeljah na zdravljeige v bohiiš- nico. Pogumnost pod vplivom maliganov Mihčnika oddelka mihce iz Podlehnika sta v soboto, 10. decembra ob 22,35 v Leskovcu s svetlobnim znakom opozorila voznika osebnega avtomobila, da mora ustaviti. Voznik tega ni hotel opaziti in je vozil pospešeno naprej proti Ptuju - ustavil je šele v Pobrežju. Ker je obstajal upravičen sum, da je vozil pod vphvom maliganov, sta mu ponudila v preizkus alkotest, ki pa je po uporabi pozelenel čez polovico. To ga ni „zadovoljilo", zato je izrazil dvom, da je alkotest »ponarejen" in je zahteval odvzem krvi S tem je poskušal odvrniti pozornost miličnikov. Le za nekaj trenutkov mu je uspelo vzeti dokument, vozniško dovo^enje in prometno dovoljenje, skočil je iz službenega avtomobila, vendar se je ponovno znašel v rokah mihčnikov. Povedati maramo, da govorimo o Ivanu Rotvajnu iz Mlinske 13 v Ptuju. Svoj nastop je nadaljeval še z raznimi izpadi, preizkusil je tudi svoje znanje borUnih veščin, vendar brez uspeha. Potem so ga napol »ukročenega" prepeljaU na po- stajo mihce Ptuj, kjer je sicer nadaljeval z izpadi, zato so mu marali na postaji milice poiskati ustrezen prostor za prenočišče. ^Brezplačno" prenočišče je dobil MG Idejno usposabljanje članov Zveze komunistov Danes se je v Ptuju pričel seminar za sekretarje osnovnih organizacij, člane komiteja občinske konference ZKS Ptuj, za predsednike komisij pri komiteju in konferenci ter za člane pohtičnega aktiva občine Ptuj. Semmar bo trajal tri dni, organizira pa ga komite OK ZKS Ptuj. Danes bodo udeleženci seminarja poslušah predavanja o družbenoekonomskih usmeritvah nadaljnje graditve pohtičnega sistema, o poUtičnem sistemu kapitalistične lastnine, o demokratičnem pluralizmu samoupravnih interesov, o vsebnini in naravi svoboščin ter o smereh nadalji^e graditve pohtičnega sistema - tcrej temeljita študija knjige Edvarda Karde^a „Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Danes popoldan bodo udeleženci seminarja obiskah deset osnovnih organizacij ZKS v ptujski občini Jutri bo slušateljem o SLO in družbeni samozaščiti predaval Marjan Orožen, republiški sekretar za notranje zadeve. Vlado Janžič, namestnik sekretarja IK P CK ZKS pa o delovanju komunistov v dogradrpi pohtičnega sistema, s povdarkom na delegatskem sistemu in delovanju družbeno političnih organizacq. Zadnji dan seminarja, v soboto, bo o pripravah ZK in DPO na oba kongresa Zveze komunistov govoril Franc Setmc, sekretar IK P ZKS. N. D. osebna fer RODILE SO: Marica Ceh, Pacinje 33 - Dejana; Berta Vute, Ferkova 1 - dečka: Angela Šteger, Drstelja 42 - dečka; Angela Fekonja, Podlehnik 16 - Biser ko; Zofija Praprotnik, Pušenci 18 - Tanjo; Cvetka Horvat, Kidričevo 63 - Mojco; Marjana Janžekovič, Dor- nava 103 - Mojco; Ivanka Prevoljšek, Dežno 45 - Natašo; Stanka Vidovič, Satlerjeva 1 - Boruta; Doroteja Hojnik, Dornava 129 - dečka; Vito slava Pevec, Budina 40 - Dgana; Marta Zebec, VeL vih 57 - Majo; Marija Cucek, Kukava 46 - dečka; Zdenka Valenko, Cunkovci 5 - dečka; Albina Tumšek, Gerečja vas 40/c - Igorja; Marija Brus, Podvinci 110/a - Aleša; Marjana Rižnar, Kicar 113 - dečka; Marta Brodnjak, Gruškovec 123 - Simono;. POROKE: Dragotm Horvat, Slov Bistrica, Partizanska 43 in Dragotina TiršA, Slov. Bistrica, Partizanska 43; Damlo Rihtaric, Župečja vas 9 m Marija Bedrač, Pobrežje 99. UMRLI SO: Terezija Breznik, ZakI 5, roj. 1907, umrla 6. decembra 1977; Janez Celan, Šikole 19, roj. 1902, umrl 6. decembra 1977; Franc Kacjan, Starošmoe 10, roj. 1910, umrl 6. decembra 1977; Ivan Sirec, Gorca 49, roj. 1917, umrl 9. decembra 1977; Ignacij Gole, Gorišnica n. h. , roj. 1923, umrl 10. decembra 1977. Spremembe in dopolnitve proračuna občine Ptuj Odlok sprejet po hitrem postopku Glede na dejstvo, da je republi- ški sekretariat za finance šele ko- nec oktobra izdelal začasni izračun dopolnilnih sredstev občinam za področje splošne porabe v letu 1977, v skladu z republiškim zako- nom o proračunu, je moral izvršni svet predlagati zborom skupščine občine