DOLENJSKE
(Jciiii jim je za odo leto (od aiirilii do aitrila) S K, v,ti pol leta l-5() li. Naročnina /.il Neitiíijo, liosno i» (lntj,'e evropske države '/iiaSii íí-óO K, za Ameriko li. ~ List ill osliisi se pijiětijfljo uiiiirej.
Dolenjske Kwvice i/Jiajaj« vsak íiHrlek; jilu) : : je ta dan praznik, dan poprej, : :
: Vse (iojiiH«, itiintřiiiiio in o/iiiiiiiiii, :	liskaniii, J. Knijoc iiiisl.
Dr. Kceh in dr. Korošec v Pragi.
„Pravo Liilii" piiiiaša iii|iod i)crt;sa di: Soiikiipii daljši Čluiitik o bivanju ))(>-slaiicťv dr. KorošČa in dr. JCreka v i'ragi, katííťtíga posnetnanio sledeče:
V sredo ob ti. uri zve(';ci' sta pi'išla v redakcijo „Pravo Lidir' slovenska poslanca di', Koi'ošec in dr. Ki'ek. Bila sla iitilo vznevoljcna in nenavadno niolčeca. Dr. Sonktii) ju je pi'vi ])ozdravil iti sklical skupaj druge v redakciji navzoče poslance ill Člane uredništva.
Dr. Krek je dejal: Prišla sva i/, Ljubljane. Potovala celo noč in dan. Ugodili smo pozivu Češkega svaza in ni bilo nam žal Časa. Bili smo olicijelno povabljeni. Dr. Korošec kot i)rcdsedntk .luj^oslovan-skega kluba, dr. Krek kot član parlamett-taine komisije. Jiotdt smo (.tt v 1'ragi raz-piavljati s češkimi poslanci odkritosrčno kot mož 7, moženu A ko smo prišli v Prago, ^'110 bili na čiidcn način i)ozdi-avljeiii. Organ "ajvečje češke strauke, agi'arni „Večer" je ponatisnil članek „Lidovih Novin", v ka-fei'em nas imenujejo „L, N." vladne agente, ki so prišli v Prago z namenom, da spravijo ^eŠke poslanec v vladni taboi', in sicer je ponatisnil na tak iiat'iii, da je vsak vedel, da sc 7. njim ne strinja.
Dr. Sti'ansliy — je povdai jal di; Krek, ki govori i/borno češko, me ne moi-e l'az-žaliti, ker ga poziiani bolje, kot vi vsi. Toda ko piide list češke agiarne stranke «Ij pi'ihodu v Prago nad naju s polenom in naju označuje za vladna agenta, to je "fikaj ncKaslišanega. Ali mislite vi, Čelii, da nas nič več ne potiebujete, da vam ni nič več za nasV AH ste pozabili, da so bili to Jugoslovani, ki niso liofeli vstopiti V Clamov kabinet in povzročili kolosalni l»oraz Clam-ilartitiicove vlade. Ali zaslužimo za to, da nas agrarno časopi.sjc zmerja kot nekake vladne paglavce in lumpe, ki vas itočejo zapeljati na kriva pota V Tukaj
jc naš Korošec. On ima svoj del zaslug in veliko zasinge za amnestijo, On je bil, ki je cesaija z vsem ognjem pi'cpi'ičeval o potrei)i in koristi tega akta iti je tudi drugače za amnestijo veliko storil. Zasluži li on, da sc ž njim tako iiostopa? Mi nismo nobeni satijači in setitimcntalni ljudje, ini smo stai'i kozaki, ki se za svojo osebo ne brigamo za žalit,ve. To je politika in na to nioi'a biti pripiavljen vsak politik. Toda mi nismo prišli v Prago na nikako slavnost in nič nam ni nepr!jetnej.šega, kakor ceremonije. Toda mi smo odkrili, pošteni ljudje in v Pragi smo pričakovali odki'ito-srČnosti in poštenja.
Toda kar se je zgodilo, je slcparstvo. Ne zamerite, da tako govorimo. Mi Slovenci smo danes tako zdi'uženi kot nikdai' v zgodovitii. Pri nas ni nesoglasja, vsi korakamo za istim ciljem, eden drugega spo-šinje, izdajalcev niniatno, in to je luiša lutjvcčja tolažba in sila. Kaj tacega, kakor ]u i vas, je pri tias nemogočo. Želeti bi bilo tudi ini vas tako soglasje, iako medsebojtio spoštovanje. Ne brigali bi se za to, čc bi nas nekateri listi napadli. Toda kar je napravil „Večer", to pomeni sislem in to nas boli. Vidimo, da na l.ak način si bomo kopali pi'epast med nami, mesto da bi se približevali. Kam nas ))i'Ívede način takega postopanja'? Tako si boste odpodilišeditigc, in tako bomo vsi tikupaj kopali lastni grob."
Tako lil podobno jc govoril, kakoi' poi'oča poslanec di". Soukup,, — dwKrek.
Na telefonični poziv je prišel v ured-nišlvo i)redsednik svaza, Stanek in nekatei'i drugi agrarni poslanci. Ne <ir. ICrek, ne dr. Korošec mu nista podala roke. Dr. Krek je rekel: Stanek, ne hodi k meni in ne dajaj mi roke, jaz ti roke ne dam, Piišli smo kot zastopniki celega naroda in si ne dovolimo, da bi nas vaši lisfi žalili. Po tem dogodki! nimamo več kaj delati v Pragi in odhajamo.
(Po <Slovcticu» Jiio 3u, juliju.)
DV „Dol. Novice" bi ne smele manjkati v nobeni hiši na Dolenjskem.
Popisovanje poljskih pridelkov.
Kakor je znano, se je vršilo zadnji čas 1)0 vsej državi popisovanje i)oljski!i pridelkov. To popisovanje pa tii malo vzbudilo med kmetovalci splošno razbui'jenje, ki pa niicakor ni opravičeno. Ne bojte se! — Država še ni' nikoli vsega vzela in je še vedno dovolj pustila pridelkov kmetovalcem v uporabo. — Vsak popisovalec je imel nalogo, podati svoje poročilo o izidu popisovanja v njegovem mit odkazancm okraju iti sicer okrajni konti'olni komisiji za setveno in žetveno statistiko za leto 1917. Tukaj objavimo, Četudi namenoma brez imenovanja dotičnih vasi, eno iakšno poročilo iz n o v o m e š k c g a o k r a j a, ki naj služi v pomiritev pi'ebivalstva in v tlokaz, da se je cenitev poljskih pridelkov dejansko obstoječim razmeram pogolnonia odgovarjajoče In vestno izvršila. Poročilo sc glasi po kratkem uvodu sledeče:
„ . . . Stanje poljskih pridelkov letošnjega leta je v pregledanih in popisanih davčnih občinah v obče „piav slabo", v nižjih legah nekoliko boljše, vendar se stoptijuje komaj do „slabo" in „srednje", v višjili gorskili legah naravtiost obupno in gleda prebivalstvo s strahom v liodočtiost.
Vzroki tega „prav dobrega" stanja so 1'azlični; v prvi vrsti dolgo t la j na pomladanska s u Š a, v nemali inei i pa zlasti preobčutno pomanjkanje moških delovnili moči in pomatijkanje delovne živine. Vse to je povzročilo, da je prav jnnogo njiv ostalo v celini (leditii), kei' jih zaiadi prevelike suše ni bilo mogoče preoi'ati in obdelali, deloma pa, ker je mož, edina delovna nu)č, upoklican, žena z tnalimi otroci, brez delovne živine, jia težkega j)oljskega dela izvršiti ni líogla. Skrajno neugodru) pa je uidivalo tudi preveliko pomanjkanje živeža, ker je bilo in je Še mogoče <lobiti delavcev le proti pre-hranitvi, oziroma proti plačilu v živilih.
„Prav slabo", oziroma „slabo" stanje strni, t. j. ozimine p.šenice, rži, soi'žice in
ječmena, pa je povzročila dolga in huda zima, da je žito zelo i)ogňilo, oziroma požehlo, tej sledeča dolga potnladanska suša pa jc zoienje pri tem žitn in pri ovsu tako pospešila, da se je zrnje bolj posušilo, kakor dozorilo, pri pšenici pa je povzročila, da je splošno ne bo, mestoma popolnoma snetina (sam snit).
Zaradi suŠe jc tudi pozna koruza zelo zaostala, da je dozorenje le pri prav topli jeseni pričakovati.
