Leto 11.
Štev. 24;
Celoletna naročnina	175 Lir
Polletna	„	. 90 „
Posamezna številka	■	4 „
Za Jugoslavijo . .	2 Din
Gorico., soboto IS.	junija 1946
IzvrSni odbor SIAD delegaciji Jpliiske krajine in Trsta
VZTRAJAJTE!
DELEGACIJI JULIJSKE KRAJINE IN TRSTA,
PARIZ
NA SVOJI SEJI DNE 12. JUNIJA T. L. JE IZVRŠNI ODBOR SIAU ZA JULIJSKO KRAJINO IN TRST, NA PODLAGI POROČILA TOV. ŠESTANA JOSIPA, ČLANA DE LEGACIJE JULIJSKE KRAJINE, V CELOTI ODOBRIL DELO DELEGACIJE V PARIZU, KI JE V TEM ODLOČILNEM TRENUTKU ZA NARODE JULIJSKE KRAJINE IN TRSTA MNOGO DOPRINESLA ZA PRAVILNO REŠITEV NAŠEGA VPRAŠANJA.
KER BO VAŠE DELO TUDI V BODOČE RAVNO TAKO POTREBNO, VAS V IMENU PREBIVALSTVA JULIJSKE KRAJINE IN TRSTA POZIVAMO, DA ŠE NADALJE OSTANETE NA SVOJEM MESTU TER ŠE V NAPREJ TAKO ODLOČNO VZTRAJATE V NAPORIH ZA DOSEGO NAŠEGA CILJA, ZA PRIKLJUČITEV CELOTNE JULIJSKE KRAJINE S TRSTOM K FEDERATIVNI LJUDSKI REPUBLIKI JUGOSLAVIJI.
IZVRŠNI ODBOR SIAU ZA JULIJSKO KRAJINO IN TRST
BORIMO SE ZH DEMOKROmO
Tudi mi imamo svojo obletnico - Aretirali so tov. Julija Beltrama -Janka, tajnika Okrožnega odbora SIAU za Goriško
Niko!; nismo bili vajeni, da bi se igrali z besedami, to je da oi rekli eno, napravili pa drugo. Naše ljudstvo je vajeno prepro stosti, tako misli in tako se iz ra ža. Ko je bila razglašena znana odredba št. 11 in smo bili pri krajšanj naših pravic, katere mo si osvojili in izgradili tekom o-svobodilne borbe, smo si prav težko mislili, da nam sedai fe pravice kratijo oni zavezn ki, s katerimi smo šli skupno v boj. A ne samo to. Ko nas je pred letom dni zapustila naša slavna Jugoslovanska armada m je na stopila zavezniška vojaška u prava, si nismo mogli niti od daleč misliti, da bi se nam godila krivica prav od strani naših zaveznikov, v katere smo imeli vse zaupanje in da bo ZVU zapadla pod vpliv onih elementov, ki ima-
jo radi svoje nečiste preteklosti ves interes na tem, d^ so sovražno razpoloženi napram antifašističnemu ljudstvu, njegovi oblasti in predstavnikom.
Naj nam nobeden ne govori. da smo od všega začetka bih sovražno naklonjeni ZVU Brez dvoma je, da na..i je bilo težko, ko je odšla naša. vojska, ko nam je bila na podlagi nedemokratične odredbe št 11 odvzeta izvršna oblast, katero nam je ljudstvo zaupalo. Vendar smo storili vse, da bi ZVU pomagali spoznati resnično stanje in raz položenje ljudstva; žal pa smo naleteli vedno na nerazumevanje. Nismo pa bili nikoli hlapci in ne petolizniki, kakor so to drugi, kajti mi imamo svoj ponos, svoj značaj, ki se ne prodaja za nobeno ceno.
Po vsem, kar nam je znano, gre za zgoraj omenjene, neprijavljene sestanke ob priliki okrajnega odbora SIAU.
Vest o aretaciji enega izmed najvidnejših predstavnikov antifašističnih množic na Goriškem se je bliskoma razširila po vsej deželi. Demobilizirani partizani, mladinske in ženske organizacije ter vse antifašistično ljudstvo Goriške, globoko užaljeno in vznemirjeno nad to aretacijo, je naslovilo ZVLI v Gorici številne proteste in resolucije, v katerih enodušno protestira proti takšnemu početju ter zahteva, da se ga takoj izpusti. Izmed neštetih resolucij objavljamo naslednjo, ki jo je Okrožni NOO za Goriško naslovil ZVLJ v Gorici:
Resolnciia
Tovariši! Čakamo oas
Okrožni odbor SIAU za Goriško je poslal maršalu Jugoslavije Josipu Brozu Titu naslednje pismo:
»Minulo je leto dni odkar so bili proti nam uporabljeni težki tanki, katere so angleški in ameriški delavci izdelali, da bi Zavezniške vojske z njimi pomagale uničevati fašizem. To smo doživeli zato, ker smo se prišli poslavljat od naše vojske - osvoboditeljice, to zato ker smo ji klicali na svidenje.
Tak je bil uvod v leto dragocenih izkušenj in spoznanj. Vse so služile temu, da so utrdile mo prepričanje, ki nas je vodilo že v borbi proti italijanskemu in nemškemu fašizmu — to je, dia smemo zaupati samo lastnim močem, samo iskrenosti svojih bratov. V tem prepričanju smo se še tesneje združili vsi antifašisti — Slovenci in Italijani; krčevno smo branili naše pravice in se borili za naše cilje.
Po enem letu se ponovno z velikanskimi težavami razpravlja o tem, kar je tako jasno in enostavno, če se hoče biti pošteno A moralo bo prej ali slej postati jasno vsemu svetu — ta zemlja je dei Jugoslavije m to smo dokazali že na mnogo načinov; dokazovali bomo še dalje in če treba tudi z drugačnimi argument' vse dokler ne vcepimo prepričanje vsem; vse dokler se ne povrne k nam naša vojska, dokler n~ bomo videli v naši sredi našega velikega voditelja tovariša Tita.
Zanesite se na to, tova iš Tito, da smo in bomo prispevali vse v borbi za našo osvoboditev, katero vodite Vi.
Naj živi tov. Tito — vrhovni poveljnik JA — osvoboditeljice Trsta in cele Julijske krajine.
Naj živi Tov. Tito - voditelj jugoslovanskih narodov na j oti v lepšo bodočnost.
Okrožni odbor SIAU za Goriško
Pozdrav naši vojski
Okrožni odbor SIAU za Goriško je poslal borcem IV. Armije naslednje pismo:
Pred letom dni ste zapustili Gorico. Umaknili ste se iz krajev, odkoder ste sami pregnali sovražnika, poslovili ste se od bratov, katere ste osvobodili iz suženjstva — miru na ljubo. Vsi .smo vedeli, da je ta zemlja jugoslovanska, da je vaš začasni umik le kratek odmor, ki je potreben za ureditev nekakih formalnosti, katere so se nam sicer zdele nepotrebne, a smo to sprejeli, ker smo zaupali svojim zaveznikom.
Toda vaša odsotnost traja že leto dni. V tem času smo spoznali pravi popnen tega slovesa. Takoj po vašem odhodu, tedaj ko smo Vam še peli v pozdrav, so nas pričeli razganjati s tanki in plinom solzevcem, trgali so
nam iz rok zastave in nas pretepali in zapirali. To je bil uvod v vrsto krivičnih odlokov, k šen it naših osnovnih pravic, žalitev naših narodnostnih in demokratičnih čustev, fašističnih izzivanj, aretacij; itd..
Vsaka krivica in vsaKo razočaranje nad neiskrenimi prijatelji, ki smo jo v tem letu dozize'L je samo okrepila našo ne ’majno voljo, da doprinesemo vse to, da sc vrne k nam naša vojska — da se združimo s FedenKvr.o ijud-sko republiko Jugoslavije.
Naj živi IV. Armija — osvoboditeljica Trsta in celq, J ilijske krajine.
Naj živita Trst in Julijska k™ jina svobodna v Federativni Ij iri-ski republiki Jugoslaviji.
Okrožni odbor SIAU za Goriško.