Ptuj, da spremembe in dopolnitve proračuna občine Ptuj za leto 1977 SPREJMEJO PO HITREM POSTOPKU! Dopolnit- ve občinskega proračuna pa je bilo treba sprejeti zato, ker so nastale spremembe v sestavi proračunskih dohodkov in nekatere nove obvez- nosti. Tako npr. obveznost do starostnega zavarovanja kmetov, ki izhaja iz let 1972—1975, polovi- co teh obveznosti pa je po dogovo- ru s skupnostjo starostnega zavarovanja kmetov občina dolžna poravnati v letošnjem letu. Zbori skupščine občine Ptuj so na včerajšnjih ločenih zasedanjih sprejeli rebalans proračuna, ki znaša 73,126.409 dinarjev, to je za 2,846.751 din manj kot je bilo predvideno v planu, to pa pred- vsem na račun nižjih dopolnilnih sredstev, ki bi morale po planu znašati 15 odstotkov vseh dohod- kov. Živahnejša razprava je bila o predlogu izhodišč za oblikovanje splošne porabe (proračuna) občine Ptuj v letu 1978, vendar o tem podrobneje prihodnjič. f Obeležja ob cesti DA ali NE? Zraven prometnih znakov oziro- ma prometne signalizacije ob ces- tah je vse več tudi križev, vencev in sveč, ki bi naj opozarjali na mesta, kjer so izgubili življenja udeleženci prometnih nesreč. Običajno je to na mestih, kjer so umrli pešci ali kolesarji pa tudi vozniki motornih vozil. Veliko mnenj je, da so ta obeležja v opomin ostalim udele- žencem v prometu na previdno vožnjo, torej kot nekakšno opozo- rilo. O tem, kohko je to z estet- skega vidika zgrešeno ali ne, ne bi razglabljali. Bolj nas zanima vpliv na voznike. Bolj malo verjetno se mi zdi, da ta znamenja prispevajo k večji varnosti, bolj previdni vožnji. Zakaj? Zato, ker odvra- čajo voznikovo pozornost od raz- mer na cestišču. Verjetno ni voz- nika, ki še ne bi vozil mimo križev, vencev in ponoči prižganih sveč. Nekatere to pretrese in pričnejo razmišljati o vsem drugem, samo na prometno stanje pozabijo. Med takšnim .razmišljanjem se lahko primeri to, da ob nesrečah v časo- pisih beremo, da je voznik iz nez- nanega vzroka zapeljal na nas- protni vozni pas. Posledice so lah- ko v takšnih primerih usodne. In eno obeležje ob cesti več. Vendar ne gre tu samo za voznikovo odvračanje pozornosti. Ta je res najpogostejša. Tudi med sopotniki in voznikom se razvije pogovor na to temo. To nam potrjuje dejstvo, da ljudje velikokrat najraje prebiramo poročila o nesrečah. Prevzame nas tragedija na cesti in namesto, da bi iz nje izvlekli pou- čen zaključek, razmišljamo o vsem drugem. Se posebno, če smo žrtve poznali. Veliko bolj primeren od takšnih obeležij je prometni znak, na ka- terem piše ,,črna točka". Ta ozna- čuje območje, kjer se zgodi največ prometnih nesreč s težjimi posledi- cami. Mishm, da to voznike bolj opozarja na previdno vožnjo kot venci in križi. ^^^^^ Kaj je bolj pomembno za voznika, ali križ in venec ali prometni znak, ki opozarja na spolzko cestišče? foto: J. Bračič 18. decembra - glasujmo „za" Na referendumu se bodo krajani dela KS Rogoznice, dela KS Hajdina in celotne KS Ptuj odločili o ustanovitvi novih krajevnih skupnosti. Razdelitev bo omogočila neposrednejše samoupravljanje in boljše zadovoljevanje skupnih in osebnih potreb krajanov. vreme Do nedelje, 25. decembra 1977 Prvi krajec bo v soboto, 17. decembra ob 11.37. Napoved: Verjetno še bo 16. in 17. rahlo zamegljeno zaradi višinskih vetrov. Od 18. do 25. decembra bo južno vreme. 2La Novo leto papričakujemo več aiega. Začetek zime je v četrtek, 22. decembra, 24 minut čez polnoč. Dan bo dolg 8 ur in 39 minut. Sonce bo ta dan na povratniku, dnevi se bodo začeh da^šati. ALOJZ CESTNIK TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TED- NIK 62250 Ptuj, VoSnjakova 5, pohni predal 99. Ureja urednilki odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odflovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredniltvo in uprava Radio-Tednika telefon (062) 77-079 in 77-226. Celoletna naročnina znaSa 150 dinarjev, za tujino 250 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-601-1064a Tiska ČGP Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.