. KW*tOA5s fiLEJD&Ll&O □51 OmOŽBJfSB, ©HsBJe). 365U&k(3B1? JlsE&SJfZ Ls>30^) LsS Jt) . &E ZOJffb a©2.*r£5L, S3TE\?.16. Naznanilo! “ ^rKoTzinaM5: • Ljubljana-Tržič . . otvorila je novo prodajalno čevljev na malo (en detail) v Aleksandrovi ulici št. 1. Pazite na znamko svet. firme Najboljši In najcenejši fabrikat Jugoslavije 111 tIiiiiiiihimmIIIIIIIIIIF 'OOU Si > ”*S — » ^ 5 Z OOU H P O ^ JO ® 3 5 3 — B ' 3 N 7 ' 0> W > C *T30»(/|^2« S 5 * Sf-a 3 > uidi n- ™ n g 2 offft ^ n ? 3 5 - _ S si~S g |ao § g 03 '-sSssSs** l> S- 5?Cn § Z 3" 2 ^ *—i n ' ^ n 2 = 3» D H O) < K’ rfiH: 3 ° S? ?>z^ 3 Q) ra-3. o JjJJ H*r s- J3J 3. -M X u» O b & n»S on £ S-K5 o w ^03 o W 3 < O rt (D Z2. 3. O |NB cr n, 2. o O © ■ iT r*i [*i fU ■ ©i o mmm m P bMiHHIi m „ JU G O ER SIM11 TRGOVSKA DRUŽBA VEKOSLAV PELC & DRUGOVI v LJUBLJANI Vegova ul. štev. 8. EKSPORT in IMPORT. Brzojavke: Jugoeksim. Čekov. ur. štev.: 13.160. Trgovina s špecerijskim, kolonijalnim, niaterijalnim blagom, deželnimi in poljskimi pridelki in izdelki, mlevskimi izdelki, lesom in lesnimi izdelki ter manufakturo na debelo in drobno. Spored Drama: 30. torek — Zaprto. 31. sreda — Vojiček. 1. četrtek — Čudež sv. Antona in Črna dama iz sonetov. 2. petek — Svatba Krečinskega. (Ob 3. popoldne.) 2. petek — Madame Sans Gene. (Ob 8. zvečer.) 3. sobota — Vojiček. 4. nedelja — Čudež sv. Antona in Črna dama iz sonetov, (Ob 3. popoldne.) 4. nedelja — Vojiček. (Ob 8. zvečer.) 5. poned. — Madame Sans Gene. Opera: 30. torek — Sevilski brivec. 31. sreda — Nižava. 1. četrtek — Mefistofeles. 2. petek — Carmen. 3. sobota — Tryptichon. 4. nedelja — Gorenjski slavček. (Ob 3. popoldne, zvečer 5. poned. — Zaprto. Red D Red C Izven Izven RedB Izven Izven Red A Red B Red E Red A Izven Red D Izven Najfinejša svetlobna telesa za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor: lestence, namizne, stoječe svetilke i. t. d. v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu i. t. d. edina jugoslovenska »Svetlobna industrija VESTA". Naročilo samo no atelje „UESTE“, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8/1. —__________________________________________ Začetek ob 8. Konec ob 11. VOZIČEK. Drama v 24 slikah Spisal Georg Bruchner. Prevel O. Šest. Režiser: O. ŠEST. Vojiček Marija Stotnik Tambur Doktor Andrej Oklicevalec Marjeta . Prvi rokodelec Drugi rokodelec Krčmarica Katra . . . Norec . . . Vojak . . . Prvi gledalec Drugi gledalec Stara ženica Žid . . . . Kmet . . . Prvi meščan Drugi meščan g. Rogoz, ga Juvanova, g. Peček, g. Cesar, g. Lipah, g. Drenovec, g. Gregorin, gna Zbofilova. g. Plut. g. Terčič. gna Rakarjeva. gna Gabrijelčičeva. g Kralj, g. Smerkolj, g. Medven g. Kumar, gna Gorjupova. g. Danilo, g. Sancin, g. Medven. g. Kumar. Vojaki, ljudstvo. Čas: začetek 19. stoletja. Potek slik pred odmorom: 1. Soba pri stotniku. 2. Polje. 3. Marijina soba. 4 Doktorjeva študijska soba. 5. Komedija v zabavišču. 6. V šatoru. 7. Marijina soba. 8. V doktorjevi sobi. 9. Soba pri Vojičku. 10. Cesta. 11. Marijina soba. — Odmor. — 12. Stražnica. 13. Gostilna 14. Polje. 15. Soba v vojašnici 16. Dvorišče v vojašnici 17. Marijina soba. 18. Štacuna pri starinarju. 19. Cesta. 20. Soba v vojašnici. 21. Gozdna pot ob ribniku. 22. V krčmi. 23. Marijina soba. 24. Gozdna pot ob ribniku. Začetek ob 8. Konec okrog 10. ČUDEŽ SV. ANTONA. Satirična legenda v dveh dejanjih. Spisal M. Maeterlinck. Poslovenil F. L. Režiser: FR LIPAH. Sveti Anton .... g Kralj. Gustav g. Peček. Ahil g. Markič. Doktor g. Terčič. Župnik g. Lipah. Policijski poročnik . . g. Medven. Policijski seržant . . . g. Plut. Jože ....... g. Cesar. Virgina gna Rakarjeva. Gospodična Hortenza . gna Gabrijelčičeva Leontina . gna Zborilova. Valentina gna Gorjupova. Prvi stražnik . . . . g. Smerkolj. Drugi stražnik .... g. Sancin. Prvi gost g. Kumar. Drugi gost g. Bertok. Sorodniki in gostje. Sedanjost. Malo mesto v provinci. ČRNA DAMA IZ SONETOV. Medigra. Spisal B. Shaw. Poslovenil F. L. Režiser: FR. LIPAH. Crna dama.................................gna Gabrijelčičeva. Zagrnjena dama............................ga Šaričeva. Dvorni gardist............................g. Cesar. Mož v plašču..............................g. Lipah. Fin de siecle 15/1600. Poletna noč na terasi whitehallske palače v Londonu. Začetek ob 8. Konec ob 10. Svatba Krečinskega. Komedija v treh dejanjih. — Spisal A. Suhovo-Kubilin. Prevel R. Peterlin-Petruška. Režiser: B. PUTJATA. Peter Konstantinovič Muromskij, bogat jaroslavski posestnik Lidica, njegova hči............ Ana Antonovna Atujeva, nje teta Vladimir Dmitrič Nelkin, posestnik Mihael Vasiljič Krečinskij . . . Ivan Antonjič Raspljujev . . . Nikanor Savič Bek, oderuh . . Fjodor, strežaj Krečinskega . . Tiška, vratar pri Muromskih . . Policijski uradnik............. Sluge. Dejanje se vrši v Moskvi v dobi osvobojenja ruskih kmetov. gna Gorjupova. gna Rakarjeva. g. Cesar, g. Kralj, g. Putjata. g. Kumar, g. Medven. g. Markič, a. Sancin ZDENKA RODIČ damski modni salon Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 - - (Palača ..Zadružne gospodarske banke") - - Začetek ob 8. Konec ob 11. Madame Sans Gene. Komedija v treh dejanjih s prologom. Spisala V. Sardou in E. Moreau. Lefebure Osebe v prologu : Režiser: B. Putjata. Jolicoeur . . . . g. Markič. Rissout .... . g. Medven. Vabontrain . . . . g. Cesar. Fouche .... . g. Kralj. Vinaigre .... g Smerkolj. Grof Neipperg . . g. Peček. Mathurin .... gna. Gorjupova. Katarina .... . ga Nablocka. Toinon .... gna. Gabrijelčičeva Julija . gna. Zborilova. La Rousotte . . . gna. Rakarjeva. Napoleon . . . Osebe v igri: g. Putjata. Lefebvre . . . . . g Gregorin. Fouche .... . g. Kralj. Savary .... . g. Sancin. Brigode .... . g. Markič. Katarina .... ga. Nablocka. Karolina .... . ga. Wintrova. Eliza . gna. M. Danilova. Madame de Bassano gna. Gorjupova. Madame de Rovigo . gna. Zborilova. Madame de Bulow . gna. Rakarjeva. Grof Neipperg . . . g. Peček. Canouville . . . . g. Medven. Rustan .... . g. Cesar. Constant .... . g. Kumar. Despreaux . . . . g. Plut. Jasmin .... . g. Terčič. Leroy . g. Smerkolj. Prolog v pralnici Katarinini v Parizu, za revolucije 10. avgusta 1792 Prvo, drugo in tretje dejanje 18 let pozneje tudi v Parizu. — 5 — / Začetek ob po! 8. Konec po 10. SEVILSKI BRIVEC. Buffo-opera v dveh dejanjih. Spisal Cezar Sterbini. Uglasbil G. Rossini. Prevel R. Funtek. Dirigent: NEFFftT. Grof Almaviva....................... Bartolo, zdravnik................... Rozina, varovanka v hiši Bartola Figaro, brivec...................... Basilio, učitelj glasbe .... Fiorello, sluga fllmavive . . . I. sluga (tenor) ...... II. sluga (bas)..................... Berta, hišna pri dr. Bartolu . . Častnik............................. Notar............................... Režiser: SEWASTlANOW. g. Kovač, g. Zupan, ga Lovšetova k. g. Levar, g. Betetto, g. Zorman, g. Banovec, g. Pugelj, ga Smolenskaja. g. Zorman. q. Perko. Vojaki, godci. Dejanje se vrši v Sevili. Prva vprizoritev 5. februarja 1816 v Rimu. Dr. Bartolo, postarn, ohol, nezaupen, lakomen mož ima mlado, lepo in bogato varovanko, Rozino; v to je zaljubljen in jo hoče za ženo. Strogo jo čuva. V pelju jo poučuje Basilio, intriganten in podkupljiv človek, pristaš Bartolov. Dekličino ljubezen pa ima mladi, lepi in bogati grof Almaviva, ki ji priredi kot Lindoro podoknico. Da pospeši zbližanje z izvoljenko, se posluži F i g a r a , spretnega, podjetnega, premetenega in predrznega brivca. Ta mu svetuje, naj sc obleče kot častnik in gre v Bartolovo hišo, kakor da išče vojaške nastanitve ter naj dela, da je pijan. — Figaro gre pa tudi k Rozini in ji pove, da jo ljubi Lindoro. Deklica je vsa srečna v svoji ljubezni in piše pisemce dragemu. Almaviva pa izvrši, kar mu je svetoval Figaro in provzroči v Bartolovi hiši veliko zmedo. S tem konča prvi akt. V drugem aktu nastopi Almaviva kot glasbenik Don Alonzo, ki pravi, da je Basilijev učenec in za ta dan njegov namestnik, ker je Basilio bolan; poučeval bo danes Rozino. — Za njim pride Figaro in izvabi Bartola iz sobe s pobijanjem posode. Ta hip porabita Lindoro in Rozina, da si prisežeta ljubezen in zvestobo. Sedaj pa se pojavi Basilio, in zmeda postane večja. Almaviva ga podkupi z mošnjo zlata, da se uda trditvi, da je bolan, in tako ga spravijo iz hiše. Medtem, ko Figaro brije Bartola, pove Lindoro Rozini, da pride ponjo o polnoči. A Bartolo vjame nekaj zadnjih besedi in gre s palico nad tekmeca; ta pa pobegne s Figarom iz hiše. Tedaj nastopi Basilio in pove Bartolu, da je bil dozdevni Don Alonzo grof Almaviva sam. — Bartolo dokazuje Rozini, da jo je Lindoro izdal in da jo namerava oddati Almavivi. Meneč, da je izdana, sprejme