II Parizu so se
Ravno ko to pišemo, se v Parizu ponovno zbirajo zunanji ministri, ki bodo še enkrat vzeli v pretres naše vprašanje. V luksemburški palači bodo ponovno razgrnili zemljevide, ogledali si bodo razmejitvene črte, mogoče bodo kaj sklenili, mogoče tudi ne. Našim velikim zaveznikom smo ze neštetokrat povedali svoje mnenje, prikazali smo jim, da je Julijska krajina nedeljiva, da je Trst novi Jugoslaviji potreben in življenjske važnosti. Delegati Julijske krajine in minister tov. Kardelj so vse to jasno obrazložili in svetovna javnost
ponouno sestali
se bavi z našim vprašanjem. Dva svetova si stojita nasproti. Med temi je naše slovansko primorsko ljudstvo, Slovenci in Hrvati ter antifašistično usmerjeni Italijani. Ce živimo resnično v demokratičnem stoletju in če niso obljube »velikih treh« prazne besede, bi pač ne moglo biti nobenega dvoma, da se upošteva volja ljudstva, ki živi že stoletja na tem ozemlju in ki je v zadnji svetovni vojni pokazala s puško v roki, kako dragocena ji je svoboda, ki je bila s krvnim davkom poplačana. Vsled tega smo mirni, a budni.
Mi smo to zaslužili? Aretacije so na dneouem redu - NaSi najboljši aktivisti so o zaporu
Udi se nam ravno tako kot glasniku ljudskih množic, pisatelju Cankarju, ko je govoril, da je bilo treba velikega petka, da je bilo Vstajenje tem veličast-nejše. Tudi naše primorsko ljudstvo je moralo izkusiti vse težave, je moralo razkrinkavati dan za dnem vse laži, ki so se pisale o nas in se mora še danes boriti za najosnovnejše pravice demokracije, kot so svoboda tiska, zborovanja in podobno. Kavno zadnje tedne smo občutili, kako nedemokratično, v nasprotju z ljudsko voljo, postopajo nekateri zavezniški guvernerji v našem okrožju in kako krivično nastopa civilna policija. Največ pritožb imamo iz kobariškega, kanalskega in bovškega okraja. V teh okrajih upravlja civilne posle g. kapetan Painter. Kakor nam je na neki novinarski konferenci zatrdil g. guverner za •Goriško, imajo vsi okrajni gu-\ traerji vse zaupanje svojih višjih predstavnikov, tako majorja Longa in brez dvoma tudi višjega oficirja za civilne zadeve, polk. Bowmana v Trstu. Ali se zlaga uradovanje vseh teh civilnih guvernerjev z voljo ljudstva? V koliko se upošteva glas tega ljudstva? To že davno vemo in to občutimo že celo leto, da se ne upoštevajo sadovi naše o-svobodilne borbe, našega skupnega nastopa proti nasilnemu okupatorju in da je ravnanje s protifašističnim prebivalstvom s strani ZVU vsekakor drugačno, kakor smo si ga zamislili in pri-
čakovali od naših zaveznikov. Mislimo, da smo si vsaj to zaslužili, da se nas ne ovira pri našem organizacijskem delu. da se ne zahteva od nas, da bi za tri člane, ki bi se zbrali na odboro-vo sejo ali sestanek, iskali dovoljenja za zborovanje. Ni še dolgo od tega, ko nam je goriški guverner na neki novinarski konferenci povedal, da če se sestaja le malo število članov ni potrebno dovoljenje, posebno še če imajo ti sestanki notranji značaj. Začudeno se vprašamo, kako more kanalski namestnik o-krainega guvernerja ali policijski oficir zabraniti sestanek delegatov, ki so se zbrali na volitvah okrajnega odbora SIAU. Volitve so bile svoj čas prijavljene poveljstvu zavezniške policije v Gorici. Volitve delegatov, ki so se naknadno vršile, spadajo pač v okvir prijavljenih volitev. Vsled tega se nam zdi. da je postopanje gotovih zavezniških o-blasti v tej zadevi neutemeljen.
Tov. Julij . Beltram, tajnik O-krožnega SIAU za Goriško, član Pokrajinskega narodno-osvobo-dilnega odbora in Glavnega odbora SIAU za Julijsko krajino ter član izvršnega odbora OF za Slovenijo in član Glavnega odbora Ljudske fronte Jugoslavije, je bil 11. junija zvečer aretiran na cesti med Bovcem in Kobaridom, .še je zaprt v goriških zaporih in vsled tega nimamo še podrobnih poročil o tej aretaciji. Tudi nam ni znano, česa se ga obtožuje.
Zavezniški vojaški upravi za goriško okrožje — Gorica.
Okrožni narodno osvobodilni odbor si dovoljuje obvestiti ZVU, da je vojaška policija aretirala 11. t. m. v Kobaridu Beltram Julija, glavnega tajnika SIALT za Goriško in člana PNOO za Slovensko Primorje in Trst, nadalje Ribičič Marinko, članico iste LTnije za goriško okrožje ter šoferja Tomšič Franca. Vse tri so čez noč priprli v Kobaridu. Dne 12. h. so bili vsi trije pripeljani pod policijskim nadzorstvom v Gorico iij so jih zaslišali v poslopju št. 23 ulice G. Verdi. Ribičič Marinka in šofer Tomšič sta bila takoj izpuščena, medtem ko So Beltrama Julija odpeljali v zapor.
Okrajni odbor SIAU v Bovcu je 11. junija povabil Beltrama Julija kot nadrejenega tajnika na sejo, ki ji je prisostvovalo kakih 15 članov odbora. Beltram Julij je mislil, da je odbor v Bovcu imel redno dovoljenje od tamkajšnje policije, kakor redno doslej in se zato za to stvar ni zanimal. Očividno je torej, da je njegova aretacija neupravičena. Okrožni NOO za Goriško se zato obrača na g. guvernerja majorja Longa, guvernerja goriške pokrajine, s prošnjo, naj posreduje pri vojaški policiji v Gorici, da se Beltram Julij, eden izmed glavnih voditeljev štiriletne borbe proti Nemcem in italijanskim fašistom v Julijski krajini, takoj izpusti na svobodo. V zvezi s tem opozarjamo g. majorja na sistematično zapiranje naših ljudi po zavezniških oblasteh in vojaški policiji, na zapiranje, ki je brez vsake osnove in ki naj služi samo ustrahovanju naših prvih protifašističnih borcev.
Vest o Beltramovi aretaciji je izzvala po vsej naši deželi val silnega ogorčenja. Stalno prihajajo na okrožni NOO protesti, naj naš Odbor intervenira pri ZVU, da tov. Beltrama vojaška policija tako} izpusti na svobodo.
Predsednik:
Štrukelj Jožef, l. r.
Tajnik:
Vižintin Bogomil, l. r.
V Gorici, 13. junija 1946.
Ob zaključku lista smo prejeli vest, da je tov. Janko zopet na svobodi.
Stran 2
Soški tednik", 15. junija 1946
Štev. 24
POLITIČm PREGLED Kah0 0	“
maršal Tito se ie ornil iz moskue o Beograd irsestranska pomoč Souietske zoeze Jngoslauiii
8. junija so bila končana pogajanja med vlado ZSSR in delegacijo vlade FLRJ.
Pri pogajanjih, ki so jih vodili na eni strani predsednik ministrskega sveta ZSSR J. V. Stalin, minister za zunanje zadeve Molotov in minister za zunanjo trgovino Mikojan in člani delegacije jugoslovanske vlade na čelu s predsednikom ministrskega sveta FLRJ maršalom Josipom Bro-zom-Titom na drugi strani, so razpravljali v skladu s sovjetsko-jugoslovansko pogodbo o prijateljstvu, vzajemni pomoči in povojnem sodelovanju z dne 11. aprila 1(*45 o vseh vprašanjih, ki zanimajo obe deželi. Dosežena je bila popolna soglasnost v vseh vprašanjih, ki se tičejo ekonomskega sodelovanja, trgovine, materialne oskrbe Jugoslovanske armade in tesnega kulturnega ter političnega sodelovanja.
Vlada ZSSR bo oskrbovala Jugoslovansko armado z orožjem, municijo itd. pod pogoji dolgoročnega kredita in bo dajala pol-
Po zadnjih vesteh iz Rima bo De Gasperi vršil funkcije poglavarja države in Umberto bo zapustil Rim. Žena Umberta, Marija Jozè (Belgijka) je že prišla s svojimi otroki na Portugalsko.
Sedaj pa si oglejmo malo to vladarsko hišo. Ona je bila steber reakcionarne buržuazije in veleposestniške aristokracije. Znano je, da je kralj Viktor Emanuel pustil leta 1922 Mussolinija na oblast. Od tedaj ni bilo mogoče v Italiji ločiti fašistične zločine od zločinov monarhije.
Vse zunanje in notranje politične pustolovščine je Mussolini izvajal z vednostjo in pristankom kralja in seveda v njego-
6. junija so podpisali v Buenos Airesu (prestolica Argentine) sporazum o vzpostavitvi diolo-matskih, konzularnih in trgovinskih odnosov med Sovjetsko zvezo in Argentino. Za vlado sovjetske zveze je podpisal opolnomočenec Seveljpv, za argentinsko vlado in republiko pa predsednik Peron in minister za zunanje zadeve Bramulja.
