ZELENI PRSTAN LJUBLJANE
Pripravljen je projekt za ureditcv aleje spominov in tovarištva (AST), s katerim bomo za vedno postavili edinstveni spomenik mestu heroju, ki je bilo 1170 dni kot koncentracijsko taborišče ob-dano z žico. Ljubljana je bila tedaj žarišče odpora enega na jmanjših narodov v Evropi. Z družbenim dogovorom o gradnji, urejanju in vzdrževanju aleje spominov in tovarištva, ki je bil kot osnutek v javni razpra vi od 15. septembra do 31. oktobra letos, bodo delovni Ijudje Ljubljane prispevali sred* stva, s katerimi bodo mladinske delovne brigade zgradile 4 m široko popeskano peš pot po trasi nekdanje žice, bunkerjev in strojničnih gnezd. Pot bo obdana z drevjem in še drugače urejena za rekreacijo ljudi. Seveda ima ta že dolgo zasnovani zeleni prstan Ljubljane globlji pomen kot samo spominsko obeležje, ki ga bodo delovni ljudje s pridom uporabljali za sprehode, za teke in druge oblike rekreiranja. To bo edinstveni spomenik, ki bo vse poznejše rodove spominjal na herojski upor malega mesta fašistični zveri, ki si ga je v svetovnem požaru pripravil za »mirno« bivanje.
Sklenitev družbenega dogovora so na 26. seji občinske skupščine vsi trije zbori podprli in dali več pripomb. Bili so mnenja, da se za potrebna sredstva ne sme obremeniti le gospodarstva.
ZAKAJ DOGOVOR O GRADNJT ALEJE ŠELE PO 31 LETIH?
Ponosni na borbeno preteklost Ljubljane, s katero se ne more me-riti nobeno drugo mesto, sroo vsa leta po vojni ohranjali spomin tudi na bodečo žico in želeli to obeležje tudi trajno urediti. Tako je bila s prvim pohodom Ob žici okupirane Ljubljane leta 1957 sprejeta ideja o trajni usposobitvi trase za prirejanje množičnih par-tizanskih in lahkoatletskih prire-ditev, navezanih na NOB v Ljubl-jani; vendar ideja tedaj ni bila realizirana. Leta 1961 so delovne organizacije obeležile traso nek-danje žice s 102 spominskima ka-mnoma in šestimi spome spome-niki ob vpadnicah v mesto. Leta 1968 je skupščina mesta Ljubl-jana sprejela odlok o zaščiti trase, spomenikov in spominskih ka-mnov ob žici okupirane Ljubljane,
vendar odlok ni bil dokončno izveden in upoštevan pri nadaljnji gradnji in urbanizaciji mesta Ljubljana.
Realizacija idejnega projekta AST je zahtevala spremembe in dopolnitve odloka o sprejetju ge-neralnega plana razvoja mesta Ljubljana za opredelitev aleje spominov in tovarižtva ter spre-jetje odloka o zaščiti spominskih kamnov, spomenikov in trase AST, s katerim so bili dokončno zavarovani trasa, spomeniki in spominski kamni s pripadajočimi strogo zavarovanimi, nezazidlji-vimi površinami ob trasi.
Na osnovi teh odlokov, ki jih je sprejela skupščina mesta Ljubl-jana maja 1975. leta, je bilo mo-goče realno zasnovati predlog družbenega dogovora o gradnji, urejanju in vzdrževanju aleje spominov in tovarištva, ki je po-stala pomemben element general-
nega urbanističnega plana mesta Ljubljana. Zakaj se tako pozno odločamo za tako pomemben pro-jekt? Težko je poiskati najbolj pravšnji odgovor. Vsekakor pa se moramo spomniti, da v prvih po-vojnih letih po tem ni bilo potrebe, kajti trpljenje, grozodejstva in zločini, ki so bili storjeni, so bili še preveč zarezani v srcih in matere so še v črnini obnavljale porušeno domovino. V obdobju industriali-zacije in napornih trenutkov družbenih preizkušenj v boju z ostanki starega kot tudi hudih pritiskov zunanjih sovražnikov, boj nekdanje Ljubljane niti za trenutek ni bil pozabljen. Na-sprotno, bil je vir izjemnih moči in sok v rasti nove samoupravne so-cialistične družbe. Sedaj, vcč kot 30 let po končani osvobodilni vojni, pa je pravi čas, da se s polno zavestjo in elanom lotimo uresni-čitve tega enkratnega spomenika.