delegatska
tribuna
ŠTEVILKA
XII. LETO
4. NOVEMBER 1986
GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
IZ VSEBINE:
str.
Osnutek odloka o sprejetju ureditvenega načrta za območje urejanja MS 8/5 Zgornji Kašelj	10
Poročilo o izgradnji celovitih stanovanjskih sosesk v občini Ljubljana Moste-Polje	22
foto: K. H.
Na podlagi 70. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
sklicujem
8. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ki bo v sredo, dne 26. novembra 1986 opb 15.30
v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1.
Predlagam naslednji
DNEVNI RED:
1.	Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti
2.	Potrditev zapisnika 7. seje zbora združenega dela z dne 29. oktobra 1986
3.	Predlogi in vprašanja delegatov
4.	Ustna informacija o učinkih interventnih ukrepov ZIS iz junija 1986 in ocena tekočih gospodarskih gibanj v občini
5.	Osnutek dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani za leto 1986
6.	Osnutek odloka o spremembi odloka o proračunu občine za leto 1986
7.	Osnutek odloka o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1987
8.	Osnutek odloka o sprejetju ureditvenega načrta za območje urejanja MS 8/5 Zgornji Kašelj
9.	Osnutek sprememb m dopolnitev poslovnika občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje
10. Poročilo o izgradnji celovitih stanovanjskih sosesk v občini Ljub-
ljana Moste-Polje
11.	Poročilo o uresničevanju politike odlikovanj v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje oktober 1985 - oktober 1986
12.	Volitve namestnika predsednika zbora združenega dela in slovesna izjava
13.	Kadrovske zadeve
14.	Delegiranje delegatov in obravnava gradiva za 6. sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane
PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Bojan KOVAČIČ, l.r.
GRADIVO:
-	za 6., 7„ 8., 9., 10., 11., 12. in 13. točko je objavljeno v tej Delegatski tribuni
-	za 5. in 14. točko je objavljeno v gradivu SML št. 5/86
-	za 2. točko bodo prejeli vodje konferenc delegacij v ciklostilu
Na podlagi 70. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana
Moste-Polje
sklicujem
8.	SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI, ki bo v sredo, dne 26. novembra 1986 ob 15.30
v sejni sobi št. 74/11 Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1.
Predlagam naslednji
DNEVNI RED:
1.	Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti
2.	Potrditev zapisnika 7. seje krajevnih skupnosti z dne 29. oktobra 1986
3.	Predlog in vprašanja delegatov
4.	Poročilo o izgradnji celovitih stanovanjskih sosesk v občini Ljubljana Moste-Polje
5.	Osnutek odloka o sprejetju ureditvenega načrta za območje urejanja MS 8/5 Zgornji Kašelj
6.	Osnutek dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1986
7.	Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1986
8.Osnutek odloka o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1987
9.	Osnutek sprememb in dopolnitev poslovnika občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje
10.	Informacija o učinkih interventnih ukrepov ZIS iz junija 1986 in ocena tekočih gospodarskih gibanj v občini
11.	Kadrovske zadeve
12.	Delegiranje delegatov in obravnava gradiva za 5. sejo Zbora občin SML
PREDSEDNICA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Vesna JUVAN-GOTOVC, l.r.
GRADIVO:
-	za 4., 5., 7., 8., 9. in 11. točko je objavljeno v Delegatski tribuni št. 10/86
-	za 6. in 12. točko je objavljenoi v Delegatskem gradivu SML. št. 5/86
-	za 2. točko bodo prejeli vodje delegacij v ciklostilu
-	10. točka dnevnega reda bo podana ustno.
Na podlagi 70. člena poslovnika občinske skupščine Ljubljana
Moste-Polje
sklicujem
8. SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA, ki bo v sredo, dne 26. novembra 1986 ob 15.30
v sejni sobi št. 73/11 občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1.
.
Predlagam naslednji
DNEVNI RED:
1.	Ugotovitev sklepčnosti
2.	Potrditev zapisnika 7. seje družbenopolitičnega zbora z dne 29 oktobra 1986
3.	Predlogi in vprašanja delegatov
4.	Informacija o uresničevanju socialnega varstva borcev NOV in drugih borcev ter vojaških invalidov v letu 1985/86 na območju občine Ljubljana Moste-Polje
5.	Poročilo o uresničevanju politike odlikovanj v občini Ljubljana Moste-Polje v obdobju oktober 1985 - oktober 1986
6.	Osnutek dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1986
7.	Osnutek sprememb in dopolnitev poslovnika občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje
8.	Kadrovske zadeve
'
,	PREDSEDNIK
DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Lovro UŠENIČNIK, l.r.
GRADIVO:
-	za 2. točko bodo prejeli delegati v ciklostilu
-	za 4., 5., 7. in 8. točko je objavljeno v tej Delegatski tribuni
-	za 6. točko bo objavljeno v gradivu SML št. 5/86
GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE
OSNUTEK
Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. I. SRS, št. 39/74 in 4/78) in 89. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. 1. SRS, št. 13/86) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje
na seji zbora združenega dela dne.in na seji zbora
krajevnih skupnosti dne.....sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1986
2.	člen
V drugem členu se 35,79% nadomesti 35,14% ter znesek
593,228.000	din z zneskom 643,054.000 din.
3.	člen
Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka.
4.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Številka:
Datum:
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Ivo SAMEC
1.	člen
V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu obči-e Ljubljana Moste-Polje za leto 1986 se prvi člen spremeni tako, da 46 glasi:
Predvideni prihodki občinskega proračuna v letu 1986 znašajo i 2’ 75.020.000 din in se razporedijo:
; ^ za razporeditev v posebnem delu proračuna 1,514.273.500 * za tekočo proračunsko rezervo	17,692.500
" za združevanje sredstev v Ljubljani	643,054.000 din

i
73
H
< Z p >u < Cti O ec
Ou
>
ac
o
o
s
Q
O
<0 o a -p
2 §
O Uti
1
r-4
1
s
H
bti
a
o
X
H
05
a,
>
(0 o
v
	O		0		0				0		0		0		0	0	0
	0		0		0				0		0		0		0	0	0
	0		0		0				0		0		0		m	m	0
																	
	ou		cn		00				m		ou		co		cn	CM	cn
	sr		ou		co				O'		sr		0-		00	rH	CD
	O)		00		T				r-l		CD		CD		m	0	rH
																	
	ou		r-l		CO				in		m		cn		ou	cn	CM
	o		OU						p		N		m		O)	cn	
	m		1—1					1			0				ou		
								P		c							
						ra		ra		•H	p			1			
				C		•0	c	Tl						IN			
		c	>	•H		0	•H	0		cn				3			
		•H	0			>		a		CL				P			
			c	O		N	3	to		O		1		T)			
		tu	ra	J2		ra	>	0				>					
X		c	til	E		p	p	ti)	-p-5	E		ra		e>		>	
•H		tu	L,	c9			to		■H	•H		T>		c		P	
C		E	O	P		tu	p	ra	>U	oo		tu		ICO		tu	
>		ra		X			ra	•o	O	3		•a		0		N	
ra		c	X	O		g	•o	0	E	p				rH		tu	
p			•H		0	ra	0	>	.O	T)		(U		a		P	
a		0)	C	O	p	■n	n	N	O			c		to			
3		c	>	Jti	•H	3	Ul	ra		ra		tu				>	
		P	ra	CO	>0 'X		0	p	X	c		X		tu		IU	
0		tu	k	■o	>co	TJ	ti)		•H	tu		IN		ti)		p	
rH		co	a	D	ra	O		ra	P	ICO		3		3		co	
<D		O	3	•T)	N	a	>	00	•H	<u		P		P		T)	
T3		n		rH	0	CA		tu	>	c		T)		Tl		01	•H
			tu		E		(U	>cn	N	tu					tu	P	Jti
CO		ra	c	CO	ra	CO		•0	ra	p		ra		ra	X	to	Tl
N		N	tu	N	to	N	•H	0)	P	n		N		N	tu		O
			E				0	p							p	0)	X
aj		ra	ra	CO	0	CO	c	p	•0	ra		ra		ra	p	•l~)	Tl
>	>	>	c	>	c	>	tu	•H	p	>		>		>	0	G	0
-p	0	P		-P	(U	-P	>	X	ra	p		p		p	a	ra	
OD	c	co	tu	CA	X	CO	p		E	co		co	•H	jg		10	•rt
TJ	CO	T)	ti) TJ		IN	TJ	tu	TJ		T)		T)	P	TO	<u	0	til
CD	ti)	tu	3	tu	3	0)	p	O	O	<U	cn	tu	co	tu	c	p	3
P	p	P	P	p	P	U	c	a	Jti	P	M	P	0	P	IU	N	P
cn	O	cn	Tl	cn	TO	cn	•H	co	CO	cn	cn	cn	C	cn	X	H	Q
0		1—1		ou		co				sr		in		to		t>.	CO
		sr		sr						«0		sr		sr		sr	sr
«9
O
>'
s
H
N
H
bti
Q
O
X
a
o
<
cl
D
bti
C/3
O
O
o
ai
o
cn
rH
rH
ou
o
o
o
in
eo
sr
oo
o
in
o
o
o
rH
cn
o
o
o
o
o
CO 10
oj cn ^ cn
o
o
o
d
oo
sr*
co
o
o
o
m
rH
cn
oo
oo
ou
TO
o
•H
C
■O
e>
Ul
o
Tl
O
>
O
Jti
>
ra
T)
Tl
O
CO
■P
a>
E
o
p
o.
T3
o
(0
Jti
>
<9
Tl
T3
O
3S3
o
X
•rt
P
CL
x n 0)
Tl X O 'H £ Jti
•rt [0 p •'-J
a c <u
IN
o
E tu p D.
C -p
•H 00
3
ra k
•r-3 T
c
m
X N •H -H
m n ■h ra a ti) TJ p
o o
p
a c
•H
X
•H
C •O Ul D
X co ra o
cn
a,
a
-p o. o
o
•h p
a
x:
•H -H
til ti) 3 3
O Tl C T) O. O -H O
0)
>N
O
E
(U
h
a
•H *H »H C/3 *H
OOO	o
XXX	X
•H »H *H 'H »H C* P P 'H p
a, n, a u a,
OU	CO	'O
o	o	o-
m o-0- o
co
o-
H
bti
a
o
X
H
Oti
a,
<
CL
O
bti
cn
2,175.o2o
PREGLED REBALANSIRANIH PRIHODKOV IN ODHODKOV PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1986
A - P R	I H 0 D K I			
K o n t	o	VRSTA PRIHODKOV	Prvotni plan	Predlog	Razlika rebalansa	/ 4*-1 / <> - A	Ind. 'iw'
		1	7	
72	PRIHODKI OD DAVKOV OD OSEBNIH DOHODKOV			
72o	Davek od osebnega dohodka delav-			
	cev	486,574.000	4o5,46o.ooo	-81,114.000	83
721	Davek od dohodka Iz gospodarske dejavnosti od sam.opr.gos.dej.	429.935.ooo	597.315.ooo	♦167.380.000	139
721-1	Davek od sam.opr.poklic.storitev	lll.811.ooo	119.44o.ooo	+	7,629.000	lo7
722	Davek od doh.iz avtorskih pravic	65,804.000	73.9oo.ooo +	8,o96.ooo	112
723	Davek od doh.iz kmetijske dejavnosti	18.13o.ooo	15,194.ooo -	2,936.ooo	84
	SKUPAJ 72	1,112.254.000 1	.211.3o9.ooo	+ 99,o55.ooo	109
73	PRIHODKI OD DAVKA OD PRON.PROIZV.IN			
	STORITEV TER OD DAVKA OD PROM.NEPREMIČNIN IN PRAVIC			
732-00	Posebni občinski davek od prometa proizvodov	5o.744.ooo	71.39o.ooo	+ 2o,646.ooo	141
732-1	Davek od prometa alkoholnih pijač	3o8,555.ooo	355.97o.ooo	+ 47,415.000	115
734	Posebni občinski davek od plačil za storitve	17.loo.ooo	17,000.000	-	loo.ooo	99
735	Davek od prometa nepremičnin	6o,5oo.ooo	59, o75.ooo -	l.,425.ooo	98
	SKUPAJ 73	436.899.ooo	5o3,435.ooo > 66,536.ooo	115
74	PRIHODKI 00 DAVKA NA PRIH.OD PREMOŽ.	IN		
	PREMOŽ.PRAVIC TER PRIH.OD DRUGIH DAVKOV			
74o	Davek na prih.od premož.in premoč, pravic	16.75o.ooo	11,206.000 - 5,544.000	67
741-00	Davek od premočenja	5,71o.ooo	8,lo9.ooo +	2,399.000	142
741-1	Davek na dediščine in darila	7,9oo.ooo	5,33o.ooo	-	2,57o.ooo	67
743	Davek od skupnega dohodka občanov	21,37o.ooo	13,446.000	-	7,924.000	63
748	Davek od iger na srečo	3,422.000	4,3oo.ooo +	878.ooo	126
	SKUPAJ 74	55,152.000	42,391.000	- 17.761.ooo	77
75	PRIHODKI OD TAKS			
75o-o	Upravne takse	6,231.ooo	6,84o.ooo	+	6o9.ooo	llo
75o-l	Pristojbine za vet.sanit.preglede	53,98o.ooo	65,000.000	+ 1:,020.000	12o
751	Komunalne takse	-	-	-
752	Sodne takse	21.37o.ooo	27,76o.ooo	+	6,390.000	13o
	SKUPAJ 75	81,581.000	99.6oo.ooo * 18,ol9.ooo	122
77	PRIHODKI PO POS.PRED., PRIH.OD ORG.IN ORG. DPS, PRIH.IZ NASLOVA INVESTICIJ V GOSP.IN DRUGI			
	PRIHODKI		I	
77o	Prihodki po posebnih predpisih			
77o-o	Denarne kazni	24,591.000	33,72o.ooo	+	'',179.000	137
771	Prihodki od org.in org.DPS			
771-00	Prihodki upravnih organov	39,800.000	46,000.000	+	(>,200.000	116
778	Drugi prihodki	950.ooo	4,65o.ooo +	3,7oo.ooo	489
	SKUPAJ 77	65,341.000	84,37o.ooo	+ VJ,029.000	129
78	PRIHODKI OD DRUGIH DPS			
781	Prispevki iz pror.občin mesta Ljubljane	240,439.000	233,915.000	-	6,524.000	97
788	Druga sredstva prejeta od občine	-	- ,	-
	SKUPAJ 78	24o.439.ooo	233,915.000	-	6,524.000	97
	SKUPAJ PRIHODKI	1,991.666.000	2,175.o2o.ooo	+183,354.000	lo9
B-ODHODKI
Konto	VRSTA	ODHODKOV	Prvotni plan	Predlog rebalansa	Razlika / 4-1 /	Ind. /4:1/
			1	4	5	6
A - SREDSTVA ZA DELO UPRAVNIH ORGANOV
400	Sredstva za dohodek delovne skupnosti					
400-00	Sredstva za OD del.upr.org.	335,237.000	382.17o.ooo	+	46,933.000	114
4oo-ol	Sredstva za OD del.sek.skupščine	15,93o.ooo	18,160.000	+	2,23o.ooo	114
4oo-o2	Sredstva za 'OD del.OŠTO	21.82o.ooo	24,875.000	+	3,o55.000	114
4oo-o3	Sredstva za skupno porabo	6,975.000	7,952.ooo	+	977.000	114
	SKUPAJ SREDSTVA ZA DELOVNO SKUPNOST	379,962.000	433,157.000	♦	53,195.000	114
4ol	Sredstva za materialne izdatke					
4ol-oo	Sredstva za materialne izdatke skupščine	16,120.000	17.o87.ooo	+	967.000	106
401-01	Sredstva za materialne izdatke IS	267.000	283.ooo	♦	I6.000	106
4ol-o2	Sredstva za materialne izdatke upravnih organov	72,o9o.000	8o,415.ooo		8,325.000	112
4o2-oo	Sredstva amort.upr.organov	17,ooo.ooo	17,000.000		-	loo
4o?-ol	Sredstva za razširitev rač.opreme	25,000.000	25,ooo.ooo		*	100
	SKUPAJ	A	51o,439.ooo	572,942.000	f	62,5o3.000	112
	B - SREDSTVA ZA POSEBNE NAMENE IN DRUGE NAMENE ZA DELO UPRAVNIH ORGANOV		•			
4 lo	Sredstva za OD in druge osebne prejemke					
41o-oo	Sredstva za OD funkcionarjev skupščine občine	16,468.000	18,774.000		2,3o6.000	114
410-01	SRedstva za OD funkcionarjev IS	81,9ol.ooo	93,367.ooo	+	11,466.000	114
411-00	Potni stroški delegatov skupščine	88.000	99.000	♦	11.000	113
411-01	Potni stroški IS	loS.ooo	loS.ooo	+	2.000	102
418	Sredstva za druge potrebe za delo upravnih organov					
418-oo	Sredstva za posebne namene skupščine	6,835.000	6,985.000	+	15o.ooo	lo2
418-01	Sredstva za posebne namene IS	1,261.000	1,412.'000	-f-	151.000	112
418-o2	Sredstva sveta za prev. in vzgojo v prometu	554.000	587.000	*	33.000	I06
	S K U PA J	B	1	Lo7,21o.ooo	121,329.000		14,119.000	113
C - SREDSTVA ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
42o	Sredstva za ljudsko obrambo
42o-oo Posebni račun za ljudsko obrambo	7,483.ooo	8,483.ooo	+ l,ooo.ooo 113
SKUPAJ C	7,483.ooo	8,483.000 t 1,000.000	113
D - SRED.ZA SPOD.RAZVOJA, INV.V GOSP.
IN SPOD.HITR.RAZVOJA V GOSP.MANJ RAZVITIH OBMOČIJ
433 433-00 433-01 433-02	Druge potrebe in inv. v gosp. Dnevnik - razlika v ceni Sofinanciranje obmestnega pot.prometa Turistično društvo občine Lj Moste-Polje	7.614.000 4.340.000 3oo.000	lo.535.ooo + 4,34o.ooo 300.000	2,921.000	138 loo loo
	SKUPAJ D	12,254.000	15,175.ooo	+	2,921.000	124
442 442-00	E - SREDSTVA PRENESENA DRUGIM DPS IN SIS Prispevek proračunu medobčinske skupnosti Skupščina mesta Ljubljane	593.228.ooo	643,054.000	► 49,826.000	I08
442-01	Mod.in razvoj.rač.inf.sistema	7,632.000	7,632.000	-	loo
446 446-00	Dopolnilna sredstva SIS Skupnost za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje	2,860.000	2,860.000		loo
447 447-00	Sredstva za delo skupnih upravnih organov Temeljno javno tožilstvo	31,727.000	31,649.000	78.ooo	loo
44"-ol	Temeljno sodišče Ljubljana	193,519.000	2o4.264.ooo	• lo.745.ooo	lov
447-02	Sodišče združenega dela	15,9o7.ooo	14,439.000	-	1,468.000	91
447-o2/a	Sodišče združenega dela -pop.strehe	-	274.ooo	+	274.ooo	-
447-03	Družbeni pravobranilec samouprav.	lo,849.ooo	11,923.000	♦	l,o74.ooo	llo
447-04	Zavod za družbeno planiranje	16,945.000	18.622.ooo	+	1,677.000	llo
447-o4/a	Prostorski deli planskih aktov in					
	izvedbenih načrtov	4,77o.ooo	4,770.00(1		-	loo
447-o4/b	Dodatna sredstva za oprav.nalog					
	projekt.plan.bilanc in inf.	2,181.ooo	2,397.00»	♦	216.000	llo
447-04/c	Popravila in vzdrževalna dela	382.ooo	382.ooo		-	loo
447-05	Skupnost slovenskih občin	2,317.000	2,468.ooo	♦	151.000	lo7
447-o6	Skupnost občin Ljubljanske regije	836.000	919.ooo	*	83.000	llo
447-o7	Postaja milice Lj Hoste-mat.izd.	16,524.000	17.515.ooo	♦	991.000	1o6
44V-o8	1'or,taja milice l.j Moste-sklad opreme	2,3oo.ooo	P, Boo. <>o«»	«	500.000	i
447-09	Sredstva za invest.za izgradnjo zgradb					
	organov za not.zadeve	5,724.ooo	3,816.00u	-	1,9o8.ooo	67
447-10	LHP Glas Ljubljane	2,374.ooo	2,6o9.ooo	*	235.000	llo
447-11	Veterinarski zavod Ljubljana VMS	1,523.ooo	1,7o5.ooo		182.ooo	112
447-12	Veterinarski zavod Ljubljana za vod.					
	evidence san.pregledov	35o.ooo	392.0o<'	•	42.ooo	11/
447-13	testna geodetska uprava	7,232.000	7,632.000	*	4oo.ooo	ltlf.
	SKUPAJ SREDSTVA ZA DELO SKUPNIH					
	UPRAVNIH ORGANOV	315.46o.ooo	328,576.000	♦	13,116.000	lo4
448	DRUGA SREDSTVA, PRENESENA DRUGIM DPS				
448-00	Pristojbine za veterinarske sanitarne preglede	53.98o.ooo	65,000.000	+ ll,o2o.ooo	12o
448-01	Sofinanciranje nalog v občini Ljubljana-Center	26,153.000	28,520.000	+	2,367.000	lo9
	SKUPAJ	E	999,313.000	1,075.642.000	+ 76,329.000	lo8
45o 45o-oo	F - SREDSTVA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Sredstva za izobraževanje in vzgojo Investicijski izdatki za šole in VVZ	3oo.ooo	Soo.ooo		loo
452 452-00	Sredstva za kulturo Sofinanciranje Jelovškove galerije	Soo.ooo	Soo.oo"		loo
452-01	Muzej ljudske revolucije	763,ooo	763.00' -	-	loo
452-02	Vzdrževanje obeležij NOV	652.ooo	652. oo< •	-	loo
452-03	Varstvo spomenikov in naravnih znamenitosti	1,214.ooo	1,214.00"	-	loo
452-04	Zavod za spomeniško varstvo LJ	531.000	583.00"	♦	52.ooo	llo
452-05	Zgodovinski arhiv Ljubljana	531.000	583. ooc-	t	52.ooo	llo
452-06	Mestni muzej Ljubljana	531.000	583.00"	.	52.ooo	1 lo
453 453-00	Sredstva za telesno kulturo Pot spominov in tovarištva	1,52o.ooo	1,52o.oO'		loo
453-02	Pohod po poteh partizanske Ljubljane	372.ooo	372.00"	-	loo
454 454-00	Sredstva za socialno varstvo Oskrbnine družinam, katerih hranilec je v JLA	4,158.000	4,158. Otu		loo
454-01	Preživnine kmetov	2,749.000	3,25o. oo< ■	.	Sol.ooo	11"
454-o2	Otroški počitniški dom Zambratlja	1,5oo. ooo	2,ooo.ooo	t	5oo.ooo	134
456-00	Mrliško ogledna služba	1,200.000	l,2oo.ooo	-	loo
458 458-00	Sredstva za uveljavljanje pravic borcev in voj.inv.in družin padlih borcev Priznavalnine in denarne pomoči udeležencem NOV	24,480.ooo	24,48o.ooo		loo
458-01	enkratne denarne pomoči udeležencem NOV	6,120.000	6,120.000	-	loo
458-02	Sosedska pomoč udeležencem NOV	l,8oo.ooo	l,8oo.ooo	-	loo
458-03	Pomoč za zdravljenje udeležencem NOV	3,600.000	3,6oo.ooo		loo
	SKUPAJ SREDSTVA ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC BORCEV	36.ooo.ooo	36,ooo.ooo	-	loo
	SKUPAJ	F	52,521.000	53,678.000	♦	1,157.000	lo2
460 460-00	G - SREDSTVA ZA DRUGE SPLOŠNE DRUŽBENE POTREBE Sredstva za krajevne skupnosti Sredstva za OD in skupno porabo delavcev zaposlenih v KS	96,751.000	llo,62o.ooo	♦ 13,869.000	n ^
46o-ol	Materialni stroški	18,88o.ooo	21,ol8.ooo	♦	2,138.000	m
46o-o2	Amortizacija osnovnih sredstev - Združena amortizacija za stavbe	3,55o.25o	3,55o.25o	_	loo
	- Ostala amortizacija	1,275.750	1,275.750	-	loo
46o-o3	Sredstva za poslovne prostore KS	6,5oo.ooo	6,5oo.ooo	-	loo
46o-o4	Najemnine ter ogrevanje poslovnih prostorov KS	9,731.000	lo,391.ooo	♦	66o.ooo	lo7
46o-o5	Informiranje v KS	900.OOO	9oo.ooo	-	loo
46o-o6	Volitve	8,ooo.ooo	8,436.ooo	+	436.ooo	lo5
46o-o7	Samoprispevek IV SKUPAJ SREDSTVA ZA KS	145,588.000	4,ooo.ooo 166,691.ooo	+	4,ooo.ooo 4 21,loS.ooo	114
461	SREDSTVA ZA DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE					
	IN DRUŽBENE ORGANIZACIJE					
461-oo	Občinska konferenca SZDL	44,082.000	49,813.oou		5,731.ooo	113
461-01	Občinski odbor ZB NOV	11,115.000	12,56o.ooo	+	1,445.ooo	113
461-o2	Občinski odbor ZRVS	7,378.000	8,675.ooo	♦	l,297.ooo	118
461-03	Občinska konferenca ZSMS	15,69o.ooo	17,73o.ooo	♦	2,o4o.ooo	113
461-04	Občinski odbor RK	2,835.ooo	-	-	2,835.ooo	-
461-05	Občinska zveza prijateljev mladine	3,634.ooo	4,143.ooo		5o9.ooo	114
461-o6	Dom občinskih družbenih organizacij	l,212.ooo	l,285.oon	+	73.ooo	I06
461-07	Občinsko glasilo "Naša skupnost"	ll.915.ooo	13,315.ooo	♦	1,400.000	UP
461-08	Odbor II. grupe odredov	135.ooo	135.00«)		-	loo
461-09	Občinski komite ZKS - Poslovni prostori ZKS	675.ooo	675.ooo			loo
461-10	Zaščitna enota poveljstva POJ in				•	
	glavnega štaba NOV SKUPAJ SREDSTVA ZA DRUŽBENOPOLITIČNE	67.5oo	57.500			loo
	ORGANIZACIJE	98,738.500	108,398.5o.	+	9,660.000	llo
462	SREDSTVA ZA SPLOŠNO KOMUNALNO PORABO					
462-oo	Urbanistična dokumentacija	13,ooo.ooo	7,3oo.ooo		5,700.ooo	56
462-01	Geodetska dela	3,672.ooo	1,000.00«'	-	2,672.ooo	27
462-02	Vzdrževanje grobov in grobišč NOV	387.ooo	387. on« •		-	loo
463-03	Sofinanciranje ureditve Žal	395.000	395.000		-	loo
462-04	Preprečevanje in odpravljanje nedovoljenih gradenj	954.ooo	954.00«)		.	loo
462-05	Varstvo okolja SKUPAJ SREDSTVA ZA SPLOŠNO KOMUNALNO	24o.ooo	34o.ooo	•f	loo.ooo	142
	PORABO	18.648.ooo	lo ,376. oo<		8,272.000	56
468	SREDSTVA ZA DRUGE SPLOŠNE DRUŽBENE NAMENE					
468-00	Sofinanciranje živalskega vrta	5,788.ooo	6,361.oo	*	573.000	I lo
468-01	Botanični vrt-biološko središče Ljubljana v izgradnji	763.000	763.00«’		-	loo
	SKUPAJ G	269,525.500	292.589.5oo	■f	23,o64.ooo	lo9
	H - IZLOČANJE SREDSTEV REZERV					
47o	Izločanje sredstev rezerv					
47o-oo	Izločanje v rezervni sklad	13,984.000	15.32o.ooo	♦	1,336.ooo	llo
47o-ol	Tekoča proračunska rezerva	11,365.000	17.692.5oo	■f	6,327.5oo	156
	SKUPAJ H	25.349.ooo	33,012.5oo	♦	7,663.5oo	13o
	I - DRUGI ODHODKI					
48o	Obresti za kredite in posojila	3oo.ooo	Soo.ooo			loo
481	Plačila za storitve					
481-00	Prometna provizija SDK	699.ooo	699.oo«		-	loo
482	Odplačila kreditov in posojil DPS	2,5oo.ooo	1 ,o7o.oo.	-	1,43o.ooo	43
483	Obveznosti iz prejšnjih let	4,o72.5oo	loo.ooi	-	3,972.5oo	2
	SKUPAJ	I	7,571.5oo	2,169.ooo	-	5,4o2.5oo	P«J
	SKUPAJ CELOTNI ODHODKI	1	,991.666.000		«183,354.000		
			2,175.o2o.ooo			loU
						