Rozina Bartolovo roko in hoče skleniti zakon takoj. — Bartolo pošlje Basilija po notarja, da napiše pogodbo, sam pa gre po stražo, da bi onemogočil ponočni poset. — Almaviva in Figaro pa udreta skozi balkonska vrata, kamor sta prišla po lestvici in pojasnita Rozini, da je Lindoro grof Almaviva, ki jo popelje k altarju kot grofico. Prav tedaj pa prideta Basilio in notar; ta napiše pogodbo, navzoči jo podpišejo in tudi Basilio, podkupljen od grofa, se ne brani biti za pričo. Ko dospe Bartolo s stražo, je pogodba sklenjena in Rozina zaročena z grofom. PRISPEVAJTE ZA BORŠTNIK-VEROVŠKOV NAGROBNI SPOMENIK. Darila so nnjlepše -„slike". Oglejte si jih Aleksandrova c. S. V. BEŠTER ™2„H El!OS“ — 7 - Začetek ob pol 8. Konec ob 10. NIŽAVA. Muzikalna drama s predigro in v dveh dejanjih. Besedilo spisal po F\. Guimeru Rud. Lothar. Uglasbil E. d’Albert. Dirigent: L MMTftGČ. Sebastjano, posestnik . . Tomaso, najstarejši občan Moruccio, mlinarski hlapec Marta . Pepa . Antonija Rozalija Nuri . Pedro, pastir Nando, pastir Župnik . . Kmet . . . Režiser: V. SEWMSTIMNOW. gg. Levar, Cvejič gg. Betetto, Zupan, g. Pugelj. gni Thalerjeva, Kattnerjeva. ga Matačiceva,. ga Ribičeva. gna Sfiligojeva. gna Korenjakova. g. Sowilski. g. Banovec. g. Finko. g. Perko. Kraj: Deloma visoka planota v Pirenejih, deloma v nižavi Kataloniji na Španskem. Sebastjano, veleposestnik, lastnik mnogih kmetij, gozdov, planin, mlinov itd. v Kataloniji na Španskem, je zabredel v dolgove. Da se jih reši, se hoče poročiti z bogato nevesto. Ker ima pa razmerje z lepo rejenko Marto, ki živi v mlinu, in ljudje o tem razmerju govore, je treba, da napravi takim govoricam pred svojo poroko konec. Zato gre v planine, kjer pase njegove črede mladi pastir Pedro. Ponudi mu Marto za ženo. Pedro je zadovoljen. Zapusti planine in gre v nižavo na svojo svatbo. V mlinu se pripravljajo na svatbo. Mlinski hlapec Moruccio pouči Tomasa, najstarejšega, devedesetletnega občana o nezdravem razmerju med Sebastjanom in Marto. Tomaso zato svari Sebastjana. Sebastjano spodi jezen Moruccia iz mlina. Svatje gredo v cerkev. Po poroki se vrneta Pedro in Marta v mlin ter ostaneta tam sama. Pedro poln sreče, Marta hladna v težki zavesti svoje sramote. V Martini sobi se posveti luč. To je Sebastjano, ki ga ni sram, na poročno noč obiskati svoje ljubice. Drugo jutro se prične Pedru razmerje jasniti. Hoče zapustiti nižavo in Marto in oditi v svoje solnčne planine. Marta pa ga vzljubi. Sebastjano pride in zahteva, da Marta pleše. Pedro ji brani in zato ga Sebastjano udari. Marta odkrije tajnost svojega razmerja s Sebastjanom. Pedro hoče napasti Sebastjana, a ta ukaže, naj ga šiloma odstranijo. To se zgodi. Pride Tomaso in pove, da je bogata nevesta odklonila svatbo s Sebastjanom. Prodano bo torej vse njegovo imetje. Ostane mu le mlin. Marto hoče obdržati. Toda Marta se zaveda, da je žena Pedra, in Sebastjana odklanja. Ko jo ta poln strasti in srda vrže predse na kolena, pride Pedro. Razvije se dvoboj. Pedro zadavi Sebastjana, zapusti nižavo in nese Marto v svoje planine. HOTEL ..SOČA". LJUBLJANA LASTNIK h. POTOČNIK. D SV. PETRA CESTA 5. j1 SF oglašujte v ym | »GLEDALIŠKEM LISTU”! Začetek ob pol 8. Konec po 11. MEFISTOFELES. Opera v štirih dejanjih s prologom in epilogom. Besedilo po I. in II. delu Goethejevega „Fausta“ priredil in vglasbil ftrrigo Boito. Dirigent in režiser: Friderik Rukavina. Prvi del. Prolog' v nebesih. Mefistofeles Glasovi nebeščanov, angelov, spokorjenk, zveličanih otrok. I. dejanje. Na veliko noč. Faust Wagner Mefistofeles ... g. Zathey. Meščanje, meščanke, lovci, študentje, obrtniki, gostilničar, Hanswurst. Godi se pred mestnimi vrati. Sprememba. Faustova soba. Mefistofeles II. dejanje. Na vrtu. Faust (pod imenom Henrik) Margareta gna Zikova. Mefistofeles ... Marta gna Sfiligojeva. Sprememba. Valpurgina noč. Mefistofeles Faust Vešče, zli duhovi, čarovnice Pozorišče : pogorje Herz. III. dejanje. Smrt Margarete. Margareta gna Zikova. Faust Mefistofeles Krvnik. Glasovi neba. Godi se v ječi. Drugi del. IV. dejanje. Klasična sabatna noč. Helena gna Thalerjeva. Pantalis gna Sfiligojeva Faust Nereus • Koretide, sirene, pazi. Godi se ob Egejskem morju \ r mesečini. Epilog. Faust Mefistofeles Sirene, prikazen zveličanca, zbor nebeščanov. — 10 - Prolog v nebesih: V višavah nad mračno