Tako je odstranjena odtujenost, ki 'je obstojala zadnja desetletja po krivdi posameznih reakcionarnih krogov med Sovjetsko zvezo in Argentino. Argentinska javnost je že zdavnaj zahtevala vzpostavitev normalnih odnosov med veliko zvezo sovjetskih republik in Argentino, ki je ena od največjih republik Južne Amerike.
Zunanja politika Sovjetske zveze pa je slonela vedno na načelih, ki služijo delu za mir in varnost kakor tudi vzajemnim koristim ' narodov. Ona je ostala na podlagi enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja državnih interesov.
» * *
Morgan Philipps, tajnik laburistične stranke Velike Britanije je naprosil poslanika ZSSR Kukina za dovoljenje delegaciji laburistične stranke, ki želi obiskati Sovjetsko zvezo. To odposlanstvo bi sestavljali profesor Laski, Morgan Philipps, Ilarold Clay in Alice Becon.
Sovjetska vlada je naročila Kukinu, naj sporoči izvršnemu
no pomoč Jugoslaviji pri obnovi njene lastne vojne industrije.
Trgovinska pogajanja, ki sta jih vodili obe vladi, so se končala s sporazumom o vzajemnih dobavah blaga. Sovjetska vlada je na najustrežljivejši način u-poštevala potrebe jugoslovanskega gospodarstva tako v pogledu surovin, kakor v pogledu tehničnega in drugega materiala.
Sprejeti so bili sklepi, ki se tičejo tesnega ekonomskega sodelovanja mect obema prijateljskima deželama.
Pogajanja so potekala v prisrčnem ozračju in v polnem medsebojnem razumevanju.
* $ *
Na Binkoštni ponedeljek se je maršal Tito vrnil z letalom iz Moskve na zemunsko letališče (Beogradk Sprejeli so ga podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj, podpredsednik Prezidija ljudske skupščine Moša Pijade in drugi predstavniki oblasti. Ob prihodu maršala Tita je bila po-strojena častna četa.
vem imenu. Savojci so sprejeli iz rok Mussolinija krono Abesi-nije, Albanije in Hrvatske. Po njihovi krivdi je Italija postala partner hitlerjevske Nemčije. In takoj po uničenju Mussolinijevega režima je postala kraljevska oblast zastava v rokah fašistov. Zato ni nič čudnega če so pričeli italiianski reakcionarni 1 elementi pred referendumom s srdito kampanjo v kotist kralja. Tako se je izrekla za monarhijo tudi novo-fašistična stranka Italije »uomo oualunque« (stranka povprečnega človeka), da ne govorimo o odkritih monarhistih (demokratična stranka), desničarskih liberalcih in katoliškem duhovništvu.
28 let odkar obstoji Sovjetska zveza ni bilo nikakih diploma-tičnih niti trgovinskih odrroso' med republikami SZ in Argent-no. Res je sicer, da so osnovali v Buenos Airesu organizacijo za trgovino z deželami Južne Amerike, ki je imela za nalogo vzpostavitev trgovinskih odnosov med tema dvema državama, a argentinski reakcionarji so organizirali leta 1931 napad na ta organ. Tako so naredili tedaj konec dobronamernim poizkusom Zveze sovjetskih socialističnih republik.
Prišlo je do druge svetovne vojne. Takrat je nevtralna Argentina kar strmela nad junaštvom rdeče armade, ki je bilo odločilne važnosti pri uničenju fašistične Nemčije in militaristične Japonske.
Široka argentinska javnost se je razen tega iz lastne izkušnje prepričala, da neobstoj odnosov z veliko sovjetsko državo slabi zunanjepolitične pozicije Argentine, kar je v nasprotju z njenimi nacionalnimi interesi.
Letos, 6. junija je bilo vse to popravljeno.
odboru laburistične stranke, da ima ugodno mnenje o obisku do-brovoljne delegacije v ZSSR.
Že v jeseni 1942 se je laburistična stranka informirala pri sovjetski vladi, ako lahko obiščejo njeni zastopniki sovjetsko državo. Sovjetska vlada je odgovorila, da ji je odposlanstvo angleških laburistov vedno dobrodošlo.
Na dan so prišli dokumenti raznih nacističnih mogotcev. Cela vrsta jih je; eden govori o množičnem izseljevanju slovanskega prebivalstva. Nacisti so namreč hoteli napraviti prostor za nemške koloniste.
Himmler si je stvar zamislil takole: Treba je uničiti sploh vse slovanske narode, tako Poljake, Ruse, Ukrajince, Beloruse, Jugoslovane in Čehe
10.	junija t. 1. je prišel Mihaj-lovič kot poglavar skupine vojnih zločincev pred vrhovno vojaško sodišče Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Mihailovič Dragoljuh - Draža je bil pred volno polkovnik bivše jugoslovanske vojske Za časa okupacije so ga povišali v čin ar-mijskega generala. V begunski vladi je bil minister za vojno in načelnik štaba vrhovne komande tkzv. jugoslovanske vojske v domovini. Kot tak je izvršil celo vrsto zločinov.
Najvažnejše je poglavje o sodelovanju Draže Mihailoviča s
V	ponedeljek, 10. junija je prišlo iz Trsta v Gorico tamošnje Izredno porotno sodišče, sodit vrsto težkih zločincev, ki so pod fašistično vlado strahovali in divjali po Goriškem. Nekaj jih je bilo tudi novejšega datuma.
Kot prvi je prišel na vrsto 24 letni vojni zločinec Kočevar Emil iz sv. Križa na Vipavskem. Po polomu Italije je stopil v republi-kmske vrste ter se pridružil zloglasni tolpi, ki je bila strah in trepet Vipavske doline.
V	obširni obtožnici je bilo podrobno opisano njegovo delovanje v tej četi smrti, ki je nosila ime »SpuleròOgromno je bilo žrtev med partizani in civilnim prebivalstvom, ki jih ima na vesti ta zločinska četa in z njo vred zgoraj imenovani Kočevar. Eden izmed najdrznejših in prostaških zločinov, ki jih ima na vesti ta brezsrčni zločinec je umor Viš-njevca Justa, katerega je Kočevar ubil s pištolo in se še nael njegovim mrtvim truplom maščeval, da ga ..je s ponovnimi streli popolnoma izmaličil. Kot vsi podobni zločinci se tudi Kočevar izgovarja da je nedolžen, da je bil samo kuhar in stražar. -(Najbrž da je s kuhalnico v roki u-moril pokojnega Višnjevca!).
Predsednik sodišča ga upravičeno zavrne, ko vidi, da se izmika z izgovòri in se hoče pokazati pravega angela v človeški podobi, medtem ko je resnica,vse drugačna, krvava, težko krvava.
Po teh načrtih naj bi se otroci omenjenih narodov, ki imajo rasne posebnosti, odgovarjajoče zahtevam hitlerjevskih teorij o rasi, germanizirali. Ostali otroci in odrasli naj bi se izpremenili v množice sužnjev, ki bi jim bilo šolanje zabranjeno oziroma omejeno na poznavanje najosnovnejših računskih znakov in na podpis lastnega imena ...
sovražnikom. Dokazi, da je s svojimi četniki sodeloval s sovražnikom so očitni. Že avgusta 1941. je sam Mihajlovič izdal povelje, da naj se oddelki sil osi ne napadajo. Znano je, da se je Mihajlovič sestal z nemškimi zastopniki novembra 1941., 3. decembra istega leta pa je četnikom izdal povelje za borbo proti partizanom. O vsem tem razpravlja tudi angleška novinarka Berta Gaster v časopisu »News Chro-nicle«, ko navaja dejstva iz posameznih predelov Jugoslavije, kjer so četniki napadali narodno o-svobodilno vojsko. Ta dejstva so
Nastopile so obtožilne priče, ki so izpričale, da je Kočevar pripada! »smrtni četi«, (znak smrti je nosil na rokavu), da je izsiljeval od prebivalstva živež in da je kriv neštetih aretacij in deportacij naših ljudi. Val ogorčenja nad zločinskim početjem Kočevarja je vzbudilo med navzočimi pričevanje tov.ice Marije Višnjevec, vdove pokojnega Višnjevca, katera- je podrobno opisala tragični dogodek, ki se je odigral v njeni hiši 11. januarja 1945. Ona pozna osebno razbojnika Kočevarja. Prišel je v njeno hišo delat preiskavo, ker je imela hčerko pri partizanih. Njen mož Just je stalno zavračal zahteve republikinov, ki so hoteli, da bi jim dajal informacije. Prišlo je tako daleč, da so prišli Kočevar in njegovi pajdaši preoblečeni v partizane, (on sam je 'mel na glavi kučmo). Tolkli so po vratih stanovanja in udrli. Ponovno se je mož odrekel vsaki njihovi zahtevi po informacijah, nakar ga je Kočevar ustrelil v glavo. Ko je žrtev ležala že v krvi je Kočevar nadaljeval s streljanjem nanj. Končno, ko je bil že mrtev ga je udaril še s puško po glavi.