OBRAZLOŽITEV
Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti za porabo v letu 1986 (Ur. I. SRS. St. 27/86) določa, da smejo družbenopolitične skupnosti razpolagati s sredstvi, katerih rast je za 5% počasnejša od stopnje rasti dohodka družbenega gospodarstva v SR Sloveniji.
Ocenjena rast dohodka do konca letošnjega leta je 110% glede na preteklo proračunsko obdobje, zato smo skladno z navedenim Zakonom in dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji ter v skladu z republiškim izračunom dogovorjene porabe občin za leto 1986 pripravili spremembe in dopolnitve dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe ' občinah in mestu Ljubljana za leto 1986 ter spremembe in dopolnitvt odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1986.
j Višina dogovorjene splošne porabe ljubljanskih občin za leto 1986 Znaša 10.573.758.000 din ali rast 104,5 % na leto 1985; k temu prištevamo priznavalnine borcev NOB po odobrenih merilih v znesku
245.275.000	din ter učinke izterjave v znesku 64.825.000 din.
Skupaj znašajo rebalansirana sredstva splošne porabe Ljubljane
10.883.858.000	din.
Razlika med sredstvi splošne porabe po veljavnem dogovoru in Predlagano spremembo znaša 872.726.000 din oz. 8,7 % glede na sedanji obseg proračunskih sredstev.
Pri oceni prilivov prihodkov smo upoštevali, da se davek iz osebnega dohodka delavcev v času od 1. novembra 1986 do 31. decembra 1986 ne bo plačeval. Povečan obseg sredstev splošne porabe je namenjen Predvsem za uskladitev rasti osebnih dohodkov in materialnih stroškov z ugotovljeno oziroma predvideno rastjo v gospodarstvu.
Po globalnih ocenah bo možno na osnovi rebalansiranih sredstev kriti 90% rast osebnih dohodkov na izhodiščno osnovo leta 1986 in $0 % rast materialnih stroškov. Že sedaj pa je jasno, da ob nadaljevanju trendov rasti razporejenih sredstev za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu Ljubljane z razporejenimi sredstvi splošne porabe teh trendov rasti ne bomo mogli dosegati.
Kot že rečeno, se predlagane spremembe proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1986 nanašajo na postavke, ki so vsebinsko vezane s sredstvi za osebne dohodke ter materialne stroške. Proračun občine Ljubljana Moste-Polje se ob tem drugem rebalansu povečuje za 9% v primerjavi z veljavnim proračunom ali za 183.354.000 din. Spremembe na posameznih postavkah so razvidne iz tabel in so vsebinsko vezane na sledenje že omenjenih trendov rasti v gospodarstvu.
Izvršnemu svetu predlagamo, da osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1986 obravnava in sprejme ter ga posreduje skupščini občine v obravnavo in sprejem po hitrem postopku.
SLUŽBA ZA PRORAČUN, FINANČNE IN SKUPNE ZADEVE
OSNUTEK
Na podlagi 16., 23., 26. in 31. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. 1. SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 89. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. 1. SRS, št. 13/86) je skupščina občine na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne......sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v I. trimesečju 1987
1.	člen
Do sprejetja proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1987 ^ bodo v I. trimesečju 1987 potrebe občine, za katere se sredstva zastavljajo v občinskem proračunu, začasno financirale v višini četrte sredstev, določenih v odloku o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1986.
2.	člen
Prihodki proračuna, ki bodo doseženi in razporejeni na podlagi j^člena tega bdloka, so sestavni del občinskega proračuna za leto
3. člen
. Določila odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto '^86 sc bodo smiselno uporabljala tudi v I. trimesečju leta 1987.
4.	člen
. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je pooblaščen, v primeru neenakomernega dotoka prihodkov proračuna najame Posojilo iz sredstev rezervnega sklada občine Ljubljana Moste-Polje.
5.	člen
• Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1987 dalje.
Št.:
Ljubljana, dne
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Ivo SAMEC
OBRAZLOŽITEV K OSNUTKU O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE V I. TRIMESEČJU LETA 1986
Zakon o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih dopušča možnost sprejema proračuna tudi v letu, na katero se le-ta nanaša. V tem primeru se financiranje začasno nadaljuje na podlagi proračuna za prejšnje leto, vendar najdlje še tri mesece.
Pri začasnem financiranju se sme uporabiti toliko sredstev, kolikor jih je bilo sorazmerno uporabljeno v enakem obdobju po proračunu za prejšnje leto, vendar največ četrtina vseh dohodkov, ki so bili razporejeni v proračunu preteklega proračunskega obdobja.
Potrebo po začasnem financiranju proračuna občine v prvih treh mesecih prihodnjega leta narekuje dejstvo, da v času, ko bi ob stabilnih pogojih gospodarjenja skupščini že predložili osnutek proračuna za prihodnje leto, še ne razpolagamo s konkretnimi izhodišči za oblikovanje splošne porabe za prihodnje leto, kot smo to zapisali tudi v osnutku resolucije za leto 1987.
Dokler nam torej ne bodo znana konkretna izhodišča za oblikovanje sredstev splošne porabe v občinah v SR Sloveniji za leto 1987, ne bomo mogli oblikovati mestnega dogovora o oblikovanju splošne porabe za prihodnje leto in tudi ne občinskega proračuna za leto 1987.
Izvršnemu svetu predlagamo, da obravnava in sprejme osnutek odloka o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1987 ter ga posreduje skupščini v obravnavo in sprejem po hitrem postopku.
SLUŽBA ZA PRORAČUN, FINANČNE IN SKUPNE ZADEVE
I
I
Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Po(je je na §
24.	seji 21. oktobra 1986 obravnaval osnutek zgoraj navedene- = ga odloka in sprejel naslednji
SKLEP
Izvršni svet predlaga skupščini občine v obravnavo osnutek Odloka o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v I. trimesečju 1987 in osnutek Odloka o spremembi odloka o proračunu občine za leto 1986.
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Miro SOTLAR
BELEŽKE:
OSNUTEK
Na podlagi 2. odstavka 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84,37/85) in 89. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS 13/86) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na
..........seji zbora združenega dela dne...in
na .......... seji zbora krajevnih skupnosti dne
..........sprejela
ODLOK
o sprejetju ureditvenega načrta za območje urejanja MS 8/5 Zgornji Kašelj
I.	SPLOŠNA DOLOČILA
I. člen
Sprejme se ureditveni načrt za območje MS 8/5 - Zg. Kašelj, ki ga
olje za obdobje 1986-1990 (v nadaljevanju srednjeročni plan) v skladu z usmeritvami
srednjeročni plan občine Ljubljana Moste-Polje za
dolgoročnega plana opredeljuje kot površino za stanovanja in spremljajoče dejavnosti.
Ureditveni načrt je izdelan v skladu s programskimi zasnovami in ostalimi prostorskimi sestavinami srednjeročnega plana.
Ureditveni načrt je izdelal ZIL TOZD Urbanizem - LUZ, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 23, pod št. 3426 v februarju 1986.
2.	člen
Ureditveni načrt je izdelan za območje, ki ga na severu omejuje Zaloška cesta oz. zeleni pas vzhodno in južno od območja Petrola (MM 8), na vzhodu predvidena povezovalna cesta, na jugu predvidena obodna cesta v podaljšku Vevške ulice (rekonstruirana trasa dela Skojevske ul.) in ulica Mirka Jurce vključno z zazidavo južno od Krmčeve ulice ter na zahodu po Cesti 30. avgusta (delno rekonstruirana trasa).
Meja tega območja poteka od križišča Zaloške c. in C. 30. avgusta po južnem robu Kašeljske c. pare. št. 2475, nato po severnem robu pare. št. 2478/1 do severovzhodnega roba, kjer se obme proti jugovzhodu in prečka parcele št.: 1409/3, 1409/6, 1407/2, 1412/3, 1411/2,1411/1., 1410/l,natodaljeproti vzhodu čez pare. št.: 1407/1, 1406, 1404/1, 1402/1, 1403/1, 1397/2, 1396, 1394, 1393, 1392, 1387, 1386, 1384/1, 1333, 1377/1, 1375,2469, 1365, 1366, 1354, 1355, 1344/1, 1335, 1330/1, 1327, 1323, 1320, 1317, kjer se obrne v jugovzhodno smer in teče po delih parcel št.: 1316, 1304, 1303, 1293, 2475 (Kašeljska c.), 1968/2, 1968/1, 1975/2, 1975/1, 1980, 1979, 1984, 1991/1, 1995/1,2079, 2080/1,2082/2, 2082/3, kjer se obme proti zahodu in prečka parcele št.: 2082/1, 2086, 2088/1, 2089/6, 2089/1, 2089/2, 2520 (potok), 2099, 2098, 2096, 2101/4, 2104/1, po robu parcel 2104/2, 2101/10, po 2101/1 proti jugu čez 2368/4, 2102/2, 2368/1, 2362/1, 2364/1, 2364/2, 2363/2, 2362/2, po južnem robu pare. št. 2361/10, po zahodnem robu 2101/2, 2106/5, nato proti zahodu čez pare. št. 2108/2, 2109/7, 2109/8, 2109/6, 2109/10, 2109/4, 2109/3, 2109/2, 2122/1. 2137, 2138, 2127, 2126/2, 2339/3, 2339/2, 2339/1, 2340/1, 2342, 2341/2, 2341/1 po južnem robu Skojevske ceste (2472/11), nato čez pare. št. 2334, 2471/1, po južnem robu Vevške c. (2470/3), nato proti severu po osi C. 30. avgusta pare. št. 2470/1.
3.	člen
Prostorske pogoje za realizacijo planskih odločitev določajo:
-	funkcijo območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor
-	rešitve v zvezi s prenovo zgrajene strukture
-	pogoji za urbanistično oblikovanje območja ter za arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav
-	pogoji glede prometnega, komunalnega in energetskega urejanja območja
-	drugi pogoji, ki so pomembni za izvedbo predvidenih prostorskih ureditev oz. posegov v prostor
II. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
4.	člen
Ureditvena situacija prikazuje:
-	razporeditev obstoječih in predvidenih objektov ter odprtih prostorov
-	njihovo namembnost
-	njihovo velikost oz. površino,
-	pripadajoče funkcionalne površine oziroma površine, ki bodo v zasebni rabi in njihovo ureditev
-	javne površine po namenu in njihova ureditev
-	ureditev zelenih površin,
-	objekte za zaklanjanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin ter druge ureditve območja za obrambo in zaščito
5.	člen
Predvideno dopolnilno stanovanjsko zazidavo na obravnavanem območju tvorijo:
a)	stanovanjski blok (oznaka A), sestavljen iz dveh stopniščnih elementov, s podolžno osjo S-J, z orientacijo stanovanj V-Z, z vhodnimi deli na vzhodni strani objekta. Pritlična stanovanja sc podaljšujejo v vrtove.
Idejni projekt stanovanjskega bloka je izdelal IMOS Inženiring Ljubljana, projektant prof dr. V. Brezar, dipl. ing. arh.
b)	Strnjena nizka zazidava (oznaka B),'ki jo tvorijo skupine desetih hiš - dva nasproti ležeča niza (5 objektov) ob osrednji dostopni poti z vrtovi na zunanji strani.
Med dvema skupinama strnjene zazidave je predviden dovoz z vrstnimi garažami.
Orientacija objektov je V-Z.
Idejne projekte je izdelal GPG, TOZD projektivni biro, Ljubljana, št. projekta 703/86, odgovorni projektant doc. Viktor Pust, dipl. ing. arh.
c)	Strnjena nizka zazidava (oznaka C), ki jo tvori niz enajstih hiš z dostopi na vzhodni strani in vrtovi na zahodni strani objektov. Na severni strani nižaje predviden dovoz za motoma vozila z vrstnimi garažami.
Orientacija objektov je V-Z.
Idejne projekte je izdelal GPG, TOZD projektivni biro Ljubljana, odgovorni projektant doc. Viktor Pust, dipl. ing. arh.
č) Strnjena nizka zazidava (oznaka č), ki jo tvorijo hiše, nanizane v loku z dostopi in dovozi na severni strani in vrtovi na južni strani objektov. Orientacija objektov je S-J (SV-JZ).
Idejne projekte je izdelal GPG, TOZD projektivni biro Ljubljana, št. proj. 703/86, odgovorni projektant doc. Viktor Pust, dipl. ing. arh.
d)	Stanovanjski dvojček (oznaka D) z vmesno garažo, dopolnitev zazidave, z dostopi na severni in vrtovi na južni strani.
Uporabljen je tipski projekt stanovanjskih dvojčkov, ki tvorijo obstoječo zazidavo.
e)	Enodružinska prostostoječa hiša (oznaka E), dopolnitev zazidave na posameznih prostih parcelah; orientacija objektov se prilagaja obliki parcele in okoliški zazidavi.
6.	člen
Osnovna šola Zg. Kašelj (po programu samoprispevka III)-1. etapa (zgrajena) obsega 8 učilnic, razdelilno kuhinjo, zaklonišče za 100 oseb, zunanjo ureditev (asfaltirano šolsko igrišče, dostop in parkirišče, tek na 100 in 30 m, skok v višino in daljino).
V	II. etapi je predvidena izgradnja 16 učilnic in večnamenske telovadnice, dograditev športnih igrišč (rokomet, košarka, met krogle, šolski vrt), po projektu št. 322/83, SGP Graditelj Kamnik, Projektivni biro, vodja projekta B. Rebek, dipl. ing. arh.
Dostop do osnovne šole je iz obstoječe Kašeljske ceste na severni strani s parkiriščem (14 parkirnih mest).
7.	člen
Vzgojno-varstveni zavod Ob Studencu (po programu samoprispevka II) -1. etapa zgrajena, kapaciteta 60 otrok, zaklonišče za 100 oseb (po projektu št. 578, Biro 71 Domžale, proj. J. Dobrin, dipl. ing. arh.).
V	II. etapi je še možna izgradnja vzhodnega trakta s kapaciteto 60 otrok z dodatnimi ureditvami odprtih površin.
Dostopi do VVZ-ja so s severne in zahodne strani.
8.	člen
Ob Kašeljski cesti je predvidena trgovina osnovne preskrbe (oznaka T) z okvirno površino 600 kv. m. Dostop do objekta za dostavna vozila je na vzhodni strani s Ceste španskih borcev do razkladalne rampe.
9.	člen
Ob predvidenem križišču Zaloške ceste in rekonstruirane Močilni-karjeve ulice je predviden objekt za servisne dejavnosti - malo gospodarstvo (oznaka S).
Funkcionalno zemljišče vključuje poleg objekta, dostop ter manipulacijsko dvorišče s parkingom.
10.	člen
Za predšolske in šolske otroke je predvidenih 8 igrišč (OI), lociranih v zelenicah in razporejenih tako, da ima vsako sosedstvo manjšo ali večjo igralno površino, načeloma dostopno po peš poteh. Elementi ureditve igrišč so: peskovnik za male otroke, večji peskovnik, opremljen s plezali in gugali ter klopi in mize, ki so situirane na popločenih Površinah.
Za potrebe mladine in odraslih sta predvideni 2 igralni polji (1P), južno od vrstnih hiš v Klemenovi ulici oz. vzhodno od enote VVZ Ob Studencu, s programom igrišč za odbojko, košarko, mali rokomet in baliniščem.
V	bližini je situiran tudi športni park Vevče (MR 8/2) z igrišči za tenis oz. kopališčem, kar nudi dodatne možnosti rekreacije, tako stanovalcem ožjega kot širšega območja.
11.	člen
Zasnova zelenih površin določa obvezno zasaditev drevja ob parkiriščih (zaščita pred soncem), drevored ob povezovalni cesti (Močil-nikaijeva-Gustinčarjeva cesta ter ohranitev avtohtone vegetacije ob Potoku in brežinah. Javne zelenice (otroška igrišča, skupne zelenice na območju organizirane gradnje) se urejajo kot travnate površine s skupinami dreves ali grmovnic. Brežine ob vrtovih pritličnih stanovanj stanovanjskega bloka (oznaka A) naj se zasajajo z grmovnicami.
12.	člen
Pogoji za prostorsko ureditev za potrebe SLO in DS:
V	skladu s smernicami razvoja občin in mesta in gradnjo zaklonišč je v ureditvenem območju predvidena izgradnja javnih zaklonišč glede na urbanistične norme o največjih razdaljah od mesta bivanja.
Celotno območje je razdeljeno na cone. V posebni situaciji so prikazane posamezne lokacije zakloniščnih enot z navedbo zmogljivosti.
13.	člen
Funkcionalna zemljišča predvidenih in obstoječih objektov so prikazana na katastrskem načrtu v merilu 1:1000 (načrt gradbenih parcel).
III.	USMERITVE V ZVEZI S PRENOVO ZGRAJENE STRUKTURE
14.	člen
Merila in pogoji za urejanje zgrajene strukture so določeni po morfoloških enotah:
1.	Morfološka enota 1: strnjena nizka zazidava (vrstne hiše) zajema območje vrstnih hiš vzhodno in zahodno od Klemenove ulice, južno od Anžuijeve ulice ter vzhodno in zahodno od Beričeve ulice:
-	nadzidave in dozidave izven gabaritov objektov niso dovoljene, razen pri končnih hišah, kot je označeno v grafični prilogi
-	preureditev podstrešij v bivalne prostore je možna v okviru obstoječih gabaritov (okna v naklonu strešin). Preureditev podstrešij v bivalne prostore, ki zahteva spremembo gabarita, naklona strešin in •zvedbo okenskih odprtin izven ravnine strešin je možna, v kolikor je Poseg izveden v celem nizu enako in istočasno:
-	zapiranje nadstreškov pri vrstnih hišah vzhodno od Klemenove ulice je možno v skladu z osnovnim projektom;
-	pomožni objekti, kot so drvarnice, shrambe, vrtne lope ali ute, so Piožne na zunanji strani vrtnega dela parcele max. dimenzij 4.000 x
2.00	m, združena za dva sosedna objekta ob mejni ograji.
2.	Morfološka enota 2: vaško jedro
Območje starega vaškega naselja Zgornji Kašelj severno od Kašelj-ske ceste do severne in vzhodne meje ureditvenega območja, ki poteka Po pare. št. 1404/1 del, 1402/1 del, 1403/1 del, 1402/2 del, 1397/2 del, 1396 del, 1394 del, 1393 del, 1392 del, 1387 del, 1386 del, •384/1 del, 1333 del, 1377/1 del, 1375 del, 2469 del, 1365 del, 1366 del, 1354 del, 1355 del, 1344/1 del, 1335 del, 1330/1 del, 1327 del, '323 del, 1320 del, 1317 del, 1316 del, 1304 del, 1303 del in 1393 del k. o. Kašelj in območje vzhodno od Trtnikove ulice do predvidene
servisne ceste na vzhodni strani, sta opremljeni kot urbanistična dediščina z varstvenim režimom 3. stopnje, ki določa:
-	varovanje tlorisne zasnove naselja in ambientov;
"	- višinskih gabaritov;
-	strešnih naklonov in barve strešin (kritin).
Možne so dopolnitve z objekti, ki dopolnjujejo obstoječo dejavnost (hiše z gospodarskimi poslopji, novogradnje, dozidave, adaptacije, nadomestni objekti - na temeljih dotrajanega objekta) ob upoštevanju pogojev varstvenega režima in splošnih pogojev, kot so:
-	odmik od sosednega objekta mora biti tak, da novi objekt nima negativnih vplivov na sosednje objekte;
-	novi objekt mora biti usklajen z obstoječo gradbeno linijo;
-	os slemena mora biti usklajena z obstoječo zasnovo okoliških objektov;
-	gabarit mora biti usklajen z ostalimi objekti v vaškem jedru (max. P+ M);
-	prizidan objekt mora biti arhitektonsko usklajen z obstoječim objektom.
3.	Morr loška enota 3: dvojčki - zajema območje zazidave s stanovanjskimi dvojčki ob delu Pečinske ulice, vzhodno in zahodno od Avgustinčičeve ulice ter vzhodno od Višnjevaijeve ulice:
-	dovoljene so dozidave pomožnih objektov oz. povečave stanovanjskih objektov na južni strani do maksimalnega obsega, ki je podan v grafični prilogi »Merila in pogoji za urejanje zgrajene strukture«;
-	nadzidava garaž se dovoli maksimalno do višine slemena stanovanjskega objekta, z enakim naklonom strešine, uporabo materiala in barve kritine kot pri osnovnemu objektu ter ob začasni in enotni izvedbi za obe enoti istega objekta (dvojčka).
4.	Morfološka enota 4: prostostoječe hiše zajema individualno zazidavo v različnih delih območja urejanja:
-	novogradnje kot dopolnilno zazidavo (prostostoječe hiše) je možno locirati na večjih parcelah pod pogojem, daje odmik od sosednjih objektov tak, da novi objekt nanje nima negativnih vplivov;
-	intenzivnost rabe zemljišč pri novogradnjah v okviru obstoječe individualne zazidave naj ne bi presegala razmeija 40 (60 % pozidane) nepozidani površini;
-	novi objekt mora biti lociran v predpisanih odmikih od prometnih površin (načelno min. 5,0 m od zunanjega roba hodnika za pešce oz. 7,0 m, če ni hodnika za pešce) in imeti normalen dovoz in dostop;
-	novi objekt se mora prilagajati gradbeni črti obstoječih olyektov;
-	gabarit novega objekta mora biti usklajen z obstoječo zazidavo, t.j. max- K+P + 1 +M;
-	za nadzidave in prizidave veljajo enaki pogoji kot za prostostoječe objekte; biti morajo arhitektonsko skladne z obstoječim objektom; ne smejo presegati gabarita okoliških objektov;
-	možna je ureditev podstrešij v bivalne prostore v okviru obstoječih gabaritov;
-	možne so nadomestne gradnje s tem, da se po dograditvi nadomestnega objekta neustrezni (dotrajani) obstoječi stanbeni fond odstrani; za nadomestne gradnje veljajo pogoji, navedeni za novogradnje (prostostoječe objekte);
-	gradnja pomožnih objektov je možna ob upoštevanju splošnih ogojev (odmiki, raba zemljišča), biti morajo funkcionalno m obli-ovno usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti; v primeru, ko se pomožni objekt dograjuje obstoječemu, mora biti nagib strehe v enakem naklonu kot pri osnovnem objektu;
-	dograjevanje parcele je možno tam, kjer so okoliška zemljišča pretežno urejena na podoben način; ograja naj bo praviloma živa meja do višine največ 1,60 m, oziroma žična, lesena, zidana ali kovinska - glede na tip ograjevanja, ki nastopa v obravnavanem delu naselja.
5.	Morfološka enota 5: blokovna gradnja (center Vevč) obsega območje Papirniškega trga med Cesto 30. avgusta, Vevško cesto in industrijskim tirom.
Na območju Papirniškega trga je predvidena izgradnja nadomestnega objekta (odstranitev obstoječih drvarnic) s programom: v severnem delu drvarnice, v južnem delu lokali za slaščičarno, Čevljarja, servis RTV, popravilo pralnih strojev, prodajalna sadja in zelenjave ter prizidek k Ljubljanski banki in prodajalni tapet.
Za vse obstoječe objekte velja možnost tekočih vzdrževalnih del, pri čemer je potrebno:
-	ohranjati obstoječe gabarite in gradbeno linijo objektov;
-	ohranjati značilne arhitektonske elemente in členitve fasad;
-	pri obnovi strehe na objektih je potrebno uporabljati isti material in barvo ali kritino prilagoditi prevladujočemu tipu v območju;
-	dovoljena so vsa vzdrževalna dela na obstoječih zelenih površinah in zasaditvah;
-	na javnih površinah je možna postavitev kioskov storitvenih dejavnosti v skladu z »urbanistično obdelavo postavitve kioskov v občini Ljubljana Moste-Polje«;
- možna je postavitev spominskih obeležij, pod pogojem, da se s postavitvijo dopolnjuje javni prostor in ne ovira promet.
6. Morfološka enota 6: strnjena nizka zazidava (četvorčki) - nadomestno naselje obsega teraso južno od križišča Ceste španskih borcev in podaljšane Vevške ceste.
Prepovedani so vsi posegi, ki niso v skladu z veljavnim zazidalnim načrtom za zazidalni otok MS 8/4 - Zgornji Kašelj (Uradni list SRS, št. 19/1977, št. odloka 1274).
IV.	POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA TER ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV ALI NAPRAV IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
15.	člen
Funkcionalne in oblikovalske rešitve objektov in naprav določajo:
-	usmeritve za organiziranje programa po etažah predvidenih objektov,
-	okvirne lažne površine za posamezno namembnost,
-	dopustne višine predvidenih objektov,
-	usmeritve za oblikovanje predvidenih objektov z največjimi horizontalnimi gabariti in najmanjšimi možnimi odmiki od sosednjih objektov in javnih odprtih površin,
-	smeri glavnih dostopov in dovozov,
-	tlorisne dimenzije objektov.
16.	člen
Pogoji oblikovanja dopolnilnih stanovanjskih objektov na obravnavanem območju:
a)	v stanovanjskem bloku (oznaka A) je po etažah predviden naslednji program:
-	klet: zaklonišče za 50 oseb, shrambe, prostor za SLO, hišni svet, sušilnici, plinska kotlarna,
-	pritličje: 6 stanovanj (2x3), štiri stanovanja na zahodu se podaljšujejo v vrtove;
-	L, 2. in 3. etaža: 24 stanovanj (po 8 stanovanj v etaži);
-	mansarda: 8 stanovanj,
-	skupaj 38 stanovanj.
Tlorisne dimenzije stanovanjskega bloka so 38,20 m x 13,80 m (toleranca ± 1,00 m).
Vertikalni gabarit stanovanjskega bloka je K+P+3+M.
Kota pritličja je 0,50 m nad koto urejenega terena pri vhodnem delu;
vrtovi so 0,30 m pod koto pritličja.
Največji horizontalni gabarit objekta je 38,20 (+2 x, 1,60 m - loggii na severni in južni strani) x 13,80 m.
Streha je dvokapnica, naklon 30*, kritina tegola canadese (temnorja-va).
b)	Pri strnjeni nizki zazidavi (oznaka B), je po etažah v posameznem objektu predviden naslednji program:
-	klet: možna delna ali celotna podkletitev v površini do 37,00 m2
-	pritličje: bivalni prostori (vhod, kuhinja, dnevna soba, shramba ob vhodih, površina od 38,90 do 41,20 m2
-	etaža: spalni del (soba, 2 kabineta, balkon, sušilnica nad vhodnim delom, kopalnica), površina od 32,00 do 39,50 m2
-	mansarda: delno izkoriščeno podstrešje; možnost ureditve ene sobe, površina 11,60 do 21,30 m.
Tlorisne dimenzije enega objekta (lamele) so 5,25 x 9,50 - 11,00 m, niz petih enot 27,00 x 9,50 - 11,00 m (toleranca po dolžini ± 1,00 m) s poudaijenimi vhodi (2,00 m).
Skupna površina enega objekta brez kleti in mansarde je 84,00 oz.
94,00	m2 do 100,00 m2 pri končni hiši.
Vertikalni gabarit je K+P+1+(M). Kota pritličja je 0,20 m nad urejenim terenom (vhodni del); vrtovi so 0,50 m pod koto pritličja. Maksimalna višina kapi je 5,80 m, višina slemena pa 8,00 do 10,50 m nad urejenim terenom.
Streha je oblikovana kot simetrična oz. asimetrična dvokapnica, sleme poteka v smeri sever-jug z višinskimi zamiki - kombinacija 2 višjih in ene nižje lamele in prečnimi povezavami nad vhodnimi deli dveh objektov - naklon strešin 40*. kritina opečna, fasada ometana (teranova).
Najmanjši odmik med dvema nasproti ležečima nizoma je 7,50 m. Glavni dostop je po osrednji peš poti med nizoma (smer S-J), ki služi tudi za interventni dovoz.
Za vsako skupino 20-tih objektov (hiš) je v osrednjem delu predviden dovoz za motorna vozila do garaž, dimenzij 3,00 x 5,00 jn, ki so prislonjene na čelno fasado niza.
c)	Pri strnjeni nizki zazidavi (oznaka C), je po etažah v posameznem objektu predviden naslednji program:
-	klet: možna delna ali celotna podkletitev v površini do 37,00 m2;
-	pritličje: bivalni prostori (vhod, kuhinja, dnevna soba), shramba ob vhodih, površina od 38,90 do 41,20 m2;
-	etaža: spalni del (soba, 2 kabineta, kopalnica), površina od 32,00 do 39,50 m2;
-	mansarda: delno izkoriščeno podstrešje; možnost ureditve ene sobe, površina 11,60 do 21,30 m.
Tlorisne dimenzije enega objekta (lamele) so 5,25 x 9,50 - 11,00 m oz. celega niza 58.00 x 9.50 - 11.00 m (toleranca po dolžini ± 1.00 m).
Skupna površina enega objekta brez kleti in shrambe je 84,00 do
100.00	m2 s poudarjenimi vhodi (okrog 2,00 m).
Vertikalni gabarit je K+P+1+(M). Kota pritličja je 0,20 m nad urejenim terenom (vhodni del); vrtovi so 0,50 m pod koto pritličja. Maksimalna višina kapi je 5,50 m, višina slemena pa 8,00 do 10,50 m nad urejenim terenom.
Streha je oblikovana kot simetrična oz. asimetrična dvokapnica, sleme poteka v smeri sever-jug z višinskimi zamiki - kombinacija dveh višjih in ene nižje lamele, naklon 40", kritina opečna, fasada ometana (teranova).
Na severni strani niza je predviden dovoz za motoma vozila z vrsto (11) garaž dimenzij 2.80 x 5.00 m (skupna mera 31,00 - 32,00 x
5.00	m) in nasproti ležečim parkingom.
č) Pri strnjeni nizki zazidavi (vaška vrstna gradnja z oznako Č) je po etažah v posameznem objektu predviden naslednji program:
-	pritličje: bivalni prostori (vhod, kuhinja, dnevna soba) s pomožnimi prostori (shramba), površina 53,86 m2, 56,74 m2 oz. 53,86 m2 (glede na tri tipe hiše);
-	etaža: spalni del (2 sobi, 2 kabineta, garderoba, kopalnica), površina 61,81 m2, 63,61 m2 oz. 53,41 m2;
-	mansarda: možnost delnega izkoriščanja podstrehe s površino 32,80 m2 oz. 26,80 m2.
Skupna površina posameznega objekta brez shrambe in mansarde je pri osnovnem tipu hiše 115,67 m2, pri hiši ob lomu 120,35 m2, oz. pri manjši hiši na vzhodnem delu niza 107,27 m2.
Tlorisne dimenzije enega objekta (lamele) so 6,50 m (osno) x 10,00-13,50 m z garažo na severni strani 5,00 x 3,30, skupna dolžina 18,50 m (toleranca po dolžini ± 1,00, po širini - 1,00 (severna stranica ob lomih). Na južnem robu vrtov so predvideni nadstreški okvirnih dimenzij 4,00 x 2,00 m. Ob vhodni strani objekta je predvidena garaža s površino 15,00 m2.
Vertikalni gabarit je v smeri sever-jug - osrednji del P+l+M, oz. P+M v vmesnem vzhodnem oz. zahodnem delu. Kota pritličja je 0,20 m nad urejenim terenom (vhodni del). Maksimalna višina kapi je 2,80 m oz. 5,50 m, višina slemena pa 7,00 oz. 9,00 m nad urejenim terenom.
Strehi
S-J, pri nižjem pa prečno fasada ometana (teranova).
Glavni dostop je po dovozni cesti na severni strani niza, ki služi tudi za interventni dovoz.
d)	Pri dopolnilni zazidavi - stanovanjski dvojček (oznaka D) in enodružinska prostostoječa hiša (oznaka E) se horizontalni in vertikalni gabarit prilagajata gabaritom okoliških objektov (maks. P+l+M). Tlorisne dimenzije dvojčka 19,54 x 10,81, prostostoječe hiše
10.00	- 12,00x8,00-9,00 m.
Strehe so dvokapnice, sleme poteka v smeri daljše stranice, kritina se prilagaja kritini okoliških objektov.
Dostopi do objektov so razvidni iz grafične priloge (funkcionalne in oblikovalske rešitve predvidenih objektov).
17.	člen
Vsaka skupina stanovanjskih objektov mora biti kvalitetno in enotno oblikovana. To velja za kritino, naklon strešin, strešne zaključke, okenske in vratne odprtine, odtočne cevi, ograje pri vrtovih (lesene), vhodne dele in podobno. Vrtovi pritličnih stanovanj pri bloku in organizirani individualni gradnji so lahko urejeni individualno; skupno je le obvezno popločenje, enotne lesene ograje oz. lope in zasaditev brežin z grmovnicami.
18.	člen
Pogoji oblikovanja spremljajočih objektov:
a)	Osnovna šola Zg. Kašelj:
-	povečanje osnovne šole je predvideno na vzhodni strani (16 učilnic) in na južni strani (telovadnica) skladno s projektom,
-	gabarit novega dela je (K) + P + 1, streha sestavljena iz več dvo-kapnih streh, kritih s temno kritino, naklon 17 *.
Naje oblikovana tako, da poteka sleme pri višjem delu v smeri i nižjem pa prečno - dvokapnica, naklon 70*, kritina opečna,