Krompii' je vsled suŠe zelo ti pel, da je začel delati gomolje še-le po zadnjem dežju in ima sedaj še-le majhne, nevžitne gomolje, da-si ga je ju'ebivalstvo v drugili letih v tem času že splošno kopalo za prehrano.
Najhuje pa jc uplivala suŠa' na pii-delek krme, ki je tako zaostal, da prebivalstvo nima krme niti do zime iti je pi'imorano živino prodati in na najmanjše število skrčil i, da bo prihodnjo poudad pojuanjkanje delovne živine Še občuttieje, vrh tega {la bo nuitijkalo tudi potrebnega gttoja.
Dolgotrajno IcjK) vretne je ugodno uplivalo edino-lc na dobi'o obdelane vinograde z močno, ghiboko zemljo, vendar je suša uplivala na vinograde v iditvih legah, da sc jc grozdje osipavalo. V mnogih ki-ajih pa so vinogradi zelo trpeli po toči.
Splošno je toi'cj letošnji pridelek „prav slab", oziroma „slab", z malimi izjemami „srednji", osobito v legah pod Gorjanci , .
Gospodarstvo.
Mievne karte. Z ozirom na uvedbo mlevnib kart na Jiranjskem se je sklenilo v seji dež. odboi'a kranjskega v Ljubljani sledeče: „Deželni odbor Kranjske vojvodine ponovno protestii'a imenom dežele najodločneje zopei" obligatorično uvedbo udevnih kart na Kranjsketn, ki pomenja neznosno otežkočenje samopreskrbstva in nai'avnost onemogoča zadostno prehrano najtežje delujočega kmečkega i)rebivalstva, s čimur je resno ogrožena kmetijska pro-
LISTEK.
Ob krvavem Dnjestru.
(t'o Bvojoni <iiievtiiliu spitial Vi<ie z Mirne.)
Če pogledaš zemljevid gališke dežele, li gotovo obvisi oko na debeli, Črni črti, ki se liki kača vije skoi'aj čez celo karto. To je reka Dnjestei-, za Vislo največja gališka reka.
Dnjestci, nesrečni, krvavi Dnjester! Iz zgodovine je znano, kolikokrat in kaki budi boji so se bili ob tvojih bregovih, aH vetnlarle vse pa prekosi po svoji ki'voloč-tiosh in dolgoti'ajnosti ta grozovita vojna, ki se že skoi'aj tri leta (»ije ob tvojili bregovih. Kakor goriške Soče, (itdi tebe ne bo nikoli pozabil, jidor se je bori! cb tvojih bregovih z rjavim, rirskim medvedom! Tisoče in tisoče si pripravil ob zdravje, ude in tudi ob življenje! Seveda, kjer je kaj hndega, našega Janeza ^idi ne sme manjkati; premnogi kranjski sin je tudi porosil s svojo krvjo strme tvoje bregove. In zdaj čakajo vstajenja po brezmejnih tvojih poljih i'aztj'cseni, pozabljeni . . .
Dnjester, krvav si, jirav od tvojega izvira v užoških Karpatih, i»a dokler ne
prestopi ntske meje ! Komu niso znana imetia in datumi bitk, kot pii Kosmercziim (kjer je bil malone ves sedemnajsti zbil.) pri Ozrtielicali, pri Ivanjcm, Zalesczikili itd. S tvojim imenom iia bo zgodovina s častjo izgovarjala tudi imena naših polkov, ki so se z nečuveno hrabrostjo bili ol» tebi proti vedni rtiski premoči in zadržali rusko i)0-vodenj, da se ni razlila po ogrskih pustah.
Nekaj posebnega je ta reka, kot sem že omenil, tudi radi tega, ker dela take čudovite ovinke. Nobena reka na svetu se menda tako čudovito ne vije, kot ravno Dnjester, posebno po vzhodni Galiciji, ko vsled svojih mnogih pritokov naraste v nafavnost mogočno reko, kakor kača! Človek bi mislil, da karta pretirava, ko jo gleda, a v istini je tako!
Kei' je reka tako globoka in široka (pri Tvanjem, kjer sem jo večkrat prehodil in prevozil, imaš dosti četrt ure čez-njo) so imeli pijonirji, ki so jo mogli v tolikih krajih premostiti, mnogo dela in trjiljenja z njo, "ker so lîusi vse mostove iti \iielioiic čez-njo razbili, ko so se umikali. Iti tudi lioiem so nam zmiraj nagajali jiii postavljanju novih mostov, str(iljali na pioniije in na čete, ki so reko pasirale, noč in dan,
in če so le mogli, mostove iiokvaiili in laz-bili. Dobro, <la je le i'cdka granata zadela v njej namenjeni cilj, največ jih je „fasal" le ubogi Dnjester. Večkrat sem gledal ta zares veličastni prizor, ko so Rusi streljali nanj. Divje je zasičala voda, potem pa se v mogočnem boku pognala kot stolp visoko, ki so je biiščal kot mavrica v solnčnih žarkih in potem polagoma spet nplahnil! In kolikrát je ravno Dnjester menjal gospodarje, in vsakikrat ob nmikanju so naši kot Rusi razdrli vse prchoiUie in želez-niČne mostove Čezenj in mi smo mogli spet popravljati za njimi, ozii'oma oni za nami, Če smo se mi umaknili. — Koliko nepotrebnega dela, koliko mnk iti vse se je ob priliki umikanja spustilo v zrak. Koliko milijonov je šlo tu po vodi v pravem pomenu besede! Pa o tem bomo itak pozneje govorili.
Nekaj posebnega je tudi lega dežele, ki jo obliva ta nesrečna voda. Z malimi izjemami jc, posebno v vzhodni Galiciji (kjer sem sc zadnje čase največ motal krog Dnjestra) sama valovita ravan in Ic redko ugledaš kje kako človeško naselbino, sama brezkončna polja, le semtcrtja kaka samotna pristava. In čc greš čez te neskončne, enolične poljane, naenkrat zmanjka
ravnega sveta, pred seboj zagledaš ozko grapo s strmimi, peščenimi bregovi, po siedi pa teče Dnjester ali pa kak njegov pritok. Ob vodi se tiščé vasice, nekatere lepe in velike, posebno Vo Ukrajini (vzhodni Galiciji), ene pa tudi prav gališko borne in umazane. Zlasti je to slučaj po si'ednji Galiciji, koder prevladuje po svoji umaza-nosti Sirom sveta znani judovski Živelj. V sredi vasi stoji navadno pravoslavna cerkev s kupolo, po Tkrajini je katoliško cerkev zelo redko najti, -ker ljudje so po večini pravoslavni, ali pazedinjenci (unijati) ki imajo našo vero, ali ruske (vzhodne, obredne). Tudi njih cerkve se nič ne ločijo oil pravoslavnih, ravnotako imajo svoje pope (župnike) oženjene. Lesetia cerkvica, kot po poljski Gali(;iji, se le redkokje vidi.
Veliko vlogo igia tukaj pomanjkatije drva, in ker je še zima tako občutna in dolgotrajna. Gozdi, pravi gozdi,-kot pri nas, so v Tkrajini zelo redki. Po poljih najdeš kje kako dievo, kak topol in po vaseh je polno drevja, ali vse to je le umetno zraščeno, zasajeno. Pi'avih gozdov boš posebno po nekaterih krajih bore malo našid. Zato si ljudje pomagajo na razne načine. Da se timaknejo burji, ki neusiiii-
clukcijii naše iležcle. C. kr. vlada sc naj-resiiejfi in najiiujiieje i)o/,ivljc, da iiilevnc kíirfctí takoj odpravi in uvcdts zojjct prosto inletcv za kniota. Tiidi .sc vlada pozivlje, da i'acijo za kineiko prebivalstvo /.viša tia 500 gramov ntoke na dsin." — Ta sklct) se brzojavno naziiaiii iiiinisti'.skenm jiredsedstvit, niiiiisti',st vii /.a ljudsko pi'c-iiraiio in poljedelstvo ter i)isiiieMo c. ki', deželni vladi v Ljnldjun: s pristav kotu, da je onienjena vlaiina odredba vzbudila med iimeikiiii ljudstvom v dcžidi opi'avi-čeno ogoi'čenjo, ki se vedno iiara.šCa.