pokrajino prepevajo nebeški zbori. Naenkrat se prikaže na visoki skali Mefisto ter se roga Bogu, kakšnega poglavarja je v človeku ustvaril svoji zemlji. Ko ga vpraša glas iz oblakov, ali pozna Fausta, zasmehuje i tega in se ponudi, da zapelje tudi to »izjemo med ljudmi«. Bog sprejme stavo. Z zbori angelov, popolnega očiščenja še čakajočih krilatih duhov, spokornikov in pravičnikov konča prolog. I. dejanje: 1. del : Velika noč. Faust je prišel danes s svojim fa-mulom Wagnerjem v prosto naravo, ki je že polna meščanov, kmetov in drugili šetalcev. Naenkrat opazi Faust »sivega meniha«, ki se jima v čudnih kolobarjih vedno bolj približuje. Wagnerju je prikazen sicer samo navaden menih, Faust pa se z neprijetnim občutkom vrne v svojo delavnico. In res se je uprav hotel poglobiti v premišljevanje svetega pisma, ko ga prekine v tem — sivi menih, ki pa se takoj prelevi v elegantnega kavalirja — Mefista. Le malo časa se Faust ustavlja njegovim izkuš-njavam: zapiše mu dušo, Mefisto pa razprostre svoj plašč in oba se dvigneta po zraku od tod. II. dejanje: Vrt. Faust se izprehaja po njem z Margareto, Mefisto kot nekak njegov služabnik z njeno prijateljico Marto. Margareto moti samo še to, ker se ji zdi, da sc njen ljubimec Faust, ki se skriva zdaj za imenom Henrik, ni veren. No, z raznimi sofističnimi odgovori jo pomiri, in naposled deklica sprejme od njega celo stekleničico omamne pijače, ki naj ž njo vspi svojo mater, da bo mogel on po noči k njej. II. del: Sabatna noč na Brocknu, zbirališču čarovnic in vešč. Mefisto preganja Fausta na strmi poti navzgor. Kmalu potem, ko sta dospela na vrh, so prišle tudi čarovnice in prične se bakanal. Mefisto nastopa tu gori kot kralj vseh pogubljencev. Držeč v roki stekleno kroglo, zasmehuje svet in jo potem med infernalnhn smehom svojih podložnikov razbije ob tla. III. dejanje: Margaretina smrt. Nesrečno dekle so obsodili, da je zavdala svoji materi in vtopila svoje dete ter zdaj v ječi pričakuje jutra, ko ima priti rabelj po njo. Faust je preprosil Mefista, da jo reši. Prideta v ječo in Faust roti ljubico, naj bi šla ž njim; toda vse zaman; njen radi tolikih grozot zmedeni duh le čuti, »da stoji pri vratih satan« in noče sprejeti take pomoči. Sicer pa kaj ji bo po vsem tem še svet? Nestrpno Priganja Mefisto Fausta, naj se odloči tako ali tako ter ga naposled odvede. V tem hipu vstopi krvnik s svojimi hlapci. »Izgubljena!« pravi še, Mefisto. »Rešena!« odgovarjajo nebeški duhovi iz višav. IV. dejanje: Klasična sabatna noč na helenskih tleh. Mefisto je Privedel Fausta sem, da mu da namesto Margarete zdaj Heleno, ki se Pravkar grenko spominja svoje krivde, da je radi nje propadla Troja. Prikazen Fausta v sijajni opremi kavalirja iz XV. stoletja jo takoj omami in med prepevanjem siren, nimf itd. sprejme njegovo ljubezen. Epilog: Faustova smrt. Faust je spet v svoji delavnici, spet je Pred njim odprto sveto pismo. Okusil je vse slasti tega sveta, »vžil ljubezen device in ljubezen boginje«, pa prav zato spoznal, da je resnica in sreča le pri Bogu. Zaman so zdaj vsi Mefistovi zadnji obupni poskusi, da bi Fausta še enkrat zvabil na prejšnje pustolovščine; Faust se oklene evangelija in umre. Nebeški duhovi trosijo cvetice na mrliča- Srdito se lih otepa Mefisto, a zaman: žgo ga kakor oglje in pod njih težo se po-Rreza v zemljo. Iz višave slave božjo zmago nebeški zbori. — 11 — Začetek ob pol 8. Konec ob 11. CARMEN. Opera v štirih dejanjih po Prosperu Merimee-ju napisala H. Meilhac in L Halevy. Uglasbil G. Bizet. Dirigent: L. M/VTAČIČ Režiser: V. SEWASTIf\NOW. Carmen (mezzo-sopran)..................... Don Jose, dragonski podčastnik (tenor) Escamillo, toreador (bariton) . Micaela, kmečko dekle (sopran) Frasquita, ciganka (sopran) Mercedes, ciganka (sopran) Dancairo, tihotapec (tenor) . . Remendado, tihotapec (tenor) . Zuniga, dragonski častnik (bas) Morales, dragonski podčastnik (bariton) Ljudstvo, vojaki, otroci, delavke tovarne ga Ttjierry-Kavčnikova. g. Sovilski. g. Cvejič. gna Kattnerjeva. ga Matačičeva. gna Sfiligojeva. g. Mohorič, g. Debevec, g. Zupan, g. Zorman. za cigarete, tihotapci. Godi se na Španskem v začetku 19. stoletja. Prva vprizoritev leta 1874. v Parizu. I. Trg v Sevilli. Micaela išče med vojaki svojega zaročenca Don Joseja; ker ga ne najde, zopet odide. Z novo stražo pride