Po kratki obrambi je porotno sodišče izreklo nad Kočevarjem sledečo sodbo:	30 let ječe, od-
vzem javnih služb in dvoletno nadzorstvo.
znana številnim Jugoslovanom, še važnejše pa je, da jih je mogoče potrditi tudi s pomočjo angleških virov.
Angleška dopisnica utemeljuje svoja izvajanja takole:
Gotovo je, da je Mihajlovič zapovedal pasivno stališče proti silam osi in da je zapovedal vojno proti partizanom. Skoraj vsi njegovi poveljniki pa so, da bi si olajšali borbo proti partizanom, sklenili pogodbe z Nemci in Italijani. Razumljivo je, da je Mihajlovič vedel za te sporazume, jih sprejel in odobraval ter se zavedal, da so bili njegovi oddelki prav za prav kolaboracionisti-čni. Tako se je Mihajlovič odrekal značilnostim vsakega odporniškega gibanja. Ko se je bilo treba odločiti, se je Mihajlovič odločil za sodelovanje z okupatorjem. O vsem tem je na razpolago več dokumentov. Še večje število dokazov pa je pris'o sedaj po izjavah nemških in italijanskih častnikov, ki potipljejo partizanske obtožbe. Ko je bha vojna končana, so četniki stražili nemške komunikacijske hnije za Avstrijo in so se potem večinoma predali Angležem.
Mihajlovič je sprva v svoii mržnji proti partizanom mirno gledal na sodelovanje s sovražnikom, potem je pristal na sodelovanje.
njih mati umrla od žalosti. Septembra 1943 leta je v Gorci ustavil Scolaris Jožefa in ga izroči' goriškemu »federalu« kot partizanskega obveščevalca. »Federile« ga je izročil Švabom. Vse to in drugo, kar vsebuje ooširna obtožnica, so izjavile številne priče iz Brd.
Javni tožilec je prikazal tega zločinskega zdravnika kot izrazitega zastrupljevalca sožitja med tukajšnjima dvema narodoma, nosilca sovraštva proti Slovencem, kar je imelo naposled težke posledice tudi za italijanski narod. Zahteval je zanj 16 let zaradi sodelovanja z Nemci in 3 leta za postopanje proti briškemu ljudstvu pred 8. septembrom 1943, trajno izgubo javnih služb in dvoletno nadzorstvo. Zagovornik dr. .Mantovani se je trudil, da bi obtoženca prikazal kot enega izmed vnetih branilcev »italijanstva« te zemlje in prosil zanj milosti. Zdi se, da je sodišče to tudi upoštevalo, ker je po polurnem posvetovanju izreklo sodbo 10 let in 10 mesecev zapora za kolaboracionizem. Za vse druge obtožbe pa samo izgubo javne službe in dvoletno nadzorstvo.
Samo 8 let republiftinu, bije zakrivil 7 aretacij, več deportacij in Z žrtvi
»Ker sem se čutil Italijan, se nisem hotel pridružiti partizanskim tolpam«, tako je začel svojo litanijo pred Izrednim porotnim sodiščem v Gorici, 13. junija, republikin Severino Markič iz Podgore pri Gorici. Predsednik sodišča ga je pozval, naj že neha s smešnim pripovedovanjem o svojem »italijanstvu«, kajti biti partizan ni pomenilo boriti se proti Italijanom, partizani so bili ljubljeni in spoštovani od Slovencev kakor od vseh poštenih Italijanov, ker je bila osvobodilna borba enotna in so v njo pristopili tudi vsi pravi Italijani.
Po prečitanju obtožnice, ki mu pripisuje 7 aretacij, več deportacij v nemška taborišča in dve smrtni žrtvi, so nastopile obremenilne priče, vse iz Podgore pri Gorici, ki so poskusile na lastni koži fašistično zagrizenost tega kriminalca. Tako sta bjla nevarna on in njegova sestra, da so ju partizani obeh zasledovali, da bi ju spravili na varno. Sestro so res zajeli in odpeljali, on pa se je do zadnjega krčevito pečal s preganjanji in ovaduš-
StraMec Bobrovega (Brda) - obsojen na iD lei in ID mesecev
DobroDOlfna delegacija d ZSSR
Pred Izrednim porotnim sodi-"* ščem iz Trsta, ki te dni posluje v Gorici, je prišel 11. junija na vrsto odsotni dr. Armando D’Ot-* tone iz Livorna, ki je bil od 1919 leta občinski zdravnik v Dobrovem (Brda), kjer je poskrbel že 1922 leta za postavitev bojnega fašja. Prišel je v Brda poln zaslug za fašizem. Tako je imel zasluge fašističnega pohoda na Rim, liktorskega pasu in je postal politični tajnik fašja v D i-brovem. Tipična figura straho-valca in raznarodovalca.
Priče iz Dobrovega so izpovedale, kako je ta zagrizeni hie-rarh preganjal zavedne ljudi, povzročal aretacije, internacije, pretepal in žalil. Fante, ki niso pri-
hajali na predvojaške vaje, je kar klofutal. Dal je aretiran nekega Gorjupa, ki se ni hotel vpisati v fašjo, Odvzel je dovoljenje gostilničarju Sfiligoju, 'ci je prej posloval toliko let. Nekega večera 1943 leta je sprožil tri strele iz samokresa proti Sisiču Ivanu, Gradniki Jožefu, Gorjupu Petru in Sfiligoju Vincencu, ker so peli slovenske pesmi. Gradnika Jožefa je leta 1922 pretepel in mu grozil s pištolo zaradi nekega članka, ki se je pojavil v nekem tedanjem časopisu in ki ga je D’Ottone smatral škodljivega fašistični politiki. Seveda je bil Gradnik konfiniran. D’Ottone je dal aretirati tudi Perin Jožefa in njegovo sestro, zaradi česar je
Po porazu savojske dinastije, ki je vladala
v Italiji
Vzpostavitev odnosov med Sovjetsko zvezo in Drgentino
Proces v Beogradu
proti skupini vojnih zločincev z generalom Bražo .Mihailovičem no čelu
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Hudi fašisti pred izrednim porotnim sodiščem
v Gorlei
Pripadnik,.smrtne tolpe" v Dornbergu obsojen na 30 let
«
tvom na strani fašistične republike.
SS-ovcem je naznanil partizana Simšič Ljuba in Stakulič Mirka, od katerih so prvega Nemci ustrelili, drugega internirali v Nemčijo. Policiji S.D. je julija 1944 naznanil, da so partizani odpeljali sestro, nakar je dobil nemško pooblastilo za aretacijo cele družine Delpin, ker je domneval, da je Delpinov sin, znani partizan Zmago (sedaj obsojen na 5 let zapora od Višjega zavezniškega sodišča - op. ured.) organiziral ugrabitev njegove sestre - vohunke. SS-policiji v Trstu je naznanil tov. Delpin Giordana (brata Zmagota) in tov. Brešan Kamila, ki sta bila oba internirana v Nemčijo. Tov. Brešan je iz Nemčije pobegnil in je danes oficir JA.
Junija 1944 je bila masovna deportacija več oseb iz Podgore, med temi Klančič Izidora, Klančič Silvana, Perko Galijana. Za tega zadnjega, ki je v internaciji umrl, se točno ve, da ga je dal aretirati obtoženec. Vdova pokojnega, Katarina’ Perko, in njegova mati sta izpovedala, da je Nemce pripeljal tisto jutro na dom sam obtožencev oče, Andrej Markič. Izjava ' tov. Katerine Perko je povzročila nepričakovan preokret v poteku razprave. Javni tožilec je namreč ukazal takojšen kazenski postopek na-
Ker imamo kot katoličani in zavedni verni Slovenci dovolj takta in verskega čuta v sebi, da ne odgovorimo g. župniku kar naravnost v cerkvi na številne njegove napade med pridigo, zato mu pošiljamo odprto pismo, ki naj mu bo ogledalo njegovega protiljudskega ' delovanja — širši javnosti pa v vednost.