b)	Vzgojno-varstveni zavod Ob studencu:
-	glede oblikovanja in arhitektonskih prvin ter obdelave fasad se mora gradnja vzhodnega trakta prilagoditi obstoječemu objektu,
-	gabarit - pritličje, streha delno ravna, delno enokapna tako, da je možnost nadsvetlobe, kritina salonit, pri ravni strehi 5-slojna črna kritina.
c)	Trgovina osnovne preskrbe:
-	objekt je pritličen, vhod za pešce na severni strani objekta ob Kavcijski cesti,
-	streha dvokapnica ali šotorasta, krita s temno kritino, naklon 17*.
d)	Objekti za servisne dejavnosti:
-	v objektu (oznaka S) sta predvideni dve delavnici za malo gospodarstvo z vzporednimi tehničnimi in sanitarnimi prostori ter priročno pisarno,
-	objekt je pritličen, možna delna podkletitev,
-	vsaka delavnica ima predvideno skladišče in razkladalno manipulativno nadstrešnico, ki služi tudi za začasno skladiščenje oz. gara-žiranje dostavnega vozila,
-	streha je dvokapnica s slemenom v smeri daljše stranice, krita s temno kritino, naklon 17 ", V objektu (oznaka F) na parcelah št. 1946 in 1947 k. o. Kašelj je predvidena gradnja obrtne delavnice, tlorisnih dimenzij 8,00 x 7,00 m (toleranca ± 0,50 m), gabarit pritličje, streha dvokapnica, kritina opečna, naklon 40 \
V.	REŠITVE PROMETNEGA OMREŽJA
-	električno omrežje	„
-	plinsko omrežje (vsi objekti organizirane gradnje, trgovina osnovne preskrbe z oznako T in stanovanjski blok z oznako A)
21.	člen
Kanalizacija
Obstoječ kanalizacijski sistem je mešan; na zbiralni Ao se veže 0 180, ki poteka preko obravnavanega območja.
Predviden sistem kanalizacije pa bo izveden po ločenem sistemu s tem, da se odpadne vode vodijo v zbiralnik Ao, meteorne pa delno v Ljubljanico, delno pa se ponikajo.
Preko obravnavanega območja poteka tudi zbirni kanal 0 70 iz črpališča Papirnice Vevče po pločniku Grajzeijeve ulice, ki odvaja odpadne vode območja Vevč v zbiralnik Ao. Zaradi nezadostne globine kanala bo potrebno obstoječ nivo Grajzerjeve ulice zvišati, pri čemer bo potrebno kletno garažo hiše št. 2 opustiti in zgraditi novo na severni strani parcele št. 1684 k. o. Kašelj.
22.	člen
Vodovod
Primarno vodovodno omrežje obravnavanega območja se napaja iz vodarne Hrastje. Po Zaloški cesti poteka obstoječ vodovod 0 200. Obstoječ vodovod 0 125, ki poteka po Kašeljski cesti, bo potrebno zamenjati s profilom 0 300.
Po južnem ronu območja, ob Krmčevi ulici in Ulici Mirka Jurce poteka vodovod 0 100, ki ga bo potrebno zamenjati s profilom 0 150.
Obstoječe sekundarno omrežje je potrebno dopolniti, in sicer na območjih, kjer je predvidena nova zazidava.
19.	člen
Območje stanovanjskega naselja Zg. Kašelj se razmeroma dobro navezuje na primarni obodni mestni sistem, ki je določen in dimenzioniran na nivoju mestne cestne mreže (Zaloška cesta, podaljšek Vevške ceste).
Notranji cestni sistem je sestavljen iz primarnih in zbirnih cest in iz sekundarnega - dovoznega cestnega omrežja.
Zbirne ceste so dvosmerne, širine 5,50 m.
Lokalne dovozne ceste so internega značaja in služijo dostopnosti do posameznih objektov. Dovozne ceste so enosmerne ali dvosmerne, glede na potrebe in možnosti izgradnje ter glede na prometni režim, Kije vzpostavljen v določenem območju, širine 3,50 m za enosmerni promet.
Ob obodnih primarnih in ob notranjih zbirnih cestah je predviden dvostranski ali enostranski hodnik za pešce, širine 1,50-2,00 m. Pri dovoznih cestah je hodnik za pešce predviden na območjih, kjer je to potrebno - dostopi do šole, otroškega vrtca, trgovine.
Skozi celotno območje je speljana še ločena pešpot in poteka v smeri vzhod-zahod, širine 1,50-3,00 m.
Posebne vozne površine za kolesarski promet so predvidene na rekonstruirani Zaloški cesti, in sicer obojestransko v širini 1,60 m.
Parkirne površine so predvidene le ob javnih objektih, ob osnovni Soli 14, ob otrškem vrtcu 9 PM, ob predvideni trgovini 8 PM, ob obstoječi trgovini (Papirniški trg) 20 PM ter parkirna mesta ob dvostop-niščnem stanovanjskem bloku 30 PM. Na območju individualne zazidave je mirujoči promet rešen individualno na posameznih parcelah, razen na območju strnjene nizke zazidave (oznaka B in C), kjer je parkiranje predvideno ob dovozni cesti na severni strani.
Linije MPP potekajo po primernem obodnem cestnem sistemu s Postajališči izven voznih površin na razdaljah 250-400 m oz. z največjo oddaljenostjo 5 min. hoje.
23.	člen
Elektroomrežje
Obstoječe visokonapetostno omrežje je potrebno ojačati. Za napajanje novih gradenj je potrebno zgraditi dodatni trafopostaji in ustrezno kabelsko povezavo:
-	TP Mirka Jurce
-	TP Krmčeva ulica v južnem delu območja
Predvideni trafopostaji naj bosta tipski, kabelske montažne izvedbe TSN Maribor, tlorisa (4,14 x 2,80 x 2,60 m).
Prostovodeno nizkonapetostno omrežje bo potrebno obnoviti, dopolniti ali pokabliti.
24.	člen
Plinsko omrežje
Plinovod DN 200 iz plinarne Zalog se podaljša ob Zaloški cesti mimo obravnavanega območja. Na ta plinovod se priključi sekundarno omrežje za novo zazidavo. Zemeljski plin se bo uporabljal za potrebe kuhanja, pripravo tople vode in ogrevanje.
Možnost priključka na plin imajo tudi obstoječi objekti.
25.	člen
PTT' omrežje:	*
Vse obstoječe in predvidene zgradbe z že obstoječim predvidenim PTT omrežjem je možno navezati na obstoječo ATC Polje.
Obstoječe omrežje je potrebno ojačati oziroma zamenjati in na nekaterih mestih prestaviti glede na ostale komunalne vode.
26.	člen
Javna razsvetljava
Obstoječo javno razsvetljavo obravnavanega območja bo potrebno dopolniti glede na novo cestno omrežje. Napaja se iz prižigališč, ki črpajo potrebno električno energijo iz bližnjih trafopostaj.
Vi. REŠITVE ENERGETSKEGA, VODOVODNEGA IN
komunalnega omrežja ter omrežja zvez
20.	člen
Pogoji glede komunalnega urejanja območja:
Na obravnavanem območjuže obstaja komunalno omrežje, ki gaje Potrebno rekonstruirati oziroma ojačati glede na novo zazidavo, v skladu z novim cestnim omrežjem. Predmet komunalne opremljenosti so naslednji komunalni vodi:
-	kanalizacija
-	vodovod
-	elektroomrežje
-	plinsko omrežje
-	PTT omrežje
-	javna razsvetljava
Vsi novozgrajeni objekti se morajo obvezno priključiti na:
-	javno kanalizacijo
-	vodovodno omrežje
VIL DRUGI POGOJI, KI SO POMEMBNI ZA IZVEDBO PREDVIDENIH PROSTORSKIH UREDITEV OZIROMA POSEGOV V PROSTOR
27.	člen
Vodnogospodarske ureditve
Ob izgradnji strnjene vrstne gradnje z oznako C (24 hiš) je potrebna ureditev potoka med Cesto Španskih borcev in Krmčevo ulico.
Po idejnem projektu (Nivo Celje, podjetje za urejanje voda. Tozd projekt inženiring, Ljubljana, št. proj. 772/85) je potrebna ureditev potoka med profili P 9 in P 16 po obstoječi trasi ter kanaliziranje po novi trasi med profili P 6 in P 9.
Odprta izvedba zahteva nasutje terena na koto 270,30. Potok naj bi imel dvojni prečni profil z naklonom brežin 1:1 do višine 1 m in 1:2 do zgornjega roba profila, širina profila ob vrhu je 5,40 m. Predvideno je zavarovanje v spodnjem delu in po dnu, v zgornjem delu, kjer je naklon 1:2, pa le zasejanje s travo. Niveleta poteka enakomerno na celotni trasi potoka in znaša približno 2,6 promile.
Kanalizirana izvedba predvideva obojestranski nasip terena do kote 270,30 m. Pri tem naj bo kanal 80-100 cm pod terenom. Na vto-ku v kanal je treba urediti vtočni objekt z grabljami.
28.	člen
Rušepje objektov
Ob realizaciji predvidenega cestnega omrežja ter gradnji stanovanjskega bloka z oznako A, bo potrebno rušenje naslednjih stanovanjskih (in pomožnih) objektov:
-	Skojevska ul. št.2 in 7 ter Ul. Mirka Jurce št. 4 (izvedba južne obodne ceste),
-	Pečinska ul. 71 in Grajzeijeva ul. 3 (izvedba povezovalne ceste Močilnikarjeva-Gustinčaijeva ul.);
-	Trtnikova ul. št. 25,29 in Kašeljska ul. 79 (izvedba vzhodne obodne ceste)
-	Grajzeijeva ul. 26, 28 (gradnja bloka)
VIII. ETAPE IZVAJANJA UREDITVENEGA NAČRTA
29.	člen
Vsaka skupina strnjene stanovanjske zazidave predstavlja enoten gradbeni poseg. Zaradi zagotovitve smotrnega načina izvajanja gradnje je potrebno vsako skupino strnjene stanovanjske zazidave (oznaka B, C in Č) zgraditi do zaključene zunanjosti. To obsega pri objektih celotno fasado z ograjami pri vrtovih. Nedokončani del objekta se nanaša na notranjost oz. notranjo obdelavo. Pri izgradnji objektov je potrebno v maksimalni možni meri upoštevati želje stanovalcev po postavitvi predelnih sten oz. ureditvi notranjosti, vendar v okviru možnih dispozicij.
V 1. etapi je predvidena gradnja skupine z oznako B, s predhodno komunalno opremo zemljišča in izvedbo potrebnih komunalnih napeljav (plinsko omrežje, vodovod 0 300, kanalizacija 0 30, elek-troomrežje, PTT omrežje in javna razsvetljava s priključki - glej prilogo »zbirnik komunalnih vodov«).
Zemljišča, na katerih je gradnja predvidena v naslednjih etapah, do pričetka gradnje oz. komunalnega opremljanja ohranjajo sedanjo rabo.
IX. KONČNA DOLOČILA
30.	člen
Ureditveni načrt je delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela ter samoupravnim organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri občinskem komiteju za urbanizem, gradbeništvo in varstvo okolja, pri Zavodu za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urbanizem - LUZ in TOZD Urejanje stavbnega zemljišča, pri Zavodu za družbeno planiranje Ljubljana, pri Mestni geodetski upravi mesta Ljubljane, pri Krajevni skupnosti Vevče in pri Urbanistični inšpekciji Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane.
31.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Urbanistična inšpekcija Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane.
32.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
(glej zemljevid na strani 18 in 19)
objekti, je bilo potrebno izdelati ureditveni načrt z vsemi elementi, ki jih navedeni zakon predpisuje. To dejstvo je povzročilo zamik izdelave prostorskega izvedbenega akta v leto 1986.
Dejstvo, da je območje Zg. Kašlja nastajalo vrsto desetletij vezano na tradicionalno kmetijsko proizvodnjo na eni strani in močno razvijajočo se industrijo Papirnice Vevče na drugi, pogojuje zelo raznoliko morfološko strukturo naselja. Okoli starega vaškega jedra v S V delu so zgrajeni kompleksi z vrstnimi hišami, dvojčki, montažnimi hišami, ki se prepletajo s prosto stoječimi individualnimi hišami in v JZ delu ob Papirnici Vevče preidejo v gostejšo bločno zazidavo, oblikovano okoli centra naselja s spremljajočim - predvsem oskrbnim programom, medtem ko so se objekti družbenega standarda dogradili v kasnejših letih v SZ delu (šola), osrednjem delu (VVO). Zdravstvena oskrba je zagotovljena v sosednjem območju MS 8/4 Vevče, kjer je tik ob Cesti 30. avgusta zgrajen zdravstveni dom.
Ureditveni načrt poleg komunalne (dograditev kanalizacijskega sistema), energetske (plinifikacija, elektrika) ter prometne sanacije (obodni cestni sistem, notranji promet, mirujoči promet) predvideva tudi dopolnitev spremljajočega programa (druga faza OS, trgovina za osnovno preskrbo, servisi). Dopolnitev stanovanjske gradnje z različnimi tipi objektov: bločna zazidava se dopolnjuje z gradnjo stano vanjskega bloka (38 stanovanj), vrstne hiše v SZ delu (51), vrstne hiše ob samem starem vaškem jedru, ki se po morfološki strukturi navezujejo nanj (24), ter dopolnilno zazidavo dvojčkov in prosto stoječih stanovanjskih hiš, ki niso vključene v družbeno usmerjeno gradnjo.
IS SOb Ljubljana Moste-Polje je na 7. seji 3. junija 1986 obravnaval osnutek ureditvenega načrta za območje MS 8/5 Zg. Kašelj in ugotovil, da je pripravljen na podlagi usmeritev dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane, v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990, kot tak v interesu obravnavanega območja in širše družbene skupnosti in v skladu z Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ter sprejel sklep o javni razgrnitvi, ki je bila od 15. 6. 1986 do 15. 7. 1986 v prostorih SOb Ljubljana Moste-Polje in KS Vevče-Zg. Kašelj.
Na vse pripombe, dane v času javne razgrnitve, je strokovna komisija, sestavljena iz predstavnikov ZIL TOZD Urbanizem-LUZ, ZIL TOZD Urejanje in strokovne službe komiteja za urbanizem, gradbeništvo in varstvo okolja SOb Ljubljana Moste-Polje, pripravila odgovore, ki jih posreduje hkrati z osnutkom odloka v obravnavo in potrditev.
Osnutek odtoka z odgovori na pripombe, dane v času javne razgrnitve, je obravnaval tudi Komite za urbanizem, gradbeništvo in varstvo okolja SOb Ljubljana Moste-Polje na 2. seji dne 15. 10. 1986 in IS SOb Ljubljana Moste-Polje na 24. seji, dne 21. 10. 1986.
KOMITE ZA URBANIZEM GRADBENIŠTVO IN VARSTVO OKOLJA
ODGOVORI NA PRIPOMBE K OSNUTKU UREDITVENEGA NAČRTA ZA MS 8/5 - ZG. KAŠELJ, PODANE V ČASU JAVNE RAZGRNITVE OD 15. 6. DO 15. 7. 1986
OBRAZLOŽITEV
Ureditveni načrt obravnava območje Zg. Kašlja, ki ga na severu omejuje Zaloška cesta in območje Petrola (MM 8/1) z vmesnim zelenim tamponom; na vzhodu kmetijske površine; na jugu pa delno kmetijske površine ob Ljubljanici, športno rekreacijsko območje MR 8/2 Vevče in območje Papirnice Vevče MP 8/1; na zahodu pa ga Cesta 30. avgusta loči od naselitvenega območja MS 8/4.
Območje je bilo kot zazidljivo opredeljeno že z Generalnim planom urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik 6/66) in je bil zanj izdelan zazidalni načrt leta 1976 (Glasnik 30/86). Spremembe zazidalnega načrta, ki so nastajale tekom izgradnje soseske, so narekovale novelacijo zazidalnega načrta, h kateri se je pristopilo že v prejšnjem srednjeročnem obdobju. Ob uveljavitvi zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list 18/84) Je bilo potrebno že izdelano novelacijo zazidalnega načrta uskladiti z določbami tega zakona. Ker gre za območje, ki je pretežno pozidano in opremljeno s komunalno prometno in energetsko infrastrukturo ter spremljajočimi
A. KS VEVČE - ZG. KAŠELJ
1.	V poročilu je imenovana kot osnova ureditve - cestni križ Ka-šeljske z Gustinčaijevo in Močilnikarjevo cesto.
Vendar Kašeljski cesti v načrtu ureditve ni podana pomembnost, ki naj bi jo le-ta imela kot križna cesta m kot dejansko že sedaj in perspektivno obstoječa glavna prometnica - kolektor s priključkom na Zaloško cesto.
Po predlagani ureditvi direktni priključek na Zaloško cesto odpade, priključek na Zaloško cesto preko Močilnikarjeve ulice pa je racionalno nerealen, če že ne nemogoč.
Krak S-J cestnega križa, to je Močilnikarjeva in Gustinčarjeva cesta, ne more služiti svojemu namenu, ker m možna in racionalna izvedba priključka na severu na Zaloško cesto, na jugu pa zaradi športnega parka preko Ljubljanice in ceste heroja Trtnika na Litijsko cesto.
Odgovor
V obrazložitvi k ureditvenemu načrtu cestni križ Kašeljska cesta z Gustinčaijevo in Močilnikarjevo cesto ni predviden kot osnovna prometna ureditev.
Obodni (primarni) mestni cestni sistem, kije vrisan v ureditvenem načrtu, izhaja iz širše prometne zasnove, podane v dolgoročnem planu občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 (Ur. list SRS, $t. 11/86).
Območje KS Vevče-Kašelj se na primarni mestni cestni sistem navezuje po Zaloški cesti (na severu), po podaljšani Zadobrovški cesti -Povezava med Zaloško in Litijsko cesto s prehodom čez Ljubljanico (na zahodu), po rekonstruirani Vevški cesti (na jugu), po predvideni vzhodni povezavi med Vevško in Zaloško cesto in osrednji povezovalni cesti (Močilnikarjeva-Gustinčarjeva ulica), ki povezuje Zaloško z Vevško cesto in športni park Vevče.
Drugih cestnih povezav dolgoročni plan ne predvideva.
Notranji cestni sistem je sestavljen iz zbirnih cest in iz sekundame-8a dovoznega cestnega omrežja ter je povezan z razvojem naselja.
Zbirne ceste, kot npr. Kašeljska cesta, Cesta španskih borcev, Pe-c'nska ulica, Ob studencu, Černičeva ulica, Trtnikova ulica, Klemenova ulica ipd., so dvosmerne, širine 5,50 m.
S sistemom zbirnih cest smo v celoti zadostili osnovnim potrebam dostopnosti za celotno območje in dosegljivosti do lokalnih cest, ki so navezane na individualne objekte ali javne objekte znotraj območja obdelave.
Lokalne dovozne ceste so popolnoma internega značaja in služijo le dostopnosti do posameznih objektov. Dovozne ceste so enosmerne a*i dvosmerne, glede na potrebe in možnosti izgradnje ter glede na Prometni režim, ki je izpostavljen v določenem območju.
Obstoječi priključek Kašeljske na Zaloško cesto je prometno neugoden (5-krako križišče, oster vpadni kot, nepreglednost, bližina Prečkanja železniškega tira), zato je predvidena posredna navezava Preko Močilnikaijeve c. Slednja je prometno-tehnično in višinsko Preverjena, izvedljiva je ob manjši denivelaciji Zaloške ceste (na koto 278.00 v križišču, s tem, daje železniški tir na koti 277,50). Do izvedbe navedenega priključka oz. ustrezne rekonstrukcije Zaloške ceste ?staja obstoječe stanje. Osrednja povezovalna cesta v smeri S-J (Mo-oilnikarjeva-Gustinčaijeva ul.) bo služila namenu, ko bo izvedeno krijoče z Zaloško cesto oz. južno obodno cesto v podaljšku Vevške in bela Skojevske ulice z dostopom do športnega parka (parkirne površne).
2.	Glede na navedene pomanjkljivosti in perspektivno rešitev cest-nega križa se bo ves povečani perspektivni promet vršil kot doslej.
Po neurejeni Kašeljski cesti na Zaloško.
S ceste Heroja Trtnika preko papirniškega železniškega mostu po Vevški cesti in cesti 30. avgusta na Zaloško cesto. Ta posledica pa je »sto, kar krajani glede na že dosedanjo obremenitev Vevške ceste in Poslovnega centra ne moremo sprejeti.
(- notranji in zunanji transport papirnice,
-	infrastrukturni promet kraja,
~ prihodi in odhodi delavcev papirnice,
-	železniški promet po industrijskem tiru,
~ itd.)
•lužna prometna zbiralnica, ki bi zajela ves sedanji promet, ki sedaj pravno poteka proti Kašeljski in Zaloški cesti, ter ga vodila po Vev-?ki cesti skozi poslovni center in po cesti 30. avgusta na Zaloško cesto, 6| v poslovnem centru Vevč povzročila nemogoče in nesprejemljivo Prometno stanje.
Odgovor
Delno podan že v prejšnjem; prometna ureditev se bo izvajala faz-P°.> do izvedbe potrebnih odsekov novih oz. nekonstruiranih cest in Pr'ključkov, se uporablja obstoječi cestni sistem.
Povezava C. heroja Trtnika preko Ljubljanice ter naprej po Vevški Pesti in C. 30. avgusta na Zaloško cesto ostaja kot edina možna po-v^zava Zaloške z Litijsko cesto na ožjem območju, ob izvedbi podalj-,*a Zadobrovške ceste na zahodu (povezava Gostinčarjeva-Močilni-*arjcva in predvidene prometne ureditve znotraj kompleksa Papirni-% pa bo kritični odsek Vevče ceste prometno razbremenjen). Zazi-^a*ni načrt za območje MP 8/1 - Papirnica Vevče predvideva ca. 250 »°vih parkirnih mest in nove dostope izven sedanjega poslovnega ,en,tra, železniški promet pa se bo z rekonstrukcijo železniškega mos-u 'n izvedbo semaforiziranega križišča odvijal ločeno od cestnega Pr9meta.
v Prometna presoja za območje urejanja MS 8/1,2,3 in 4 zajema tudi I bvško cesto, ki jo je izdelal ZIL, TOZD Urbanizem LUZ marca y80 (šifra proj 2728/P), izhaja, daje obremenitev Vevške ceste 5185 »žil PLDP (povprečni letni dnevni promet), kar pri zmogljivosti Prometni propustnosti glede na cestni profil) 10960 vozil PLDP (pri-f161" Zaloške ceste) pomeni 47 %-no izkoriščenost, oziroma zadostno cezervo za delno povečanje prometa, izvedba predvidenih obodnih pa naj bi prispevala k izboljšanju prometnega stanja, k “• Ne samo, da cestni križ ne more služiti svojemu namenu in da v° Vevška cesta s poslovnim centrom zamašena, so v osnutku uredit-J;nega načrta izpuščene oz. ukinjene življenjsko važne prometnice in Vezave z Zaloško cesto, in to Klemenova ulica. Cesta Španskih bor-
cev med Kašeljsko in Zaloško cesto in Rosna pot. Le-te že sedaj nosijo dobršen del prometa vozil s Kašeljske ceste proti Zaloški cesti, pa tudi kolesarskega in peš prometa do avtobusne postaje na Zaloški cesti. Na tej osnovi je skupščina KS že vključila v plan ureditev peš poti in razsvetljave. Ukinitev te prometnice pomeni hud udarec za krajane in ogrožanje njihovih že davno obstoječih pravic, kar bo glede na dosedanje reakcije povzročalo politične probleme.
Odgovor
Obstoječe povezave z Zaloško cesto, t.j. C. španskih borcev in Rosna pot, ki se nahaja izven obravnavanega območja, ostajajo kot sekundarne ceste, le navezava Klemenove ulice zaradi višinske razlike ni izvedljiva.
Cesto španskih borcev na odseku vzhodno od Petrola (med Kašeljsko in Zaloško cesto) je treba v 1. fazi usposobiti za promet in vključiti v plan komunalne skupnosti za izvedbo vzdrževalnih del.
4.	V ureditvenem načrtu ni razvidna prometna ureditev za predvideni novi papirniški cestni in železniški most, ki gre po planu v gradnjo že leta 1986.
Ta novi most, glede na sedanjo obremenitev prometa skozi poslovni center Vevč, ne more služiti kot tranzitni most. Zaradi tega je nepotrebna vrisana varianta oz. korekcija C. 30. avgusta.
Odgovor
Predvideni novi papirniški most (razširitev obstoječega železniškega mostu) je v ureditvenem načrtu vrisan po elementih lokacijske dokumentacije (št. LD 32474). S semaforizacijo bo časovno ločevan cestni od železniškega prometa.
Korekcija ceste 30. avgusta je v zgornjem delu potrebna zaradi izvedbe križišča z Zaloško cesto, črtkani potek pa izboljšuje prometne razmere v spodnjem delu trase (odpade križanje z železniško progo, večja prometna propustnost), kar bi prišlo v poštev ob izgradnji sosednjega območja urejanja MS 8/4.
5.	Grajzerjeva cesta z enosmerno prometno ureditvijo je smiselna le s takojšnjo izgradnjo Gustinčarjeve ulice in dela Skojevske s povezavo na most.
Odgovor
Glede na cestni profil 3,5 oz. 4,0 m je po Berčičevi in Grajzerjevi cesti predviden enosmerni promet, kar bo možno uvesti ob izvedbi južne obodne ceste (del Skojevske) in Gustinčarjeve ceste, do takrat se ohranja obstoječi prometni režim.
6.	Skojevska ulica ni priključena na Gustinčarjevo ulico. Skojevska ulica naj se v celoti uredi za kolesarsko in peš pot, povezano s cesto Španskih borcev.
Odgovor
Do izvedbe križišča Gustinčarjeve ulice s predvideno južno obodno cesto ostaja sedanja trasa Skojevske ulice desni priključek na novo Gustinčarjevo ulico neizvedljiv. Pripomba, da naj se Skojevska ulica uredi v kolesarsko in peš pot in ohrani povezava s Cesto španskih borcev, se upošteva.
7.	Ni predvidena povezava preko Ljubljanice z Litijsko cesto bodisi v smeri ceste Španskih borcev, niti v smeri Rosne poti.
Te povezave so nujne tudi za čas gradnje novega papirniškega mostu in potrebe SLO.
Odgovor
Povezava z Litijsko cesto preko Ljubljanice iz smeri C. španskih borcev ni možna.
Prehod čez Ljubljanico v podaljšku Rosne poti, kije izven območja obdelave, se ohrani (predvidena obnova mostu).
Omenjene povezave niso v sistemu primarnih cest (glej odgovor na pripombo 1).
8.	Temeljna pripomba krajanov in KS je, da poleg področja, ki ga zajema ureditveni načrt, niso podane povezave z ostalimi področji KS, kot tudi povezave z ostalimi KS.
Odgovor
Glej na pripombo 1!
9.	Velik sanitarni in ekološki problem je kašeljski potok, ki ga ureditveni načrt ne obravnava.
Odgovor
Ureditveni načrt vključuje ureditev poteka med Cesto Španskih borcev in Krnčevo ulico po idejnem projektu, ki gaje izdelalo podjetje za urejanje voda Nivo Celje, TOZD Projekt inženiring, Ljubljana, št. proj. 772/85. Predvidena je delna ureditev poteka po obstoječi trasi oz. kanaliziranje po novi trasi (v vzhodnem delu območja).
10.	Vrisana južna avtobusna povezava, ki temelji na izgradnji nove ceste, je za krajane perspektivno preveč odmaknjena. Zato je upoštevati obstoječe možnosti po Zaloški cesti in temu primemo zgraditi postajališča ob križišču s Klemenovo ulico in križišču s c. Španskih borcev, kar še ni vrisano v ureditvenem načrtu.
Dokler ne bodo zgrajene nove avtobusne ceste, je potrebno takoj urediti Kašeljsko cesto za avtobusni prevoz z ukinitvijo tovornega prometa in usmeritvijo kolesarjev in pešcev na vzporedno pot ob Ka-
šeljskem potoku. S tem bi bili dani pogoji avtobusnega prometa do Gasilskega doma oz. do naselja na rdečem blatu.
Odgovor
Avtobusno postajališče na Zaloški cesti ob priključku Klemenove ulice ni izvedljivo, ker bližina industrijskega tira ne omogoča razširitve cestišča. Ob ureditvi križišča Zaloška-Močilnikarieva ul. bo izvedeno tudi avtobusno postajališče, ki bo naselju ob Klemenovi ul. najbližje.
Elementi Kašeljske ceste ne dovoljujejo avtobusnega prometa. Izvedba avtobusne proge je možna le po južni obodni cest - podaljšek Vevške ceste za ca. 700 m do križišča s cesto Španskih borcev (z obračališčem v 1. fazi).
11.	Po izgradnji južne zbiralnice bi lahko avtobusni promet potekal v krožni obliki glede na urejenost prometnic Zaloška, Vevče, Zg. Kašelj - Kašeljska, Zaloška.
Odgovor
Odgovor je podan že v prejšnji točki.
Krožne linije s stališča izpeljave mestnega potniškega prometa niso zaželene (zamude).
12.	V naselju so zapolnjeni in zazidani vsi prostori tako, da za eventualno potrebne infrastrukture in namenske objekte ne obstajajo rezervati.
Predlagamo, da se vso možno zazidavo odloži, v nujnem primeru pa imajo prioriteto delavci papirnice Vevče s predhodnim soglasjem KS.
Odgovor
Predvidena gradnja je načrtovana v skladu s planom samoupravne stanovanjske skupnosti občine in mesta. V Papirnici je že ustanovljena stanovanjska zadruga.
13.	Predstavniki KS imajo pomisleke glede zazidave »stonoge« ob kašeljskem potoku, in sicer zaradi požarnega vidika ob havanji Petrolovih rezervoarjev. Razlito gorivo lahko priteče po odprtem drenaž-nem koritu direktno ob objektih.
V ta namen je nujno potrebno ustrezno tehnično rešiti omenjeni petrolov odtok. Obenem v tem predelu obstaja nevšečnost razlitja kanalizacije, kar bi tudi bilo potrebno upoštevati pri izgradnji tega kompleksa.
Odgovor
Predvidena je izdelava ureditvenega načrta za območje Petrola (MM 8/1). Petrol rešuje program z idejnimi rešitvami tehnologije oz. sanacije kanalizacijskega omrežja.
14.	Glede na nerešenost priključka Močilnikarjeve ulice na Zaloško, se nsy do izgradnje križišča Močilnikaijeve z Zaloško zazidava ob Močilnikarjevi ulici ne predvidi. Predlagamo, da zemljišče ostane kot rezervat.
Odgovor
Obseg gradnje zahodno od Močilnikarjeve ul. je zmanjšan (upoštevana je pripomba občana, odgovor št. 22). Faznost izgradnje je lahko pogojena z realizacijo priključka Močilnikarjeve na Zaloško cesto.
15.	Smatramo, da je potrebno vključiti v obravnavo ureditve MS 8/5 tudi področje od južne zbiralnice do severne meje ureditve Športnega parka, čeprav leži v tako imenovanem zelenem pasu. To velja ne samo za nekatere individualne objekte v zapadnem delu, temveč tudi za naselje na blatu, bivšo kefilerijo in bodočo zazidavo južno od Krmčeve.
Odgovor
Območje južno od podaljška Vevške ceste leži v območju urejanja MR 8/2 in se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP) oz. ureditvenim načrtom po letu 1990. Pripomba je posredovana obdelovalcem PUP-a in bo vključena v pogoje urejanja za obravnavano območje.
16.	Ob izgradnji naselja na rdečem blatu je bilo s strani Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje zagotovljeno, da se bo takoj pristopilo k izgradnji trgovine v Zgornjem Kašlju.
Glede na to, daje lokacija za trgovino zagotovljena, KS vztraja, da se ne pristopi k izgradnji stanovanj, dokler ne bo zgrajena trgovina.
Odgovor
Realizacijo trgovine osnovne preskrbe je treba vključiti v plan (komite za družbeno planiranje).
Opomba:
Sugestije za rešitev prometa, podane s strani sveta krajevne skupnosti in se nanašajo na nove povezovalne ceste, ki jih dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane ne predvideva, bodo posredovane obdelovalcem »Ljubljane 2000« za ponovno prcverbo. Zavedati se je treba, da ie postopek za dopolnitev dolgoročnega plana dolgotrajen in so realne možnosti za ugoditev zahtevam minimalne.
Predlagana prometna ureditev, ki izhaja iz dolgoročnega plana in je podrobneje obdelana v ureditvenem načrtu, po mnenju prometnih strokovnjakov glede na predvidene kapacitete povsem ustreza.
B. PRIPOMBE IZ KNJIGE PRIPOMB
17.	Marko Smrekar, ul. Mirka Jurce 2
Z osnutkom tega načrta naj bi se rešila tudi ureditev zemljišča na parcelah št. 2339/1,2,3 južno od ul. Mirka Jurce in to na obeh straneh podaljška Gustinčatjeve ulice proti športnemu parku, do severne meje urejenega športnega parka.
Na neurejenih delih parcel žele otroci obeh lastnikov parcel zazidati z individualno gradnjo in urediti samo razpoložljiv prostor med cestami tako, da bo tudi ta del zemljišča urbanistično urejen.
Dovoljujem si pripomniti, da je neurejen in zanemarjen zeleni pas, ki služi za odlaganje smeti, dosti večji onesnaževalec okolja kot urejeno in negovano zemljišče.
Odgovor podan pri pripombi št. 18. Novak Jože, Slaviček Fani
celj Angelci, da ne vozi po parceli kat. štev. 2188. Ob njeni graditvi stanovanjske hiše mi nismo soglašali z njeno odločitvijo vozne poti.
Zaradi nesporazumov in sosedskih nesoglasij, zahtevamo postavitev vrtne ograje.
Odgovor
Konkretna dovozna pot je v prometni študiji ureditvenega načrta opredeljena kot javna cesta. Ta opredelitev izhaja tudi še iz dosedaj veljavnega zazidalnega načrta in kot taka služi vsem stanovalcem območja.
19.	Pucelj Angelca, Vevče, Avgustinčičeva 23
Obračam se na vas v tejle zadevi:
Včeraj sem dobila po pošti priporočeno s povratnico vaše pismo, ki vam ga pošiljam v fotokopiji.
Na pismu so podpisi Novak Jožeta, Slaviček Fani, Kubanec Milke in Kunanec Alojza, na koncu pisma pa je vaša sveža štampiljka brez kakega podpisa.
Kakor vidite, mi pismo prepoveduje vožnjo po parceli št. 2188. Katastrska občina ni navedena.
Kljub temu, da je na pismu sveža štampiljka vaše skupnosti, se mi vendarle zdi čudno, da ni nobenega uradnega podpisa. Če boste želeli, bom izvirno pismo prinesla pokazati, da se boste lahko sami prepričali.
V stvari sami pa bi rada povedala, da po poti, ki mi jo pismo prepoveduje, vozim nemoteno že petnajst (15) let in drugod tudi nimam kod voziti, kar potrebujem za kuijavo, to je drva in premog. Dne 15. maja letos so mi zaprli to pot tako, da je Kubanec Anton pustil svoj avto na sredi poti, tako, da nisem mogla do svoje garaže in ga ni umaknil ves teden, drugi teden nato pa spet, tako, da mi je bilo onemogočeno moj avto redno uporabljati.
Nisem se obrnila na sodišče, ker ne bi rada, da bi se zaostrili sosedski odnosi. Saj upam, da bi se dalo mojim sosedom mimo dopovedati, da moram jaz tudi imeji neko možnost priti domov na normalen način in tudi možnost pripeljati po poti stvari, ki jih v vsakdanjem življenju vsak človek potrebujem, torej tudi kuijavo.
Zato obenem, ko vam podajam informacijo o vsej zadevi, vas tudi prosim, da smatrate, to moje pismo kot prošnjo, da bi začeli poravnalni postopek in da bi se na miren način to stanje uredilo.
Zahvaljujem se vam vnaprej za razumevanje in pomoč.
Priloga: 1
Odgovor glej na pripombo 18!
20.	Baus Stane, Avgustinčičeva 22; Jančec Ivan, Avgustinčičeva 24; Hočevar-Rupnik Franja, Avgustinčičeva 14 B, stanujoča Pot na Rakovo jelšo 169.
Se ne strinjamo s predlogom ureditvenega načrta MS 8/5. Smatramo, da so premalo upoštevani že obstoječi objekti in ohranitev obdelovalne zemlje. Zato predlagamo, da se črta cesto, kot je označeno v priloženi skici. S tem niso prizadete koristi nobenega od lastnikov okoliških hiš, ohrani pa se okrog 350 m2 obdelovalne zemlje. Na tej trasi je tudi izhod iz zaklonišča Avgustinčičeva 22, ki ni grajen za nosilnost, ki jo zahteva cesta.
21.	JANČEC Ivan in Marija, Avgustinčičeva 34
Zgoraj imenovana smatrava, da se pri urejanju cest premalo upoštevajo že obstoječi objekti in obdelovalne površine. Smatrava, da ne obstaja nobena potreba za pot okrog hiše.
Trije stanovalci v starem delu Avgustinčičeve imamo že urejene vhode iz Višnjevaijeve ulice. Ostali naši sosedje imajo vsi urejene vhode. Zato smatrava, daje predlagana pot brez pomena, 350 m2 pa po* meni veliko za stanovalce, posebej sedaj, ko se borimo za vsak košček obdelovalne zemlje.
Zato predlagava, da se na skici predlagana sprememba upošteva pr1 ponovnem pregledu zazidalnega načrta.
Priloga: fotokopija z narisanim predlogom
Odgovor na pripombo 20 in 21
Cesta služi tudi objektom na pare. št. 1275 in 2179/7 ter je zato ni možno črtati.
22.	Avbelj Ivo, Kašeljska c. 152
Izjavljam, da je zazidalni načrt, ki tako drastično posega na moje zemljišče na vzhodnem delu, absolutno nesprejemljiv. Gre za parcele $t. 1470/1 in 1469. Predvidena gradnja odnosno vrtovi se priblijžajo moji stanovanjski hiši na ca. 4 m. Pri tem gre tudi za odvzem sadnega vrta, kar pa ne bom dovolil. Posredujem osnutek načrta, na katerem je to zemljišče nezazidljivo in okvalificirano kot funkcionalno zemljišče pri obstoječi zgradbi. Predlagam ogled na licu mesta in neposreden razgovor z menoj ter odmik predvidene gradnje.
Odgovor
Pripombe se upošteva. Predviden je manjši obseg zazidave, parcela št. 1470/1 in 1469 ostaneta neokrnjeni.
23.	Somrak Vlado, Močilnikarjeva ul. 2
Novi zazidalni načrt predvideva igrišča na različnih lokacijah. Smatram, da je potrebno zgraditi igrišča ob šoli, za kar je dosti prostora. Za ostala igrišča naj se sredstva usmerijo v izgradnjo športnega parka Slavija, kot je to predvideno v predhodnem zazidalnem načrtu.
Priključek Močilnikaijeve ulice na Zaloško ni mogoče tako izvšiti, kakor je to predvideno v zazidalnem načrtu.
Odgovor
Otroška igrišča so locirana na še prostih površinah in razporejena po sosedstvih. Možna je fazna realizacija. Odgovor na drugi del pripombe je podan pri pripombah KS (št. 2).
24.	GAJŠEK Zinka, Roška 33, Ljubljana
V	zvezi z Ureditvenim načrtom za območje MS 8/5 Zg. Kašelj dajem naslednjo pripombo:
V	svojem in v imenu solastnikov parcel 1745 in 1746/1 predlagam, da se spremeni načrt in se formira več zazidalnih parcel, ki bi ležale Popolnoma na naših parcelah. Saj je vrisana samo ena in to delno na sosednje parcele. Ta zazidalna parcela je predvidena na nižjem močvirnem terenu (mogoče brez obvoza). Za formiranje več parcel na dvignjenem terenu smo zelo zainteresirani, ker štirje solastniki sedaj stanujemo v hišah na Roški in Prisojni, ki so predvidene za rušenje zaradi nove cestne povezave Roška-Njegoševa-železniška postaja. Glede na to, da je v ureditvenem načrtu predvidenih že več otroških in športnih igrišč, menimo, da je naša želja popolnoma utemeljena.
Odgovor	...
Ukinitev igralnega polja v osrednjem delu območja urejanja m možna Oužni d-1 pare. št. 1746/1), ker je to edina večja zelena površina za rekreacijo otrok in odraslih v naselju. Zgornji del parcele št. 1746/1 in 1745 k.o. Kašelj nista prometno dostopni (dovoz) in zato neprimerna za zazidavo.
25.	Podpis nečitljiv!
Glede na razpravo na Skupščini KS 10. 7. 1986 v zvezi z ureditvijo Skojevske ulice dodajam naslednje:
-	Razsekana Skojevska s prometnim režimom po ureditvenem načrtu ne ustreza potrebam! Krajani potrebujemo predvsem varno urejen promet po ulici, za katero je tradicionalno gost
-	peš promet za dostop do obeh trgovin Mercatorja
-	kolesarski promet predvsem tudi vadbeni poligon za kolesaije začetnike in otroKe, za kar že sedaj urejena cesta dovolj ustreza zaradi zelo redkega prometa
-	osebni avto promet predvsem na poti in s poti na delo ter vikend osebni promet
-	zelo občasnotovorni (dostavni) promet in dvakrat tedensko odvoz
smeti.
Glede na dejanske potrebe je zadostna sedanja širina ceste. Ustrezala pa bi zaradi varnosti (omejena hitrost in pločnik) tudi ureditev enosmernega prometa vzhod-zahod v podobnem smislu kot je načrtovalec uredil promet na Grajzerjevi cesti.
Vstop na Skojevsko (v eni smeri) s ceste ob Studencu preko ali mimo zelenice. Izstop-desni priključek-enosmerni na novo Gustin-Čarievo.
Avgustinčičeva in Višnjevarjeva naj bosta enosmerno (eventualno dvosmerno za kar je pa zaradi poševnosti Skojevske manjša racionalna možnost) na Skojevsko.
Pločnik-urejena pešpot naj bo po vsej dolžini Skojevske od Gustin-Čaijeve do zelenic oziroma vstopa ob Studencu. Pešpot - urejena in razsvetljena - naj se nadaljuje preko zelenice in se poveže do ceste »panskih borcev oz. do trgovine Mercatorja in doma družbenih organizacij v Kašlju.
Skratka, ureditev naj v principu obdrži zasnovo po prvotnem zazidalnem načrtu iz leta 1967 z uvedbo poudarka na pešpoti in enosmer-
nem (krožnem) prometu.
Po tem citiranem načrtu je bila: 1. Izvedena zazidava
2.	Izplačana odškodnina za ureditev (asfaltiranje in razsvetljava) poti.
3.	Promet ne zahteva ponovnega širjenja za ca. 2 m. Za enosmerni •promet s pločnikom pa ustreza že sedanja urejena širina cestišča.
4.	Mejaši-lastniki bi bili ponovno prizadeti. Odmiki objektov bi bili še bolj zmanjšani.
5.	Predlog je tudi ustreznejša bolj vama prometna rešitev in racionalnejša izvedba.
Odgovor
Načrtovana prometna ureditev je v skladu s soglasjem Komiteja za promet in zveze. Peš povezava čez igrišče do C. Španskih borcev ostane (glej odgovor št. 6).
26.	Zajšek Jože, Pečinska 24
Dne 10. 7. 1986 je bila razprava na zboru krajanov ureditvenega načrta Zg. Kašelj in podana delna pojasnila od strani članov urbanistične komisije. Ni pa v karti vrisana odnosno razvidna pare. št. 1082 v Zg. Kašlju pa prosimo, da nam odgovorite, če je možna zazidava stanovanjske hiše na parceli št. 1082, ki bi jo gradil sin odnosno lastnik zemljišča.
Odgovor
Navedena parcela je izven območja obdelave v naselju Sp. Kašelj, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji.
27.	Končina Stane, C. Španskih borcev 2
Podpisani Končina Tone in Angelca v Zg. Kašlju, C. Španskih borcev 2. Prosimo urbanistični oddelek, da nam omogoči zazidavo stanovanjske hiše na parceli št. 1799.
Obrazložitev: V sedanjem stanju je hiša za 6 članov starejšega tipa premajhna glede na zemljišče, ki ga imamo in je primemo za izgradnjo nove hiše, ki je na parcelni št. 1799 zraven stare hiše, kije na parceli št. 1796, hišo bi gradila sinova za svojo družino.
Prosimo urbanistično komisijo, da upošteva stanovanjske probleme in prošnjo ugodno reši.
Odgovor
Pripomba se upošteva.
28.	Arhar Božo, Kašeljska c. 150
Otroško igrišče v križišču Kašeljske c. in Močilnikarjeve ul. je predvideno v obliki »L« tako, da se en krak zajeda med 6 individualnih hiš. S te je ustvarjena nesorazmerno dolga medposestna meja z ozirom na površine. Za javni prostor so to konfliktne točke, ki jih je v praksi nemogoče obvladati.
Vemo, daje že financiranje izgradnje javnih igrišč zelo problematično, Še težje pa je vzdrževanje in ustvarjanje reda zgrajenih objektov.
Res je, da bi s predvideno ureditvijo izgubili del vrta, vendar bi to enkratno izgubo lažje preboleli, kot pa da imamo stalne probleme ob meji, sama hiša pa bi pri končni ureditvi imela z dveh strani igrišča in z dveh strani cesto (Kašeljsko in
Predlaga zaokroženo oblikovanje otroškega igrišča s primernim, ne preveč natrpanim programom.
Odgovor
Pripomba se upošteva s tem, da se za izvedbo igrišča namenita le pare. št. 1466/1 in 1467/1.
29.	Marinko Jože, Prisojna 7
Solastniki te parcele zahtevamo, da se na tem zemljišču predvidi zgostitev individualne gradnje. Na mestu, kjer je predvidena II. faza gradnje za vrtec, se začasno lahko uresničijo vse potrebe po športnih objektih. Solastniki smo že prostovoljno odstopili velik del parcele (1746/2) za gradnjo vrtca in sedaj menimo, da naj se ostalo zemljišče, t.j. parcela 1746/1 in 1745, predvidi za vsaj 6 individualnih parcel oz. hiš.
Štirje solastniki z družinami imajo stanovanje na območju Kliničnega centra, ki so predvideni za rušenje. Te parcele oz. lokacija za novogradnje bi rešila problem, ki bo nastal ob rušenju v zvezi z odškodninami m nadomestno gradnjo. Zato naj se pripombo upošteva.
Odgovor glej na pripombo 24!
30.	Janez Stana, Klemenova 40
Na predlog (delovni načrt) osnutka novelacije zazidalnega načrta za MS 8/3 Zg. Kašelj imam naslednje pripombe, in to na predlagana športna igrišča in pokrito lopo v neposredni bližini vrstnih stan. hiš.
V skladu z zak. postopki je ZIL TOZD Urejanje stavbnega zemljišča naročil novelacijo zaz. načrta zaz. otoka MS 8/3. KS Večve-Zg. Kašelj pred izdelano novelacijo zaz. načrta naročila dne 14. 4. 1982 izdelavo LD za športna igrišča v MS 8-3 ob Klemenovi ulici. Smatram, da postopek ni pravilen in kaže na forumsko odločanje posameznikov v KS in krajevni konferenci SZDL:
-	Predlagana športna igrišča in lopa so v neposredni bližini vodnih in individualnih stanovanjskih hiš ter s tem vzročno povzročajo škodo na objektih, vrtovih, opremi nasadih, kmetijskih zemljiščih.
-	Zbiranje starejših otrok na takšnih površinah nujno povzroči sanitarno higienske probleme in prekomeren hrup podnevi, posebej pa ponoči odnosno pozno v noč.
C O" g
UREDITVENI NAČRT ZA OBMOČJE MS 8/5 ZG. KAŠELJ