Oddaja sena in slame potom županstva. ^a nakup iu oddajo sena in slanie, ki gre iz obČin- ven in se pošilja po železnici naprej, so nastavljeni po celi deželi jiosebni komisijonarji, ' ki iniajo nalogo, prevzemati seno in ga pošiljali na doloííena mesta. Število teii komisijonarjev se ravna po krajevfiiit i'azmerab in potrebali. Za oddajo tistega sena in slame i)a, ki se kupuje od strani vojaških oddelkov po posanieznili obcinaii samili, so pa županstva dolofiena in morajo županstva prevzeti to nalogo, ker bi se sicer take kia-jcvne prodaje ne dale pregledavati. Vsako županstvo Jiiora vodili toO.en zaznamek o vsaki prodaji sena in slame, nasproti vojaštvu, kakor tudi diugim osebam. V la zaznatiiek je napisati ime kupca, množino prodanega sena in slame in ceno. Za seno iu slamo, ki se proda vojaštvu potom županstva, mora vojaški prevzemnik izpostaviti podpisano izkaznico („liescheinigung"), ki jo pošlje županstvo v svrho izplaCila na „Deželno mesto za ki'mila" v Ljubljani, oddelek za seno in slamo.
Vojni pregled«
Italijansko tioJiScti. — Mej tem, ko se lia tem bojiSCii po Kudiijili poroCilili više le od Časa do řasa v silovitosti metijitjoči sc topovski dvoboji, jiivijii sc i/> Idrije 29. julija, da so iJI^. julija sovražni zrakoplovi nič manj kot trikrat napadli Idrijo. Ob tri Četrt na 7. nro /jntraj pojavili so se trije veliki io dva spremijeval<;a, vryli bomb in akoravno so krožiti nad Idrijo nad četrt ure, niso zadeli nobene Idee in tudi noljcnej^a Človeka. Dopoldne ob. Četrt na uro pribuCi od dru^o strani osem velikih kapronijev in vrže lionib na tla ter zadene dve liiši, dru^nli Žrtev iii bilo. Norčevanje nekaterib, da j^rc v tretjič rado, postalo je ob četrt na uro zvečer resnica, kajti pnlirutueio je iíest itulijanskib letal ter zmetalo okoli GO bomb na tla. Ubit je bil en človek, di'iiyi ranjen in ena IdSa je bila zrabljana. Ker jih jc jezilo, da z dvakratnim napadom niso iitČ opravili, so to pot metali o^^'iijene bombe, kar je povzročilo, da se je na nekaterili krajih vžgalo, kar so pa liitro pof^asili, le gozd, ki jc bolj visoko nad incstoni, jc začel {goreti, a tudi tii požar ho tekom ene ure poiLjasili. 29. julija ob poln 11. uri dopoldne pa je prijadral zo])ct so-
vražni letalec, prepričati se je menda hotel o uspeliii treli napadov pi'ojSnje;j;a duc. Veliko pač iii mo^el poročati. Uoinb ni metal nikakili. Da Italijanom naši obisl; vrnejo, o tem smo prepričani,
Uu.Hko bojišč«. — ( Uenziva zavcznih čet na tem bojišču viio duln'o napreduje. Kakor ,sc poroča ÎÎO. juhja iz vojnega tiskovnega staua, smo tudi julija znatno na-predovalij akoravno je postal ruski odpor na ])osamcznib oddelkih Itojiie črte pi'erej močan, l'osebiio skušajo Kiwi naše napredovanje proti f-rnovieam z vsend moCnn zadržati. .Itižuo Truta dovedli ko nove močne rezerve proti Ocremoszu, ki so se Ijiito vrgle v boj, a kljub temu pridobile so naše Čete znatno na ozemlju. Ttidi poizkus, da bi vezale nase prek<j grebena Karjiatov v okraju reke Kirlibaba ii« prediijoče čute, sc Jim ni j)OKročil. Višino za visino osvoje naše ncutrudljivc čete. V ozeadjn (V.obanesti zfïubili so llusi prcdoriio opiialiŠČe pri, Valeputni, za katerega so se mnojgokrat liojcvali in katero je v Ijiitili bojih prejšnjega leta ponovno menjalo osvojevak-a. Z zavzetjem toga predora je odprta pot proti Kinipoiiingu od jugovziioda. Tndi od vzhoda korakajo vžc (udi Čete j)rotÍ tej važni toČki, ko so si v trdovratnem lioju priborile |)i'elLod Čez Moldovo. Sku|)inc, ki so prodirale iz prostora pri lloro-dcnki, dosegle so IJnjcster pri Zaieszyki ter zasedle to važno obm[)stje. Ta sunek mora naravno tudi y])livati na one ruske divizije, ki Še branijo Crnovicc, kajti ]ireti jim, ako se naše čete nadalje ustalijo jiri Ceremošn, da jih iste od severa i)rebite. — Zrahljana rttska kar])atska bojna črta razširila se jc proti jugu za kacili 20 kilometrov. Tudi v ])ostranskib dolinah Siiezavc, Wercta in Czerc-mosza pridobivamo v iiiidih bojih na jirostoru. Prodiranje v tem ozemlju je v kotlinam podobnih dolinah nad	metrov visokega prcdpogorja Karjiatov nenavadno otežkočeno. Akoravno pogoije iiasi hrabri ])choti ni nc-])rekoračljivo, je vendar napredovanje osobito našega tojmištva navezano na majhno število cest. Naše črte gredo iîedaj približno od Doriic Watre zahodno Valeputne v dolini l'utna — zahodno Fundul - Moldovi preko lïreaze ol) zgornji Moldovi-Sehipotli, potem preko Wizoiec po dolini ob (îzcremoKZii, 'i'udi mej Dnjestroni in Prutom se ekuSa v boju večkrat premagani 8(ivražuik v novih postojankah zopet upirati. Nasprotno je odporna moč Kusov mej Zbniczom in Dnjestrom še vedno zlomljena. Povsodi moral se je našim nad vse hrabrim četam imiakniti. Vsled tega l)ode ozemlje mej Zhruťzom in Dnjestrom kmalu očiščeno sovražnika. — Hrabre in junaške zaveznc čete priborile so dosedaj nad Ui mest in 100 vasi, ali K» okrujiiili glavarstev ter zasedle nad 10.000 štiijaških kilometrov po sovražniku za.scdencga ozemlja.
/alio<liio bojišče. — ]'o nemškem «rad-nem poročilu ;iO, julija, trajal je tojiniški boj na Flandorskem, v katerem se boi\'' olie sovražni stranki za prvenstvo prodno naistopi pebota, tudi iiS), julija z nezmanjšano silovitostjo. Toda Nemci niso dosedaj, vkijub temu, da jih je sovražnik obsipaval z granatami vseh kalihi'ov, tudi za trenutek v silovitosti prenehali in so bili v obrambi uspešni. Na dolgi črti od obali do Lillcja pokaziijejo se počasi težišča v bližnjem Času pričakovanih ])ehotnih napadov. Francoski i^oizluis, angleški napad, h kateremu so se pripravljali na Flanderskem, z močnim sankom oh Aisni podpirati, se je
Žalostno izjalovil. — Po Wolffovem poročilu bilo jo od ). avgusta 1914 do .'SO. julija 1917 sestreljenih nemških in sovražnih letal, privezanih balonov in vodljivih zrakoplovov : 2298 sovražnih in (>8,'î nemških letal, ÎHO sovražnih privezanih balonov iu trije vodljivi zrakoplovi. îSkoda, ki je nastala z izgubo vseii teh v treh letih vojske uničcniii letal, balonov iu vodljivili zrakoplovov, hi znašala 17j,8ii0.000 mark.
Na morju, kjer se izvaja neomejena podmorska vojna z nezmanjšano silo dalje, p0t0))ili So naši in nemški podmorski. čolni od začetka ueoniejcne podmorske vojne že nad ])ct milijonov brutoregisterskih ton trgovsko-ladijskega jirostora, ki je služil našim sovražnikom. Da bi vse te izgube naši sovražniki z novimi ladjami iiadouiestili, je nemogoče.
Novi sovražnik jjridružil sc jc mtšim dosedaniim v vladi .Siauia, kojega poslanik v lierolinu, ki zastopa svojo vlado (udi na Dunaju, jc j)o naroČilu svoje vlade napovedal vojsko Nemčiji in .Vvstriji,
Cerkveno.
t r o v II a I» o b o ž ii o s t. Kakor je t II kajenj o vodstvo 1ÏI- roda priredilo v času svetovne vojske posebne vojne jio-božnosti, lako priredi tudi letos od 9. do tli. avgusta mirovno poboiinost v novomeški IVauviškaiiski ecrkvi, V četrtek, petek in soboto l(o ob t!, uri sveta maša l>rtMl izpostavlJiMiiui presv. 11. Telesom za mir s sv. rožnim veiieeiii. /vvčer ob pol S. liri bo molitvena iim, slovosiie litanije s primernim govorom. (lOvorniki se bodo vrslili, 1'oscbno se prav vljudno laliijo v soboto in'i'dragi bnilje iz (Joriškega. Vde-ležitc so vsi! Uovoril bo goriški ihiliovnili.