Omenjeni župnik je že znan javnosti zaradi njegovega proti-narodnega delovanja za časa nemške okupacije, saj je pred nedavnim na podlagi dokaznega gradiva bilo pripravljenih proti njemu in vikarju Ličen Alojziju iz Log j e 41 prič, ki so bile pripravljene potrditi resničnost članka. ki ga je »Soški tednik« priobčil že pred letom dni pod naslovom »Protinarodni duhovniki«.
Kljub temu g. župnik še danes ne miruje, brez vsakega sramu in spoštovanja do zavednih faranov in Slovencev nas napada iz prižnice. Iz njegovih ust letijo besede, ki globoko žalijo in skrunijo ne samo našo narodno zavest, ampak tudi naš verski čut in prepričanje. Ne smatra nas /a katoličane in nas imenuje »bike«, ker ne maramo, da bi naši otroci obiskovali krščanski nauk, ki ga on poučuje. Sam pa je iste, dne 26. aprila t. 1., nagnal z besedami: »Poberite se domov cigani« Razumljivo je, da se v dno srca •užaljene matere ne ogrevajo več za to, če se sam župnik ne zaveda več svojega apostolskega poslanstva, ponižnosti in prepričanja o verskih resnicah. Kako je učil Kristus »pustite male k meni« — on pa jih nažene s »cigani«.
Zelo čudno se nam tudi zdi,
»Slovenski Primorec«, takozva-ni katoliški tednik v Goric, se zavzema tudi za stvari, ki vsekakor ne spadajo v delokrog lista. Na vse kriplje si prizadeva, da bi še za nekaj čas1 slepomišil in imel za norca peščico svojih privržencev. Z apolitičnostjo bi rad zakril dobro pre nišliene in preračunane politične namene Seveda hoče omenjeni list ostati bodisi po vsebini kot po taktiki dvojček »Goriškega lisoi ' Zunanji videz je obramb« vere pred 'komunistično nevarnostjo, v re-
pram Andreju Markiču, očetu obtoženca, ki je čakal, da bo na stopil tudi on kot priča v prid sinu. Vzrok kazenskega postopka je sodelovanje z Nemci pri aretaciji pokojnega Galijana Perka.
Štiri naslednje priče so izpovedale, da je Severino Markič sodeloval z Nemci, oborožen z brzostrelko, pri obkolitvi Delpinove hiše, katero so nameravali požgati.
Za vsa ta dejanja je javni tožilec zahteval zanj 20 let ječe.
Odvetnik Bassi se je v svojem obrambnem govoru silno potrudil, da je to črno ovčico prikazal kot žrtev partizanov, ki so mu bili stalno za petami, so mu vedno sledili, pa naj si je bil v Gorici ali v Trstu, tako da vsa dejanja, ki jih je zakrivil, so bila popolnoma upravičena samoobramba pred takim zasledovanjem. Partizani so si upali tako »protizakonito« odpeljati celo njegovo sestro in zato je bilo njegovo kriminalsko početje še bolj upravičeno, da, pravično. Proces, katerega je Izredno por. sodišče vodilo dotlej proti zločincu Markiču, ga je dr. Bassi spretno zavil in naperil proti našim partizanom.
Zdi se, da je sodišče odvetnikovo zvito obrambo upoštevalo in je predlagano 20 letno kazen zmanjšalo na samih 8 let.
kve, kakor so to poskušali faši sti s škofom Margotti-jem — vsiliti razna prepričanja, katera že fami naši otroci spoznavajo za protinarodna in v škodo celokupnemu slovenskemu narodu. Odločno zahteva od nas, da bi morali vse druge slovenske časopise in knjige sežgati sredi vasi ter Citati m podpirati en sam časopis in to »Primorski Slovenec«, za katerega vodi močno agitacijo m propagando. Ta časopis, kacere-ga je sapi g. dekan iz Kanala Ivan Semič pred nedavnim z prižnice javno ožigosal, kot glasilo z ia-žnjivimi vestmi, katere širi med ljudstvo in hoče razbiti enotnost našega ljudstva in ga odtujiti od nove Jugoslavije.
Mi zavedni Breginjci, ki smo za priključitev Julijske krajine k novi Jugoslaviji utrpeli mnogo žrtev in množičnih deportacij 'r zloglasna nemška koncentracijska taborišča zaradi domačih izdajalcev in protinarodne khkt, ne bomo niti danes popustili v borbi za dosego naših želj — pri ključitev k Jugoslaviji. Še z večjo vnemo bomo razširjali naš tisk in naše knjige, ki so sad naše borbe in neštetih žrtev, nika kor pa ne bomo te sežigali, kakor nam svetuje g. župnik.
Njemu samemu pa bi svetovali, naj opusti pristransko politi čno delovanje ter naj zaživi božjega namestnika vredno življenje. S tem bi na vasi dvignil mo ralo, ki je zaradi njegovega zasebnega življenja zelo nizko padla.
Smrt fašizmu '- svobodo narodu!
(Zavedni vaščani potrjujemo s podpisi).
Sledi 103 podpisov.
snici pa ima za edini cilj napadanje vsega kar je ljudskega, to je po vrsti, ljudska oblast, ljudska svoboda, pridobitve narodno o-svobodilne borbe, med katerimi je važen konec izkoriščanju.
Izkaže pa se »Slovenski Trimo rec« skoz in skozi goreč zaščitnik ostankov domobranstva in belogardizma, to je vseh izdajalcev in zločincev slovenskega naroda. Že prej so ti morili sobrate pod geslom »V imenu Kristusovih ran, naj pogine partizan« in to pod okriljem zastave brez zvezde, ki
jo »Slov. Primorec« proglaša za edino pravo in se zanj » sveto zavzema. Tako je nedavno katoliško glasilo začudeno zastavilo na tiskovni konferenci g. guvernerju Longu vprašanje, kako neki nima zastava brez zvezde enake pravice kot ona z zvezdo. Čudno se mu namreč zd', da so v Cerovem (Brda) na 1. maja domačini sneli neko tako zastavo, ki so jo našli razobešeno. Očivi-dno »Slov. Primorec« ne pozna našega ljudstva, ker se čudi, kako je mogla izginiti zastava, ki je — kot je sedaj jasno — njih zastava. Nam, ki poznamo srce in moč našega ljudstva, je to povsem rizumljivo. Istočasno pa odpada vsak naš dvom, da kdor je danes zagovornik zastave brez zvezde, je tudi odgovoren za vsa početja hlapcev Hitlerja in Mussolinija proti slovenskemu ljudstvu tekom .narodno osvobodilne borbe. Pod to zastavo so se namreč izvršili nešteti zločini nad slovenskim narodom.
Na vprašanje »Slov. Primorca« glede belo rdeče modre zastave brez zvezde je g. guverner odvrnil, da je vprašanje katoliškega lista precej dvoumno. Pojasnil je naslednje:	Belo rdeča
modra zastava brez zvezde je zastava stare Jugoslavije in kralja Petra. Jugoslovanski narodi pa so likvidirali monarhijo in izvolili Tita za svojega voditelja in predsednika vlade. Zapadni zavezniki so priznali sprememoe
Gorica
To ni na meitu
Večkrat smo imeli že priliko slišati, kako zavezniški vojaki in pri ZVU v službi nahajajoči se delavci v poznih večernih in ponočnih urah nadlegujejo ter celo pretepajo mirne meščane, zlasti če se ti znajdejo sami na ulici.
Neštetokrat smo videli in slišali. kako posebno v amerikan-ske uniforme oblečeni italijanski delavci razgrajajo po cestah in se pri tem poslužujejo najbolj ogabnih psovk proti generalisimu Stalinu, maršalu Titu • in naši skupni domovini. Res je, da delajo to ko so »Židane volje«, a ravno v tistem stanju, »in vino veritas«, se prikaže kaj vse skrivajo v svoji notranjosti. Pa pojdimo dalje.
Med meščani, ki naletijo na take neprijetnosti so mnogi Slovenci, ugledni uradniki, profesorji, itd. Ni dolgo od tega, ko je amerikanski vojak zahrbtno napadel profesorja slovenske gimnazije v Gorici, Viktorja Birsa, ko se je vračal na svoj dom po ulici Diaz. Profesor se je po težkih udarcih po glavi in obrazu onesvestil, potem se je zatekel na pomoč na bližnji amerikanski Rdeči križ. Zadevo je javil vojaški policiji, katera pa vsej stvari ni dala posebne važnosti.
Pevma pri Gorici
Prireditev
Prosvetno društvo »Naš prapor« ponovi dne 16. junija igro »Stari grehi«. Čisti dobiček je namenjen otroškim kolonijam. Prireditev se vrši na prostem. Priporočamo se za obilno udeležbo.