I	mmt* mnutn um
i*(i irmuniHuiMMUtu on r™l nmJ* Hjon m mmuni
I* I BJCm 1 I1MUUM II
1—11 um*
i---1 num
o	iMkuutimMUMUi
k*uw«iii
*»	**■ emu nem** u
namen N**
MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE ZGRAJENE STRUKTURE
MERILO 1=1000

-	Igrišče za rokomet je zarisano celo v dogovorjenem zelenem varovalnem pasu okrog skladišča vnetljivih snovi - DO Petrol.
-	Športna igrišča so locirana na zemljišču, za katerega obstoji dogovor med IS občine Ljubljana Moste-Polje in Kmetijsko zemljiško skupnostjo, in to, daje ta pas I. kategorije in se ohranja trajno za kmetijsko rabo, poleg ostalih zemljišč. Poleg navedenega pa ta igrišča mejijo tudi na zemljišče zaščitene kmetije tov. Koroša.
-	V postopku so odgovorne službe dolžne spoštovati predpisane zakonske norme, konkretno Zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Ur. list SRS, št. 44/82) in Zakona o razpol .... SFRJ ...
-	Pri izdelavi je tudi potrebno upoštevati pritožbo krajanov KS Vevče-Zg. Kašelj 23. 3. 1983 v zvezi izdelave lokacijske dokumentacije športnih igrišč v zazidalnem otoku MS 8/3 ob vrstnih hišah, Klemenova ul.’, Ljubljana.
-	Predlagam, da so športna, igrišča, kijih investirajo vsi krajani KS Vevče-Zg. Kašelj ali celo širša družbena skupnost, locirana na že obstoječih površinah, namenjenih za rekreacijsko športno dejavnost ali ob novi osnovni šoli, kjer se bodo zbirali vsi otroci KS Vevče-Zg. Kašelj, in ne, da športna igrišča služijo samo posameznim otrokom.
-	Problem športnih igrišč naj se rešuje v okviru že sprejetih izhodišč razvoja rekreacijskega m športnega življenja krajanov KS, in to ne na račun kmetijskih površin, ki so nam v sedanji gospodarski situaciji še kako dragocena.
Ne strinjam se z narisanim igriščem za košarko v kareju Klunove ulice in prilaga temu dopisu fotokopijo pritožb iz leta 1983 ter smatram, da obširnejša razlaga ni potrebna.
Edino, kar je, zahtevam, da se realizirajo objekti (otroška igrišča), ki so bili po starem zazidalnem načrtu že po kupoprodajnih (posameznikov) pogodbah dogovorjeni in tudi plačani med nizi koš v Klu-novi (pogodbe s SGP Gorša), v kolikor to ne bo realizirano, nameravam sprožiti spor pred za to dogovoijenimi organi odnosno na sodišču, ker se obračajo fin. sredstva že od leta 1977 in istočasno prihaja do prilaščanja družbene lastnine (lastniki vrstnih hiš so si prilastili zemljišče, ki je predvideno za otroška igrišča). Vsako razpolaganje s sredstvi odnosno zavajanje kupcev pa je protipravno in z našo pozitivno zakonodajo sankcionirano.
Za vsa natančnejša pojasnila sem vsem na voljo.
Odgovor
Ureditveni načrt ne predvideva igrišč v obsegu, ki je bil podan v LD 28889; Igralni park je omejen s pešpotjo, ki povezuje nize ob Klemenovi ulici in ne sega v zeleni pas med stanovanjskim območjem in Petrolom, med površino za igre z žogo in južnim nizom vrstnih hiš je predviden grič (protihrupna bariera), kot je bilo usklajeno s predstavniki KS.
i Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na E E 24. seji 21. oktobra 1986 obravnaval osnutek zgoraj navedene- 5 | ga odloka in sprejel naslednji
I	|
I	SKLEP
1	I
= Izvršni svet posreduje skupščini občine v obravnavo osnutek = I Odloka o sprejetju ureditvenega načrta za območje MS 8/5-Zg. 5 S Kašelj ter odgovorov na pripombe, dane v času javne razgrnitve. | E
PREDSEDNIK 1
i	IZVRŠNEGA SVETA E
=	Miro SOTLAR I
BELEŽKE:
OSNUTEK
Na podlagi 88. člena statuta občine Ljubljana Moste-PoHe (U radni list SRS, št. 13/86) je občinska skupščina na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne.sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA OBČINSKE SKUPŠČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
1.	člen
2.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Skupščine občinskih samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine v skladu z ustavo SR Slovenije, zakoni, s tem poslovnikom in svojimi poslovniki, ki morajo biti glede enakopravnega odločanja v skladu s tem poslovnikom.«
2.	člen
V	prvem odstavku 25. člena se za besedo »skupnosti« dodajo besede »od predsednika skupščine«.
3.	člen
V	prvem odstavku 42. člena se za besedo »sejo« dodajo besede »oziroma skupnem zasedanju«.
V	tretjem odstavku se črtajo besede »in s tem poslovnikom«.
4.	člen
V	43. členu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:
»Delovno področje zborov je opredeljeno v statutu«.
Dosedanji prvi odstavek postane drugi odstavek 43. člena.
5.	člen
Črta se 44. člen.
6.	člen
Črta se tretja alinea 60. člena
7.	člen
V	tretjem odstavku 70. člena se za besedama »izvršni svet« dodajo besede »delovno telo skupščine«.
8.	člen
V	drugem odstavku 83. člena se črtajo besede »katerega zahtevo podpre najmanj devet delegatov«.
9.	člen
Prva in druga alinea 84. člena se spremeniti tako, da se glasita:
»- predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta,
- predsednik in člani delovnih teles skupščine oziroma zborov, v kolikor niso delegati«.
10.	člen
Za prvim odstavkom 109. člena se doda naslednji odstavek:
»Predsednik skupščine lahko v sporazumu s predsedniki zborov skliče skupno zasedanje zborov, na katerem zbori obravnavajo zadeve, ki so skupnega pomena in o katerih enakopravno odločajo vsi trije zbori.«
Dosedanji drugi, tretji, četrti, peti in šesti odstavek postanejo tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek tega člena.
11.	člen
V	prvem odstavku 111. člena se za besedama »sodelovanje z« dodajo besede »organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, samoupravnimi organizacijami in društvi,«.
12.	člen
Drugi odstavek 112. člena se dopolni tako, da se besedama »občinske skupščine« doda besedilo »kakor tudi predsedniki občinskih sa-
moupravnih interesnih skupnosti, kadar gre za zadeve, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine«.
.	13. člen
V 153. členu in vseh naslednjih členih se besede »občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva« nadomestijo z besedami »občinska organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva«.
14.	člen
223.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Volitve se lahko opravijo, če je na seji posameznega zbora navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Glasuje se tajno in javno.
Če so volitve tajne se glasuje z glasovnicami.
Če so volitve javne se glasuje z dvigom rok.«
15.	člen
224.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Po glasovanju vseh navzočih delegatov predsedujoči objavi, da je glasovanje končano.
Rezultat glasovanja se ugotovi na podlagi oddanih glasovnic.
Rezultat glasovanja ugotavlja predsedujoči ob pomoči članov predsedstva, kije izvoljeno za izvedbo volitev, in sekretarja skupščine ali sekretarja zbora. Za vsak zbor skupščine posebej objavi število delegatov vsakega izmed zborov skupščine, koliko je bilo delegatov vsakega zbora navzočih, kolikim delegatom vsakega zbora skupščine so bile izročene glasovnice, koliko delegatov vsakega zbora skupščine je glasovnice oddalo, koliko delegatov vsakega zbora je glasovalo za Kandidata, koliko jih je glasovalo proti in koliko glasovnic je neveljavnih. Glasovnice, ki niso bile oddane, veljajo kot neveljavne.
Po ugotovitvi izida glasovanja razglasi predsedujoči, kateri kandidat je bil izvoljen.«
16.	člen
225.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Glasovanje vodi predsedstvo, kije izvoljeno na seji. Sestavljajo ga predsedujoči in dva člana, ki jih izvolijo delegati izmed sebe, vendar to ne more biti nihče od predlaganih kandidatov. Predsedujoči pojasni način glasovanja, izid glasovanja pa ugotavlja predsedstvo.
Prostor, kjer se glasuje, mora biti urejen tako, daje zagotovljena tajnost izpolnjevanja glasovnic.«
17.	člen
226.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Na glasovnici morajo biti napisana vsa imena predlaganih kandidatov po abecednem vrstnem redu. Pred imenom vsakega kandidata mora biti zaporedna številka.	...	.	.
Ce se glasuje za kandidatno listo v celoti ali kadar je na kandidatni listi le en kandidat, mora biti pod kandidatno listo napisano na levi strani »glasujem proti«, na desni strani pa »glasujem za«.
Za kandidatno listo v celoti se glasuje tako, da se obkroži besedi »glasujem za«, proti njej pa tako, da se obkroži besedi »glasujem proti« Prav tako se glasuje v primeru, kadar je na kandidatni listi en kan-di
se _
didata, za katerega se želi glasovati.
Vse glasovnice morajo biti overjene s pečatom občinske skupščine.«
18.	" člen
227.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Kandidat je izvoljen, če je zanj glasovala večina delegatov v zboru, razen, če je za posamezno funkcijo v statutu določena posebna večina.
Če je predlaganih več kandidatov za posamezno funkcijo, pa noben kandidat pri glasovanju ni dobil potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o kandidatu, kije pri prvem glasovanju dobil največ glasov.
Ce je na prvem glasovanju dobilo dvoje ali več kandidatov enako naivišje število glasov, se glasovanje o teh kandidatih ponovi.
Ce kandidat pri glasovanju ni dobil večine iz prejšnjega odstavka oziroma če noben kandidat tudi pri drugem glasovanju ni dobil potrebne večine v enem od zborov, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja v vseh zborih na podlagi novega predloga kandidature.«
19.	člen
230. Člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Volitve predsednika in podpredsednika občinske skupščine so tajne.
Ce je na kandidatni listi več kandidatov, kot jih je potrebno izvoliti, clasuie tako, da se obkroži zaporedno številko pred imenom kan-
Kandidat za predsednika oziroma podpredsednika občinske skupščine je izvoljen, če dobi na volitvah večino glasov vseh delegatov vsakega zbora. V primeru, da je na kandidatni listi več kandidatov, je izvoljen tisti, ki je dobil največ glasov vseh delegatov vsakega zbora, vendar ne manj kot tretjino glasov vseh delegatov v vsakem zboru.
Če noben izmed več kandidatov za predsednika oziroma podpredsednika ni dobil tretjine glasov delegatov vsakega zbora, ali če sta dva ali več kandidatov dobila enako število glasov, se volitve ponovijo, pri čemer se glasuje samo o kandidatu, kije dobil največ glasov oziroma kandidatih, ki so dobili enako število glasov.
Če na volitvah, na katerih je kandidiral samo en kandidat za predsednika oziroma podpredsednika skupščine, kandidat ni dobil večine glasov delegatov v vsakem zboru, se kandidacijski postopek ponovi.
Če na ponovnih volitvah nobeden izmed več kandidatov ni dobil največ glasov, vendar ne manj kot tretjine glasov delegatov v vsakem zboru, ali če preostali posamezni kandidat ni dobil večine glasov vseh delegatov v vsakem zboru, se kandidacijski postopek ponovi.«
Črta se 231. člen.
20. člen
21.	člen
Črta se 232. člen.
22.	člen
V prvem odstavku 234. člena se črta naslednje besedilo: »v soglasju s komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve«.
23.	člen
235. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Volitve predsednika zbora in namestnika predsednika zbora so tajne.
Predsednik oziroma namestnik je izvoljen, če je zanj glasovala večina vseh delegatov v zboru. Kadar je za posamezno funkcijo dvoje ali več kandidatov, je izvoljen tisti, ki je dobil največ glasov v zboru«.
24.	člen
237. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Predsednik in podpredsednik občinske skupščine dasta slovesno izjavo pred zbori občinske skupščine, predsedniki zborov pa pred zbori, ki jih volijo«.
25.	člen
V prvem odstavku 238. čelna se beseda »imenujejo« nadomesti z besedo »volijo«, v drugem odstavku pa se besede »imenujejo s sklepom« nadomestijo z besedama »volijo javno«.
26.	člen
242.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Glasovanje za kandidata za predsednika izvršnega sveta se opravi na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora. Glasovanje je tajno.«
27.	člen
243.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Za volitve predsednika izvršnega sveta veljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo način volitev za predsednika in podpredsednika občinske skupščine.«
28.	člen
244.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Kandidat, ki je izvoljen za predsednika izvršnega sveta, predloži predsedniku občinske skupščine listo, ki obsega imena podpredsednika in članov izvršnega sveta, po poprej opravljenem kandidacijskem postopku v občinski organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva. Lista mora vsebovati tudi predlog, katere izmed članov izvršnega sveta naj občinska skupščina imenuje za funkcionarje, ki bodo vodili upravne organe.
O listi se glasuje v celoti tako, da se ugotovi izid glasovanja za vsak zbor posebej. Izvršni svet je izvoljen, če je za listo glasovala večina delegatov vsakega zbora.«
29.	člen
V 254. členu se črta število xil. in nadomesti s številom XVII.
30.	člen
Spremembe in dopolnitve poslovnika začno veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE Ivo SAMEC
OBRAZLOŽITEV:
Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje je 26. februarja 1986 sprejela nov statut občine. V skladu s 199. členom je potrebno do
31.	decembra 1987 uskladiti vse občinske predpise, ki niso v skladu s tem statutom. Na osnovi tega določila, je statutarno-pravna komisija pripravila osnutek sprememb in dopolnitev poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Večina sprememb se nanaša na določbe XIII. poglavja poslovnika, ki določajo postopek pri volitvah, imenovanjih in razrešitvah. Ker pri tem ne gre za vsebinske spremembe, ampak predvsem za uskladitev s statutom občine, statutarno-pravna komisija predlaga delegatom, da osnutek sprememb in dopolnitev poslovnika v primeru nebistvenih pripomb preoblikujejo v predlog in ga sprejmejo.
STA TUTARNO-PRA VNA KOMISIJA
POROČILO
O IZGRADNJI CELOVITIH STANOVANJSKIH SOSESK V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE
Zbori skupščine občine Ljubljana Moste-Polje so na sejah v novembru 1982. leta obravnavali gradivo: »Problemi gradnje celovitih sosesk in naselij v občini Ljubljana Moste-Polje«. Gradivo je prikazovalo problematiko stanovanjskih sosesk Nove Jarše, Štepanjskega naselja in Novih Fužin. Po posameznih soseskah so bili še posebej izpostavljeni problemi ter pomanjkljivosti v zvezi s stanovanjsko zidavo, opremljanjem zemljišč, izgradnjo potrebne komunalne infrastrukture ter spremljajočih objektov, kot so: vrtci, šole, zdravstveni domovi, trgovine, pošte, banke in drugi družbeni objekti.
Zaradi pomanjkanja prej naštetih objektov, odlaganja njihove gradnje ali kasnitev pri gradnji, je v vseh treh soseskah prihajalo do velikega nezadovoljstva občanov, ki se je odrazilo v najrazličnejših protestih in konfliktnih situacijah manjšega ali večjega obsega in na različnih ravneh. V obravnavanem obdobju so bile zlasti zaostrene razmere v stanovanjski soseski Nove Fužine, ki so narekovale izvršnemu svetu, da s stanjem in problemi na tem področju seznani skupščino občine in občinske družbenopolitične organizacije.
V celotnem gradivu ter v splošnih ugotovitvah, zaključkih in usmeritvah, ki sojih vsi trije zbori skupščine občine sprejeli v predloženem besedilu, je bila podana analiza stanja, analiza vzrokov na takšno stanje in predlogi usmeritev ter aktivnosti za delo izvršnega sveta, ki naj bi čimpreje privedlo do kvalitetnih sprememb.
Izvršni svet je podal številne predloge in usmeritve za odpravo vzrokov nezadovoljivega stanja pri gradnji celovitih stanovanjskih sosesk, vendar je bila njihova realizacija izven moči izvršnega sveta - pri tem tudi zaradi zaostrenih gospodarskih razmer in omejenih materialnih možnosti, in izven moči širše družbene skupnosti, oziroma je bilo potrebno za njihovo realizacijo daljše časovno obdobje.
Kljub navedenim težavam je izvršni svet skupaj s skupščino občine, družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi interesnimi skupnostmi vložil ogromno truda in napora, da bi že zgrajene ali začete stanovanjske soseske opremil s spremljajočimi objekti, hkrati pa za občino v primerjavi z ostalimi deli Ljubljane v čim večji meri dosegli izenačitev pogojev tako pri komunalni infrastrukturi, kot na področju družbenih dejavnosti.
Namen tega poročila je seznaniti delegate, kaj je bilo v stanovanjskih soseskah Nove Jarše, Štepanjsko naselje in Nove Fužine storjenega od leta 1982 do danes.
SPREMLJAJOČI OBJEKTI ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI
Nove Jarše
- v okviru primarnega centra so bile načrtovane tudi servisne dejavnosti, vendar investicija zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni bila realizirana,
-	zgrajena je bila trgovina E-center,
-	v planskih dokumentih je opredeljeno, da se bo po sprejemu pro-i storskih ureditvenih pogojev (združitev dveh sekundarnih m primarnega centra) izvedel javni natečaj za pridobitev investitoijev za dejav-; nosti, kot jih bo predlagala krajevna skupnost,
-	planirana je gradnja pošte, centrale in omrežja
Štepanjsko naselje
-	primarni center (3 objekti) je v gradnji. Že znane dejavnosti: Ljubljanska banka, PTT, KS Štepanjsko naselje, Loterijski zavod, Briv-sko-frizersko podjetje Ljubljana ter zasebne obratovalnice: kava bar, pizzerija, degustacija slaščičarskih izdelkov. Nekaj površin centra je neoddanih.
Gradnja primarnega centra bo zaključena spomladi 1987.
Drugih investicij za obrtne dejavnosti se v Štepanjskem naselju ne načrtuje.
Nove Fužine
-	zgrajen je objekt SC-1, v katerem se opravljajo naslednje dejavnosti: fotokopiranje, cvetličarstvo, frizersko-kozmetični salon, kava bar, bistro, pizzerija, ekspres popravljalnica čevljev, popravilo gospodinjskih aparatov, ONA-ON, kemična čistilnica Labod,
-	zgrajena je samopostrežna trgovina Mercator Rožnik TOZD Golovec,
-	krajevna skupnost je predlagala, da bi v tem srednjeročnem obdobju pred drugim sekundarnim centrom dali prednost gradnji objektov za servisne dejavnosti, ki so po zazidalnem načrtu predvideni na severovzhodnem delu soseske MS 5/2 Fužine. KS je opredelila dejav-, nosti, ki jih želijo: avtopralnica in mehanična delavnica, servisi gospodinjskih aparatov, popravilo centralne kurjave, vodovodni insta-; later, prodajalna sadja in zelenjave, papirna galanterija, mlekarna z mlečno restavracijo (brez točenja alkohola), drogerija, optik, zlatar, urar, moški frizer, pralnica in likalnica, čevljarstvo, slaščičarna,
-	predviden je tudi pričetek izgradnje obrtno servisne cone MM 5/2,
-	v mesecu decembru 1986 bo začela obratovati samopostrežna trgovina Emona,
-v planskem obdobju 1986-1990je načrtovana izgradnja primarnega centra, v okviru katerega bodo poleg živilske trgovine tudi obrtne delavnice, banka, pošta in centrala.
V tem obdobju bo skladno z načrtovano izgradnjo soseske realizi-i rana tudi izgradnja telegrafsko telefonske mreže.
SPREMLJAJOČI OBJEKTI DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Nove Jarše
-Za potrebe vzgoje in varstva predšolskih otrok je bila iz programa; samoprispevka III zgrajena VVE Nove Jarše kot prizidek s 6 oddelki k obstoječemu objektu. Iz sredstev Občinske skupnosti otroškega varstva šobili preurejeni v vzgojno varstveno enoto kletni prostori bloka ' na Clevelandski 17-19.
Z omenjenima pridobitvama so pokrite vse potrebe po vzgoji in varstvu predšolskih otrok v tej soseski.
-	S sredstvi samoprispevka III je bil zgrajen prizidek 8 učilnic k ob-! stoječi OŠ Jože Moškrič.
-	Za zadovoljevanje potreb osnovnega in zobozdravstvenega varstva sta bili s sredstvi organizacij združenega dela BTC, ŽITO in lndos urejeni splošna in zobna ambulanta za krajane Novih Jarš. Omenjene OZD so združile tudi sredstva in uredile sodobno obratno ambulanto za svoje delavce. S sredstvi samoprispevka III in OŠ Jože Moškrič je bila urejena šolska zobna ambulanta, ki bo pričela z delom v tem letu.
Pridobljene zdravstvene zmogljivosti niso bile predvidene po zazidalnem načrtu, vendar so bile nujno potrebne.
Štepanjsko naselje
-Za potrebe vzgoje in varstva predšolskih otrok je VVO Otona Župančiča preuredila prostore v bloku na Bilečanski v vzgojnovarstveno enoto. V programu samoprispevka III je načrtovan objekt VVO Štepanjsko naselje, za katerega pa Mestna skupnost otroškega varstva ni dala soglasja za gradnjo, ker trenutno na območju Štepanjskega nase-, Ija ni potrebe za ta objekt. VVO bo zgrajena, ko bodo to narekovale potrebe po vzgoji in varstvu predšolskih otrok.
-	K Osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha je bil iz programa samoprispevka III zgrajen prizidek s šestimi učilnicami.
-	Iz programa samoprispevka II je bil v tej soseski zgrajen Dom sta-1 rejših občanov Ljubljana Moste-Polje.
Nove Fužine
-	Izvršni svet je s sredstvi, ki se zbirajo v ceni kv. m stanovanjskih, površin, reševal perečo problematiko zagotavljanja vzgoje in varstva j
predšolskih otrok v tej soseski z nakupom 10 stanovanjskih enot in njihovo preureditvijo v V VE za 350 otrok. VVO Angelce Ocepek in Občinska skupnost otroškega varstva pa sta začasno preuredili kletne prostore stanovanjskega objekta v prostore za vzgojo in varstvo predšolskih otrok.	m
-	VVO Fužine II bo zgrajen v tem srednjeročnem obdobju, dočim VVO Fužine III v planskih dokumentih ni več načrtovan, ker zanj ne bo potreb.
-	Druga osnovna šola z glasbeno šolo v Fužinah se bo pričela graditi
v mesecu marcu 1987.	'
1 - Zgradnjo Zdravstvenega doma Fužine se bo pričelo v mesecu novembru 1986. Grajena bo I, faza objekta (60 % objekta), v prihodnjem srednjeročnem obdobju pa še II. faza objekta.
-	Lokacija za srednjo šolo je ohranjena za potrebe srednjega usmerjenega izobraževanja v Ljubljani.
-	Poleg omenjenih objektov, ki so bili načrtovani v zazidalnem načrtu, je v Domu krajanov Nove Fužine urejena enota knjižnice Jožeta Mazovca.
PROSTORI KRAJEVNIH SKUPNOSTI Nove Jarše
-	Glede na to, da ob izgradnji soseske MS 12/2 ni pričela gradnja načrtovanega družbenega centra, je izvršni svet v letu 1983 za potrebe KS Dušan Kveder-Tomaž kupil poslovne prostore v skupni izmeri 160 m2. Prostori so dobro opremljeni in služijo tudi za aktivnosti družbenopolitičnih organizacij ter društev.
Štepanjsko naselje
-	Prostorsko problematiko krajevnih skupnosti tega naselja je izvršni svet pričel reševati letos. V primarnem centru, ki ga gradijo na južni strani Litijske ceste, je kupil poslovne prostore v skupni izmeri 151 hi2 za potrebe KS 25. maj, Stepanja vas in Sotočje. V novih prostorih bodo KS svojo dejavnost lahko začele opravljati predvidoma v
začetku leta 1988.
jr? . .1 . o *	' ,'	>
Nove Fužine
-	Krajevna skupnost ima svoje prostore v Domu občanov, ki je bil zgrajen leta 1984 - v veliki večini kot popust izvajalcev stanovalcem soseske Fužine. Poslovni prostori v skupni izmeri 242 m2 so novi in dobro opremljeni.
KOMUNALNA INFRASTRUKTURA Nove Jarše
-	V sklopu izgradnje obvoznic jje bila zgrajena Clevelandska cesta, ki povezuje severno obvoznico s Smartinsko cesto.
Štepanjsko naselje
-	izgradnja dveh brvi preko Ljubljanice
-	izgradnja kanalizacije Ob Mejašu in »tepanjski cesti
-	rekonstrukcija Štepanjske ceste
Nove Fužine
-	izgradnja obračališča MPP na Chengdujski
-	dokončna pridobitev zemljišč za celovito izgradnjo soseske MS 4,5 Fužine
-	izgradnaj štiripasovne Zaloške ceste
-	sanacija strehe gradu Fužine
-	brv preko Ljubljanice (v gradnji)
-	začetek gradnje mostu čez Ljubljanico novembra 1986
’ - pričetek del v zvezi z urejanjem parka pri fužinskem gradu novembra 1986
-	pričetek gradnje toplovoda, kanalizacije in vodovoda za potrebe fužinskega gradu novembra 1986
Izvršni svet bo tudi v bodoče vlagal vse napore, da se gradnja začetih objektov zaključi čimpreje, kot tudi, da se v čimkrajšem možnem času pričnejo graditi še preostali objekti, opredeljeni v planskih dokumentih srednjeročnega obdobja 1986-1990.
Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je 24. seji 21. oktobra 1986 sprejel naslednji
1" 1 “
SKLEP
Izvršni svet posreduje skupščini občine v obravnavo Poročilo o izgradnji celovitih sosesk v občini Ljubljana Moste-Polje.
:fc:
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Miro SOTLAR
|
1
INFORMACIJA O URESNIČEVANJU SOCIALNEGA VARSTVA BORCEV NOV IN DRUGIH BORCEV TER VOJAŠKIH INVALIDOV V LETU 1985/86 NA OBMOČJU OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
UVOD
Socialno varstvo borcev in vojaških invalidov temelji na načelu ustave SFRJ, daje to varstvo trajna obveznost naše družbe. To načelo je povzel tudi statut občine Ljubljana Moste-Polje, prav tako Skup šema občine, ki ima v ta namen delovno telo - komisijo za zadeve borcev NOV.
Na podlagi navedenega načela je z zveznimi zakoni urejena temeljna varnost borcev in vojaških invalidov ter določene njihove temeljne pravice. Z zakonom o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev ter podzakonskimi predpisi (uredbami, pravilniki, od-crrnrn6"*? ‘ederacija njihovo temeljno varstvo enotno za območje SrKJ. Poleg pogoja za pridobitev lastnosti vojaškega invalida določa zakon temeljne pravice: invalidnino, dodatek za postrežbo in tujo pomoč, ortopedski dodatek, stalni invalidski dodatek, zdravstveno varstvo, brezplačno ift znižano vožnjo in posmrtnino.
Na področjupravic borcev je federacija uredila temeljne pravice zaposlenih udeležencev NOV (borčevski dodatek), španskih borcev in udeležencev NOG Grčije, imetnikov »Partizanske spomenice 1941«, narodnih herojev in odlikovancev iz bivše Jugoslavije (pokojninski
khmatskozdra^ljerV1) “ rekreaci->°’ zdravstveno varstvo, topliško-
S predpisi SR Slovenije se ureja dopolnilno varstvo borcev, vojaš-kih invalidov in družin padlih borcev.
POD
DRU
nu, n? ŠTEVILU BORCEV, VOJAŠKIH INVALIDOV.
število vseh borcev v občini
Število borcev s priznano posebno dobo v dvojnem trajanju Število borcev s priznano posebno dobo pred 9 9 oz
13.	10. 1943
Število kmetov borcev pred 9. 9. oz. 13. 10. 1943 Število imetnikov »Partizanske spomenice i941 <<
Število odlikovancev z redom narodnega heroja
Število borcev španske narodnoosvobodilne vojne 1936-1939
Število borcev za severno mejo 1918-1919
Število stalnih občinskih priznavalnin
Število republiških priznavalnin
Število enkratnih priznavalnin v letu
Število upravičencev do dodatka za bon e
Število vojaških vojnih invalidov
Število vojaških mirnodobnih invalid.
Število invalidov, ki imajo pravico di	,	,
m postrežbo po zveznem zakonu Število invalidov, ki prejemajo orto:
Število invalidov, ki jim je bilo dod Število invalidov, ki prejemajo inva Število osebnih invalidov, ki prejem tujo pomoč po republiškem zakoi
2.913
1.538
1.144
22
87
2
3
8
128
19
151
3
253
50
8
58
I
190
20.	Število invalidov, ki prejemajo povečan invalidski dodatek kot
samohranilci	1
21.	Število družinskih invalidskih upravičencev	192
22.	Število uživalcev družinske invalidnine po padlem
borcu	105 /2 1.4. 1986/
23.	Število uživalcev povečane družinske invalidnine	7
24.	Število družinskih invalidskih upravičencev, ki prejemajo
invalidski dodatek	...	94
25.	Število družinskih invalidskih upravičencev, ki prejemajo družinski dodatek
26.	Število družinskih invalidskih upravičencev, ki prejemajo
dodatek za postrežbo	25
27.	Število družinskih invalidskih upravičencev, ki prejemajo
povečan invalidski dodatek kot samohranilci	8
28.	Število družinskih upravičencev do zdravstvenega varstva po
zveznem zakonu	27
29.	Število civilnih invalidov vojne	42
30.	Število družinskih invalidskih upravičencev po CIV
31.	Število CIV, ki prejemajo dodatek za postrežbo	10
32.	Število CIV, ki prejemajo denarno pomoč	4
Republiško varstvo civilnih invalidov vojne
Glede na to, da je tudi ta kategorija ljudi povezana z NOB, omenjamo v tej informaciji izvajanje njihovega varstva. Ta se izvaja po določbah zakona o civilnih invalidih vojne iz leta 1985 ter se financira iz republiškega proračuna.
Pravice po tem zakonu so: civilna invalidnina, dodatek za postrežbo in tujo pomoč, poklicna rehabilitacija, denarna pomoč.
Prejemki civilnih invalidov vojne so določeni v 50-odstotnem raz-metju do prejemkov vojaških invalidov.
Iz evidence službe za zadeve borcev izhaja, daje ta populacija še zaposlena. Zato ne izkazuje večje socialno-materialne problematike.
Problematika je le pri tistih invalidskih upravičencih, ki so zaradi zdravstvenih razlogov potrebni materialnega varstva-dodatka za pomoč in postrežbo, pa tega varstva ne pridobijo zaradi nizke vojaške invalidnosti.
Služba za zadeve borcev naše občine je navedeno problematiko že posredovala Republiškemu komiteju za borce in vojaške invalide SR Slovenije na posvetovanju v letu 1985.
SOCIALNO VARSTVO UDELEŽENCEV NOV
je urejeno z zveznimi in republiškimi zakoni ter podzakonskimi predpisi in z odlokom skupščine občini Ljubljana Moste-Pofie.
Pri izvajanju temeljnih pravic borcev in vojaških invalidov po zveznih predpisih se v občini Ljubljana Moste-Polje realizira v skladu s temi predpisi. Problematika se ne izkazuje glede postopkov in priznavanj pravic. Le invalidski prejemki so zaradi sedanje gospodarske situacije podvrženi inflaciji in so v večjem zaostanku.
Republiško dopolnilno varstvo vojaških invalidov in družinskih invalidskih upravičencev
Med predpisi, ki urejajo to varstvo in so omenjeni že v uvodu, je za vojaške invalide in družinske upravičence najpomembnejši zakon o vojaških invalidih (Ur. 1. SRS, št. 24/85). Ta zakon obsega pravico do invalidskega dodatka, rehabilitacije, posmrtnine itd. Od naštetih pravic je najpomembnejša pravica do invalidskega dodatka, ki predstavlja družbeno pomoč tistim invalidskim upravičencem, ki se izključno ali pretežno preživljajo z invalidskimi prejemki.
Zavedajoč se, da je pretežni del borčevsko-invalidske populacije občine Ljubljana Moste-Polje iz vrst delavcev in kmetov ter upoštevajoč sedanjo gospodarsko situacijo, je služba za zadeve borcev izvedla obsežno akcijo, in sicer, daje obvestila vse vojaške in družinske invalidske upravičence o pogojih za pridobitev pravice do invalidskega dodatka po cit. predpisu.
Kljub temu, daje do 31. 12. 1985 to pravico pridobilo 190 upravičencev in bo s 1. 7. 1986 še pridobilo približno 30, pa je potrebno tovrstno akcijo še nadaljevati. Služba za zadeve borcev naše občine je namreč opazila, da se nekateri invalidski upravičenci zaradi starosti, bolezni in drugih razlogov niso odzvali vabilu službe zaradi uveljavljanja dopolnilnega varstva. Zato bo potrebno skupaj s krajevno organizacijo zveze borcev NOV, krajevnimi skupnostmi, patronažno zdravstveno službo, centrom za socialno delo pridobiti podatke o so-cialnomaterialnih razmerah, v katerih žive vojaški invalidski upravičenci in jim ponuditi materialno varnost po ustreznem predpisu.
Tudi v letošnjem letu se invalidski prejemki iz dopolnilnega varstva ne usklajujejo sprotno z pokojninskimi prejemki zaradi sedanjega predpisa o vojaških invalidih, ki usklajujejo te prejemke šele s 1. 7. 1986. Tehnična realizacija teh prejemkov pa je izvedena šele oktob-ra-novembra, saj služba za zadeve borcev prejme usklajeni cenzus septembra-oktobra. Prav iz tega razloga so invalidski upravičenci v slabšem položaju kot upokojenci Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije.