Jose. Ko se začuje zvonec tovarne za cigarete, pridejo delavke, med njimi Carmen, obče znana krasna koketa. Mladeniči, ki so jo že pričakovali, se ji laskajo, ne da bi kaj dosegli; njej je všeč edino le Jose. Vrnivša se Micaela prinese Joseju pismo od doma in mu pripoveduje o ljubezni njegove skrbeče matere. Jose se ganjen spominja ljubeče matere in rojstnega kraja ter naroči odhajajoči Micaeli, naj mater presrčno pozdravi in poljubi. V tovarni nastane prepir in pretep, zato pošlje poveljnik straže Zuniga narednika Josčja, da napravi red. Jose privede iz tovarne Carmen, ki je bila neko tovarišico ranila. Poveljnik zapove Carmen zvezano odvesti v zapor. Carmen, dobro vedoč, da lahko omami vsakega moškega, se začne prilizovati Joseju in res kmalu doseže svoj namen. Josč se strastno zaljubi vanjo ter jo na poti v zapor izpusti. Zuniga, zapazivši to prevaro, zapove odvesti Joseja v zapor. II. Na vrtu kr č m e. Tihotapci in cigani plešejo in popivajo. Začuje se veselo petje prihajajočih »toreadorjev«; med njimi je slavni zmagovalec Escamillo. Vsa družba ga navdušeno pozdravi, in Escamillo pripoveduje o svoji zadnji zmagi v bikoborbi- Po odhodu Escamillovem prigo- - 12 — varjajo tihotapci Carmen, naj gre ž njim, Carmen pa jih zavrne, poudarjajoč, da pričakuje svojega ljubčka. Jose pride in kmalu ga Carmen zopet očara s petjem in plesom. Toda začuje se vojaški signal, ki kliče Joseja domov. Carmen je užaljena, da jo hoče Jose tako kmalu zapustiti, zato mu porogljivo veli, naj le gre nazaj v kasarno. Baš ko se Jose napoti domov, potrka zunaj na vrata Zuniga, ker pa mu nihče ne odpre, kar šiloma sam odpre in vstopi. Zuniga zapove Joseju, naj gre takoj domov, Jose se mu upre ter celo preti s sabljo. Tihotapci razorožijo Zunigo in ga, rogaje se mu, odvedo. Po rahlem odporu se Jose pridruži tihotapcem. III. V soteski. Tihotapska družba hoče po naporni poti počivati, poprej pa naj se preiščejo pota, je li kje skrit kak carinar, Josč pa naj med tem straži odloženo blago. Josejeva mati je poslala Micaelo iskat sina. Micaela pride vsa zbegana, in ko zazre Joseja na skali, ki hoče baš ustreliti prihajajočega Esca-milla, se silno ustraši in pobegne. Na vprašanje Josejevo, česa tu išče, odgovori Escamillo, da je prišel k svoji ljubici Carmen. Po kratkem prerekanju se začne boj z nožem; Jose bi bil Escamilla premagal, če bi ne bila prihitela Carmen na pomoč. Carmen hoče z Escamillom proč, Jose pa ji to zabrani. Micaela roti Joseja naj se vrne domov k umirajoči materi. Globoko ganjen se odpravlja Josč z Micaelo na pot, nezvesti Carmen pa reče, da se bosta kmalu zopet videla. IV. Pred areno v Sevilli. Ljudstvo pričakuje slovitega Escamilla in ga prihajajočega navdušeno pozdravlja. Carmen želi biti priča nove zmage svojega Escamilla in ne posluša svarjenja svojih tovarišic. Ko hoče Carmen stopiti v areno, jo ustavi Jose, roteč jo, naj gre ž njim, ona pa mu pove, da ljubi Escamilla. Jose jo ponovno roti, toda zaman; ona sname prstan, ki ji ga je bil podaril Josč in mu ga vrže pod noge. Besen ji zabode Josč nož v srce, da se zgrudi mrtva. Zbirka opernih in operetnih tekstov. Do sedaj so izšli naslednji zvezki: 1 zv.: Tajnost, 2. zv.: Jenufa, 3. zv.: Seviljski brivec, 4. zv.: Gorenjski slavček, 5. zv.: Mefistofeles. Zvezki so v prodaji tudi posamič ž Din 3’— Izdala in založila: Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. Wolfova ulica 1. — 13 - Začetek ob pol 8. Konec okoli 11. TRIPTYCHON. Uglasbil G. Puccini. PLAŠČ. Besedilo zložil po Didiera Golda ,,La Houppelande" G. Adami. Poslovenil M. P. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Michele, gospodar čolna............... ................g. Levar. Luigi, težak ..........................................g. Sowilski. Tinea, „ ........................................g Mohorič. Talpa, „ ........................................g. Zorman. Giorgetta, žena Michela................................gna Thalerjeva. Frugola, žena Talpe....................................gna Rewiczewa. Prodajalec pesmi.......................................g. Banovec. Ljubimec ..............................................g. Bratuž. Ljubimka...............................................ga Ribičeva. Težaki, lajnar, dekleta. Dejanje se vrši na čolnu. SESTRA ANGELIKA. Besedilo zložil G. Forzano. Poslovenil dr. I. Šorli Sestra Angelika.......................... gna Zikova. Teta kneginja....................................ga Thierry-Kavčnikova. Prednica.........................................gna Smolenskaja. Penitencijarka .................................gna Sfiligojeva. Predstojnica novic......................... .... gna Erklavčeva. Sestra Genovefa . ..........................gna Lewandowska. Sestra Ozmina....................................gna Kovačičeva. Sestra Dolcina...................................gna Ponikvarjeva Sestri nabiralki ... ................... f 9na Ribičeva. ( gna Jeromova. Movici I gna Korenjakova. ................