V nedeljo ob 7. uri bo slovesno skupno zadostilno sv. obhajilo — govor s sv. mašo. Oh 9. uri jo odliod ])rocesijo k sv. Antonu v 1'rečino. l'o prUiodn bo govor po prečaNtitoinu g. dnli. svetniku Smidovnikii — slovesnii sveta maša a cesarsko pesmijo. Po]ioldne oh 2, uri bo sveti križrv pot za padle vojake novomeškega dekanata, slovesna moliiveim iira, litanije s sUIepniin govorom, l ilje lil. reda prejmejo vesoljno odvezo s popolnim od-pii.stkom. Naj bodo ti dnevi miruvne po-ho/nosti, dnevi skupiie gorečo molitve za milost'skorajšnjega miru. Naj nihče no pozabi, da nam more poslati v teb strašilih dnovili svetovno vojske milost miru le (hii, ki gaje print^sel sam na svet. Ne pozabimo, da vsi potrelnijenio inirn, meščani kakor kmet. Zato naj nihče no izostane od to mirovne pobožnosti. — l'riliitite pa tndi v kolikor niog(»če v iiiijobilnejšem številu k sv. Antoiin v Prečino. NiiJ vas ne zadržuje vročina poletnega časa, Vas meščane, ne utrujenost, Vas kmetsko ljudstvo. Splošna potreba [lo miru nas sili, da se skupno zatečemo k Onemu, ki ]iravi: Prosite in bodete prejeli!
Vodstvo lil. reda.
Ijeno brije po pustih, ravnih poljih, so se umakiiili k vodam v grape, da se tako vsaj malo zavarujejo pred njo. In res, vsaka vas leži, kolikor mogoće v kotlini, če že ni nobene vodne grape zraven. Zakaj si ljudje niso postavili hiš rajši na ravnini, kot v teli jarkih, doigo nisem mogel za-popasti. âe-le potem sem na to jiriŠei, ko mi je nek domačin to razložil. Seveda jaz sem bival gori poleti; œ bi se bil mudil po zimi, menim, bi bil sam na to prišel!
In kar ni,lesa (in še kar ga je in kar ga dobe iz Karpatov, je tako silno drag; kmet, tam od Sirija, mi je pravil, da je dal za voz okleskov ob začellai vojne ()0 kron!) — pomagajo si ljudje na drug naCin, ki pa nt bogsigavedi kako apeLiten. Iz kra v jaka in slame naredijo nekako mešanico, to zrežejo v obliko opeke, na-lei)ijo 1,0 „opeko" (dokler je Še vlažna seveda) na zidove raznili obzidij iu tudi hiš, iu ko se posuši, kurijo s tem. Paradno lo ni za vas in še v lepem mestu llorodenki sem videl take izložbo. Tudi duh po kuhinji, mislim, ni ravno avomatičen in naše gospodinje, ne vem, če bi mogle žgance kuhati s takimi di vmi. Pa kaj lioéemo, sila kola lomi! — Ijjudstvo ob Dnjestru je zelo siromašno.
ali vljudno in gostoljubno. Povsodi so nas lepo sprejeli in nam dali, kai' so imeli za jesti in tudi stanovanja po njih „Iioláh" z veseljem. I;judstvo govori jezik, ki je skoraj iz vseh slovanskih jezikov (za hrvaškim) najbolj podoben našetmi slovenskemu. Podobno je nam pa tudi v tem, da je kot nas narod zaničevano in zatirano. Preganjajo je Poljaki kot liusi : . .
Vzrol;, njih siromaštva je pa tudi ta, ker je slabo [louČeno, v rokah brezvestnih šlahčičev in judovskih pijavk, Tinli njih |»olja menda no znajo ali nočejo skrbtio in pravilno obdelavati. DoĚim po leti pri nas vse mrgoli po poljih, sem tu le redko kakega človeka videl kdaj na njivi. Raste pa tu vse, le pšenice nisem videl nikjer, toliko več pa rži in ovsa iu kromjiirja. Zalo pa je njih kruh po veČini ovsen in krompir njih glavna hrana.
Oj, da bi mi Slovenci imeli njih polja, postali bi milijonarji! Ali kaj. ko so v (ilaliciji in je vsakdo rekel, da jili ne mara zastonj in tudi jaz bi ne liotel še „na-uialan" biti gori ... Ali Ukrajinci vroče ljubijo svoje st(îpc, kot sem že omenil ; je že tako. Vsak človek ljiil)i svojo rodno zemljo, slab Človek, ce ni to shičaj pri njem . . .
Vinko Hltpnii-RadoS: .
Večna luč naj Ti sveti!
(t sestri Heleni.)
Tekoče gorjé se je rodilo v Tvojili očeh ob uri poslednji, ko v duši že upanja veČ ni bilo, ko stiirt položila roko je na lice, a poťlirepeuenja je bil nedogledui.
Prepozno dospel je žalostni list z bolestjo zapisanim klicem: pridi; vzdi'htcl sem: pred mano deviško-čist se v duhu ))rikazal obi'az Tvoj je beli, obžarjen od luči, ki svet jo ne vidi.
Odšla si; v cvctu življenja l»o mimgem trpljenju si morala umreti, lirepolna najlepšega hrepenenja,,. Počivaj mirno v ozkem domu in večna luč naj Ti sveti.,.!
I.ublin, 22. julija t917.
Danes tukaj, jutri tam.
(.laiiko M.)	•
Med idiskom, gromom in dežjem smo pi-iromali v noči 8. na 9. junija v zapuščeno vas na hribčku ob levem bregu Vipavce iu se naselili po porušenih in ojmstošenih hišali.
Drugi dan je bilo krasno vreme. Pogledal sem si vas in okolico. Na zahoilni (sovražni) strani je vas čisto porušena od sovražnih granat, vzhodni del vasi pa je docela o])ust.ogen. Večina hiš je brez vrat in oken, jirav veliko tudi brez stropov. S hi'ibčka je ki'asen razgled na okolico, na lepo vipavsko dolino, posejano z vinskimi goricami in belimi vasiedtui. Prelepi so ti kraji, ako jih človek oil daleč gleda. Ako pa vzame v roko daljnogled, zre pred sabo razvaline, opustošenje, samo žalost...
Ob vznožju hiibčka se vije reka Vipavca, v kateri mrgoli razposajenih nagcev. Mislite si veselje in srečo na.ših vojakov, ko so po dolgem času zopet prišli do vode, da se laliko okojiajo in operejo.
Prvi dan smo so sprijaznili z novim krajem, drngi dan smo se počutili, kakor iloma, žal — tretji dan na večer smo morali polirati šila in kopita. Namerili smo jo v ono stran, kjer se dvigajo proti nebu svetle rakete, ki nam kažejo pot...
Dopisi.
Iz Gotne vasi pri Novem meslu nam se poroča; Pri gasitvi požara dne 20. julija t, 1. so s požrtvovalnostjo in z najboljšim uspehom pomagali še sledeči: Posestnik in domačin g. Anton Avsec, kateri je bil takorekoč prvi na pogorišču in da-si sam prav bližnji sosed, kojega imetje je bilo posrcnlno v največji jievarnosti, jc rešil svinjak, ki je likoma iiiše g. GraŠiČa in s tem rešil to hišo. Enako z največjim naporom in nevarnostjo jc pomagal iHdi domačin, tesar Jakob Hrastar, P'rï požaru zamorejo tesarji najveii pomagati. In Lo je on storil. Ob pogorišču na bližnjih sti'ehali je branil, da se iste niso vnele in bil pii tem iako srčen in drzen, da se mu je obleka na životu vžgala, pa on ni omagal, samo da je sosedom-vaŠčanom gasil, ker je opazi! nevarnost, v kateri sc je vas nahajala. Hvalevredno omenimo slednjič pomoč od moštva c. kr, vojaške straže na Gi'inu in vojaštva c. kr, rezervne bolnice v Novem mesiu, ki so takoj prihiteli na ijontoč in se udeležili reševanja.
Le s pomočjo vseh v zadnjem dopisu naštetih gasilcev in teh oseb je bilo omogočeno, da se je vas še pred večjo škodo obvarovala. Zato jim kličemo: Slava nji-liovi požrtvovalnosti in trudu!