Republiško varstvo borcev NOV
Na podlagi zakona o dodatku zaposlenim udeležencem NOV (Ur.
1.	SRS, št. 28/69 in 20/73) se zaposlenim borcem NOV zagotavlja republiški dodatek za borce NOV. V letu 1985 je to pravico užival le en zaposlen udeleženec NOV.
Tudi naša najstarejša populacija borcev iz vojn 1912-1918 uživa republiško varstvo, in sicer: zdravstveno varstvo, brezplačno vožnjo oz. znižano vožnjo po železnici ali z avtobusom ter nadomestilo za letni dopust.
Republiško varstvo borcev NOV vključuje tudi zagotavljanje zajamčene pokojninske osnove udeležencev NOV pred 9. 9. 1943 oz. 10. 10. 1943 s pogojem, da ima tak upokojenec Ž0 oz. 15 let pokojninske dobe.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije podeljuje republiške priznavalnine udeležencem NOV, udeležencem drugih vojn po določbah zakona o priznavalninah (Ur. 1. SRS, št. 27/71). V letu 1985 je tovrstno priznanje družbe uživalo 19 naših občanov.
Občinsko dopolnilno varstvo borcev NOV
ima osnovo v družbenem dogovoru o priznavalninah udeležencev NOV (Ur. 1. SRS, št. 6/85) in v odloku o priznavalninah in drugih oblikah družbene pomoči udeležencem NOV in drugih vojn (Ur.T. SRS, št. 21/85).
Republiški komite za borce in vojaške invalide je v letu 1986 podal pobudo za spremembo cit. družbenega dogovora, kije v fazi predloga. S tem v zvezi bo Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje morala sprejeti nov odlok o priznavalninah, v katerega bo vključila novosti iz novega družbenega dogovora o priznavalninah.
Najpomembnejša oblika varstva iz cit. predpisa je stalna priznavalnina.
Komisija za zadeve borcev NOV Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je predlagala v letu 1985 sredstva za financiranje tega varstva v višini 36.000.000, kar je tudi zagotovljeno v občinskem proračunu. Služba za zadeve borcev ugotavlja skupaj z navedeno komisijo, da ta sredstva zadostujejo za realizacijo dopolnilnega občinskega varstva borcev NOV naše občine za leto 1986.
Že v letu 1985, prav tako v letošnjem letu, je komisija za zadeve borcev usklajevala priznavalnine s pokojninskimi prejemki Skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja SRS.
Zato je naša občina od vseh občin SR Slovenije imela na dan 31. 12. 1985 najvišjo podeljeno občinsko priznavalnino v višini 30.000 din in to upravičencem, ki se preživljajo izkfiučno s sredstvi priznavalnine, poprečna priznavalnina je bila 7.000 din, najnižja pa 3.000 din.
KLIMATSKO ZDRAVLJENJE BORCEV IN VOJAŠKIH INVALIDOV
je z zveznim zakonom zagotovljeno imetnikom »Partizanske spomenice 1941«, narodnim herojem, vojaškim invalidom in predvojnim odlikovancem kot posebna temeljna pravica.
Zaradi omejevanja sredstev seje tudi v preteklem letu nekaterim koristnikom odobrilo zdravljenje samo v 14-dnevnem trajanju in ne v 21, fcot je to predpisano po zveznem predpisu. Upravičenci do te pravice niso izražali negodovanja nad takim izvajanjem klimatskega zdravljenja.
V letu 1985 je 129 upravičencev vložilo zahtevek za klimatsko zdravljenje po navedenem zakonu, in sicer 113 vojaških invalidov in 16 nosilcev »Spomenice 1941«. Zdravniška komisija je odobrila zdravljenje 90 upravičencem, in sicer 71 vojaškim invalidom in 15 nosilcem »Spomenice 1941«. Poleg tega je bilo odobreno še 4 upravičencem spremstvo v času zdravljenja. 39 prosilcem je bil zahtevek za klimatsko zdravljenje zavrnjen.
Borci NOV, ki ne uživajo pravice do zdraviliškega zdravljenja po zveznih predpisih, imajo pa čas udeležbe v NOV priznan v dvojnem trajanju do 15. 5. 1945, uveljavljajo pravico do klimatskega zdravlje-nja po zakonu o zdravstvenem varstvu iz občinske zdravstvene skup-nosti. Tovrstno zdravljenje je za našo občino predvideno letno 159 mest, kijih zdravniški konzilij pri dispanzerju za borce odobrava posameznim udeležencem NOV. Potrebno je število mest zvišati zaradi povpraševanja po tovrstnem zdravljenju. Iz evidence povzemamo, da so vsa predvidena mesta za borce NOV v celoti razdeljena.
Iz občinskega proračuna se je financiralo tudi klimatsko zdravljenje, in sicer kot regres. V letu 1985 je tovrstno zdravljenje koristilo 155 udeležencem NOV. Regresiralo seje 10-dnevno preventivno zdravljenje.
ZDRAVSTVENO VARSTVO UDELEŽENCEV NOV
je urejeno z zveznim in republiškimi predpisi. Z zakonom o zdravstvenem varstvu (Ur. 1. SRS, št. 1/80, 4/82) in samoupravnimi sporazumi o skupnih temeljih planov zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji (Ur. 1. št. 6/81) je v naši republiki zagotovljeno popolno zdravstveno varstvo borcev NOV. V to varstvo so vključeni vojaški invalidi, uživalci stalne republiške in občinske priznavalnine in civilni invalidi vojne. Ta skupina občanov je oproščena doplačila za zdravstvene storitve in za zdravila.
V občini Ljubljana Moste-Polje se zdravstveno varstvo izvaja v dispanzerju za borce NOV zdravstvenega doma Moste, v katerega je vključena večina borcev. Dispanzer, ki ima osnovno zdravstveno varstvo in zobozdravstvo, je pri delu samostojen in sodeluje s centralnim dispanzerjem za borce NOV pri bolnici »Petra Držaja« kot specialistična organizacija.	„ .
Republiški komite za borce in vojaške invalide nas je z okrožnico št. 4/86 z dne 3.2.1986 seznanil z usmeritvami za izvajanje programa za zagotavljanje življenjskih pogojev v starosti. Predlagal je, da se v izvedbo vključijo tudi upravni organi za zadeve borcev pri občinah, organizacije ZZB NOV v krajevnih skupnostih in občnah ter njihove socialne zdravstvene komisije in dispanzerji za borce. Okrožntca navaja podatek, da so med prebivalstvom, starim nad 65 let, tudi udeleženci NOV in da ocenjujejo, daje le-teh približno 80.000. Zato je navedeni upravni organ zainteresiran, da se tej populaciji nudi vsestranska pomoč v starosti s pomočjo vseh dejavnikov, ki izvajajo njihovo varstvo. Gre za laično nego na domu. Zato je potrebno ugotoviti potencialne upravičence do tovrstne pomoči. Akcija še ni izvedena, vsekakor jo bomo skušali izvesti do konca letošnjega leta.
Ugotavlja se, da lokacija pisarne, v kateri dela strokovna delavka za borce in vojaške invalide, ni najbolj primerna, saj se le-ta nahaja v
I.	nadstropju, do katerega vodi precej stopnic. Glede na število strank in njihovo zdravstveno stanje (starost - invalidnost), bi bilo primerneje, če bi se pisarna službe za zadeve borcev nahajala v pritličju.
Da bi službe za zadeve borcev usposobili za ažurno izvajanje, bi jo lahko posodobili tako, da bi v njeno izvajanje vključili računalniško obdelavo, kot je to storila občina Ljubljana Vič-Rudnik. Predvsem gre tu za izvajanje invalidskega dopolnilnega varstva po določbah republiškega zakona o vojaških invalidih. Računalniška obdelava je namreč že vključena pri izvajanju varstva vojaških invalidov po zveznih predpisih. Tako je poštna hranilnica Beograd od aprila 1984 pričela izplačevati osebne in družinske invalidnine po navedeni zakonodaji. Izplačila preko te hranilnice potekajo redno.
Z ozirom na število borcev in vojaških invalidov naše občine v primerjavi s številom borcev v ostalih občinah (Center, Bežigrad) ugotavljamo, da je pri nas minimalno število zaposlenih pri izvajanju bor-čevsko-invalidskega varstva, t. j. ena strokovna delavka za upravna dela in delavka na administrativno-tehničnih delih s polovičnim delovnim časom. Minimalnost se izraža tudi s podatkom - navedbo števila upravnih strokovnih delavcev - izvajalcev borčevsko-invalidske-ga varstva v ostalih občinah mesta Ljubljane:
-	Ljubljana-Center	3	delavci	za	2.910	borcev
-	Ljubljana-Bežigrad	2	delavca	za	3.060	borcev
-	Ljubljana-Vič	2	delavca	za	3.517	borcev
-	Ljubljana-Šiška	2	delavca	za	4.688	borcev
-	Ljubljana-Moste	l,5*delavec za 2.913 borcev
Navedene službe zaposlujejo poleg teh še administrativno-tehnične
delavce.
NOSILCI SOCIALNE VARNOSTI BORCEV, VOJAŠKIH INVALIDOV IN CIVILNIH INVALIDOV VOJNE
Komisija za zadeve borcev	.
je delovno telo občinske skupščine. V letu 1985 je imela 9 sej, v letošnjem letu pa 3. Do sedaj je komisija s sklepi rešila zahtevke za priznavalnine, enkratne denarne pomoči, uskladila priznavalnine s pokojninami, dodelila sredstva naravnim zdraviliščem za kritje oskrbnih dni udeležencem NOV, dodelila krajevnim organizacijam zveze borcev sredstva za organiziranje tovariške pomoči bolnim in osamelim borcem. Nadalje je komisija obravnavala osnutek in predlog o spremembi zakona o vojaških invalidih, osnutek in predlog dogovora o priznavalninah, osnutek in predlog odloka o priznavalninah m drugih oblikah družbene pomoči udeležencem NOV in drugih vojn. Obravnavala je tudi zadeve s področja stanovanj ter razpravljala o predlogih za podelitev republiških priznavalnin. Komisija šteje 9 članov. Delo komisije je na sejah, ki so bile v obdobju 1982-1986 vedno sklepčne.
Koordinacijski odbor za vprašanja borcev
deluje v okviru občinske samoupravne interesne skupnosti socialnega varstva. V letu 1985 je odbor zasedal dvakrat.
Strokovna opravila pri izvajanju borčevsko-invalidskega varstva
izvaja Občinski komite za družbene dejavnosti občine Ljubljana Moste-Polje, ki v ta namen zaposluje strokovnega delavca. Značilnost dela tega delavca je, da dela z našimi občani, ki so starejši, da je njihova življenjska zgodovina povezana s prvo, predvsem pa z drugo svetovno vojno in da so bolni ter osamljeni. Prav temu se strokovni delavec posveča z individualnimi razgovori, v katerih invalidi oz. borci želijo po-jasnila, nasvete ali samo razgovor.
Zaradi čimvečje uspešnosti izvajanja borčevsko invalidskega varstva se strokovni delavec povezuje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi pokojninsko-invalidskega zavarovanja, zdravstvenega varstva, socialnega skrbstva, stanovanjsko skupnostjo, z organizacijo Rdečega križa, patronažno zdravstveno službo, občinskim odborom Zveze norcev in z Republiškim komitejem za borce in vojaške inva-
''^Letos aprila meseca je Republiški komite za borce in vojaške invalide SR Slovenije izvršil upravni nadzor s področja zadev borcev in vojaških invalidov. Ugotovil je, da seje služba za zadeve borcev naše občine angažirala pri informiranju upravičencev o možnosti pridobitve pravice do indvaliskega dodatka tako, daje število upravičencev do te pravice naraslo od 40 na 190 upravičencev. Akcijo službe za borce je upravni organ II. stopnje ocenil za ustrezno in je v okrožnici št. 22/86 z dne 12. 5. 1986 predlagal izvedbo takšne akcije tudi drugim občinam v SR Sloveniji.
UGOTOVITVE IN SKLEPI:
-	pravice borcev in vojaških invalidov ter družin padlih borcev zagotavlja socialistična samoupravna skupnost v skladu z možnostmi družbe,
-	pravice iz zvezne zakonodaje o vojaških invalidih se v popolnosti izvajajo. Denarni invalidski prejemki iz zveznega proračuna se ažurno vročajo upravičencem,
-	dopolnilno varstvo vojaških invalidov se je v preteklem letu povečalo zaradi izvedbe ustrezne akcije službe za zadeve borcev. Tovrstne akcije naj se še v naprej izvajajo z namenom, da se ugotovijo so-cialne-materialne razmere, v katerih žive vojaški invalidski upravičenci naše občine in jim po potrebi ponuditi materialno varnost po ustreznem predpisu,
-	invalidske prejemke, ki se izplačujejo iz republiškega proračuna, je potrebno takoj valorizirati in izplačati upravičencem, in sicer v skladu z navodilom Republiškega komiteja za borce in vojaške invalide, ki ga bo prejela služba za borce predvidoma v septembru ali oktobru 1986,
-	varstvo civilnih invalidov vojne ne izkazuje večje problematike. Še vedno pa je treba opozarjati ustrezne dejavnike na problematiko o pravici do dodatka za postrežbo in tujo pomoč za tiste civilne invalide vojne, ki po veljavnem predpisu niso do te pravice upravičeni zaradi nizkega odstotka vojaške invalidnosti,
-	občinsko dopolnilno varstvo borcev NOV se financira iz občinskega proračuna. Sredstva so zagotovljena v višini 36.000.000 din za leto 1986 in zadostujejo,
-	klimatsko zdraviliško zdravljenje se izvaja v skladu z materialnimi možnostmi družbe in so potrebe v občini Ljubljana Moste-Polje skoraj v celoti pokrite,
-	zdravstveno varstvo borcev in vojaških invalidov se izvaja v dispanzerju za borce NOV Zdravstvenega doma Moste. S pomočjo zdravstvene službe, s krajevnimi organizacijami ZB NOV izvesti akcijo popisa borcev naše občine, ki potrebujejo pomoč in nego na domu,
-	Republiškemu komiteju za borce in vojaške invalide se predlaga sprotno usklajevanje invalidskih prejemkov.
Sestavila: Lucija ZUPAN LJUBLJANA, dne 16. 9. 1986
PREDSEDNIK KOMISIJE ZA ZADEVE BORCEV NOV Peter ŠTERK
* vključen en upravni delavec in en administrativni delavec s polovičnim delovnim časom
I
Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 22. | seji 7. oktobra 1986 obravnaval zgoraj navedeno informacijo in e sprejel naslednji
SKLEP
1.	Izvršni svet sprejme Informacijo o uresničevanju socialnega | varstva borcev NGV in drugih borcev ter vojaških invalidov 1 v letu 1985/86 na območju občine Ljubljana Moste-Polje. 1
2.	Izvršni svet se strinja s predlogom, da se Republiškemu ko- = miteju za borce in vojaške invalide pošljejo pripombe v zvezi 1 z medletnim usklajevanjem prejemkov po določbah Zakona E o vojaških invalidih.
3.	Izvršni svet predlaga AOP službi, naj po zgledu občine Ljub- | ljana Vič-Rudnik, ki je to že storila, preuči možnost in ra- E cionalnost prenosa podatkov službe za zadeve borcev in vo- | jaških invalidov (predvsem podatkov, vezanih na izvajanje E invalidskega dopolnilnega varstva po določbah republiškega 1 zakona o vojaških invalidih) na računalniško obdelavo.
Pri izvedbi te naloge sodeluje pristojni referat.
PREDSEDNIK I IZVRŠNEGA SVETA i Miro SOTLAR i
POROČILO
O URESNIČEVANJU POLITIKE ODLIKOVANJ V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE V OBDOBJU OKTOBER 1985 -OKTOBER 1986
Področje politike odlikovanj SFRJ in drugih družbenih priznanj je pomembna sestavina kadrovske politike in posebna oblika nematerialnega nagrajevanja delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih skupnosti.
Za uresničevanje politike odlikovanj ima skupščina občine Ljubljana Moste-Polje delovno telo - Komisijo za odlikovanja (v nadaljevanju Komisija), kije bila imenovana 28. 5. 1986 in šteje sedem članov. Komisija dela na podlagi določil Zakona o odlikovanjih SFRJ (Ur. I. SFRJ, št. 40/73) in Zakona o spremembah In dopolnitvah zakona o odlikovanjih SFRJ (Ur. 1. SFRJ, št. 25/85), pri čemer upošteva sklepe Predsedstva SFRJ ter sklepe Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje z dne 26. 11. 1985. Pri svojem delu si prizadeva, da bi politika odlikovanj dejansko spremljala razvoj naše socialistične samoupravne družbe.
V	zvezi z uveljavljanjem sprememb Zakona o odlikovanju SFRJ in sklepov Predsedstva SFRJ bo na ravni občine posvet s predsedniki komisij iz vseh temeljnih sredin.
Poročilo o uresničevanju politike odlikovanj v občini je izdelano na podlagi sprotnega spremljanja in priznavanja stanja v občini in na osnovi vprašalnika, ki smoga poslali vsem subjektom v občini. Do zaprošenega roka je vprašalnik vrnilo 64 delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, od katerih jih ima 38 ustrezni organ.
V	obravnavanem obdobju je Komisija na 6 sejah obravnavala 139 pobud za odlikovanja, in sicer za 116 posameznikov iz organizacij združenega dela, 22 posameznikov iz družbenih organizacij, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij in en predlog društva.
V	53 primerih je Komisija spremenila vrsto oz. stopnjo predlaganega odlikovanja, odložila oz. zavrnila je 25 predlogov, predvsem zaradi kampanjskega pristopa k predlaganju in neustrezne oz. preskope obrazložitve. V ponovno preučitev in dopolnitev obrazložitve pa je vrnila 28 predlogov.
V	postopku reševanja pri občinski Komisiji je trenutno 48 predlogov za odlikovanja posameznikov in 53 pri republiški oz. zvezni komisiji.
Po starostni strukturi so obravnavane pobude naslednje: do 27 leta starosti	2
od 27 - 40 leta	35
od 41 - 50 leta
od 51 - 60 leta	40
61 in več	1 -
Starostna struktura predlaganih se časovno spreminja v prid mlajših odlikovancev, povečalo seje število prvič odlikovanih oseb, upada pa število tistih, ki so pred ponovnim predlaganjem za odlikovanje že nosilci večih odlikovanj; čedalje manj je pobud za odlikovanja zgolj zaradi življenjskih jubilejev, pri tistih, ki so že bile podane, pa je Komisija zahtevala dopolnitev obrazložitve glede na dejanske tvorne dosežke pri delu.
Kljub težnji, da naj se posebna pozornost posveča pobudam za odlikovanja za posamezne podvige, ki so rezultat naporov, požrtvova-nja, iznajdljivosti, hrabrosti v nevarnosti za zdravje in življenje, pa Komisija takih pobud v obravnavanem obdobju ni prejela. Ni mogoče trditi, da posebnih zglednih dejanj v občini ni bilo, vendar pobud za odlikovanje iz temeljnih sredin za take primere ni bilo.
PODELITEV IN VROČITEV ODLIKOVANJ
V obravnavanem obdobju je bilo odlikovanih 97 oseb - od teh le 24 žena. V delovnih organizacijah ali na ravni občine Ljubljana Moste-Polje je bilo vročenih 65 odlikovanj, 17 v delovnih organizacijah drugih ljubljanskih občin oz. na ravni republike. 15 odlikovanj je pripravljenih za vročitev ob Dnevu republike.
Od podeljenih 97 odlikovanj je 35 medalj ter 62 redov, in sicer:
3 redi dela z zlatim vencem 3 redi republike z bronastim vencem 10 redov zaslug za narod s srebrno zvezdo 46 redov dela s srebrnim vencem 22 medalj za delo in 13 medalj zaslug za narod
Struktura odlikovancev glede na starost je naslednja:
do 27 leta starosti	3
od 28	- 40	leta	22
od 41	-50	leta	17
od 51	-60	leta	23
61 in	več	15
Glede na aktivnost je odlikovanih 85 aktivnih oseb, od tega 12 žensk in samo 12 upokojencev.
Iz gospodarstva je 64 odlikovancev, 33 pa iz negospodarstva.
Nobenega predloga za odlikovanje ni bilo iz obrti, kmetijstva, svobodnih poklicev itd.
Po času zaposlitve je največ odlikovanih oseb med 21. in 30. leti delovne dobe. Vročitve odlikovanj so bile opravljene na primeren način. V imenu predsedstva SFRJ je odlikovanja vročal predsednik skupščine občine.
Ob obravnavi tega poročila velja omeniti, da so v družbenopolitični skupnosti občine uveljavljene tudi druge oblike nematerialnega stimuliranja delovnih ljudi in občanov. Tako je bilo v obravnavanem obdobju vročenih:	,
5 nagrad in 10 plaket občine za dosežke na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti in samoupravnem ter družbenopolitičnem delu,
30 srebrnih znakov oz. priznanj občinskega sindikata posameznikom in dvema osnovnima organizacijama,
175 bronastih in 40 srebrnih znakov OF,
14 nagrad skupinam strokovnjakov in posameznikom za inovacije, racionalizacije in raziskovalno delo ter
514 plaket, priznanj, denarnih nagrad in znakov, ki sojih v obravnavanem obdobju podelile delovne organizacije.
Nematerialne oblike stimulacij so v organizacijah združenega dela -,po podatkih anketiranih organizacij - prepuščene sindikatu oz. ustreznim komisijam in organom.
STROKOVNA SLUŽBA KOMISIJE
Strokovna služba komisije je kadrovska služba občine. Poleg že omenjenih priprav gradiv za komisijo je služba pridobila več kot 55 mnenj k posameznim predlogom za odlikovanja iz občin oz. krajevnih skupnosti, kjer posamezniki živijo, pripravila poslovnik o delu Komisije itd. Na osnovi sprotnega spremljanja in analize stanja na področju odlikovanja je seznanjala Komisijo s pojavi in gibanji na tem področju.
Strokovna služba sodeluje s Komisijo za odlikovanja SRS in komisijami v drugih občinah.
Posebno pozornost pa je posvečala sodelovanju s komisijami za odlikovanja v združenem delu, katerim je nudila strokovno pomoč pri ustanavljanju komisij, izbiri kandidatov, oblikovanju in obravnavi pobud za odlikovanja, izbiri vrst in stopenj odlikovanj ter pri svečanem izročanju odlikovanj.
USMERITVE
Izpostaviti moramo, daje pri predlaganju za odlikovanje potrebno upoštevati, da so odlikovanja pomembna družbena priznanja za dela, s katerimi se posameznik ali organizacija posebno izkaže ter s tem doseže zasluge, pomembne za družbenopolitično skupnost.
Doseči bi morali, da bi povsod za odlikovanja predlagali tiste posameznike, ki v svojih okoljih izstopajo z izjemnimi rezultati pri delu in so drugim za zgled. Posebno skrb je-treba posvečati mladim delavcem, inovatorjem, racionalizatorjem, izumiteljem, znanstvenim in drugim delavcem, ki s svojim izjemnim delom prispevajo k napredku vseh področij dela.
Komisija si bo še naprej prizadevala poglabljati sodelovanje s komisijami v temeljnih sredinah. Delovala bo v skladu z Zakonom o odlikovanjih SFRJ in odgovorno ocenjevala upravičenost predlogov za odlikovanja tako glede števila, kot uspehov sredine, iz katere predlogi prihajajo. Zavzemala se bo za večjo angažiranost družbenopolitičnih organizacij na vseh ravneh in za odpravo kampanjskega pristopa k predlaganju večjega števila pobud za odlikovanja ob raznih jubilejih.
Gradivo pripravila:
Angelca BUTENKO
PREDSEDNIK KOMISIJE ZA ODLIKOVANJA Rihard FIRM
Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Po|je je na s 24. seji 21. oktobra 1986 obravnaval zgoraj navedeno informacijo in sprejel naslednji
SKLEP
Izvršni svet sprejme naslednja stalšča do Informacije o uresničevanju politike odlikovanj in drugih družbenih priznanj v občini Ljubljana Moste-Poije:
1.	Še boij kot doslej se moramo zavzemati za to, da postane politika odlikovanj enakovreden sestavni del družbeno dogovorjene kadrovske politike.
2.	Izvršni svet predlaga Komisiji za odlikovanja, nnj še posebno skrb posveti temu, da bi podeljevali odlikovanja tudi mladim delavcem - strokovnjakom, novatorjem in racionalizatorjem, nnj si bo v neposredni proizvodnji ali izven nje ter v vseh sferah družbenega živijenja.
3.	Večjo pozornost je treba posvečati predlaganju odlikovanj za izredna družbenokoristna dela, posebne delovne in druge uspehe, dosežene v krajšem časovnem obdobju z velikim naporom in požrtvovalnostjo, ter v primerih, ko je obstnjaia nevarnost za zdravje ali celo življenje.
4.	Izvršni svet meni, daje glede na število zaposlenih žena v občini ter njihovega prispevka na vseh področjih družbenega življenja, ženam podeljeno premalo odlikovanj, zato nnj komisija tudi temu vprašanju posveti vso pozornost.
5.	Komisija za odlikovanja nnj si prizadeva, da bodo komisije za odlikovanja ustanovljene v sleherni sredini, ki naj jim nudi vso strokovno pomoč ter jih vzpodbnja k sprotnemu podnjanju predlogov.
Da ne bi prihajalo do neenotnega izvnjanja politike odlikovanj. Izvršni svet predlaga Komisiji za odlikovanja, nnj s tem v zvezi organizira posvet s predsedniki komisij Iz temeljnih sredin.
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Miro SOTLAR
BELEŽKE:
KADROVSKE ZADEVE
Na podlagi 88. člena Statuta občine Ljubljana Moste-Po|je (Ur. L SRS, št. 13/86) je zbor združenega dela na seji dne
...... zbor krajevnih skupnosti na seji dne. in
družbenopolitični zbor na seji dne.sprejel
SKLEP
O RAZREŠITVI IN IMENOVANJU ČLANA VOLILNE KOMISIJE
I.
V volilni komisiji se kot namestnik člana volilne komisije razreši Šenka GALIČ iz Ljubljane, predstavnica občinske organizacije ZSMS Ljubljana Moste-Poije, in se imenuje za člana tov. ZUPAN Saša, dipl. pravnica iz Ljubljane, Bilečanska 2.
II.
Sklep prične veljati potem, ko ga sprejme občinska skupščina.
PREDSEDNIK SOb Ljubljana Moste-Poije Ivo SAMEC
OBRAZLOŽITEV:
Delovna telesa skupščine so v bistvu v prvem letu mandata, vendar delegati oz. člani, ki se dosedaj niti enkrat niso udeležili seje, niti svoje odsotnosti niso opravičili, ne morejo biti člani delovnih teles, katerih področje je za funkcioniranje sistema izredno pomembno.
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve je aktivnost obeh delegatov ocenila in predlaga ustreznim zborom, da predlog razrešitve in imenovanja potrdijo.
Na podlagi 88. člena Statuta občine Ljubljana Moste-Po|je (Ur. 1. SRS, št. 13/86) in določb Statuta osnovne šole Kette-Murn, je občinska skupščina na zboru združenega dela dne
......  na zboru krajevnih skupnostih dne.in na seji
družbenopolitičnega zbora dne.sprejela
SKLEP
O IMENOVANJU DELEGATA DRUŽBENE SKUPNOSTI V SVET OSNOVNE ŠOLE KETTE-MURN
I.
V svet osnovne šole Kette-Murn, Ljubljana, Košiijeva 2 se imenuje tov. ERJAVEC-HAUPTMAN Maijana, dipl. ing. arh. iz Ljubljane, , Malejeva 15.
II.
Sklep prične veljati potem, ko ga sprejmejo zbori občinske skupščine.
PREDSEDNIK SOb Ljubljana Moste-Poije Ivo SAMEC
OBRAZLOŽITEV:
V skladu z Zakonom o šolstvu in s statutom osnovne šole mora družbenopolitična skupnost imenovati v najvišji organ samoupravljanja osnovne šole svojega delegata.
Kadrovska služba je po predhodnem razgovoru z osnovno šolo in na osnovi pozitivno ocenjene dosedanje aktivnosti delegata, ponovno evidentirala tov. Erjavec-Hauptman Marjano.
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve je predlog ocenila kot pozitiven in predlaga zborom, da ga potrdijo.
Na podlagi 88. člena Statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. 1. SRS, št. 13/86) je zbor združenega dela na seji dne ...... zbor knuevnih skupnosti na seji dne.in družbenopolitični zbor na seji dne.sprejel
SKLEP
O IMENOVANJU ČLANA INICIATIVNEGA ODBORA ZA IZGRADNJO MUZEJA LJUDSKE REVOLUCIJE SLOVENIJE
Za člana iniciativnega odbora se imenuje tov. Polde MAČEK iz Ljubljana-Polje, Novo Polje, c. XlII/2.
II.
Sklep prične veljati z dnem, ko ga sprejmejo zbori občinske skupščine.
PREDSEDNIK SOb Ljubljana Moste-Polje Ivo SAMEC
OBRAZLOŽITEV:
V skladu z določbami družbenega dogovora o izgradnji muzeja Ljudske revolucije Slovenije, Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve predlaga zborom skupščine, da imenujejo v iniciativni odbor tov. Poldeta Mačka, predsednika OO ZZB NOV Ljubljana Moste-Polje.
Na podlagi 88. člena Statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. 1. SRS, št. 13/86) in določb statuta osnovne šole Adolf Jahkel je občinska skupščina na zboru združenega dela dne
......  na zboru krajevnih skupnosti dne .in na seji
družbenopolitičnega zbora dne.sprejela
SKLEP
O IMENOVANJU DELEGATA DRUŽBENE SKUPNOSTI V SVET OSNOVNE ŠOLE ADOLF JAKHEL
i.
V svet osnovne šole Adolf Jakhel, Ljubljana-Polje, Cerutova 7 se imenuje tov. POGRAJC Martin, ing. stroj, iz Ljubljana-Polje, Lovska 16.
II.
Sklep prične veljati potem, ko ga sprejmejo zbori občinske skupščine.
PREDSEDNIK SOb Ljubljana Moste-Polje Ivo SAMEC
OBRAZLOŽITEV:
V skladu z Zakonom o šolstvu in s statutom osnovne šole mora družbenopplitična skupnost imenovati v najvišji organ samoupravljanja osnovne šole svojega delegata.
Kadrovska služba je po predhodnem razgovoru z osnovno šolo na osnovi pozitivno ocenjene dosedanje aktivnosti delegata ponovno evidentirala tov. Pograjc Martina.
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve je predlog ocenila kot pozitiven in predlaga zborom, da ga potrdijo.
Na podlagi 92. člena Statuta občine Ljubljana Moste-Polje > (Ur. I. SRS, št. 13/86) je zbor združenega dela na seji dne ....sprejel
SKLEP
O RAZREŠITVI IN IMENOVANJU ČLANA SKUPINE DELEGATOV V ZBORU ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE ZA GOSPODARSKO PODROČJE
i.
V skupini delegatov za gospodarsko področje se razreši tov. Igor KADUNC, delegat temeljne delegacije Emona Interna banka iz Ljubljane, Linhartova 68.
IL
Za člana skupine delegatov za gospodarsko področje se imenuje tov. Miran JOVAN, delegat temeljne delegacije Emona Commerce iz Ljubljana-Polje, Sneberško nabrežje 74.
III.
Sklep prične veljati potem, ko ga sprejme zbor združenega dela.
PREDSEDNIK SOb Ljubljana Moste-Polje Ivo SAMEC
OBRAZLOŽITEV:
Tov. Igor Kadunc je bil imenovan za IPO v delovni organizaciji Emona Interna banka. Ker delegatska funkcija ni združljiva s poslovodno, je bilo nujno opraviti postopek razrešitve in imenovanja novega člana skupine delegatov.
Na podlagi 2. odstavka 27. in 28. člena Zakona o javnem tožilstvu (Ur. 1. SRS, št. 10/77) in 88. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. 1. SRS, št. 13/86) je zbor združenega dela
na seji dne .. zbor krajevnih skupnosti na seji dne
.......in družbenopolitični zbor na seji dne.sprejel
SKLEP
O IMENOVANJU NAMESTNIKOV JAVNEGA TOŽILCA TEMELJNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA V LJUBLJANI
i.
Za namestnike javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani se imenujejo: Ema BLAŽIČ, Barbara BRECELJ, Emil BUKOVAČ, Alenka ERKER-SKULJ, Tatjana HABIČ-LOGAR, Sanja JA-VOR-PAJENK, Marjetka KREVS, Bojan KRIŽAN, Nada LOV-RENČIČ-RAKOVEC, Živa MEJAK, Kristina OŽBOLT, Savica PUREBER, Slavica SKETELJ, Milan ŠTRUKELJ, Peter VOLGE-MUT in Dragica ZAVRŠNIK.
Sklep prične veljati z dnem sprejema na zborih občinske skupščine.
PREDSEDNIK SOb Ljubljana Moste-Polje Ivo SAMEC
OBRAZLOŽITEV:
Ema BLAŽIČ, namestnica temeljnega javnega tožilca v Ljubljani, roj. 8.1.1945. Na pravni fakulteti je diplomirala leta 1968 in v februarju 1975 opravila pravosodni izpit. Od 1. 1.1979je namestnica javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani.
Je vodja oddelka za gospodarski kriminal in s svojim obsežnim pravnim znanjem sodeluje tudi pri reševanju najtežjih zadev gospodarskega kriminala. S svojo izjemno predanostjo tožilskemu delu in svojo visoko strokovnostjo je vzor sodelavcem.
Barbara BRECELJ, namestnica temeljnega javnega tožilca v Ljubljani, roj. 12. 6.1941. Na pravni fakulteti je diplomirala leta 1966 in v juniju 1974 opravila pravosodni izpit. V študijskem letu 1977/78 je bila na podiplomskem študiju iz kazensko-pravnih znanosti pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Od 1. 1. 1979je namestnica javnega Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani.
Je vodja oddelka za mladoletniško prestopništvo in s svoiimi bogatimi izkušnjami pri delu z mladoletniki bistveno prispeva k dobremu delu oddelka. Posebej izstopajo tudi njeni dosežki pri preventivnem delu, saj vsako leto organizira posvete o mladoletniškem prestopništvu. O tej problematiki tudi pogosto predava na ljubljanskih šolah.
Emil BUKO VAC. namestnik temeljnega javnega tožilca v Ljubljani, roj. 9.2.1950. Na pravni fakulteti je diplomiral leta 1973 in v juliju 1976 opravil pravosodni izpit. Od 1. 1. 1979je namestnik javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani.
Svoje delo na oddelku za gospodarski kriminal opravlja dobro. Zaradi svoje delavnosti in strokovnosti obravnava najtežje zadeve s tega področja, specializiral pa se je tudi za zadeve s področja železniškega prometa. Prizadeven in uspešen je pri entivnem delu na tem področju.
Alenka ERKEfJ-ŠKULJ, namestnica temeljnega javnega tožilca v Ljubljani, roj. 10:5. 1945. Na pravni fakulteti je diplomirala leta 1973 in v letu 1975 opravila pravosodni izpit. Od i. 1. 1979 je namestnica javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani.