\ gna Mišičeva. Sestra ključarica................................ga Lumbarjeva. Dejanje se godi h koncu 17. stoletja v samostanu. GIANNI SCHICCHI. Besedilo zložil G. Forzano. Poslovenil dr. I. Šorli. Gianni Schicchi..................................... Lauretta, njegova hči .............................. Žita, nazvana „Stara“, sorodnica Buosa.............. Rinuccio, nečak Zite............................. Gherardo, nečak Buosa............................... Nella, njegova soproga........................ Gherardino, njen sin................................ Betto iz Signe, svak Buosa.................... . . . Simon, sorodnik Buosa ........................ Marco, njegov sin . . ......................... Ciesca, njegova soproga ... Maestro Spinelloccio, zdravnik .............. Amantio plemeniti Nicolao, notar.................... Pinellino, čevljar.................................. Guccio barvar....................................... g. Levar, ga Matačičeva. gna Rewiczeva. g. Kovač, g Bratuž gna Koreninova g. Habič, g. Zorman, g, Zupan, g. Pugelj, ga Smolenskaja. g. Perko, g. Debevc g Erklavec g. Ribič. Dejanje se vrši v Firenci leta 1299. — Dekoracije naslikal g Skružny. — 14 Plašč. Michele, lastnik čolna, ležečega zdaj v kanalu Sene pred Parizom, ima lepo mlado ženo. Med težaki, ki nalagajo in razkladajo blago njegovega čolna, služi tudi Luigi, mladostni prijatelj njegove žene. Med njim in njegovo ženo vzplamti ob spominih na otroška in svobodna leta ljubezen, ki konča s tem, da zadavi Michele svojega tekmeca ter skrije truplo pod svoj plašč. Sestra Angelika. V tihem samostanu živi sestra Angelika in se pokori za svoj greh iz mladosti. V obupu si hoče končati življenje: nabere si strupenih rož in se zastrupi. V smrtnem boju si izprosi od svojega umrlega sinčka, naj ji da znamenje, če sme k njemu. In res je »Marija ta čudež storila«! Ko zapoje zvon, odide s- Angelika kakor zamaknjena v svojo celico. Čim pa je v samostanu vse tiho, se njena vrata spet odpro, in ona pride na vrt, kjer si zapali ogenj, pristavi prsten lonček in si nabere vanj strupenih rastlin. Ves čas v misli, da jo je z Marijinim privoljenjem poklical sinček, izpije potem strup. Sedaj naenkrat spozna svojo grozno zmoto in svoj strašn greh. Obupno kliče Marijo, naj jo reši: naj je ne'pusti umreti v smrtnem grehu in ji da znamenje, da ji je odpustila. In glej: nenadoma se razsvetli vsa cerkvica, in čudež se prične: Vrata cerkvice se počasi odpro in v tajinstvenem svitu se vidi vsa polna angelov. Na pragu se prikaže Marija Tolažnica, slovesna in mila, pred njo plavolas deček v beli obleki. Marija napoti dete, ne da se ga dotakne, proti umirajoči, ki izteguje roke proti njemu. Dete počasi napravi prvi, drugi in tretji korak. Ko je dete že čisto blizu, se s. Angelika počasi zgrudi in umre. Čudež ugasne. Gianni Schicchi. Florentinski bogataš Buoso Donati je umrl in za njegovo veliko premoženje, ki ga je pokojnik volil fratrom, se vname velik prepir. Gianni Schicchi, z vsemi žavbami namazani premetenec, vso zapuščino prav po salamonsko razdeli: mrtveca da na skrivaj pokopati, sam pa leže v pokojnikovo posteljo in kot falso Donati narekuje testament notarju znova. Vsakemu kaj zapusti, sebi pa seveda največ. Prevara mu izvrstno uspe, dejanje je polno tragikomičnosti in vse skupaj se konča tako, da ima vsak, česar si želi: s svatbo dveh mladih zaljubljencev. TRGOVSKA BANKA d.d.