Iz AdleŠiČ, 26. julija. 20. julij, dan sv. Elije, na kateri dan pravijo, da posebno rado treska, t.. j., je rado hudo vreme, je bil letos za nekatere beloki-anjske župnije res strašen dan. Po silni vi'oČini -— 1Í). imela je celo ICuIpa 28 c) O toplino — in hudi suš) prejšnjih ibi, se jc ta dan popoldan naoblačilo in je začelo od Gorjancev sem hudo grmeti. Ker je bilo tudi nebo kar či'110, bali smo se najhujšega. Okoli G. ure pa je nastal silen vihar, ki je lomil po Beli Krajini in krčil drevesa in po vitih sadje, podiral po nekod hiše, svinjake, skednje in kozolce. Med iuidim nalivom pa je padala po nekaterili krajih toča, ki je naredila ogromno škodo po vinogradih, polju in vrtil), pa tudi po hišah, katere je nekatei'c razki'il viiiar, toča pa pobila okna, posebno v Ornomlju, kjer se sliši, da je pobila v nekateiih hišali po 40 do 50 šip. Najhujše je prizadeta črnomaljska župnija, kakor se sliši, kjer pravijo, da so jiadali z neba kar kosi leda, UnlČetii so tam vinogradi, posebno v Kodinah nad Črnomljem, okoî^Crnomlja pa polja, najbolj okoli Desinea in Čudnega Sela, od kodar je prišla toča v'našo župnijo, v Tribuče, Pribince in Bedenj, Najbolj je pobila v naši župniji v Tribučah, kjer je kazala letos letina najlepše. Tu so priilelki veči-
noma pojiolMoitia imičeni. Žalostno je videti ])ii.šRbtn) turšico, ki je lavno leios tako l('i)o kazalii iji je bila ])() iiekatoiHi iijivali visolwi ()o (Iva d» lil jnetre. Ziiaj |)a je vsa okitišcena iti večinoma iiidi jx)-loniljtyia ill ]K) tldli, (la* jo [xitiirajo in vozijo (ioniu rolft voztivc, da jo poidadajo živini. Tudi oves in (iioso sta veČinomu uničena. Silna škoda je hnii na dingili pridelkili in „sadežili", to je viiiogradili lili/,o doma ali hiš, kjer je tudi skoiaj vse uuičeiio, Sreia je pa, da so bile letos Šeiiice vsied liude viočitie in suše preje dozorele in so jih pospravili večinoma že v jirvi polovici t. m. A rži pa so bile vendar-le nekatere ostale Še po njivali v kupih, katere je tudi zalotila toča. In satljc? Letos je bilo po nekodi prav polno, posebno jabolka in bi'iiske in deloma tudi slive. A zdaj pa je večinoma oti'escno od silnega viliarja in odbito od toČe. Nekateri so ga nabrali pod drevjem kar cele gnojne koše. Malo manj pa je nai'ctlila toča škode na Pribincih in še manj na Hednjn, katerega je pobila le dobi'o polovico, to je stran proti Úrnoinljn. Nekaj škode pa je napi'avila tndi v Veliki Plešivici, kjer je lanila nekoliko grozdje. Nekaj zi'nja je padlo tudi na Preložnikii in v Vel. Selih, drugodi pa smo imeli samo silen vihar, ki je otresel močno sadje, posebno slive (češplje), ki so vsled hude suše že itak močno odpadale, in pa polomil tite po vinogradili. Iz Tribuč in deloma Bednja I)a se je obrnila toča v podzemeljsko župnijo, kjer je nai-edila, kakor se sliši, ogrotiino škodo na Oerkviščn, v Giibljah in ])i'agošiii, po katerih vaseh jc letos pobila menda Že po trikiat. 'J'ndi njive naših Fiičkovčanov proti Di'agošim so nekoliko tipele 1)0 toči. Nato pa se je obrnila leča še na Hrvaško, Ujei' je neki tudi vse uničila ono stran Knlpe od MoŠomec (io i^i'avutine. Sploli pa se pojavlja letos toča več ali manj skoi'aj jiri vsakem dežju (u aH tam v Beli Ki'ajitii, Ni čudno, da je
Ijndsfvi) obirpitno. Trilctiiii vojska, bj'LV. konca, z vsemi svojimi poskdicami, dveletna suša, vslcd katei'0 trpijo po nekaterili krajih pomanjkanja ljudje in živina, in /daj še ta strašna toča!
Franjo Neubauer;
Zadnji pozdrav.
„če mi padeš taui na jjolju, kjer sovražni top mori, v tvoj spomin zvoniti dala s tremi bom ti dneve tri."
ICo je večni san zasanjal, tulil mn je glas topov, smrt njegovo na^inanilo teniiio pismo je domov.
Pa je bridko zajokala: zvonček le en sam di'oban žalosino pozdiavo zadnje peval mu je v solnčni dan.
Ni zvonilo mu slovesno, večni mu želeč pokoj, ňe miru oznatijevalel morali so v divji boj!
Domaće in tuje novice.
Zlato mašo v spomin petdesetletnice maSništva bode služil v kapitfsljski cerkvi v Novem mostu v nedeljo, dne ô. avgusta, prečastiti gospod kanonik Janez Vti'ant, starosta novomeškega kolíífeijatnega ka[ii-telja. Spored: Ob pol U). iti1 dopoldne slovesni vliod v ceikev in klicanje svetega l^uha; nato slavnostni govor; govoil mit. g. prost dr. Reh. Elbej-t; po govoru slovesna sveta maša in „Te Deum". Popoldne oh
3, uri slovesne pete litanije Matere Božje. Častitamo splošno priljubljeneitni dnhovniku-ziatomaštiiku. Še na mnoga leta!
40 letnico mašništva je obhajal dne 27, julija 1917 velečasfiti iVančiškan, g. I'. Otokai' Aleš, vpokojeni šolski vodja na Brezju. P. Otokai- je še vedtio oliianjcn v najboljšem in hvaležnem spominu pii vseh stanovih v Novem mestu, saj je živel med nami nad trideset iet kot občepriljubljen diužabnik, kot izvi'sten učitelj-vzgojitelj šolske mladine in nazadnje kot dober šolski vodja. Poučeval je z najlepšimi vspehi dolgo let tudi petje v šoli in pri rokodelskem di'uštvu ter navduševal za petje mlade in stai'e — ker je sam izboren pevec s slo-večini glasom. Več let je bi! tudi gvardijan tukajšnjega samostana, kjer je neiiti udljivo deloval, veliko storil in modro gospodaril, vse v Čast božjo in cerkvi ter blagor saiuo-stanii. Mnogozaslužncmii gosp, slavljene» želimo od srca še mnogo zdravih in krepkih let, da bi čil in čvrst zapel Bogu čast in slavo tudi k svoji 50- in GO letnici!
Prezentacija. Kolegijatni kapitelj v Novem mestu je prezentirat za župnijo StotiiČe č. g. Fian Žitnika, knezoŠkolij-skega tajnika v Ljubljani,
Pastoralna konferenca za novomeško dekanljo bode 6. avgusta v Novem mestu ob običajni uri.
Odlikovanje. Z duhovniškim zaslužnim križcem 2, razreda na belo-rdeČem ti'aku je bil oillikovati višji moiiiariški kurat, g. Anton darc, blat državnega poslanca g. li^vg. Jaica. Iskreno čestitamo!
Odlikovana sta bila z železnim zaslužnim križcem na tiaku hrabrostne svetinje: Jure Žagar iz Osilnice in Lojze Dejak iz liibnice. Ćast junakom!
Izlet k sv. Petru nad Sotesko se je vi'šil v četrtek, dne 2ti. julija ob najlepšem vremenu. Sicer i)o trudapolnem, a vendar dovolj ugodnem potu skozi lepe gozdove, SUH) došli pi'ijatelji in prijateljice turistike iz Novega mesta in z nami več drugih ljudi, ki so se nam pridružili na soteškem mostu, okoli 8. ni'e zjutraj na hrib, čvi'sti in zadovoljni. l{o pa stoji človek na diviiem 1'azgledti pri starodavni cei'kvicl av. Petra ter ogleduje miio slovensko domovino tja do .visokega Nanosa, vskltkne mu nehote srce: „Krasno, krasno!'' Zares, ta izlet presega glede [»rijetnosli in zanimivosti clo bajkepolne Gorjance. — Po dolioihi v cerkvico ste se služili dve sveti maši za mir ol) navzočnosti velikega števila vernikov obojega sj)ola. Pri sv. mašah je iz-boiiu) pel novomeški kapiteljski pevski zbor s sodelovanjem drugih izvrstnih pevcev. — Ne želimo izleta natančneje opisali; opozarjamo ]ia tozadevno tia podlistka v Dol. Novicah št. 17. in 18. lanskega leta: „Moja l)ot k sv. Petru". Tam popisuje neka prijazna Marica zai-es vseskozi pi'aviéiio in z našimi utisi se popolnoma ujemajoče, nek tak izlet prav mično in dovtipno. Nad vse dobro jo je pogodila, kai' ji naj bode na tem mestu v Čast izrečeno. Z istimi, ali vsaj zelo podobnimi uti.si smo tudi mi zapustili vabljivo goro sV. Petra.