Je vodja oddelka za splošno kriminaliteto. S svojimi izkušnjami in predanostjo tožilskemu delu bistveno prispeva k uspehom oddelka in celotnega tožilstva.
Tatjana HAB1Č-LOGAR, namestnica temeljnega javnega tožilca v Ljubljani, roj. 8. 5.1950. Na pravni fakulteti je diplomirala leta 1974 in v oktobru 1976 opravila pravosodni izpit. Od 1. L 1979je namestnica javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani.
Je vodja oddelka za gospodarske prestopke, kjer dosega izredne uspehe. S svojo veliko strokovnostjo je opazno dvignila raven oddelka, prednjači pa tudi s predanostjo tožilskemu delu. Dodatno se je specializirala še na kriminaliteto s področja varstva okolja.
Sanja JA VOR-PAJEK, namestnica temeljnega javnega tožilca v Ljubljani, roj. 3. 6. 1949. Na pravni fakulteti je diplomirala leta 1974 in v decembru 1976 opravila pravosodni izpit. Od 1. L 1979je namestnica javnega tožilca Temeljnega javnega sodišča v Ljubljani.
Dela na oddelku za splošno kriminaliteto, pri čemer se je specializirala na kriminaliteto v zvezi z narkomanijo. To področje obvlada in dosega dobre rezultate.
Marjetka KREVS, namestnica temeljnega javnega tožilca v Ljubljani, roj. 27. 1. 1951. Na pravni fakulteti je diplomirala leta 1976 in v septembru 1978 opravila pravosodni izpit. Dne 1.1.1979jebila imenovana za namestnico javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani.
Dela na področju gospodarskih prestopkov in je prizadevna ter predana tožilskemu delu. Pri svojem delu izkazuje primerno strokovnost in dosega dobre uspehe.
Bojan KRIŽAN, namestnik temeljnega javnega tožilca v Ljubljani, roj. 6. 8. 1949. Na pravni fakulteti je diplomiral leta 1972 in v aprilu 1976 opravil pravosodni izpit. Od 1. 1. 1979je namestnik javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani.
Dela na področju splošne kriminalitete. Pri delu je uspešen, saj rešuje nadpovprečno veliko zadev s svojega področja.
Nada LO VRENČlC-RAKO VEČ, namestnica temeljnega javnega tožilca v Ljubljani, roj. 5. 6. 1951. Na pravni fakulteti je diplomirala leta 1975 in v novembru 1977 opravila pravosodni izpit. Od 1. I. 1979 je namestnica javnega tožilca Temeljnega javnega sodišča v Ljubljani.
Dela na področju gospodarskih prestopkov, kjer dosega dobre rezultate. Je zanesljiva in ima precej strokovnih izkušenj.
Živa MEJAK, namestnica temeljnega javnega tožilca v Ljubljani, roj. 5. 4. 1951. Na pravni fakulteti je diplomirala teta 1976 in v aprilu 1978 opravila pravosodni izpit. Od L L 1979 je namestnica javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani.
'Dela na področju gospodarskih prestopkov, kjer z ustrezno strokovnostjo dosega dobre uspehe. Izstopa s strokovnostjo in marljivostjo.
Kristina OŽBOL T, namestnica temeljnega javnega tožilca v Ljubljani, roj. 21. 6. 1961. Na pravni fakulteti je diplomirala leta 1975 in v novembru 1977 opravila pravosodni izpit. Od 1. L 1979je namestnica javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani.
Dela na področju gospodarskih prestopkov in izstopa s skromnostjo ter veliko predanostjo javnotožilskemu delu. Pri svojem delu dosega dobre rezultate.
Savica PUREBER, namestnica temeljnega javnega tožilca v Ljubljani, roj. 7. 10. 1950. N a pravni fakulteti je diplomirala leta 1974 in v juniju 1977 opravila pravosodni izpit. Od 1. 1. 1979je namestnica javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani.
Dela na področju mladoletniškega prestopništva in dosega dobre rezultate. Je prizadevna in zanesljiva.
Slavica SKETELJ, namestnica temeljnega javnega tožilca v Ljubljani, roj. 9. 5. 1948. Na pravni fakulteti je diplomirala leta 1973 in v decembru 1975 opravila pravosodni izpit. Od 1. 1.1979je namestnica javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani.
Dela na področju mladoletniškega prestopništva in ima dobre uspehe. Je izkušena in prizadevna.
Milan ŠTRUKELJ, namestnik temeljhega javnega tožilca v Ljubljani, roj. 12. 7. 1949. Na pravni fakulteti je diplomiral leta 1975 in v aprilu 1978 opravil pravosodni izpit. Od 1. 1. 1 '9 je namestnik javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani.
Dela na področju splošne kriminalitete, uspešno pa se je specializiral za področje delovnih nezgod in požarov. Ima bogate strokovne izkušnje in je pri delu učinkovit.
Peter VOLGEMUT, namestnik temeljnega javnega tožilca v Ljubljani, roj. 31. 10. 1948. Na pravni fakulteti je diplomiral leta 1976 in v novembru 1978 opravil pravosodni izpit. Dne L 1. 1979je bil imenovan za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani in razporejen na enoto Domžale, kjer je vodja enote.
Svojo funkcijo uspešno opravlja. Ima veliko strokovnih izkušenj in primerne osebne lastnosti za vodjo enote. Uspešno razvija tudi preventivno dejavnost.
Dragica ZA VRŠNIK, namestnica temeljnega javnega tožilca v Ljubljani, roj. 11. 2.1944. Na pravni fakulteti je diplomirala leta 1967 in v letu 1973 opravila pravosodni izpit. Od 1. 1. 1979je namestnica javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani.
Dela na področju splošne kriminalitete in dosega dobre rezultate.
Na podlagi sprejetih mnenj socialistične zveze delovnega ljudstva in ugotovitev, da navedeni kandidati izpolnjujejo z zakonom določene strokovne pogoje ter so tudi moralno politično in osebnostno primerni za namestnike javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva, javni tožilec SRS Slovenije in Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve občine Ljubljana Moste-Polje predlagata zborom skupščine občine, da navedene kandidate imenujejo za namestnike javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani.
BELEŽKE:
ZAPISNIKI SEJ ZBOROV SKUPŠČINE
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
SKRAJŠANI ZAPISNIK
skupnega zasedanja zbora združenega dela (6. seja) in zbora krajevnih skupnosti (6. seja), kije bilo dne 24. septembra 1986 s pričetkom ob 15.30 v sejni dvorani občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska cesta 1.
Sejo je vodila Vesna Juvan-Gotovac, predsednica zbora krajevnih skupnosti v sodelovanju z Bojanom Zornikom, delegatom zbora združenega dela.
Predsednica zbora krajevnih skupnosti je delegate obvestila, da se umika 17. točka dnevnega reda - OSNUTEK ODLOKA O DOLOČITVI IN SPREMEMBI IMEN CEST, ULIC IN TRGOVINA NA OBMOČJU MESTA LJUBLJANE, dnevni red pa se razširi z dodatno točko - PREDLOG ODLOKA O DOPOLNITVI ODLOKA O DAVKIH OBČANOV. To gradivo so delegati prejeli pred zasedanjem obeh zborov v ciklostilu.
Pri točki »KADROVSKE ZADEVE« se spremeni SKLEP O RAZREŠITVI IN IMENOVANJU ČLANA SKUPINE DELEGATOV V ZBORU ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE SRS ZA SOCIALNO - ZDRAVSTVENO PODROČJE.
Na novo se uvrsti SKLEP O IMENOVANJU NAMESTNICE JAVNEGA TOŽILSTVA TEMELJNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA V LJUBLJANI. Delegati so dobili to gradivo pred zasedanjem v ciklostilu.
Prav tako se uvrsti pri tej točki IMENOVANJU STALNIH DELEGATOV ZA DELOVANJE SKUPŠČINE V IZREDNIH RAZMERAH IN V VOJNI ZA ZZD IN ZKS OBČINSKE SKUPŠČINE TER ZZD IN ZBOR OBČIN MESTNE SKUPŠČINE. Predlog stalnih delegatov bo podan ustno na seji.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno brez razprave sprejeli naslednji
DNEVNI RED:
1.	Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti
2.	Potrditev zapisnika skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 15. julija 1986
3.	Predlogi in vprašanja delegatov
4.	Problematika in razvojna vprašanja gostinstva v občini Ljubljana Moste-Polje
5.	Problematika štipendiranja v občini Ljubljana Moste-Polje glede na njene razvojne možnosti
6.	Predlog odloka o dopolnitvi odloka o davkih občanov
7.	Osnutek dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubijana za leto 1986
8.	Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1986
9.	Predlog družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV
10.	Poročilo o delu začasnega KPO v OŠ Jože Moškrič
11.	Predlog sklepa o podaljšanju in spremembah začasnega ukrepa družbenega varstva v OS Jože Moškrič
12.	Predlog odloka o spremembi odloka o ustanovitvi upravnih družbenih svetov
13.	Poročilo o uresničevanju sklepov in stališč občinske skupščine za obdobje januar - junij 1986
14.	Osnutek periodičnega načrta dela zborov občinske skupščine za obdobje oktober - december 1986
15.	Kadrovske zadeve
Delegiranje delegatov obravnava gradiva za 4. seje zborov SML
16.	Program za izboljšanje okolja v Ljubljani in poročilo o akcijah v zvezi z odstranjevanjem posebnih odpadkov, ki ogrožajo okolje
17.	Poročilo o usmerjenem izobraževanju v Ljubljani
18.	Obravnava ostalega gradiva za 4. sejo zborov SML
1.	IZVOLITEV KOMISIJ ZA VERIFIKACIJO POOBLASTIL IN IMUNITETNE ZADEVE DELEGATOV TER UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov zbora združenega dela, v katero so bili soglasno izvoljeni:
1.	Marija Jalšovec, delegatka VIL konf. delegacij - Papirnica Vevče
2.	Rajko Karadinovič, delegat XVIII. konf. delegacij - SCT TOZD Strojni inž.
3.	Ivanka Curk, delegatka XXXIII. konf. delegacij - ZD Moste je po pregledu pooblastil ugotovila, daje od 37 delegatov zbora združenega dela na seji navzočih 30 delegatov.
Odsotnih je 7 delegatov:
1 delegat I. konf. delegacij - Saturnus 1 delegat V. konf. delegacij - Julon 1 delegat VI. konf. delegacij - Toplarna 1 delegat XVI. konf. delegacij - Mercator 1 delegat XX. konf. delegacij - Izolirka 1 delegat XXVII. konf. delegacij - KTM Protektor 1 delegat XXIX. konf. delegacij - TZO Dobrunje
Seja zbora združenega dela je sklepčna.
V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno izvolili:
1.	Vero Gagič, delegatko KS Jože Moškrič-Ciril
2.	Aleksandra Stepanova, delegata KS Selo
3.	Ivanko Močnik, delegatko KS Stepanja vas
Po pregledu pooblastil je komisija ugotovila: na seji je od 23 delegatov navzočih 20 delegatov.
Odsotni so 3 delegati:
1 delegat KS Hrušica Fužine 1 delegat KS Klopce 1 delegat KS 25. maj
Seja zbora krajevnih skupnosti je sklepčna.
4
Navzoči vabjjeni:
Ivo Samec - predsednik občinske skupščine, Jože Počivavšek -podpredsednik občinske skupščine, Miro Sotlar - predsednik izvršnega sveta občinske skupščine, Erika Račič-Šif) - sekretarka občinske skupščine, člani izvršnega sveta: Uroš Janko, Nina Jevšnik, Drago Kasagič, Brane Matjašec, Stane Mikuž, Marijana Šturbej, Zvone Štrukelj, Janez Rudolf - direktor občinske uprave za družbene prihodke, Ana Čeferin - predsednica začasnega KPO v OŠ Jože Moškrič, Saša Župan-članica začasnega KPO v OSJože Moškrič, Zdenka Marolt - predstavnica občinskega komiteja za družbeno planiranje, Angelca Butenko - predstavnica občinske kadrovske službe, Lucija Zupan - predstavnica občinskega komiteja za družbene dejavnosti, Andrej Golob - individualni poslovodni organ GP »Figovec«, Dragica Miklavčič - predstavnica strokovne službe za štipendiranje, Lilijana Djerič - novinarka »Dela«, Matjaž Potokar - novinar »Radia glas Ljubljane« in Darja Juvan - novinarka »Naše skupnosti«.
2.	POTRDITEV ZAPISNIKA SKUPNEGA ZASEDANJA ZZD, ZKS in DPZ Z DNE 15. JULIJA 1986
Delegati zbora združenega dela so soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno brez pripomb potrdili zapisnik skupnega zasedanja ZZD, ZKS in DPZ z dne 15. julija 1986.
3.	PREDLOGI IN VPRAŠANJA DELEGATOV
Stane Keber, delegat KS Zadvor, je vprašal, kdo je odgovoren za stanje, da še ni rešeno vprašanje spominske hiše Podlipoglav.
Stane Mikuž, član IS, je odgovoril, da bo dan pisni odgovor.
Nato je Stane Keber postavil še vprašanje, zakaj ni bilo upoštevano mnenje KS glede poimenovanja Zadvorske ulice.
To delegatsko vprašanje se postavi na zborih Skupščine mesta Ljubljane.
Beno Berglez, delegat KS Šmartno, Ljubljana je vprašal, zakaj ni na obvoznici čez Clevelandsko ulico, ki jo vsakodnevno prečkajo otroci, postavljen prometni znak »otroci na cesti«.
Na delegatsko vprašanje bo dan pisni odgovor.
Dušan Dolinar, delegat KS Zadobrova-Sneberje, je postavil naslednja delegatska vprašanja:
1.	Kakšne so možnosti da se izvede cestna povezava med Letališko in Zadobrovško cesto?
Na vprašanje bo dan pisni odgovor.
2.	Kdaj bosta urejena dela Zaloške oz. Smartinske ceste, ki nimata pločnikov oz. kolesarskih stez?
Na vprašanje bo dan pisni odgovor.
3.	Kdo je odgovoren, da se zavlačuje z izdelavo dokumentacije in s tem gradnja križišča Zadobrovške in Sneberske ceste?
Stane Mikuž, član IS je pojasnil, da se pristojne organizacije niso mogle pravočasno dogovoriti, kdo naj bo nosilec tega projekta. Zato bo v kratkem sestanek predstavnikov LUZ-a, ZIL-a in komunalne skupnosti, na katerem se bodo definitivno dogovorili, kdo bo nosilec te naloge. Dokumentacija bo izdelana do konca leta 1986, saj je izdelava lokacijskega dovoljenja že v postopku, v letu 1987 pa se bo na podlagi strokovnih rešitev pričela rekonstrukcija omenjenega križišča.
4.	Sprašujemo se, kako se obračunavajo sredstva za ogrevanje prostorov KS in po kakšnih kriterijih in kateri prostori sodijo v prostor KS?
Drago Kasagič, član IS, je pojasnil, daje plačevanje ogrevanja prostorov KS odvisno od uporabnikov prostora KS. Iz občinskega proračuna se pokrivajo za KS le sredstva za delegatski sistem. V kolikor pa je uporabnik prostorov KS, npr. društvo, mora le-to sofinancirati sredstva za ogrevanje. Tako konstrukcijo imajo nekatere KS že narejene in zato verjetno ne bo ovire, da to naredijo tudi v KS Zadobrova-Sneberje. Glede lastništva dvorane pa se mornjo dogovoriti, kdo bo nosilec pravice uporabe teh prostorov. To naj bi bila tista organizacija, ki ima v tem prostoru večino časa za svojo dejavnost.
5.	Sredstva proračuna ne zagotavljajo pogojev za normalno delo v KS. Delegacija sprašuje, kako se bo sistemsko oživila rešitev financiranja KS?
Drago Kasagič, član IS, je pojasnil, da je enako vprašanje postavil tudi odbor udeležencev sporazuma o kriterijih in merilih za udeležbo posameznih KS na dohodku iz proračunske osnove, ko je obravnaval problematiko o primernosti kriterijev za dodeljevanje sredstev za pokrivanje materialnih stroškov KS. Odbor je predlagal, da na eni izmed prihodnjih sej občinski družbenopolitični zbor obravnava problematiko financiranja družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev v krajevnih skupnostih.
6.	Zakaj je ljubljanski mestni potniški promet izdal voznikom nalogo, da sc otroci v času od 1. do 5. septembra 1986 ne smejo voziti z mesečnimi vozovnicami?
To vprašanje se postavi na zborih Skupščine mesta Ljubljane.
7.	Zaradi varovanja vodnih virov je bila ustavljena gradnja soseske MS 103/2. Kdo je dolžan zemljišče urediti in v kakšne namene ga je mogoče uporabiti ter kako preprečiti posege v to zemljišče?
Na vprašanje bo dan pisni odgovor.
Aleksander Stepanov, delegat KS Selo, je predlagal, da se dostop iz Zaloške ceste do Ul. bratov Rozman in Zakotnikove ulice uredi z ustreznim znakom, sgj prebivalci teh dveh ulic ne morejo do garaž. Onemogočen jim je tudi dostop do bencinske črpalke na Zaloški cesti.
Stane Mikuž, član IS je, pojasnil, da je nova Zaloška cesta še v gradnji, zato še nima uporabnega dovoljenja. Komite za urbanizem in gradbene zadeve je poslal KS, ki so locirane ob tej cesti, dopis s prošnjo, da komiteju za urbanizem posredujejo pripombe in mnenja v zvezi z dostopom na Zaloško cesto, komunalno ureditvijo itd.
Na postavljeno vprašanje bo dan tudi pisni odgovor.
Marjeta Vlšnjevar, delegatka KS Vevče-Zg. Kašelj, je vprašala, kdaj bo avtobusna linija mestnega prometa številka 11 potekala v celoti po novi trasi Zaloške ceste in ne skozi Fužine.
Vesna Juvan, predsednica zbora KS, je pojasnila, da bo to možno takrat, ko bo za novo Zaloško cesto izdano uporabno dovoljenje.
Jože Rejec, delegat KS Lipoglav, je postavil vprašanje pristojnosti za izdajo dovoljenja priključka na vodovod na Lipoglavu.
Vprašal je tudi glede povezave in vzdrževanja lokalne ceste Podli-Poglav-Lipoglav.
Na delegatski vprašanji bosta dana pismena odgovora.
Vlil. konf. delegacij - Papirnica Vevče je predložila naslednja pisna ''Prašanja:
*■ V zvezi s stališčem občinskega komiteja SZDL, objavljenega v 7- številki Delegatske tribune z dne 5. septembra 1986 pod zaporedno Št. 6, prosimo za finančno poročilo o izgradnji podružnične šole Zg. Kašelj in kdo je odgovoren, da je predvidena izgradnja telovadnice in °smih učilnic izpadla iz finančnega načrta mestne izobraževalne skupnosti in podpisnikov samoupravnega sporazuma o združevanju amortizacije objektov.
2.	Kako poteka sanacija fužinskega gradu?
J. Kdaj se predvideva nadaljevanje izgradnje Zaloške ceste?
4.	Kdty se predvideva rekonstrukcija mostu na Vevčah?
Na postavljena delegatska vprašanja bodo dani pisni odgovori.
4.	PROBLEMATIKA IN RAZVOJNA VPRAŠANJA GOSTINSTVA V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE
Uvodno obrazložitev je podala Nina Jevšnik, članica izvršnega sveta.
V	razpravi so sodelovali:
Dušan Dolinar, delegat KS Zadobrova-Sneberje, je menil, da bomo turizmu v bodoče morali posvetiti še več pozornosti. Predlagal je ustanovitev konzorcija za pospeševanje gostinstva, v katerega bi združevala sredstva tudi ostale OZD v občini in tudi tuje agencije, ki bi bile zainteresirane za razvoj te panoge.
V	točki 3 pobud in predlogov je predlagal, da bi poleg ZIL:a za določitev lokacij gostinskih objektov vključili tudi krajane in izvajalce teh storitev.
Nadalje je menil, da kategorizacija gostinskih lokalov ne bo prispevala k izboljšanju ponudbe in storitev. Čimprej bi morali uskladiti tudi davčno zakonodajo na zveznem, republiškem in občinskem nivoju.
Franc Polajnar, delegat KS Moste, je predlagal, da bi morala KS oz. svet potrošnikov imeti večji vpliv pri izdajanju soglasij za lokale.
Predlagal je tudi, da bi pristojni organ, kije izdal obrtno dovoljenje, kontroliral dejavnost, za katero je dovoljenje bilo izdano. Navedel je primer kioska pri srednji šoli za elektroenergijo, kjer točijo alkoholne pijače, čeprav lastnik lokala za to nima dovoljenja.
Menil je tudi, da bi moral novi gostinski objekt ob Zaloški cesti opravljati dejavnost, za katero je bilo izdano dovoljenje, v celoti in ne le delno.
Emil Gostič, delegat KS Kodeljevo, je izpostavil problem sanacije gradu Kodeljevo, kije prisoten že dalj časa. Predlagal je, da se objekt ponudi v upravljanje nekaj investitorjem in ne le enemu.
Stane Keber, delegat KS Zadvor, seje zavzel za spremembo davčne politike, saj lastniki privatnih lokalov ne prijavljajo pravilnega dohodka iz opravljanja gostinske dejavnosti.
XXIV. konferenca delegacij - ABC Pomurka je predložila pismene pripombe.
Konferenca meni, da je gradivo premalo sistematsko in premalo poglobljeno. Pobude in predloge so preveč načelni in v praks: ne bodo dali rezultatov. Konferenca se ne strinja z ugotovitvijo, da gostinstvo v občini ne predstavlja pomembnega deleža. Gostinstvu se mora zato posvetiti enaka pozornost kot drugim dejavnostim v občini.
Delegati tudi predlagajo, da bi družbenemu sektorju s področja gostinstva dali prednost pred privatnim sektorjem pri pridobitvi lokacij za gostinske lokale.
XXXVI. konferenca delegacij - Obrtna dejavnost je predložila pismene pripombe.
Konferenca meni, da se slaba kadrovska zasedba v gostinski dejavnosti odraža v slabi kvaliteti poslovanja in ponudbi. Razlog temu je predvsem delovni čas, kar bi z odlokom o poslovnem času v Ljubljani enotno uredili tako, da bi se na podlagi dogovora gostincev v posameznih ožjih področjih poslovni čas gostinskih objektov zmanjšal na pet dni v tednu.
Nina Jevšnik, članica IS, seje strinjala s predlogom delegacije KS Zadobrova - Sneberje o dopolnitvi sklepov, glede konzorcija pa je menila, da OZD v tem trenutku nimajo prostih sredstev za investicije.
Glede izdaje obrtnih dovoljenj je pojasnila, da je upravni organ v težkem položaju, saj so na eni strani prisotni interesi KS in krajanov, da se določen lokal ne zgradi, po drugi strani pa upravni organ po določilih obrtnega zakona in zakona o združenem delu ne more zavrniti izdaje dovoljenja, če investitor izpolnjuje vse pogoje za pridobitev dovoljenja.
Pri ugotavljanju kršitev glede opravljanja osnovne dejavnosti je pozvala krajane KS, da pomagajo upravnemu organu pri odkrivanju nepravilnosti.
Pri spremembi odloka o poslovnem času se bo občinski upravni organ aktivno vključil v razpravo, saj poslovni čas predstavlja velik problem tako v družbenem kot v privatnem sektorju.
Pojasnila je tudi, da je gradivo bilo izdelano v sodelovanju s predstavniki gostinskih organizacij in vsebuje podatke, ki so jih posredovale te OZD. Predlagala je, da se XXIV. konf. delegacij - ABC Pomurka poveže z občinskim komitejem za družbeno planiranje in posreduje konkretne predloge, ki so prisotni v gostinstvu.
Janez Rudolf, direktor občinske uprave za družbene prihodke, je menil, da je bilo iz razprave razumeti, da zbora podpirata kontrolo poslovanja zasebnikov in obljubil, da bo davčna inšpekcija kljub težavam, ki jim jih povzročajo privatniki, še poostrila kontrolo poslovanja zasebnikov.
V	razpravi so sodelovali še:
Marjan Jurkovič, delegat KS Polje, Stane Keber, delegat KS Zadvor in Vesna Juvan, predsednica zbora KS.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela z enim vzdr-
žanim glasom in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP
Sprejme se poročilo o problematiki in razvojnih vprašanjih gostinstva v občini Ljubljana Moste-Poije skupaj s pobudami in predlogi ter pripombami iz razprave.
5.	PROBLEMATIKA ŠTIPENDIRANJA V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE GLEDE NA NJENE RAZVOJNE MOŽNOSTI
Uvodne obrazložitve ni bilo.
V razpravi so sodelovali:
Dušan Dolinar, delegat KS Zadobrova Sneberje, je vprašal, zakaj niso bile podeljene vse razpisane štipendije, zlasti velja to za deficitarne poklice.
Stane Keber, delegat KS Zadvor, je imel enako vprašanje.
Dragica Miklavčič, predstavnica Strokovne službe za štipendiranje je, pojasnila, da ljubljanske OZD težko pridobijo mlade za deficitarne poklice. Glede nepodeljenih štipendij pa je pojasnila, da se štipendije za deficitarne poklice lahko dodelijo največ do višine zajamčenih OD v republiki.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Sprejme se poročilo o problematiki štipendiranja v občini Ljubljana Moste-Polje glede na njene razvojne možnosti s predloženimi sklepi.
6.	PREDLOG ODLOKA O DOPOLNITVI ODLOKA O DAVKIH OBČANOV
Gradivo so delegati pred zasedanjem prejeli v ciklostilu.
Uvodno obrazložitev je podal Janez Rudolf, direktor občinske uprave za družbene prihodke.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela so soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Sprejme se odlok o dopolnitvi odloka o davkih občanov.
7.	OSNUTEK DOGOVORA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH DOGOVORA O OBLIKOVANJU IN RAZPOREJANJU SREDSTEV SPLOŠNE PORABE V OBČINAH IN MESTU LJUBLJANA ZA LETO 1986
8.	OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1986
Delegati so se na predlog predsednice zbora krajevnih skupnosti dogovorili, da ti dve točki obravnavajo skupaj.
Uvodno obrazložitev je podal Brane Matjašec, član IS.
V razpravi je Leopold Kos, delegat KS Dušan Kveder-Tomaž, delegate seznanil z naslednjimi ugotovitvami in predlogi odbora udeležencev sporazuma o kriterijih in merilih za udeležbo posamezne KS na dohodku iz proračuna občine ob obravnavi ugotovitev o primernosti kriterijev in meril za dodeljevanje sredstev za pokrivanje materialnih stroškov v KS:
1.	Kriteriji in merila za dodeljevanje sredstev za materialne stroške v KS so za večino KS primerni, zato se naj uporabljajo tudi v prihodnje. Odbor pa bo nadaljeval z analiziranjem kriterijev in meril in materialnimi stroški ter predlagal ustrezne rešitve, če bodo podani objektivni predlogi, ki bodo sprejemljivi za večino KS.
2.	Odbor ugotavlja, da sicer minimalna sredstva za materialne stroške v KS zadoščajo samo ob racionalni porabi in se zaveda, da se z enakimi težavami srečujejo tudi drugi uporabniki družbenih sredstev, ki so financirani iz proračuna občine. Zato morajo vsi prilagoditi svoje potrebe z realnimi možnostmi.
3.	Odbor predlaga, da IS kot predlagatelj proračuna občine za leto 1987 upošteva težave, s katerimi se KS srečujejo zaradi skromnih sredstev, namenjenih za materialne stroške ter nekoliko nadpovprečno poveča to postavko.
4.	Družbenopolitičnemu zboru občinske skupščine so ponovno predlaga, da obravnava problematika financiranja družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev v KS, kajti iz obstoječih virov financiranja ne morejo tem organizacijam dodeljevati sredstva za potrebe njihovega delovanja.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Sprejme se poročilo odbora udeležencev sporazuma o kriterijih In merilih za udeležbo posamezne KS na dohodku iz proračuna občine o primernosti kriterijev in meril za dodeljevanje sredstev za pokrivanje materialnih stroškov v KS.
Razprave k osnutku dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o razporejanju sredstev splošne porabe in k osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednja
SKLEPA:
1.	Sprejme se osnutek dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1986.
2.	Sprejme se osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1986.
Nato je predsednica zbora krajevnih skupnosti predlagala, da se osnutek dogovora in osnutek odloka prekvalificirata v predlog in sprejmeta.
Delegati zborov so s takim predlogom predsednice soglašali in brez razprave soglasno sprejeli naslednja
SKLEPA:
1.	Sprejme se dogovor o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mest« Ljubljana za leto 1986.
2.	Sprejme se odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1986.
9.	PREDLOG DRUŽBENEGA DOGOVORA O PRIZNAVALNINAH UDELEŽENCEV NOV
Uvodne obrazložitve ni bilo.
V	razpravi so sodelovali:
Bojan Zornik, predsedujoči delegat zbora združenega dela, je delegate seznanil s pismeno pripombo XV. konf. delegacij - BTC, ki predlaga, da se 2. odstavek 11. člena dogovora črta.
Franc Polajnar, delegat KS Moste, je menil, daje gradivo slabo pripravljeno in da ni nikjer podatka, iz katerih sredstev se bodo financirali novi udeleženci priznavalnin, niti ni podatka, koliko je teh novih upravičencev. Tudi KS Moste predlaga, da se črta 2. odstavek 11. člena dogovora.
V	20. členu naj se črta del besedila 1. stavka in sicer: »... in druge oblike pomoči...*.
V	razpravi so nato še sodelovali:
Erika Račič-Šift, sekretarka občinske skupščine,
Marijana Šturbej, članica IS,
Stane Keber, delegat KS Zadvor,
Miro Sotlar, predsednik IS in
Lucija Zupan, predstavnica občinskega komiteja za družbene dejavnosti.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Sprejme se predlog družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV.
2.	Na podlagi 25. člena dogovora zbora dajeta pobudo odboru udeležencev, da se črta 2. odstavek 11. člena dogovora.
10.	POROČILO O DELU ZAČASNEGA KOLEGIJSKEGA POSLOVODNEGA ORGANA V OŠ JOŽE MOŠKRIČ
Uvodne obrazložitve in razprave ni bilo.	%
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
Sprejme se poročilo o delu začasnega kolegijskega poslovodnega organa v OŠ Jože Moškrič.
11.	PREDLOG SKLEPA O PODALJŠANJU IN SPREMEMBAH ZAČASNEGA UKREPA DRUŽBENEGA VARSTVA V OŠ JOŽE MOŠKRIČ
ni 1*1..
Uvodne obrazložitve ni bilo.
‘V razpravi so sodelovali:
Vesna Juvan, predsednica zbora krajevnih skupnosti, je delegate najprej seznanila z naslednjimi pripombami statutarno-pravne komisije občinske skupščine:
- sklep se pravilno glasi: »Sklep o podaljšanju in spremembah začasnega ukrepa družbenega varstva v OŠ Jože Moškrič«;
-vi. točki se črta naslednje besedilo: »...sprejetega na sejah zborov skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 26. 3. 1986 (Uradni list SRS, št. 14/86, 26/86).«
Nato je delegate obvestila, da je predlog sklepa obravnaval tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana, ki meni, da so podani razlogi za podaljšanje začasnega ukrepa družbenega varstva še za nadaljnjih šest mesecev.
Leopold Kos, delegat KS Dušan Kveder-Tomaž, je pojasnil, da so KS, ki pokrivajo šolski okoliš OŠ Jože Moškrič, s presenečenjem sprejeli začasni ukrep družbenega varstva, ker so bile vse do konca februarja brez obvestil o stanju na šoli. Drži tudi navedba, ki je bila izpostavljena v tisku, da so KS proti ukrepu, čeprav so delegati na zboru glasovali za ukrep, kar je posledica obrazložitev OK SZDL in OK ZK.
Sveti vseh treh KS so dosedaj organizirali dva razšiijena sestanka z namenom obravnave vseh teh situacij in nadaljnjega ravnanja.
Nadalje so KS tudi ugotovile, da so stvari bolj zapletene, zato dajejo vse priznanje predsednici začasnega KPO, kije uspešno opravljal zaupano nalogo, ne strinjajo pa se z nedelom člana KPO, ki je bil zadolžen za finančno poslovanje.
Kljub vsemu delegati iz vseh treh KS podpirajo predlog za podaljšanje začasnega ukrepa.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
ru krajevnih skupnosti predlagal, da se v program dela za november mesec uvrsti informacija o učinkih interventnih ukrepov ZIS iz junija 1986 in oceno tekočih gospodarskih gibanj v občini.
Predsednica je nato predlagala, da se glede na pripombo zbora KS na seji dne 28. maja 1986 6. točka novembrske seje dopolni tako, da se glasi:
»Informacija o celoviti izgradnji soseske Nove Fužine, Nove Jarše in Štepanjsko naselje«.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Sprejme se osnutek periodičnega načrta dela zborov občinske skupščine za obdobje oktober-december 1986 s predlaganimi dopolnitvami in spremembami.
15.	KADROVSKE ZADEVE
Delegati zbora združenega dela so najprej obravnavali predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju člana skupine delegatov v zboru združenega dela Skupščine SRS za socialno zdravstveno področje.
Uvodne obrazložitve in razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
V skupini delegatov zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije za sociaino-zdravstveno področje se razreši tov. Dubravka Bračika-Vidmar, namestno nje pa izvoli tov. Miklavž Kušej.
Delegati obeh zborov so nato obravnavali naslednje kadrovske zadeve:
-	Predlog sklepa o imenovanju delegata družbene skupnosti v svet OŠ II. grupe odredov
Predlog sklepa o imenovanju delegata družbene skupnosti v svet OŠ Jože Moškrič
-	Predlog sklepa o imenovanju namestnice javnega tožilstva v Ljubljani.
Gradivo so prejeli delegati v ciklostilu.
Uvodne obrazložitve in razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
Sprejme se sklep o podaljšanju in spremembah začasnega ukrepa družbenega varstva v OS Jože Moškrič s pripombami statutarno-pravne komisije in sklepom izvršnega sveta občinske skupščine.
12.	PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O USTANOVITVI UPRAVNIH DRUŽBENIH SVETOV