-LJUBLJANA m—ohuu preje SLOVENSKA ESHDMPTNA BANKA :::: izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. :::: — 15 - Začetek ob pol 8. Konec ob 10. GORENJSKI SLAVČEK. Komična opera v treh dejanjih. Spisala L. Pesjakova in E. Zungl. Uglasbil Anton Foerster. Dirigent: J. JERftJ. Režiser: O. ŠEST. Majda, vdova ... Minka, njena hči . . ga Lovšetova k. Franjo, študent . . g. Šimenc. Chansonette, učitelj petja . . . . . g. Levar. Ninon, njegova soproga, plesalka . . ga Lewandowska. Štrukelj, oskrbnik g. Zupan. Rajdelj, njegov pisar . . g. Bratuž. Lovro, prijatelj Franja . . g. Debevec. Krčmar Kurir Pismonoša Prva učenka Chansonetta . . . . Druga učenka Chansonetta . . . . . . gna Korenjakova. Vaščani, hlapec, nosači, otroci, učenke Chansonetta. Dejanje se vrši na Gorenjskem. Nove dekoracije naslikal g. Skružny. Nove kostume naredila ga Waldsteinova in g. Dobry. Prva vprizoritev I. 1872. MODNI ATELJE ZA GOSPODE IVAN RAZTRESEN LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 9. 1 — 16 — Suflerka. Bila je velika, bleda, koščenega, podolgastega obraza, sivih vodenih oči. Ko sem jo spoznal, je bila že stara okrog petdeset, nje lasje so bili že skoro sivi, postava upognjena. Govorila ni nikoli preglasno, nje glas je bil vsled večnega šepetanja tišji in rezek. Pri govorjenju je vedno krivila levo ustnico, sicer je pa govorila malo in resno. Res zaljubljena ni bila nikoli. V mlajših letih je bila zelo navezana na prijateljico, ki se je omožila in odšla drugam. Ostala je sama in plakala. Dolgočasila se je. Pričela je hoditi z lepim fantom, ki ji je laskal, ko je spoznala njegove namere, ga je pustila. Živela je med nami neznatna, kot bi je sploh ne bilo. Citala jo mnogo. Vse igre, katere je šepetala, je znala večinoma napamet. Med žalostnimi prizori je plakala, med veselimi se je radostno smehljala. Živela je z igro in igralci. Instinktivno je slutila slabo stran znanja vloge posameznika, in mu vedno pravočasno pomagala. Kdor je izvrstno igral, mu je čestitala, stiskala roko in mu samo vzklikala: »Zelo lepo, res dobro!« Ce je čestitala dami, jo je poljubila. Intrige ni poznala. Videla je le dobro stran vsakega in vse je hvalila. Ljubimci so ji bili bogovi, naivke otroci ki jih je smatrala svojim, oder ji je bil svetišče. Ostarela, je dobila pomočnico. O gledališču je govorila z njo vzvišeno in resno, a lalikomišljena kolegica se ji je smehljala in jo zbadala, to jo je bolelo, a molčala je, ker je bila utrjena v potrpežljivosti. Pritoževala se sploh ni nikoli, zato je bila večkrat prezirana. Umrla je kakor mimogrede. Nekega dne je ni bilo v službo. Prišla je gospodinja in povedala, da je gospodična zbolela. Še tisto popoldne je umrla. Ko smo jo pokopali, ni nihče plakal, vendar sem čutil kos praznote v srcu in tesno mi je bilo, ko sem vrgel na rakev peščico Prsti. Bila je pač naša. Na grob smo ji postavili surov kamen z napisom: »Gledališče šepetalki«. Gustav Strniša. — 17 — Gustav Strniša: Sonet. š. v. Izza kulis sem stopil v novi svet, besede sem govoril naučene, in mislil sem, da bile izrečene iz duše lastne so, strmel zavzet. In ko sem mislil, da je razodet čut moj v besedi, ki kot val zažene srce jo srcem, za kuliso žene sem videl smeh in čul sem nje šepet: Jgrala s tabo sem in te ljubila, a igra najina je bila prazna — navideznost sem v tebi sovražila — Obdaja spet resničnost te prijazna, združuje naju kot ljubeča vila —“ in hrepeneče me je poljubila. - 18 — Razno. Marija Ružička — Strozzi je slavila 2. t. m. 55 letnico svojega delovanja. Mlada markiza je stopila prvič na deske starega gledališča v gornjem gradu v »Lowoodski sirotici« kot učenka Jos. Freudenreicha. Od onega časa pa do danes je ostala zvesta hrvatskemu gledališču in ga ni zapustila ni za časa najtežjih kriz. Prešla je vso umetniško skalo dramskega repertoara od naivke, salonske žene do heroine. Ona je slavna partnerica Adama Mandroviča in Andrije Pijana. Prvotno je bila pevka in je osemkrat pela Siebla v Faustu, toda je vsled bolezni izgubila glas. Največje njene uloge so bile klasične junakinje in herojske matere v stilu Sofokleja, Shakespearja, Ibsena in Celiova. Na slavnostni večer je igrala v drugem delu Vojnovičeve »Dubrovačke trilogije«. Pozdravili so jo poverjenik za prosveto, intendant in v imenu igralcev Drag. Freuden-reich. Zahvalila se je ovacijam z daljšim govorom, v katerem je nagla-ševala svojo zvestobo hrvatski Taliji in »svojoj iniloj hrvatskoj publici«. Noviteti v drami. Pripravlja se veseloigra »Ugrabljene Sabinke« v režiji O. Šesta z g. Putjato, g. in go Rogoz v glavniii vlogah, ter