Krmin
«Politika pri boletah“
Kako lahko je človeku, da zapade trenotnemu razpoloženju okolice in da v takšnem okolišu napravi razne neumnosti. Pri davčni iztefjevHnici v našem trgu je znan ali neznan junak ali uslužna pisačica izdala predsedniku SIALI tov. Gerin Napoleonu, lastniku male trgovine jestvin, boleto v italijanskem jeziku, namenoma spakedrano »venduto alimentare«, namesto pravilne označbe »dettagliante ali-
in iz tega sledi, da je od zaveznikov priznana kot edina prava — zastava z zvezdo. Torej ona brez zvezde ni več narodna zastava iz čisto enostavnega razloga, ker ni priznana stara vlada Jugoslavije. G. guverner je še pripomnil, da se je 1. maja pojavila v Cerovem poleg domobranske tudi avstrijska zastava, ki nima prav nobene pravice biti izobešena ne v Brdih in sploh ne na našem ozemlju.
Iz vašega velikega prizade a-nja, »Slovenski Primorec«, za domobranske zastave, pod katerim; so se vaše nesrečne, a hvalabogu, zelo redke ovčice borile za zmago Hitlerja, je razvidno, da dušno pastirstvo ni baš vaša poglavitna skrb. Kajti s to pretveza iščete samo razdor m id ljudstvom, ker dobro veste, da je razdor najlažji pogoj za kupčijo in barantanje z narodom. Ker ste že za kupčijo, vam pride vse prav, tudi avstrijska zastava poleg domobranske. Najbrže vam je Franc Jožef še bolj pri srcu kot Vittorio Emanuele.
V bodoče bo torej lahko ugotoviti, kdo je pobudnik za tako početje, ki se tu pa tam dogaja na našem ozemlju, kjer predstavlja pravi zločin nad narodom razdvajanje ljudstva potom različnih zastav, ki nimajo nobene ga opravka z njim. Ta zločin je neodpustljiv danes, ko se vse ljudstvo na našem ozemlju bori za obstoj in svobodo.
mentare«. To bi se reklo po naše: ker je tovariš Gerin res demokrat in vidna oseba ljudskega gibanja ga označuje reakcionarna »frailica« ali kakšen drug podoben element s prodano dušo, namesto da bi mu izdali tiskovino, kot vsem ostalim - -sivcem.
Kaj naj si mislimo o takšnih prenapetežih? Za ljudi te vrste so vsi, ki ne mislijo z njihovimi možgani »prodane duše!« Delavci iri kmetje, ki se borijo za izboljšanje svojega gospodarskega in političnega položaja so jim trn v peti, ker ne plešejo več tako kakor enkrat, ko je fašizem sviral in so morali vsi tako plesati kakor so oni hoteli. Ljudstvo je odprlo oči, razločuje slabo od dobrega in mislimo, da tisti zapeljani uradniki pri hranilnici v našem trgu so ravnotako vzrastli iz ljudstva in bi bil že skrajni čas, da bi se zavedli od kod prihajajo, ker prišel bo čas, ko jih bo silna metla vrgla v kot, kjer bodo lahko premišljevali o časih, ko so pisali o »vendutih!«
Miren
«Svet brez sovraštva"
Izobraževalno društvo v Mirnu je uprizorilo na Binkoštm ponedeljek dramo iz trpljenja ' o kupatorjevih ječah »Svet brez sovraštva«, ki jo je spisala M., i Pucova.
Vloge so bile porazdeljene med članicami organizacije AFŽ. k; so dobro podale razne tipe pr pornič. Vlogo Spelee nam je posebno živo podala tovarišica Rada, ki je tudi sama doživeli v tržaškem Koroneju isto kar Spelea.
Občinstvo je z zanimanjem sledilo pretresljivim prizorom :n s priznanjem upoštevalo trud, ki so ga članice s potrpežljivostjo vložile v to delo.
Čisti dobiček prireditve v približnem znesku 5000 lir je namenjen skladu počitniške ko oni-je«.
Kobariški kot
Kulturno delo
Preteklo sredo so se v Kobariškem kotu vršila kar tri strokovna predavanja, tako v Borja-ni o negi zob, v Sedlu o prvi po-
moči pri nezgodah, v Breginju o zadružništvu.
Številna udeležba, pozornost s katero so poslušalci sledili izvajanju predavateljev - strokovnjakov in stvarna in živahna diskusija je nazorno pokazala, kaiso si naše ljudstvo takih predavanj želi, kako se zaveda koristi, ki mu jih strokovna predavanja nudijo.
Saj se je celo pri prisotnih zastopnikih civilne policije prvotna opazovalna kritičnost kmalu iz-pievrgla v vedoželjnost.
Vrsno
Mladina časti pesnika
Dne 4. t. m. so dijaki slovenskih srednjih šol iz Trsta obiskali rojstno vas našega pesnika Simona Gregorčiča. Prišii so si ogledat rojstno hišo »go-iškega slavčka«.
Naša mala gorska vas, ki je navadno mirna in tiha, je ob prihodu dijakov kar oživela. Dijaki so kazali veliko zanimanje za vse podrobnosti, ki so združene z našim velikim pesnik >m. Pred Gregorčičevo rojstno hišo so se zbrali ter zapeli in d iklamirali nekaj njegovih pesmi.
Nato je spregovoril njih profesor o pesnikovem življenju, o-pisal njegovo ljubezen do preprostega človeka in sloven .kega naroda.
Dijaki so krenili dalje oroti gričku sv. Lovrenca, kjer počiva veliki pesnik.
Znano nam je, da je bi! o prihodu dijakov obveščen g. župnik, ki je to javil le par osebam, katere so mislile, da bodo najlepše sprejele mlade goste, s rem, da so izobesili slovensko zastavo brez zvezde. V tej slepomišlje-nosti sta prednjačila Gabršček in Skočir Stanko. To je zaveTie dijake zelo presenetilo in napravilo na nje mučen vtis, kar S j občutili tudi vsi zavedni vaščani.
Bovec
fieptrebuo šikaniranje
-4. junija okrog pol desetih zvečer j® neki civilni policist iz Bovca ustavil kurirja okrajnega SIAU za Bovško, tov. Franca Čopi-ja, ki se je vračal iz Bovca proti Koritnici. Civilni policist ga je legitimiral, mu preiskal nahrbtnik v katerem je imel kurir nekaj svojega perila in ga vprašal ali ima pri sebi municijo. Hotel je tudi vedeti kaj tov. Čopi dela na okrajnem odboru, če imajo tam municijo ter če mu je znano kakšne plače imajo.
Pogodbe kolonov se podaljšajo za eno leto
Kmetijski odsek pri AMG je sporočil, da ostanejo v veljavi najemninske pogodbe kolonov in drugih kmečkih delavcev fie nadalje in sicer eno leto po končani vojski. (Ker se bo konec vojne z Italijo menda ravno te dni ali te mesece zaključil, lahko govorimo o jeseni 1947. Op. ur.)
Odlok, ki je izdelan po ZVU zaključuje s tem nevzdržno stanje v katerem bi se znašli naši koloni, če bi odpoved brezsrčnih in protiljudskih gospodarjev stopila v veljavo. Poljedelski delavci in najemniki, ki so postali v sedanjem času važna opora industrijskemu delavstvu so to rešitev vzeli z zadovoljstvom na znanje. Že pred meseci so Enotni sindikati intervenirali pri ZVU ter obrazložili- težko stanje naših kolonov, katere bi hoteli reakcionarni gospodarji spraviti ob kruh in s tem zmanjšati proizvajalno silo, katero bi hudo občutilo vse prebivalstvo.
S to zmago nad zahrbtnimi in temnimi elementi se je kmetijsko delavstvo še bolj povezalo z vsemi drugimi kategorijami delavstva, ki vidi, da samo v enotnosti in s skupnim nastopom lahko doseže uspehe na političnem in gospodarskem polju.
ODPRTO PISMO
Župniku Zorn Miroslavu - Breginj
da nam hoče s pomočjo sv. cer-
Za haj sc vse zavzema hatolišhi tednih v Gorici
Glas iz mesta in z dežele
DROBNE NOVICE
i!ii;!ill!IIHI|lltl!ifl .............
ANDREJ BUDAL
I Stražar z S/Hatajurja |
(Posvečeno IVANU TRINKU)
Kjer segel rod je do zapadnih rož ob Idrijci, Nadiži, Teru, Beli, ko naši so glasovi že nemeli, se dvignil je visok in raven mož.
Vse dni ostal je raven in visok v nenehnem tihem rvanju za očino ; v iztočno bratom kazal je jasnino, jim čuval in množil njih dedni zvok.