Smrtna kosa. Na Mimi jc izdihnila svojo blago dušo dne 26. julija gospa Amalija K o r a č i 11, i)rei omožena Neuliauer, rojetia Trček, po d()lgi in imični bolezni, v starosti 73 let ter bila ])okoi)ana 28. julija na pokopališču pri sv, iieleiii. Rajna je bila mati kateheta in pesnika, preč. gospoda Ki'anjo Neubauer. Bridko pi'izadetim ostalim naše sožalje. Občespošto,vani pokojni tiaj Bog podeli 1'ajski mir!
Umrla je v novomoški ces. Klizabete bolnici dne 27. julija g. Marija Per,schl, zascbnica in vdova, rojena leta ISňS v l'rihroj-u, okraj .tičin na Češkem. Naj v uiii'u počiva!
Umrla je v Spod. Tojdi rebri dne 2r>. julija gospa Magdalena Mausser, po dolgi bolezni, stara 5(j let. Naj počiva v mii n !
Srčne pozdrave pošiljajo vsem dolenjskim dekletom iz lezeivne bolnišnice v Leobnu:Lud,TomŠič, Št. Uupei-t,Tomaž Koss, Žalovče i)ri Štiiarjeti in Franc Gabi'ijelčič.
Razglas. Mestno županstvo naznanja, da se bode meseca avgusta I 9 I 7 oddajala mast pri mestni zalogi samo vsako sobot o od 7. do 11. ure rlopoldne, začenši v soboto 4. avgusta v sledečem i-edu:
(Id 7. d« 9. ure lii.Š. 5t. 1 do 150
0(19. do 11, ure îiiS. št. K)] iiiidalje.
Vsaka stranka se sti'ogo o])ozaija, da pi'ide točno ob gori določeni uri tei' l)rincsc sabo potrebni drobiž.
Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu juliju 1917 je 200 strank vložilo 222.162 K 91 h; 2.57 strank vzdignilo 142.105 K 16 h, torej.več vložilo 80.0.57 K 7.5 li; eni stranki se je izplačalo hipotečnih posojil 4000 kron. Stanje vlog Tj,227.ISO kron 68 h. Denarni promet 686.279 K 53 h. Vseh strank bilo je 802.
Umrli vojaki v mesecu juliju 1917: Nikolaj Petrov, Josef Stal.
Nesreče. Jože Jordan, učenec ljudske šole v Št. Jerneju, se je ponesrečil pi'i mlatilnici. Gejielj lun je poškodoval stopalo desne noge. — Štefan Ponjak, posestnik iz Malega Nerajeka pri Ći'iiomlju, se je povozil, kar mu je zlomilo in raztrgalo levo nogo v goleni. — Anton Rajer, posestnik na Občinah pil Doberniiiu, se je ponesťQČil pri mlatilnici. Jermen ga je zgrabil za desno roko, da se je ovila okrog kolesa. Medtem se mu je pa roka zlomila, ranila in izpahnila. Navedeni po-fiesrečenci se zdravijo v kandijski bolnici.
Dihurjeva družina — strah naši perutnini. V zadnjih letih se opaža, da zginjuje nenavailno veliko peiutnine v bližini novomeški,^ zlasti v Gotni vasi, Regerški vasi tn Šmihelu. Povsod se gospodinje pritožujejo, da jim zmanjkujejo kokoši, piščanci, jajca itd. Na sumu so cigani, kragulj in dihurji. Posestniki se branijo kolikor mogoče in preganjajo te kurje nzmoviče. To je občutila tudi ena dihinjeva družina, obstoječa iz starih ilveh in šestih mladičev, ki si je v pretečeneni tediui jioiskala novo, bolj varno bivališče v drvarjiici kmetijske soie na Grmu, kjer je zasledila osem mladih puric in tri piščance. V zahvalo za neplačano stanarino so dihurji zadavili to pei'iitnîno. Pri tem ropanju jih je zadela usoda. Oškodovani lastnik perutnine jih je z uspehom osledil. Ko so prišli mladiči domov v drvarnico, so jih iz nje pregnali in jih pobili. Stara dva sedaj po noČi hodita klicat mladiče. 1'pajmo, da se posreči tudi te zalotiti. Ker ni edino ta dihurjeva družina v novomeški okolici, bi bilo želeti, da bi posestniki še bolj ])azili na te škodljivce, da se preveč ne razpasejo.
Uporna ženska. Zoiija Prossek v Ti st n je hotela te dni na ribjem trgu dvakrat dobiti ribe, dočim je bilo določeno za vsako osebo le četrt kilograma sanlel. Navzoči stražnik je Pj'ossek pozval, naj se odstrani, ker pa ni hotela ubogati, jo je oiivedel na bližnji komisarijat, kjer so napravili zapisnik. Nenadoma jc pa Prossek napadla uradnika, ki je pisal zai)isnik in ga s pestjo večkrat udarila po glavi. Ko jo je liotel prijeli navzoči stražnik, je tudi njega z vso silo udarila po očesn, nato se pa zopet vi'gla na uradnika. Še-le s pouioČjo drugega stražnika so ukrotili besno žensko in jo odvedli v zapor.
Raznotero.
Tri letasvetovne vojske. Dne 26.julija 1917 je bila že tretja pretužna obletnica grozne svetovne vojske. Gotovo ga ni tiezno mislečega človeka na vsem božjem svetn, da bi. si ne želel že konca vojske in ne .hrepentd po blaženem miru. Bog se naj usmili človeškega i'odu!
Zanesljivo znamenje. Neki mož se je utopil v Donavi. Kei' ni.so mogli najti trupla, je razposlala oblast naznanilo na v«e kraje, ki leže ob reki. Uradno naznanilo se je končalo: „Utopljenec je bil j'udečkaste barve; oČi ima modre in pogled zelo ojster; lase rumenkaste; posebno znamenje pa ima: da jeclja!"
15 milijonov žensk preveč bode baje po nekem izračunu, ki je vestno sestavljen, JH) vojski v livro)ii. Pač pi'evelika izbera za ljubitelje zakona.
Rimske izkopine na Štajerskem, V Wagni, kjer razširjajo begunski tabor in delajo nove barake, so naleteli-na ostanke starorimskega mesta Flavia Solva. Poklicali so deželnega arheologa dr. Walterja Schmida, ki je nato vodil nadaljno izkopavanje. Sedaj je odkril velik amliteater v obliki elipse; jasno je videti obzidji;, kletko za zverine in oltar, ki je bil posvečen boginji osvete (Nemesi Augustas). Izkopavanja nadaljujejo.
Žena brez želodca. Društvu dunajskih zdravnikov je pripeljal profesor Lorenc ■neko ženo, ki jo je bil pred letom dni operii'al, in je bil naposled primoran, zaradi velike bule, — amputirati cel želodec. Ko je bila žena še zdiava, je tehtala HO kilogramov, ju'ed operacijo pa le 38 kg. Operacija je trajala nekaj čez 60 luiniit iti se je poiiolnoma posrečila. 'Žena je polagoma okrevala in tehta danes že 50 kg. Zredila se je torej prvo leto jio opeiaciji za 12 kilogramov. Danes je zopet zdrava in čila, upravlja veliko jiosestvo iu jé lahko vse. Samo čez nekaj še toži: če zaužije gnjat s kislim zeljem — boli želodec.
Razveljavljene odpovedi stanovanj. Komamlantui'a v Gdaňskem je razveljavila vse odpovedi stanovanj, ki so jih bili podali liišni posestniki dne 1. julija. Poslej sc more odpovedati stranki stanovanje samo z dovoljenjem koniandanture.
Enakopravnost žen v Italiji. Laški listi poročajo, da je justični minister Sacchi dokončal vsa preddela za zakonski načrt, glasom katerega se odpravijo vse dosedanje moške predpravice v zakonu ter bosta poshij mož in žena v vsakem oziru docela enakopravna. — Sedaj naj pa še Lahi odpravijo ženske i>redpravice, če ne, ne bodo dosegli enakopravnosti.
Razvedrilo.