Uvodne obrazložitve ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Sprejme se odlok o spremembi odloka o ustanovitvi upravnih družbenih svetov.
SKLEP:
1.	V svet osnovne šole II. grupe odredov se imenuje tov. Bogdana Roth.
2.	V svet osnovne šole Jože Moškrič se imenuje tov. Franc Vrečič.
3.	Za namestnico javnega tožilstva Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani se Imenuje tov. Mira Polutnik-Špringler.
Nato so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti obravnavah še predlog stalnih delegatov za delovanje občinske skupščine in Skupščine mesta Ljubljane v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in v voini. Te delegate so določile konference delegacij zbora združenega dela oz. delegacije KS na svojih sejah.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
13.	POROČILO O URESNIČEVANJU SKLEPOV IN STALIŠČ OBČINSKE SKUPŠČINE ZA OBDOBJE JANUAR-JUNIJ 1986
Uvodne obrazložitve ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Sprejme se poročilo o uresničevanju sklepov in stališč občinske skupščine za obdobje januar-junjj 1986.
14.	OSNUTEK PERIODIČNEGA NAČRTA DELA ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE ZA OBDOBJE OKTOBER-DECEMBER 1986
Uvodne obrazložitve ni bilo.
V razpravi je Vesna Juvan, predsednica zbora krajevnih skupnosti, delegate obvestila, daje odbor za družbenoekonomski razvoj pri zbo-
SKLEP:
Imenujejo se stalni delegati za delovanje občinske skupščine in Skupščine mesta Ljubljane v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in v vojni v predloženem predlogu. Seznam stalnih delegatov se nahuja v obrambnem načrtu občine oziroma mesta.
DELEGIRANJE DELEGATOV IN OBRAVNAVA GRADIVA ZA 4. SEJE ZBOROV SML
Delegati zbora združenega dela so soglasno sklenili, da se 4. seje zbora združenega dela SML udeležijo naslednji delegati: področje gospodarstva:
Tomaž Mihelčič, delegat II. konf. Žito Jakobina Zorc, delegatka IV. konf. - Indos Ivanka Pungarčič, delegatka VI. konf. - Velana Anton Štumbergar, delegat XII. konf. - ŽG Centralne delavnice Rujko Karadinovič, delegat XVIII. konf. - SCT TOZD Strojni inženiring
Jakov Dordevič, delegat XXII. kong. - Intertrade
prosvetno-kulturno področje:
Vida Kardoš, delegatka XXXII. konf. - OŠ Edvarda Kardelja
socialno-zdravstveno področje:
Ivanka Curk, delegatka XXXIII. konf. - ZD Moste obrtno področje:
Franc Sluga, delegat XXXVI. konference.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sklenili, da se 4. seje zbora občin SML udeležijo naslednji delegati:
Jože Krašovec, delegat KS Sotočje
Beno Berglez, delegat KS Šmartno Ljubljana
Marjeta Višpjevar, delegatka KS Vevče-Zg. Kašelj
Ciril Boštjančič, delegat KS Dolsko
Jože Rejec, delegat KS Lipoglav
Stane Keber, delegat KS Zadvor.
16.	PROGRAM ZA IZBOLJŠANJE OKOUA V LJUBLJANI IN POROČILO O AKCIJAH V ZVEZI Z ODSTRANJEVANJEM POSEBNIH ODPADKOV, KI OGROŽAJO OKOLJE
Uvodne obrazložitve ni bilo.
Vesna Juvan, predsednica zbora krajevnih skupnosti, je delegate najprej seznanila z naslednjimi stališči izvršnega sveta:
»Izvršni svet sprejme okvirni program varovanja in izboljševanja okolja v ljubljanskih občinah za obdobje 1986-1990 z ugotovitvijo, da so v njem usmeritve in naloge konkretno prikazane ter da izhajajo iz sprejetega dolgoročnega in srednjeročnih planov občin in mesta Ljubljana. V okvirnem programu so zajete vse obremenitve okolja in bodo lahko na tej osnovi posamezni nosilci izdelali podrobne programe, opredeljene z roki ter finančno konstrukcijo. Z namenom, da na celotnem območju mesta Ljubljane čimpreje dosežemo izboljšanje, izvršni svet predlaga nosilcem posameznih nalog, ki tega še niso storili, naj takšne programe izdelajo v najkrajšem možnem času.«
Nato je delegate seznanila še s pripombami IS na poročilo poslovodnega odbora Konzorcija za ravnanje s posebnimi odpadki v ljubljanski regiji o delovanju Konzorcija 1983-1986
1.	IS sprejme poročilo poslovnega odbora Konzorcija za ravnanje s posebnimi odpadki v ljubljanski regiji o delovanju Konzorcija 1983-1986 z naslednjima predlogoma:
-	v naslednjem poročilu naj se iz slovenskega programa izluščijo konkretne naloge, ki zadevajo mesto Ljubljana in posamezne ljubljanske občine
-	z dodatnimi aktivnostmi naj Konzorcij čimpreje poskrbi za natančnejši seznam lastnikov posebnih odpadkov, pri čemer IS misli na manjše delovne organizacije ter na obrtne delavnice.
2.	IS v celoti podpira ugotovitve in sklepe IS SML, ki jih je sprejel ob obravnavi poročila poslovnega odbora Konzorcija.
3.	IS poziva OZD iz občine Ljubljana Moste-Polje, ki so lastnice posebnih odpadkov (po popisu iz leta 1983), pa še niso članice Konzorcija, da se zaradi skupnega razreševanja problemov ekološko varnega ravnanja s posebnimi odpadki in njihovega dokončnega odstranjevanja, vključijo v Konzorcij ter s tem pripomorejo k skupnim prizadevanjem varovanja in izboljševanja okolja na območju naše občine.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Sprejme se okvirni program varovanja in Izboljševanja okolja v ljubljanskih občinah za obdobje 1986-1990 ter poročilo poslovnega odbora Konzorcija za ravnanje s posebnimi odpadki v ljubljanski regiji o delovanju Konzorcija 1983-1986 s predlogi IS občinske skupščine.
17.	POROČILO O USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU V LJUBLJANI
Uvodne obrazložitve ni bilo.
Vesna Juvanje delegate seznanila z naslednjim stališčem IS:
»1. Izvršni svet meni, daje poročilo o srednjem usmerjenm izobraževanju v Ljubljani obsežno in izčrpno, in to zlasti z vidika problematike sredniin šol, nekoliko manj pa z vidika problematike združenega dela, kar kaže, da se združeno delo in srednje šole še premalo povezujejo v vzgojno-izobraževalnem procesu, zaradi česar tudi ne dosegajo zadovoljivih rezultatov.
2. IS se v celoti strinja z ugotovitvami, stališči in predlogi IS SML ter MK SZDL Ljubljana. Zlasti slednji so konkretni in akcijski, ki naj bi jih vsi nosilci začeli čimpreje uresničevati.«
V razpravi je sodeloval Dušan Dolinar, delegat KS Zadobrova Sne-berje. V nekaterih šolah sprejete programe šole ne izpeljejo do konca, zato je predlagal, da te šole takih programov ne bi sprejemale oz. da bi predlagale njihove spremembe in prilagoditev možnostim.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Sprejme se poročilo o usmerjenem izobraževanju v Ljubljani skupaj s stališčem izvršnega sveta občinske skupščine in pripombo iz razprave.
18.	OBRAVNAVA OSTALEGA GRADIVA ZA 4. SEJE ZBOROV SML
Predlog poslovnika za delo zborov SML
Uvodne obrazložitve in razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti nimata amandmajev k predlogu poslovnika za delo zborov Skupščine mesta Ljubljane.
Predlog odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč mesta Ljubljane
Uvodno je Vesna Juvan delegate seznanila z naslednjo pripombo IS občinske skupščine:
Izvršni svet ni zadovoljen z odgovorom predlagatelja odloka na njegovo trikrat poslano pripombo, da naj bi se ekonomika gospodarjenja še naprej evidenčno vodila po občinah in v ta namen organizirala strokovna mesta. Zato IS predlaga delegatom, naj na sejan zborov SML ponovno podajo isto vsebinsko pripombo ter da se taka organizacijska oblika vključi v statut ali poslovnik Sklada stavbnih zemljišč mesta Ljubljane.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela soglašata s predlogom odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč mesta Ljubljana in sprejemata pripombo IS občinske skupščine.
Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih dejavnostih na območju ljubljanskih občin
Uvodne obrazložitve in razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti soglašata z odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih dejavnostih na območju ljubljanskih občin.
Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o mestnem prometu na območju ljubljanskih občin
Uvodne obrazložitve in razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in ztioia krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti nimata pripomb na osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem mestnem prometu na območju ljubljanskih občin.
Osnutek odloka o organizaciji In delovnem področju upravnih organov mesta Ljubljane
Uvodno je Vesna Juvan delegate seznanila s predlogom IS OS, da se vsa skrb posveti enotnemu pristopu Ljubljane pri oblikovanju, usklajevanju in izvajanju davčne politike.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti nimata pripomb k osnutku predloga o organizaciji in delovnem področju upravnih organov mesta LjubUane in soglašata s predlogom izvršnega sveta občinske skupščine.
Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu mesta LjubUane za leto 1986
Uvodne obrazložitve in razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti nimata pripomb na osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1986.
Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1986
Uvodne obrazložitve in razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti nimata pripomb na osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1986.
Predlog periodičnega programa dela zborov SML za obdobje od septembra do decembra 1986.
Uvodne obrazložitve in razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti nimata pripomb in predlogov k predlogu periodičnega programa dela zborov SML za obdobje september-december 1986.
Seja je bila zaključena ob 18.50.
Magnetofonski zapis seje je delegatom na razpolago v sekretariatu občinske skupščine.
2.	Potrditev zapisnika skupnega zasedanja ZZD (5. seja), ZKS (5. seja) in DPZ (5. seja) z dne 15. julija 1986
3.	Predlogi in vprašanja delegatov
4.	Poročilo o delu začasnega kolegijskega poslovodnega organa v OŠ Jože Moškrič
5.	Predlog sklepa o podaljšanju in spremembah začasnega ukrepa družbenega varstva v OŠ Jože Moškrič
6.	Poročilo o usmerjenem izobraževanju v Ljubljani
7.	Problematika in razvojna vprašai\ja gostinstva v občini Ljubljana Moste-Polje
8.	Problematika štipendiranja v občini LjubUana Moste-Polje glede na njene razvojne možnosti
9.	Osnutek dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1986
10.	Predlog odloka o spremembah odloka o ustanovitvi upravnih družbenih svetov
11.	Predlog družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV
12.	Poročilo o uresničevanju sklepov in stališč občinske skupščine za obdobje januar-junij 1986
13.	Osnutek periodičnega načrta dela zborov občinske skupščine za obdobje oktober-december 1986
14.	Kadrovske zadeve
UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov je ugotovila, daje od 19 delegatov na seji navzočih 12 delegatov.
Odsotnost je opravičilo 5 delegatov:
Zvonka Černetič, Slavka Keržan, Milica Koštrun, Matjaž Magajna in Marica Rihar.
Odsotnosti nista opravičila:
Milka Fujs in Zdravko Stojanovič.
Družbenopolitični zbor je sklepčen.
Navzoči vabUeni:
Jože Leskovšek - podpredsednik IS, Milan Pavliha - predsednik odbora za spremljanje izvajanja DD o kadrovski politiki, Milovan Račič - član IS, Ivan Turk - član IS, Nina Jevšnik - članica IS, Marijana Šturbej - članica IS, Ana Čeferin - predsednica ZKPO, Saša Zupan - članica ZKPO, Zdenka Marolt - predstavnica občinskega komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj. Brane Matjašec - član IS, Lucija Zupan - predstavnica občinskega komiteja za družbene dejavnosti.
PREDSEDUJOČI	PREDSEDNICA
ZBORA	ZBORA
ZDRUŽENEGA DELA	KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Bojan ZORNIK	Vesna JUVAN-GOTOVAC
SEKRETAR
ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Niko DEMBSKV
DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR
SKRAJŠANI ZAPISNIK
6.	seje družbenopolitičnega zbora občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bila dne 24. septembra 1986 ob 15.30 v sobi št. 74/11 občinske skupščine IJubfiana Moste-Polje, Proletarska c. 1.
Sejo družbenopolitičnega zbora je vodil Lovro Ušeničnik, predsednik zbora, ki je predlagal naslednje spremembe dnevnega reda:
-	razširitev z naslednjima zadevama:
1.	Poročilo o usmerjenem izobraževanju v Ljubljani
2.	Predlog sklepa o imenovanju namestnice Temeljnega javnega tožilstva v Lj.
-	spremembo zaporedja: 9. točka postane 4. točka; 10. točka postane 5. točka,
-	poročilo o usmeijenem izobraževanju v Ljubljani postane 6. točka, nadaljnji vrstni red pa ostane nespremenjen.
Delegati so soglašali s predlogom sprememb in sprejeli naslednji
DNEVNI RED:
1. Ugotovitev sklepčnosti
POTRDITEV ZAPISNIKA SKUPNEGA ZASEDANJA ZZD (5. seja), ZKS (5. seja) IN DPZ (5. seja) Z DNE 15. JULIJA 1986 Delegati so soglasno brez pripomb potrdili navedeni zapisnik.
PREDLOGI IN VPRAŠANJA DELEGATOV
Janez Škraba je prebral naslednja stališča in ugotovitve predsedstva OS ZS Ljubljana Moste-Polje:
1.	Člani so izpostavili vprašanje primernosti ukrepov, ki se sprejemajo tako rekoč čez noč. Na ta način je bila npr. sprejeta tudi zadnja depeša SDK (z dne 2. 9.), ki je narekovala mnenje IS za vsako OZD, kije želela izplačati višje OD. Nedopustno je, da tik pred izplačili OD centrala SDK podružnicam sporoči, da zaustavijo izplačila za OD. Zaradi nekaterih kršiteljev se ne bi smelo preprečevali izplačevanja OD vsem.
Želimo izpostaviti odgovornost za takšne »na hitro sprejete« ukrepe. Glede informacije, daje SDK podala dodatno obrazložitev, pa zahtevamo, da IS o tem obvesti vse OZD, v kolikor tega še m storil.
2.	Menimo, da mnenje IS občine, ki ga le-ta daje o skladnosti izplačila OD z rezultati dela, ni v skladu z ustavo. Pravilno bi bilo, da IS skladnost ugotavlja ob obravnavi ZR in periodičnih obračunih in takrat tudi izrabi možnost kaznovalne politike. Vsekakor pa mesečno ugotavljanje skladnosti ni zakonito, saj dclavcMtiesečno prejemajo le akontacijo OD, OD pa se ugotavlja ob zaključnem računu.
3.	Člani so opozorili tudi na nesamoupravni postopek za delitev čistega dohodka, ki izhaja iz tega. V zdajšnjem primeru (soglasje IS) namreč delavci o delitvi ne morejo samoupravno odločati.
4.	Glede usklajenosti sam. splošnih aktov s SS dejavnosti oz. DD so menili, daje potrebno primerjati oz. preverjati usklajenost le v delitvenih razmerjih v okviru omejitev. Zato se sam. splošni akti le dopolnijo.
5.	Ker je sedaj tudi sklad skupne porabe pod družbeno kontrolo, se pojavlja vprašanja financiranja počitniških domov in vprašanje do-
taci) raznim društvom, katerim pa te dotacije pomenijo bistveni vir prihodka.
Delegati so predlagali, da se omenjena stališča in ugotovitve posredujejo Republiškemu komiteju za delo.
K 4 in 5
POROČILO O DELU ZAČASNEGA KOLEGIJSKEGA POSLOVODNEGA ORGANA V OŠ JOŽE MOŠKRIČ
PREDLOG SKLEPA O PODALJŠANJU IN SPREMEMBAH ZAČASNEGA UKREPA DRUŽBENEGA VARSTVA V OŠ JOŽE MOŠKRIČ
Delegati so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Družbenopolitični zbor sprejema poročilo o usmerjenem izobraževanju v Ljubljani s pripombami, stališči in ugotovitvami IS občine IjubUana Moste-Polje, IS SML ter MK SZDL.
2.	Družbenopolitični zbor meni, daje treba vzdrževanje obstoječega sklada osnovnih sredstev srednjega usmerjenega izobraževanja sistemsko urediti in daje predlog Skupščini SR Slovenije, da v program dela za leto 1987 uvrsti obravnavo problematike usmerjenega izobraževalca v naši republiki.
Uvodno obrazložitev k poročilu je podala Ana Čeferin, predsednica ZKPO.
Uvodno obrazložitev k predlogu sklepa pa je podala Marijana Šturbej, predsednica občinskega komiteja za družbene dejavnosti.
Mnenje družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana je prebral predsednik zbora Lovro Ušeničnik.
Družbeni pravobranilec meni, da je predlog IS utemeljen, saj so podani razlogi za podaljšanje začasnega ukrepa družbenega varstva še za nadaljnjih 6 mesecev.
Janez Škraba je delegate seznanil s stališči in ugotovitvami OS ZS Ljubljana Moste-Polje. Predsedstvo se med drugim zavzema za izdelavo analize o upravičenosti celodnevne osnovne šole, hkrati pa ponovno poziva vse delavce omenjene OŠ, da se vključijo v družbenopolitično izobraževanje v organizaciji OS ZS, za katero so se predhodno že dogovorili.
Lovro Ušeničnik je delegate seznanil z naslednjimi pripombami statutamo-pravne komisije:
1.	Sklep se pravilno glasi: »Sklep o podaljšanju in spremembah začasnega ukrepa družbenega varstva v OŠ Jože Moškrič«.
2.	V I. točki se črta naslednje besedilo:»... sprejetega na sejah zbo-rov skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 26. 3. 1986 (Uradni list SRS št, 14/86, 26/86)...«
V	razpravi so sodelovali:
Pio Ktiharič-Mahkovec je zanimalo, kakšno je vzdušje v času trajanja začasnega ukrepa družbenega varstva med učenci in med starši.
Ana Čeferin, predsednica ZKPO, je pojasnila, da se razmere normalizirajo in da ZKPO prisluhne pripombam staršev.
Marijana Šturbej je povedala razloge, ki narekujejo izdelavo analize o upravičenosti celodnevne osnovne šole. Predlagala je, da se analiza opravi po prenehanje začasnega ukrepa družbenega varstva.
V	razpravi sta sodelovala še Janez Škraba in Lovro Ušeničnik.
Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli
SKLEP:
Družbenopolitični zbor sprejema poročilo o delu začasnega kolegijskega poslovodnega organa OS Jože Moškrič s pobudo, da se po prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva izdela analiza o upravičenosti celodnevne OŠ.
Nato so delegati sprejeli še
SKLEP:
Družbenopolitični zbor soglaša s sklepom o podaljšanju in spremembah začasnega ukrepa družbenega varstva v OŠ Jože Moškrič v predloženem besedilu s pripombo statutarno-pravne komisije, ki se nanaša na naslov in I. točko sklepa.
POROČILO O USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU V LJUBLJANI
Uvodne obrazložitve ni bilo.
V	razpravi so sodelovali:
Jože Leskovšek, podpredsednik IS,je povedal, da IS meni, daje poročilo obsežno in izčrpno z vidika problematike srednjih šol, manj pa z vidika problematike združenega dela. Združeno delo in srednje šole se še premalo povezujejo v vzgojnoizobraževalnem procesu, zaradi česar tudi ne dosegajo zadovoljivih rezultatov.
Peter Šterk je menil, da iz poročila niso razvidni vzroki, zakaj sanacija stavb srednjih šol ni potekala že pred zahtevami dijakov.
Marko Roth je menil, da se s povečanjem prispevne stopnje te zadeve ne bodo uredile in da je za permanentno urejanje vzdrževanja stavb treba najti neke nove inštrumente. Zavzel se je za hitrejšo prenovo tudi vseh ostalih vzgojnoizobraževalnih programov.
V	razpravi so še sodelovali:
Franjo Vinko, Milan Pavliha - predsednik odbora za spremljanje izvajanja DD o kadrovski politiki, Andrija Vlahovič, Lovro Ušeničnik in Miha Juhart.
K 7
PROBLEMATIKA ŠTIPENDIRANJA V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE GLEDE NA NJENE RAZVOJNE MOŽNOSTI Uvodno obrazložitev je podal Milan Pavliha, predsednik odbora za spremljanje izvajanja DD o kadrovski politiki.
V razpravi so sodelovali:
Andrija Vlahovič, Rezka Škrlj in Marko Roth;
Miha Juhart je podal stališča OK ZSM Ljubljana Moste-Polje, Janez Škraba je prebral stališča OS ZS Ljubljana Moste-Polje, Lovro Ušeničnik je prebral naslednja stališča, ugotovitve in predloge predsedstva OK SZDL Ljubljana Moste-Polje:
1.
Predsedstvo občinske konference je moralo ugotoviti, da na najobčutljivejšem področju uveljavljanja kvalitetnih gospodarskih programov ter gospodarski in družbeni stabilizaciji, t. j. štipendiranju kot pomembni sestavini kadrovske politike, nismo uresničili sprejetega akcijskega programa. Ta je kot strateško nalogo iz postavil hitrejše uveljavljanje znanja, spreminjanje neugodne izobrazbene strukture ter stalno izobraževanje in usposabljanje ob delu in iz dela. Uveljavljanje takšne strateške naloge pa zahteva tudi kakovostno kadrovsko štipendijsko politiko.
Štipendijska politika je sestavina kadrovskega srednjeročnega in dolgoročnega planiranja, ki na še vedno ni našlo sicer obveznega mesta v planskih dokumentih. Še bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da približno polovica OZD še ni sprejela takšnih planskih dokumentov.
3.
Štipendiranje za redno izobraževanje učencev in študentov in štipendiranje za izobraževanje delavcev ob delu ali iz dela ne narašča, kot bi bilo pričakovati, predvsem pa upada izobraževanje iz dela in ob delu. Predsedstvo predlaga DPZ, da sprejme pobudo za spremembo določil Zakona o delovnih razmerjih, ki dovoljuje za taksno izobraževanje uporabiti samo sredstva sklada skupne porabe, ki so omejena in običajno uporabljena za druge namene delavcev. Tako ni nikakršnih spodbud in ne možnosti za uveljavljanje takšnega izobraževanja.
Višja dosežena izobrazbena stopnja tudi ni interesantna za delavce, ki opravljajo zahtevnejša dela od svojega znanja, saj dosežena zahtevana izobrazba ne spremeni oziroma ne vpliva na finančne rezultate delavčevega boljšega dela.
4.
Predsedstvo predlaga, da strokovna skupina analizira uveljavljanje, organiziranje in programe dela razvojnih služb ali oddelkov v OZD, da bi lahko predlagali možne dopolnitve in vplivali na uveljavljanje kakovostne kadrovske politike kot izhodišča boljšega in hitrejšega gospodarskega ter družbenega razvoja.
Delegati so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor sprejema analizo o problematiki štipendiranja v občini Ljubljana Moste-Polje glede na njene razvojne možnosti z ugotovitvami, stališči in predlogi predsedstva OK SZDL ter pobudo za spremembo tistih členov v zakonu o delovnih razmerjih, ki urejajo priznanje izobrazbe na podlagi delovnih izkušenj.
K 8
PROBLEMATIKA IN RAZVOJNA VPRAŠANJA GOSTINSTVA V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE
Uvodno obrazložitev je podala Nina Jevšnik, članica IS.
V razpravi so sodelovali:
Marko Roth je menil, da so kadri (njihovo znanje), nizka akumulacija in interes OZD, ki vlagajo v tiste kraje, kjer pričakujejo večji donos investicije osnovni problemi gostinstva v občini.
Peter Šterk seje zavzel, da bi se morali kljub problemom prizadevati za razvoj gostinstva oziroma za graditev objektov višje kategorije.
Franjo Vinko je ustno posredoval stališča predsedstva O K ZK Ljubljana Moste-Polje, ki se med drugim zavzema za večje povezovanje GP Figovec in ABC Pomurka DO Slavija Moste ter za konkretizacijo davčne politike na področju gostinstva.
V razpravi sta sodelovala še Janez Škraba in Jani Modemdorfer ter Nina Jevšnik, članica IS.
Lovro Ušeničnik je prebral stališča OK SZDL:
Predsedstvo OK SZDL je ocenilo problematiko in razvojna vprašanja gostinstva v občini Ljubljana Moste-Polje na osnovi celovite analize, ki jo je pripravil IS in potrdilo ugotovitve, ki so podane v gradivu.
Celovita analiza stanja in razvojnih možnosti na področju gostinstva daje dobro osnovo za nadaljnje uresničevanje nalog na tem področju ob temeljni ugotovitvi, da je gostinstvo v naši občini nezadovoljivo razvito.
Predsedstvo je podprlo pobude in predloge IS občinske skupščine za izboljšanje stanja na tem področju, ob tem pa poudarilo:
1.	Turistična društva v naši občini so preveč razdrobljena in premalo povezana z gostinstvom. Boljše medsebojno povezovanje med turističnimi društvi v T uristično zvezo in prek nje z gostinskim sektorjem bi lahko bistveno prispevalo h kvalitetnejši in celovitejši ponudbi gostinstva v naši občini. Ob tem pa je potrebno narediti tudi dodatne napore za iskanje novih investitorjev na interesantnih turističnih točkah in o takšnih pobudah seznaniti delavce na začasnem delu v tujini ter jim omogočiti združevanje sredstev.
2.	Bolje, kvalitetnejše in učinkovitejše delo gostinskih organizacij je edina osnova za boljše nagrajevanje dela in ponovno vključevanje večjega števila mlajših v programe srednjega usmerjenega izobraževanja s področja gostinstva in turizma. Temu mora slediti tudi štipendijska politika.
3.	Predsedstvo podpira vsa prizadevanja za kategorizacijo gostinskih lokalov v občini. Ne moremo pristajati na enake cene storitev ob različni ponudbi in kvaliteti.
Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Družbenopolitični zbor sprejema analizo o problematiki in razvojnih vprašajih gostinstva v občini Ljubljana Moste-Polje s pobudami in predlogi ter ugotovitvami in stališči predsedstva OK SZDL.
2.	Hkrati d^je pobudo za proučitev možnosti sodelovanja OZD s področja gostinstva v občini Ljubljana Moste-Polje in mestu Ljubljani v cilju povečanja akumulacije in s tem tudi možnosti graditve objektov višje kategorije.
PREDLOG DRUŽBENEGA DOGOVORA O PRIZNAVALNINAH UDELEŽENCEV NOV Uvoda ni bilo.
V razpravi je sodeloval Peter Šterk.
Delegati so nato soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor sprejema družbeni dogovor o priznavalninah udeležencev NOV,
POROČILO O URESNIČEVANJU SKLEPOV IN STALIŠČ OBČINSKE SKUPŠČINE ZA OBDOBJE JANUAR-JUNIJ 1986 Uvodne obrazložitve ni bilo.
V razpravi so sodelovali:
Lovro Ušeničnik, Jože Leskovšek - podpredsednik IS, Janez Škraba in Peter Šterk.
Delegati so po razpravi soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor sprejema poročilo o uresničevanju sklepov in stališč občinske skupščine za obdobje januar-junij 1986.
OSNUTEK PERIODIČNEGA NAČRTA DELA ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE ZA OBDOBJE OKTOBER-DECEMBER 1986
Uvodne obrazložitve ni bilo.
Delegati so brez razprave soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor sprejema osnutek periodičnega načrta dela zborov občinske skupščine za obdobje oktober-december 1986, s pobudo, da se sorodne zadeve obravnavajo manjkrat in celovito.
S predsednikom zbora, ki je predlagal prekvalifikacijo, so delegati soglašali in soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
K 9
OSNUTEK DOGOVORA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH DOGOVORA O OBLIKOVANJU IN RAZPOREJANJU SREDSTEV SPLOŠNE PORABE V OBČINAH IN MESTU LJUBLJANA ZA LETO 1986 Delegati so brez razprave soglasno sprejeli
SKLEP:
Družbenopolitični zbor sprejema osnutek dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1986.
Predsednik zbora je predlagal, da se osnutek prekvalificira v predlog. Delegati so se predlogom predsednika soglašali in soglasno brez razprave sprejeli
SKLEP:
Družbenopolitični zbor prekvalificira osnutek dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1986 in ga sprejme.
K 10
PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O USTANOVITVI UPRA VNIH DRUŽBENIH SVETOV Uvoda ni bilo.
Delegati so brez razprave sprejeli soglasno naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor sprejema odlok o spremembah odloka o ustanovitvi upravnih družbenih svetov.
Družbenopolitični zbor sprejema periodični načrt dela zborov občinske skupščine za obdobje oktober-december 1986 s pobudo, da se sorodne zadeve obravnavajo manjkrat in celovito.
K 14
KADROVSKE ZADEVE Uvodne obrazložitve ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati družbenopolitičnega zbora so nato soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Družbenopolitični zbor sprejema sklep o imenovanju tov. Bogdane Roth za delegata družbene skupnosti v svet OŠ II. grupe odredov.
2.	Družbenopolitični zbor sprejema sklep o imenovanju tov. Franca Vrečiča za delegata družbene skupnosti v svet OŠ Jože Moškrič.
3.	Družbenopolitični zbor sprejema sklep o imenovanju Mire Po-lutnik-Špringer za namestnico Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani.
Seja je bila končana ob 18.20.
Magnetofonski zapis seje je na razpolago v sekretariatu občinske skupščine.
SEKRETAR	PREDSEDNIK
DRUŽBENOPOLITIČNEGA	DRUŽBENOPOLITIČNEGA
ZBORA	ZBORA
Polde KOŽAR	Lovro UŠENIČNIK
m
ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ
Na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje dne 24/9-1986 je VIII. konference delegacij - Papirnica Vevče posredovala naslednji pisni delegatski vprašanji:
1.	»V zvezi s stališčem OK SZDL, objavljenega v 8. številu Delegatske tribune dne 5. septembra 1986 pod zaporedno številko 6, prosimo za finančno poročilo o izgradnji podružnične šole Zgornji Kašelj in kdo je odgovoren, da je predvidena izgradnja telovadnice in osmih učilnic izpadla iz finančnega načrta mestne izobraževalne skupnosti in podpisnikov samoupravnega sporazuma o združevanju amortizacije objektov.«
2.	»Kako poteka sanacija Fužinskega gradu?«
Občinski komite za družbene dejavnosti je pripravil naslednji odgovor:
Ad 1.
»ZIL. TOZD lnženiringje pripravil finančno poročilo za OŠ Zgornji Kašelj, ker je objekt predan uporabniku, uporabno dovoljenje pa je še v pridobivanju. Končni obračun objekta bo pripravljen v mesecu decembru 1986.
Vrednost investicije po aneksu št. 2 k investicijskemu programu zanaša 173.933.875 din. Sredstva sta prispevala Skupnost samoprispevka III 143.933.875 din in Papirnica Vevče 30.000.000 din. Papirnica Vevče odplačuje anuitete posojila, ki ga je OŠ Edvarda Kardelja najela pri Mestni izobraževalni skupnosti.
Sredstva so bila porabljena za:
tehnično dokumentacijo	1.900.000	din
-pripravo	18.906.325	din
- gradbeni objekt z zunanjo ureditvijo	132.439.667	din
-opremo	14.668.719	din
-realizacijo	6.019.164	din
Skupaj investicijska vrednost	173.933.875	din
Papirnica Vevče bo kot soinvestitor prejela končni obračun te investicije.
Financiranje izgradnje večnamenske telovadnice in osmih učilnic k OŠ Zgornji Kašelj je zajeto v planskih dokumentih Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana in SIS za telesno kulturo za obdobje 1986-1990.«
Ad 2.
»V letu 1985 je Izvršni svet občine Ljubljana Moste-Polje zagotovil sredstva za celotno prenovo strehe, s čimer je preprečeno nadaljnje propadanje gradu. Objekt je zelo star, zato zahteva celovito in obsežno sanacijo od novih vodovodnih in električnih napeljav do toplotne postaje, telefonskih priključkov. Ker je grad kulturni spomenik, je preureditev vezana na določene zahteve Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo narave in kulturne dediščine. Idejno-programski načrt za prenovo gradu je že v letu 1985 pripravil GIP Gradis TOZD Biro za projektiranje. Doslej se je za uporabo gradu zanimalo že več interesentov, za katere je bil pripravljen načrt, zal pa so zaradi prevelikih stroškov odstopili.
Trenutno je v izdelavi še ena zamisel revitalizacije in koriščenja Fužinskega gradu, po katerem bo v njem več dejavnosti.
V okviru ureditve soseske Nove Fužine, bo leta 1987 urejena okolica gradu, sam objekt pa se bo urejal, ko bodo znani uporabniki gradu oziroma zagotovljena finančna sredstva.«
PREDSEDNICA OBČINSKEGA KOMITEJA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI MARIJANA ŠTURBEJ
Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 25. seji 28. oktobra 1986 sprejel naslednji
SKLEP
Izvršni svet soglaša z odgovorom na delegatski vprašanji VIII. konference delegacij »Papirnica Vevče« v zvezi z izgradnjo podružnične šole Zg. Kašelj in sanacijo gradu Fužine, kot gaje pripravil Občinski komite za družbene dejavnosti.
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Miro SOTLAR