Nad osemdeset let ga je sovrag zalezoval in še ga zalezuje; za vse domače daje mu vse tuje, kot bratom, ki jim rodni krov je drag.
To je preve jan, dolg, zavraten boj z ljudmi, ki jim volkulja je dojilja.
Ves rob drobi in mrvi ta gverilja, hotno obzeva lačni ga pozoj.,
H
m
Vendar ne bo in ga ne bo dobil.
Predobro straži ga sredi neurja
visoki, ravni stražar z Matajurja,
kot včeraj, danes, jutri, — večno živ. ■
*	V moskovskih klinikah »o zabeležili v zadnjem času lepe uspehe pri zdravljenju želodčnega čira in to po metodi akademika Šterna. Vbrizgavanje posebnega zdravila v možgansko celi-
’ co omogoča, da se naravnost vpliva na živčna središča. Do sedaj je bilo v moskovskih klinikah zdravljeno 200 bolnikov po novi metodi. Po enkratnem ali dvakratnem vbrizgavanju tega zdravila so skoro v vseh primerih prenehale strahovite bolečine ter se je povrnil tek. Pri 40% bolnikih so po zdravljenju, ki je trajalo tri tedne ugotovili, da so se čiri popolnoma zarastli.
*	V Bolgariji se vršijo priprave za proslavo največjega bolgarskega revolucionarja in književnika Hrista Boteva.
*	Po vseh večjih mestih Jugoslavije, posebno v Zagrebu so se vršile proslave ob priliki 70 letnice rojstva Vladimirja Nazorja, pesnika in narodnega borca.
*	Vladimir Nazor je tudi predsednik predsedstva Narodnega saborja L.R. Hrvatske. Na svečani akademiji v Zagrebu je profesor Peter basta v daljšem predavanju prikazal veliki knjiženi lik Vladimirja Nazorja ter njegovo odločitev, ko se je star po letih, medtem, ko je bil narod potlačen in pregažen od fašizma, krenil v gozd, da se z narodnoosvobodilnim gibanjem bori za tiste ideale, ki jih je od svoie mladosti nosil v sebi: za življenje in bodočnost v svobodi in sreči.
*	Oranže, citrone in mandarine na ozemlju avtonomne republike Abhaško so pričele cveteti. Kolhozniki so končali z okopavanjem in gnojenjem. Pridelovalci citron v Gruziji računajo letps, da bodo dala drevesa okoli 600 milijonov plodov.
*	Pred tednom je prispela v
Skoplje tržaška filharmonija. Predstavniki naših prosvetnih organizacij in velika množica ljudi je navdušeno sprejela goste ter jim vzklikala:	»Pravico Tr-
stu — Trst Jugoslaviji!« »ŽiveJo junaško ljudstvo Trsta!«
*	Delegacija albanske mladine, ki se je vrnila iz Jugoslavije, kjer je sodelovala na tretjem mladinskem kongresu, je predstavnikom tiska opisala vtise iz Jugoslavije in s kongresa.
Albanska delegacija je poudarila organizatorično moč mladine Jugoslavije ter posebno njeno delo pri obnovi. Poudarila je prisrčen sprejem, ki ga je bila povsod deležna. Izjavila je:	»Brat-
stvo, ki nas druži z našimi brati iz Jugoslavije je posledica političnih kombinacij. To bratstvo se je skovalo v vojni in ga nalaga zgodovinski razvoj in interes naših dveh dežel.
*	Po vesteh »Daily Workerja« se 180 poljskih vojakov Ande.--sove armade uči ribarjenja v posebni šoli v Aberdeenu. Stroške za šolanje plačujeta ameriška in britanska vlada. Pred kratk'm se je zvedelo, da vojaki iz An-dersove armade, ki študirajo na univerzah, prejemajo 5 funtov šterlinov tedensko.
*	Republikanski tisk prinaša vest iz Londona, da je francoska vlada odbila predlog, da pošlje svoje predstavnike zaradi kontrole pri pregledovanju volivnih spiskov in pri izvajanju plebiscita v Grčiji.
*	Ansa poroča: v nekem samostanu so odkrili 3 pripadnike bivših fašističnih brigad skupno s propagandnim materialom, o Jca-terem policija ni dala točnih podatkov.
*	Na poziv italijanske »fronte della Gioventù« je prispela v Rim delegacija sovjecAe mladine s Krašovčenkom na čelu.
*	Na jugu Sovjetske zveze je padel te dni obilen dež. Deževalo je 5 dni brez prestanka in zelo namočilo zemljo, tako da so dani ugodni pogoji za žetev
*	Ugledni ameriški javni delavci nadaljujejo s podporo armenskega nacionalnega sveta v Ameriki in ameriškega Komiteja za zaščito pravic Armencesr, da bi se provinci Ardahan in Kar« priključili sovjetski Armeni. Združenje vseh armenskih ozemelj v eno republiko bi pomenilo popolno rešitev armenskega vprašanja.
*	Ob priliki potresa v Turč’ji je bilo 11 vasi težko poškodovanih, 220 oseb pa je našlo smrt.
*	Centralni odbor demokratične stranke Azerbejdžana je objavil resolucijo obsegajočo 12 točk, ki jih je sprejela azerbej-džanska vlada ter ugotavlja: »A-ko bi Teheran (glavno mesto Perzije) poizkusil rešiti spor, ki obstoja, z orožjem, bi se temu uprlo celokupno azerbejdžarsko prebivalstvo«.
*	V splitsko pristanišče je 26. maja priplul parnik »Spadil ic«, ki je pripeljal en bataljon itali janskih partizanov, ki so se skupno z jugoslovanskimi borci t o-rili proti fašizmu. Sprejemu so prisostvovali predstavniki J A in jugoslovanske vojne mornarice, meščani Splita in godba doma jugosl. vojne mornarice. Komandant bataljona je imel ob tej priliki govor, in je pozval svoje borce, da si vzamejo vzgled pri narodih Jugoslavije in da nadaljujejo s takim poletom tudi v domovini. Njegov govor so če-sto prekinili z vzklikanjem Stalinu. maršalu Titu, Togliattiju in FLRJ.
*	Angleška mladinska delegacija, ki je prisostvovala III. kongresu mladine Jugoslavije je o-biskala Brčko.
*	Poljski novinarji so obiskali te dni Reko in Opatijo. Oglasili so se v uredništvu »Glasa Istre« in v uredništvu časopisa »La voce del Popolo«, kakor tudi pri predstavnikih italijanske unije. Zanimali so se za razpoloženje ljudstva Julijske krajine ob priliki konference v Parizu, zlasti pa jih je zanimalo mišljenje italijanskega prebivalstva v teh krajih in način, s katerim se praktično izvaja bratstvo in edinstvo Jugoslovanov in Italijanov.
*	Klub jugoslovanskih pomorcev v New Yorku je svečano proslavil petletnico svojega obstoja v navzočnosti nad 2000 naših izseljencev. Ob tej priliki je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva od ministrov za zunanje zadeve velesil priključitev Trsta in Slovenskega Primorja svoji matici FLRJ.
*	Žene Češkoslovaške iz Gradiča Slanega pri Pragi so zbrale v nekaj dneh 6.221 kg sladkorja v vrednosti 22.000 čeških kron, ki so ga darovale otrokom najbolj prizadetih okrajev Jugoslavije.
*	V Sovjetski zvezi bodo v jeseni ukinili karte zt moko in testenine.
*	Tajni zapor Pe tropu v lovske trdnjave, kjer je bil leta 1005 zaprt veliki ruski književnik Maksim Gorki je obiskalo tekom enega dneva tisoč ljudi. Od novembra preteklega leta, ko je bil muzej odprt, pa več k 't t>2 000 ljudi.
*	V pristanišču Odese se je vsi-drala prvikrat po vojni jugoslovanska ladja »Jurko Topič«
*	Dunajska policija je aretirala dr. Friedricha Bauerja, k' je bil za časa okupacije tožile,? nacističnega vojaškega sodišča na Dunaju in Bruxellesu.
*	9. junija je minilo 23 let odkar so monarhofašistični elementi ubili Aleksandra Stambulij-skega, se polastili oblasti ter uvedli v Bolgariji nezaslišen teror. Toda junaška smrt Stambulij-skega in več kot 100.000 drugih žrtev fašizma v Bolgariji ukazujeta bolgarskemu narodu budnost. Premagani fašizem še nadalje kuje zarote proti svobodi ljud stva.
*	Nemčija je švicarske dobave vojnega materiala plačevala z zlatom, ki ga je izročil francoski izdajalec Pierre Lavai.
*	Iz Nueremberga poročajo, da je izjavil zločinec von Schi-rach, da mu ni bilo znano, da se je vršilo množično uničevan ie Židov. Nesramnost, ki presega že vse meje.