Iz šole. V šoli je vprašal kateliet tiČenca Janeza; „Kaj sta napravila Adam in Eva, ko ju je angel z gorečim meČem zapodil iz paradiža?" Janezek vstane ponosno in odgovori : led la sta kruh toliko časa, da jima je tekel po obi'azu pot."
Kadar jokajo ženske. Mlada gospa nekega profesorja je začela pri družinskem razi)oru jokali, da bi s solzami omečila svojega moža. Toda dosegla ni s tem ničesar, kajti on je zmajeval z glavo, rekoč; „Nehaj že jokati, kajti solze mi ne ugajajo. Preiskal sem jih kemično. Obstoje iz I'osl'oija, apna in sodovega klorida; največ je vmes pa le vode."
Strah pred šibo. Mali Tonček drvi z vso silo po cesti in se jiaenkrat zadene v gospoda župnika pri nekem liišneni voglu. „Aj, aj, kam tako naglo, Tonček í" ga vpraša župnik. „Domov," stoČe mali učenec prestrašeno, „mama me bo natepla!" „Kaj?" se začudi župnik, „ali tako močno želiš biti topen, da sam hit iš domov V" :Mali pa odvi'ue: „Ne, toda če pridem kesneje, ko bo že oČe doma, me bo on še močneje . . ."
Sožalje. Gospod svetnik je umrl in zajmstil Žalujočo sojirogo. Neka prijateljska rodbina je hotela vdovi izraziti sožalje. Poslali so toraj svojega sina z naslednjim sožaljem: „Mati vam izraža ob bridki izgubi vašega moža najudanejše sožalje. Ker lia nismo imeli pri rokah venca za na krsto, vam damo v znak žalosti — nekaj klobas, ker smo včeraj klali."
Knjigoveznica
J. Krajec nasi, v Novem mestu
bode lahko izviševala ilva mesea kaj več naročil, na kar opozarjamo šolska vodstva, župne urade, županstva in vse druge urade. Pošljite tedaj takoj knjige v vezavo.
19. štev.
Krajepisiio-zgodovinske črtice izBelekrajine.
l'dobčil L. Kolbezon.
Stiali in fïl'ozotii svetovne vojske sta tiitli pri nas obiKlihi spomine na francosko vojske, ko so morali Ijifilje Kapiisrati svoja bivališča in bežati nred sovražnikom. Z bojaznijo jiravijo stari Crnonialjťi tudi še o pohodili bosanskih hajdnkov in ličkih vlahov in kažejo še one drage in „špilje" (dupline), kjer so se skiivali in vživali iiaropano blago, aii se pripravljali za iw-Žiganje in plenjenje. Omenil som že Ora-danji skedenj v poljanskih hribih, kjer je bilo pravo gne/do te zalege; tiuîi' sicer so imeli svoja skrivališča v kočevskih goi'ali pi'oti NemŠkiloki in Poljanjliii, osobito v Miklai'jiii, kjer je živel znani hajduk Bravse, kf je v visoki starosti ninrl pred nekoliko leti. Skrivali so se tudi po belokranjskih ložah in dragah iiied AdlešiCi, Preloko in Vinico. Kei' je svet oiidi nelo kotlovit, najbrž vsled večkratnih potresnih sunkov in vrtinčastih potreslajev tako preustvarjen, da so na iimogili krajih nastale kotloviiiaste drage in se [»ozneje za-j'astlc z grmovjem, lešííevjein, hi'astovjeni in bukovjem, so hile take drage kaj pripravna skrivališča za hajduke in tatove. Ljudje še zdaj pripovedujejo, kako je itnovit mešiaii Švajger (ded IcskovŠkega dekana Švajgerja) iskajoč svojo živino na paši v Konjskem vrhn (lozo med Črnoniljein in Butoi'ajeni) zašel v drago med hajduke, ko so ravno pi'estevali najjlenjeni denar. Ker so nm grozili s smrtjo, si je komaj izprosil Življenje s povzdígnjenímí rokami. V zahvalo jim je pripravil bogat obed, izgovarjajoč se pied domačimi, da je povabil svoje |)rijatelje in znance.
S])omin na Francoze je Še tako živ med ljudstvom, da kažejo še zdaj ona mc.sta, kjer so iiancoski vojaki zavzeli svoje postojanke, si jiekli vole in plačevali s fi'ancoskim denai'jem ; tudi one hišne številke še kažejo, odkoder so jemali naše mladeniče, da so morali ž njimi nad Ruse. (Primeri knjižico: Spomini stai'ega Slovenca.) VĆi'nomlju so se polastili î'rancozi utrdbe na mestnem griČn nad sedanjo državno trtnico, imenovano komensko kaŠčo. Bila jo to močna utrdba nad mestom in Lahinjo, odkoder se je obvladala vsa okolica in bila mogočna obramba zoper vpade Turkov. V srednjem veku so ondi bivali vitezi nemškega reda, ki je to višino utrdil in tudi po njem bila nazivatia ko-jnenska kašča, ker je spadala h komeiidi nemškega vitežkega reda. Fi'ancozî so i'azi'uSili utrdbo pri znanem uporu Poljan-cev in Tančanov, ki so prišli s sekirami, beti in drogovi nad Franœze in silili okoliške prebivalce, naj se jim pridružijo, toda kmetje so. šli nekoji slepo za njimi, drugi so se pa skrili pred tem nevarnim l>očetjcm v skednje in hleve pod jasle in slamo ali po kleteh. Izid tega upora je bil žalosten, ker je fi'ancoska sila kmalu vdušita upor in so bile za kazen porušene in )>ožgane Poljane, slavnoznani Kostel in komenska kašča v Črnomlju. Bila je velika nevarnost, da razrušijo tudi mesto, ko lji tedanji župnik in mestno starešinstvo, na čelu jim nekaj plemenitih gospa ne potolažilo pravočasno srda Francozov, Kot žrtev je padel neki mož iz KožiČvrlia, ki je slučajno peljal obložen voz iz čriiomelj-skega mlina, pa ga je na potu gi'edoč, ko je ravno zapustil malenco, zadel strel iz francoskega topa, ki je bil naitierjen od kotiienske ka.ŠČe proti mestu.
Eazriišeno ziilovje te kaščc je porabil pozneje stotnik JMajerle za zidavo svojega grada, katerega je postavil na onem mcstn, kjer so stala prej mestna vrata. Ta stotnik Majerle je bil domorodec in se je posebno odlikoval v vojski proti ogrskim upornikom leta 1849, kjer se je iz navadnega prostaka popei do stotnika. Na tnestu kaŠčc pa je dal sezidati Majerle kapelico sv. Jožefa za sj)omin. Kaiieiica pa je bila kasneje
zanemarjena in je polagoma i'azpadla, samo vitka jagnjet stoji še na onem mestu in s})0-minja Crnoinaljce na minljivost tega sveta, ki bi l[)iii 1'adi le-tu sezidali cerkvico svetega ťlorijana, svojega mestnega zaščitnika, pa radi j'a-Kiiili neprilik ni bilo mogoče tega načrta izpeljati. V^ prostornih kleteh kašče vrh griča, odkoder je mičen jtogled na meslo in kolodvor, si je pripi avilu črnotiielj-ska mladina telovadno orodje, da tudi v telovadnem športu laiiko tekmuje s svojimi vrsf.niki večjili in bolj imovitih narodov tei' se navdušuje za svoje narodifc, gos[+odai'ske, katoliške, jugoslovanske ideale pod vzornim katolikom, vsem narodom pravičnim Habs-buržanom, cesarjem Karolom.
več razmišljal o bistvu sveta. To pa zato, ker se mu je, kakor je napovedal t'liaim, vrtelo v glavi.
v.
ur
fl*-
-•y
luničtio je
spet
.Ur
Razširjajte ,,Dolenjske Novice"!
Satanova novoletna darila.
Toljfifco s[)iaal Choclilik.
IV,
Ôe-le V toi'ek zjutraj je mislil Omifer zopet na delo, Čeiiidi z odporom* in nevoljo. Prazniki so ga tako zdelali, da je nerodno z globokim vzdihom posegel po torbi, da jo razrcže. Usnje je bilo izvi'stno, torej se je splačalo, narediti pai' tiiiih čeveljčkov, Toda gospod Onufej' se nikakor ni tako veselil tega, kakor je bilo pričakovati.
Delo ga ni pi'av nič veselilo. Raje bi spal ali obiskal pivnico, da malo pomodrnje, a kaj vi'aga, ko ni imel vinarja v žc[)u.
Ni kazalo drugega, kakor pjijeti za delo, Že je hotel razrezati torbo, ko je zaslišal zvenk, kakor od denarja. Pogledal je natančno v notranjščino in, oj veselje, ugledal je sedem blestečih cekinov.
Kako je bilo to mogoče, ni mogel razumeti. Saj je vendar torbo v oni'noči čisto jireiskal. Gotovo pa je bil jiijan, tako si je to uganko razlagal. Pograbil je nato denar in diijal v mesto.
Cel teden je popival po mestu. De-nai'ja je bilo dovolj, potem kajpakda ni imel veselja, prijeti za dreto. Čemu tudi?
Do poldne je spal, potem Šel kosit in se vinil še-le pozno zvečer domov. Dobrovoljnih bratcev je našel povsodi.
Čez teden je bil denai' zapi'avljen, Potem je vzel z vzdiliom v j'oke torbo, A glejte Čiulo, zopet mu je padlo sedem cekinov venkaj. Še-le sedaj je spoznal, kališno Čudovito torbo ima in začelo se Jiiu je vrteti v glavi, kakor jo bil pravil o tem Chaim. Denar je takorekoč stresal iz rokavov. Samo zažiileti mu je bilo treba in iakoj je našel v torbi denarja. Naravno • seveda se ni ničesar odrekel, najprej je kupil zlato uro z zlato verižico, potem dragocen plašč, krasne obleke in diugo. Kmalu mu je žarelo toliko zlatih prstanov iia rokah, da je komaj pi'emikal prste.
Seveda je obrnil sedaj gospodični Apoloniji hi'bet. Ni več želel slaščic ku-hai'ice, razmerje z njo ní veČ odgovarjalo njegovemu okusu in sto|)nji v dinžbi.
Seznanil se je s ličei'jo nekega uradnika, z neko blondino v piiševi obleki, z nojevimi peresi na klobuku, z-briljanti v ušesih in rokah.
Odkod pa je izviralo vse to bogastvo? Do tedaj je bila natakarica v neki veliki gostilni. Bila je vesela, zabavna ženska. Onnfer jo je vodil v gledališča in na koncerte, v kavarne in gostilne. Vsekakor so liile njene želje jako di'age. Najrajši je srkala školjke in pila šampanjec.
Njemu je tako življenje nad vse ugajalo. Seveda sedaj ni več mislil na popiavo sveta, ki se mti je zdaj, če sploh še čevlju podoben, zdel najbolj primei'ljiv lino lakiranemu, svetlo zlikanemu, udobnemu in napiavljeiiemn od najboljšega mojstra,
Najbrže pa n)U la primei'a sploh ni pi'išla v misel, ker ni v svojem veselju
umrl
Spomin na prevaro ga je tlačil in lUtšil. Ko se je sponniil svojega dosedanjega življenja mu je bilo, kot da se je vzbudil iz sna, čigar vsebina mu je napolnjevala , srce z neizmerniiM strahom.
Se-le ko gîi jo jiozdiavilo sidi^c«!, se je vzbudil iz otri)njenja, pograbil kapo in hitel k Žiilu, ki se je k njemu jiogosto obrnil v potrebi.
Tu si je izposodil dva rublja i]i obljubil vrniti jiii čez osem dni, ko dobi plačilo za svoje delo.
Kupil je zdravilo in ga pi inesel prestrašeni vdovi v bojazni, da bo pomoč prepozna.
Ko se je zasti'an tega pomiril, se je veselega srca vrnil v svojo sobico.
Tu se je pokrižai, nato razrezal torbo in na])ravil par tinih čeveljčkov.
Satan ni zapazil, kaj se godi z njegovo torbo, a če bi, bi napravil od jeze velikanski skok in si morda celo zlomil tilnik.
Loterijske številke. Trst, 26. julija Bo 70 2H GG 4
Kostanjev les
„Napisalje recept, Mogoče bi (o kaj	tnetra dolgosti, lOotn debelosti
~	naprej, klati ali v deblih, vsake debelosti,
kupi po najvišji ceni tvrdka;
: J. POGAČNIK : :
Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.
Več ZQnesIjiuíh voznihou
za izppljavo drv h go/dii v Kasnem na kolodvoj' I ršn» Nido, iii)»i takoj proli (lobreinii jdačilii
Fll.ANC ,]\\im v Novem mestu.
prišel v dotiko z uboštvom in nesieČo, kai' ga je pi-ej t,ako vznemii'jalo, se<laj pa je to čisto ))(»zabil.
Ko je nekoč piisel iiozno v noč domov, je začni v veži žalostno stokanje.
„Kaj je to? JCdo joče?" je vprašal vratarja,
„Ne vem, milostljivi gospod!" je rekel oni zaspano, „Najbi'že pride od kleti, kjer stanuje neka vdova. Njen otrok je šmrino bolan in morda je ravnokar umrl!"
Poln sočutja je hitel Omiter v klet. Tu je ležala na slami deklica kakili sedem let v hu<ii mrzlici. Imela je oČi zaprte, na glavi mi'zel obkladek. Zraven je klečala mati vsa obupana in gledala v zaprte očke, v mrzlično žareča lica in suha ustna, ki se jim je le oil Časa do časa iztrgal bolesten stok.
„Zakaj tako obupani?" je vprašal Onnfer sočutno.
„Ah, milostivi gospod, otrok mi bo , a jaz ga ne morem rešiti," „Ali naj grem k zdravniku?" „Ah, zdravnik je bil že tukaj." „In kaj je i'ckel?"
pomagalo in oti'ok bi se ne mučil. Jaz reva pa nimam denarja, tudi ne moi'em sobe zapustiti. Kako dolga bo ta noč! O, jaz nesrečnica! Brez pomoči jia mi oti'ok umrje, čisto gotovo umrje!"
Ilitio je posegel OnuEer ])o svoji de-nai'iiici in pozabil pii tem, da mu jo je njegova spremljevalka pošteno izj)raznila.
„Ljuba žena," je rekel, „dajte mi recept! Grem v apoteko in prinesem zdi'avilo,"
„Ah, pi'edragi gosjtod, poslal vas je sam Bog!" je vzkliknila žeita in sklenila roki kot k molitvi.
„Le potolažite se!" je odvrnil ganjen. „Takoj sem sjjet tukaj. Boste videli, vse bo spet dobi'0."
VI.
Hitel je z receptom v svoje stanovanje in ni dvomil, da mu čudežna torba ne pripravi denarja.
Ta pa mu je danes, doČim mu je vedno dala denarja za zabavo in lahko-živje, odrekla svojo službo.
Zastonj je iskal po vseh gubah de-naj'ja, Imgati vrelec je iisalinil.
Presti'aŠen, da pripravi torba denarja samo takrat, kadai* je si'edstvo za budo, jo je jezno stresal Iei kričal: „Denai-ja sem! Denarja!"
Namesto sedmih cekinov je padel iz torbe težek kamen.
Juti'anje solnce je dobilo Onutra globoko zamišljenega. Z jezo in studom' je pogledaval torbo, ki je ležala na tleh odprta in se mu režala in ga zasmehovala.
LASE-^
iiie^ano ii) re/aiie, kupiijoiii nujviâji ceni. I/deliiJo(n iï tiistiiih laa Imii kik'. V «»lopi imam lopo, iigoLovlJiiiie lasne kilo vsfcili liiirv^, od 5 do .HO K. Mreïicp, podtuge, Nuisol. Itaivo /a laso in lirado /.iinnika; Kraljica vselt barvil, /aiiesijiva iti tiajiiii. tzbonio Cremovo milo ki tnili, 3 K 50 v. Hairpotrol, sigurno sivdslvo proti iz-pudiitiju /.dravuiâko prixniino, Burgil jii odutraiiiiev kuijili oCes in tide koío. Šampon iiO viit. ío. umivanje la:;.
NaroČila; Ivan SvîîUm;, vlasuljar, Rudolfovo, oaspL'oli mestne bise.
! Fozop!
Za

trafikante trgovce in peke!
Skoraj še popolnoma nova, dobro obranjena Špecerijska oprava, s prodajalno mizo (pud!), predalčki, štelaže s stojali za olje in petrolej, je na prodaj.
Kje ■— pove uprava ,„Dol. Npvic" pod št, 300, če^je znamka za odgovor priložena.
JOS. BERQnflNN
^ LEKARNA v Rudolfovem
kupuje po najvišj'i ceni
átupo (seme)
lisičjega
(glej podobo)
janežy kîmel, gorsično seme - (ženof), brinjeve jagode -
in druga zdravilna zelišča iii cvetje.
Eil-O-2