'	•v." ,1
BELEŽKE


\ : V. 1	- V'.	■
. ' ' -
*
7' "i
:i :-f: ■

- '
•:	V	'	:
■
■ ■■	, <i " ■ -I - ;<i-	■,	■ :	■	,.

. (V. ■*!
■
■■ * I .	ti : Ki;■ i!•	. f


«v,

i;
* v •<,
‘
■ ' , ' : .
• ‘ '•	•	I .*
'7	■ " '■■■'
* ; , ■ ’
- !	. v	, '	‘
•;	'	■ ■ 1	'	V
,




I ■ i	:	i
1	, I .
‘ v. .
. '
’ • . ,	V.	I	. ' .ji
77
’ ■ ■,
’ r.
■ ' • •	1	■	• i	. ■ V
; .f ■ : ■ >t?. 77
■ .
.

. -h' - .


• . '• •
'	'i , ' ;





■
;




-\v


. -. j ; .....-ji« '	-j...
'	' V V t- ' '







:'


’ V
".i
r V


?• J
. . ;
• - U'
i

- i 7
7

:•


ih.





VSEBINA
str.
GRADIVO ZA SEJE ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE
Osnutek o spremembi odloka o proračunu občine za leto 1986	3
Osnutek odloka o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana
Moste-Polje za leto 1987	9
Osnutek odloka o sprejetju ureditvenega načrta za območje urejanja MS 8/5
Zgornji Kašelj	10
Osnutek sprememb in dopolnitve poslovnika občinske skupščine Ljubljana
Moste-Polje	20
Poročilo o izgradnji celovitih stanovanjskih sosesk v občini Ljubljana
Moste-Polje	22
Informacija o uresničevanju socialnega varstva borcev NOV in drugih
borcev ter vojaških invalidov v letu 1985/86 na območju občine Ljubljana
Moste-Polje	23
Poročilo o uresničevanju politike odlikovanj v občini Ljubljana Moste-Polje v obdobju oktober 1985 - oktober 1986	25
KADROVSKE ZADEVE	27
ZAPISNIKI SEJ ZBOROV	30
ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ	38
DELEGATSKO TRIBUNO izdaja občinska skupščina in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. I. Uredniški odbor: Vitomira CANJKO, Slavko GERLICA, Polde KOŽAR. Tihomir PINTER in Erika RAČIC-ŠIFT. Glavni in odgovorni urednik: Erika RAČIČ-ŠIFT. Tehnični urednik: Polde KOŽAR. Rokopisov ne vračamo. Uredništvo: Proletarska c. I/II. tel. št. 441-660 in 441-544. Priprava za tisk: Dnevnik - BEP. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Glasilo prejemajo brezplačno delegati zborov občinske skupščine in zborov skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72 - z dne 8. 6. 1977.
Tiskano v nakladi 5000 izvodov.