*	Zločinska tolpa četnikov v Egiptu se aktivno bavi z izdelovanjem lažnih dokumentov in s črno borzo. Gotovi izmed teh ljudi so že znani egiptski policiji radi svoje trgovine s prepovedanim blagom, posebno s svilo in opijem. Četniški oficirji vzdržujejo zveze s svojimi tr^ariši v Italiji in se poslužujejo raznih lažnih potnih listov ter tihotapijo v Egipt različno blago.
*	3. t. m. je prišlo do eksplozije v bližini vojno tehničnega zavoda v Kragujevcu. Več oseb je mrtvih in ranjenih. Zdi se, da gre za sabotažo. Pristojne oblasti so uvedle preiskavo.
*	V moskovski tovarni »Graditelj strojev« so končani poskusi za izdelavo opeke po sistemu iznajditelja Riskova. Dela se pravzaprav na premični opekarni, ki je montirana na dveh prikolicah, katere vleče traktor. Kapaciteta premične opekarne znaša 1800 kosov opeke na uro. Pri tej opekarni dela 5 ljudi: strojevodja, njegov pomočnik in trije delavci. Premična opekarna je posebno važna za podeželje, ki so ga opustošili fašistični napadalci.
♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Izlet na „ Stani rolT ( n. 1193)
Slov. planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo dne 16. t. m. izlet na STANI ROB.
Odhod s kamionom ob 7V2 uri s Travnika do Lokvi. Povratek isto tako s kamionom okrog 21. ure. — Izleta se lahko udeleže tudi otroci, ki ostanejo na Lokvah.
Razdeljevanje sajerik
Tukajšnje Okrožno kmetijsko nadzorništvo - Ulica Duca d’Aosta 55, prične v kratkem z razdeljevanjem sajenik cvetače (Cavolfiore precoce di Toscana) po znižanih cenah.
Prodajna cena za vsakih sto sajenik znaša L. 50.
Na razpolago je tudi še par tisoč sajenik zelene (šelne) po L. 40 za sto.
Kdor ima namen kupiti saje-nike naj se javi pri Nadzorništvu v uradnih urah.
Okrožna komisija za dopuščanje bikov
Spored za spomladansko pregledovanje bikov.
Vsi lastniki bikov in junčkov, ki so vložili prošnjo za pregled, se vabijo, da jih priženejo ob določenih urah pred pregledoval-no komisijo v eden izmed krajev navedenih v sledečem sporedu:
'Krmin 15. junija, 8.30 uri, Brazzano na trgu pri Cantarutti ju.
Krmin, 15. junija, ob 10,30 uri, Angoris, pri SATCA.
Kopriva 15. junija, ob 11.30 uri, Slovrenc pri Orzanu.
Krmin 15. junija ob 13,— uri, Krmin pri Rusianu.
Miren 17. junija, ob 8.30 uri, Miren pri bikorejcu Ferfolja.
Miren 17. junija, ob 9.-— uri, Križišče Devetaki.
Renče 17. junija, ob 9,30 uri, Bilje pri bikorejcu Cijanu.
Gorica 17. junija, ob 10,— uri, Bukovica pri bikorejcu Mlečniku.
Gorica 17. junija, ob 11,30 uri, Vrtojba pri bikorejcu Lasiču.
Gorica 17. junija, ob 13,— uri, Ločnik pri bikorejcu Clancisu.
Gorica 17. junija, ob 15,30 uri, Pevma pri bikorejcu Levpušček.
Gorica 17. junija ob 16,30 uri, Solkan pri bikorejcu Gorjanu.
Gorica 17. junija, ob 17,30 uri; Kronberg pri Koroniniju.
Gorica 17. junija, ob 18.— uri. Rožna dolina pri bikorejcu Komelu.
Dolenje 18. junija, ob 8,30 uri. Dolenje pri bikorejcu Bernar-disu.
Dobrovo 18. junija, ob 9.30 uri, Plesivo pri bikorejcu Kebru.
Dobrovo 18. junija, ob 10,30 uri, Ceglo, pri Gradišču.
Šmartno Kojsko 18. junija, ob
11,	— uri, Vipolže pri bikorejcu Klincu.
Šmartno, Kojsko 18. junija, ob
12,	— uri, Šmartno pri bikorejcu Bratužu.
Dcrnberg 19. junija, ob 9,— uri, Dornberg pri bikorejcu Vodopivcu.
Salona 21. junija, ob 9,— uri, Deskle pri gostilni Zimic.
Kanal 21. junija, ob 10.30 uri. Kanal pri gostilni Ravnik.
Za občino Opatjeselo in Temenica se pregled ne bo vršil dne 19. junija kot je to bilo predčasno sporočeno ampak 17. junija ob 9. uri na križišču pri Devetakih.
V Dornberg se lahko pripeljejo v pregled tudi biki iz občine Ri-hemberk.
Letošnja mlateu
Okrožno kmetijsko nadzorništvo v Gorici sporoča, da so nameščene posamezne mlatilnice po vseh važnejših krajih naše dežele.
Za naše prebivalstvo pridejo v poštev: Ferlat Leonard, Krmin; Škorjanc Luigi, Moša, Slovrenc, Brda; Čotar Ivan. Škrbina, Sveto, Komen;% Kmetijska posojilnica, Ločnik, Podgora; Poberaj Edvin, Solkan, Kromberg; Composto Franc, Šempeter, Dornberg, Ri-hemberk; Lutman Jožef, Štan-drež, Vrtojba, Prvačina; Kačič Franc, Sovodnjc, Opatjeselo, Temenica; Arčon Jožef, Bilje (križišče), Renče; Pavletič Oskar, Miren; Korsi Anton, Pevma, Ste-verjan. Norišnica, Soška dolina; Sue Alojzij, Pliskovica, Gabrovi-ca, Veliki dol in Kobjaglava.
Odredbe za mlatev.
1) Vsi lastniki mlatilnic sc bodo morali ravnati po zgoraj na-
vedenem načrtu in bodo morali naznaniti premestitve mlatilnice iz enega kraja v drugi vsako dva dni prej pristojnemu Statistično-gospodarskemu - kmetijskemu u-radu.
2) Z redno mlatvijo se bo pri čelo 10. junija t. 1. Lastniki mlatilnic so dolžni naznaniti vsaj dva dni prej pristojnemu Statistično - gospodarskemu uradii čas in kraj v katerem se bo pričela mlatev.
Z mlatvijo se bo moglo začetf šele tedaj, ko bodo prišli k mlatilnici organi javne varnosti.
Druga navodila o sestavi listkov in pregledov mlatve so bila dana naravnost mlatilničarjem in organom kontrole.
* * »
Dne 11. junija 1946. se je sestala pri Okrožnem kmetijskem nadzorništvu posebna komisija: za določitev pristojbin za mlatev.
Po dolgi razpravi so se določile sledeče pristojbine, ki j,h jr? odobril tudi kmetijski urad Z\ 1 L
A)	Za skupine, ki mlatijo z' motorjem na petrolej do 100 stp-tov L. 190 za stot; nad 100 stotov, L. 180 za stot.
B)	Za skupine, ki mlatijo z električnim motorjem, do 100 stotov L. 180 za stot, nad lOO stotov, L. 170 za stot.
Pri teh pristojbinah mora dobavljati lastnik mlatilnice železno žico za stiskanje slame.
Postavke nad 100 stotov se ra zumejo če so od enega samega: lastnika in le tedaj, če se mlstrio-brez presledka.
* * *
Urad za Delo v Gorici sporoča da lastniki mlatilnic lahko sprejmejo v zaposlitev delavce brez posebnega dovoljenja Urada za Delo ako delavci dokažejo, da so-pravilno vpisani pri Posredovalnici za delo in predložijo zeleno izkaznico o vpisu.
Delavci ki bodo na ta način sprejeti borio mora(( biti javljeni od delodajalca pristojnemu-Uradu za delo tekom treh dni v smislu čl. 7, št. .3, Ukaza št. 15 ZVIJ.
„Pri snetem HrijSpinu"
E0R1C9 - FaSItl štev. 35
vam nudi vellico izbero sandalov so-Hdnefja domačega Izdelka In vsakovrstnega obuvala. Ima vedno v zalogi tudi platnene čevlje za telovadbo.
IZHAJA ENKRAT NA TEDEN — Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ - Za list odgovarja: ALOJZ BUDIN — Uredništvo In uprava: GORICA, «Ljudski dom" pritličje — Izdaja Usta je odobrena od A. I. S.
Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici — Najemnik: «Primorski dnevnik*