A. Medveda »Za pravdo in srce« v režiji A. Danila z gg. Šaričevo, Juvanovo Drenovcem Skrbinškom in Gregorinom v večjih ulogah. Cehoslovaški brezposelni igralci iščejo nameščenja po dunajskili odrih, kakor piše časopisje. Seveda zaman, ker so dunajska gledališča sama primorana vzdrževati kar najmanj osobja. Na Olimpijadi v Parizu 1924 bo med drugimi umetnostmi zastopana tudi glasbena. Sodelujejo lahko muziki vseh narodnosti, ki so zastopane na mednarodnem olimpijskem komiteju. »Nar. pozorište u Skoplju« je naslov knjižice Tipografija d. d. Zagreb-Beograd, ki opisuje delovanje našega najbolj južnega gledališča. Šaljapin, slavni ruski baritonist, pride kakor poročajo češki listi v najkrajšem času v Prago gostovat. G. Kovačevič kot Othello v Pragi. Pred kratkim je poročalo časopisje, da je naš mladi jugoslovanski igralec g. Kovačevič imel priliko nastopiti na vinogradskem gledališču v nekaterih prizorih. Mladi umetnik, absolvent pariškega konservatorija, je na povabilo gledališkega vodstva ostal sedaj v Pragi, kjer se bo uči! češke deklamacije. 23. t. m. pa se je pokazal češkemu občinstvu že kot Othello. Že dejstvo, da je bil kar najbolj navdušeno sprejet od izbranega občinstva nam mnogo pove o njegovem talentu, tembolj ker je igral vlogo še ne pozabljenega E. Vojana. Kovačevič prednaša čudovito natančno, ima brezhibno mimiko in ves njegov nastop nam priča o izborni šoli, nekatera mesta v deklamaciji pa na vpliv francoskega prednašanja. Kritika mu častita in povdarja da je lahko zadovoljen s tem svojim nastopom, pravi pa, da bo imel umetnik v kratkem priliko, da se pokaže v manj težki ulogi in sicer že v češčini. Orjaški gledališki trust v Ameriki. Trust v atnerikanskem gledališču se razpenja in raste z mrzlično naglico. Poročajo, da so se sedaj združili vsi trije sloviti amerikanski teaterski kralji Schubert, Erlanger in Dillingham v en sam trust, ki bo na ta način vihtel žezlo pod veliko — 19 — večino amerikanskih gledališč. Formalni podpis tega kontrakta se pričakuje te dni. Na ta način bo novi teaterski trust kontroliral okroglo štiri petine vseli ameriških gledališč; privatna podjetja bodo pa morala jadrati samo z božjo pomočjo po razburkanem morju ameriške teaterske konkurence. Trust bo imel po novem samo v New-Yorku 56 odrov. Emisija znaša 50 milijonov dolarjev in pričakuje se, da sc tudi publika udeleži podpisovanja. »Več Makropulos«, jiajnovejšo komedijo K. Čapka, o kateri smo že poročali, so pridobila ameriška gledališča. Prestavlja se že v nemščino in francoščino. Srečni avtor! Veliko gledališče v Pragi. »Všelidova Scena« hoče prirediti marca velikansko predstavo. Na improviziranem odru v veliki industrijski palači bodo uprizorili Aischylovo »Orestijo«. Dramatik Arnošt Dvofak je priredil to antično pesnitev za moderni oder. Arcli. I. Krolia vodi uprizoritev, spremljevalno muziko pa je komponiral K. B. Jirak. Prostora bo za 5000 ljudi in to samo sedežev. Podjetje, na katerem se že pridno dela, je omogočil z izdatno subvencijo sam predsednik republike. Shakespeare ined Nemci. L. 1921 so Nemci uprizorili 1997 Shakes-pearjevih del, to se pravi 25 % več nego leto poprej. Največkrat se je uprizoril »Sen kresne noči« in sicer 318 krat na 33 odrih, nadalja pa: »Beneški trgovec 259 (45), Hamlet 236 (54), Othello 231 (64), Kar hočete 145 (22), Komedija zmešnjav 98 (4), Rihard III. (18), Romeo in Julija 77 (26), Kralj Lear 75 (10), Zimska pravljica 59 (9), Mnogo hrupa za prazen nič 53 (8), Macbeth 48 (7), Kakor vam ugaja 32 (5), Vihar 30 (4), Julij Caesar 20 (6) in tako dalje do Riharda II. 5 (2) in Henrika V. 3 (3). Igrali so Shakespeareja v Berlinu 304-krat, Monakovo 166, Dunaj 82, Diisseldorf in Frankfurt 64 in tako dalje do Kiinigsberga 24 in Curicha 20. * * * Prijatelj Shakespearjev. »Gospod, dovolite, kdo pa je spisal to igro?« — Shakespeare. — »Kaj poveste! Saj ga poznam, prijatelja sva!« — To pa ni mogoče, ker je umrl že pred 300 leti! — »Kaj pravite! Ah, ti moj Bog, kdo bi si mislil, da čas tako urno beži.« — 20 — Mnogo denarja si lahko prihranite ako kupujete blago za moške in ženske obleke, perilo, trikotažo, posteljno opremo itd. v velikem skladišču blaga veletrgovine A. & E. Skaberne Ljubljana, Mestni trg 10. Urejuje Fran Lipah. Cena Din 3'50. Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani.