The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Mediunn OLUME XIX. — LETO XIX. NDON ZMAGAL V POSKUSNEM ENAKOPRAVNOST EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) JULY 13, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 164 GUSOVANIU glasovanja kaže, da i-"»a republikanski pred-fedniški kandidat boljše ^Zglede v 21 državah, ki Predstavljajo 272 elekto-•"a nih glasov, kar je šest S'asov več, kakor jih je '"eba za izvolitev. NEW YORK. — American ^ puwic Opinion % 1 predS ki ga je iteri • ^^Gdel, da dožene, '»inrHd / ^ predsedniških s'mbru % a izvolitev v no-oosevelt ^aze, da je ■žavah nH?" ^ mnogih li »minirali r republikanci ^ kansaškega gov. 1* eea if ^ ®'^ojega predsedni-;=S> kandidata. Za Landona 21 večina vprašancev državah t; Francija tiči V opasnem gospodarsl^em precepu Ameriški reporter dvomi, da bo vlada Združene fronte, ki ji načeljuje socialist Blum, mogla rešiti resno gospodarsko krizo z dosedanjo taktiko. "pno 279"7,^' predstavljajo stv«x /^iGktoralmh glasov fot jih dočitn je dobil Roose- htveč. kot jih je potrebnih za )Ut 1 aH ^ molitev, ^ državah z 250 4 i glasovi. Nazado- zadnjega in«- - glasovanja v začet-VSK Adamih. To ■u( e(j j® bilo zaključeno ll Aic ^^^donovo nominacijo. 21 boj še iPia Roosevelt za \ .mreč SiR ° splošnih glasov, i* pred M-- ' je Lan- Inih 1 ^ pogledu elekto-ki so napMbd % skusn^^*^^^ tisoč iji nd! ^®čino začel pridobivati po gotove pravice, so bazirani na tem domnevanju. Drugače se ne da doseči socialnega napredka ali izboljšanja v okvirju kapitalističnega sistema, na katerega poskusni volil- dcFk, Ohio T državah New 'nieatii x' in Illinois. I »SroJ!'" Y°rku pa je do-Kolii^o • ^®čino Roosevelt, isovan'^^ to poskusno flii seveda ni mogoče ]e, da vditcv ^P'-otno sliko. bo izzid pokazal u Jia T? , ^ kopanju v je-ski St. utonil slo- r 2() 1 ^denič William Šorc, St. %' na 757 E. tevža zapušča očeta ^&te Matta, Jožefa uq j^^'. sestri Antonio, o-Jennie, ter a prpj J ^ati mu je u-v pi dvemi leti. Rojen je , in je bil mar- m g i" priljubljen mla-jezeru je bil Se , popoldne. Po- 12 ° ^ršil danes popol-in ^grebnega zavoda Jos. re. n. 1?°^' "a 6502 St. Clair pokopališče. Oftiin ohranjen blag je. ' ''^zadetim pa naše so- tt, ^^^Poselna akcija ^^''ševain- . . oalovav, / pikniški odbor initio go sekcije za brez-8e Vr§; ^^rovanje se obvešča, Čep 13 sestanek v pondeljek St. ^ 8. N. Domu ■ ^coai r (staro poslopje Ured"^' vsi navzoči, druge po-' Ll. Zorko, taj. se je sedanji režim navezal. In tako imate nesmiselni krog, v katerem prihajajo višje cene za višjimi mezdami in višje mezde za višjimi cenami in tako dalje brez konca, da nihče ne more nikamor priti." McDermott dalje navaja dogodek na ekspresnem vlaku, ko se je v spalnem vozu pripeljal v Monakovo v Nemčiji. Predno so prispeli na cilj, je ponudil sprevodniku spalnega voza napitnino, ki je znašala v ameriški veljavi okrog $1. Mož jo je odločno odklonil, češ, napitnina mora predstavljati 10 odstotkov cene za vozni listek, v tem slučaju 20 lir (ekspres je prišel iz Italije), torej okrog $1.60 v ameriški valuti. "Mi dobimo samo 300 lir mesečne plače", se je mož opravičeval. "To je $24. Jaz sem Nemec. In za Nemca je zelo težavno preživljati se s tako vsoto." Dogodek se vidi McDermottu značilen za gospodarske razmere v Evropi na splošno. Wagin-Lits kompanija, ki obratuje te eksprese, je bogata, pr^vi, a vendar zahteva od potnikov, da plačuje njeno osobje. Enako delajo vse druge kapitalistične firm^^o Evropi. Vsak mezdni povišek je treba zvrniti takoj na ramena konzumentov. Dobiček kompanij ne sme pasti. Spričo teh razmer, pravi McDermott je evropski politični položaj in notranje vrenje v posameznih državah lahko razumljivo. Med vrsticami pa dovolj jasno pove, da ne verjame, da bo vlada so-cijalista Bluma zmožna rešiti francosko gospodarsko krizo v okvirju ^kapitalističnega sistema. To se mu vidi nemogoče. In je. FRANCOSKA VLADA ZANIKA DOLŽITVE FAŠISTOV PARIZ. — Francoska vlada je odločno zanikala obdolžbe francoskih fašistov, ki so jo v poslanski zbornici odbolžili, da je napravila s sovjeti dogovor, da jih bo preskrbela z načrti novega francoskega protiletalskega topa, ki se jih drži v največji tajnosti. Piere Cot, minister zračne obrambe, je izjavil, da vlada tega topa niti nima še v rokah, dasi je naročen. VSAKA MUZIKA SE KOČ KONČA NE- Nagrade Progressive Merchants Association naznanja, da je dobil za $15, v seriji G, John Kantz, 19908 Mohican Ave. Nadalje so dobili sledeči: Pearl M. Baldwin, 13817 Lake Shore dr.. Dr. James Sebring, 14414 Sylvia Ave.; John Ruparcic, 6315 Carl Ave., Mary Mehle, 391 East 165 St., Andrew Gruden, 15107 Hal« Ave., Elizabeth Smrdel, 1228 East 167 St., Mary Ceranko, 14414 Thames Ave., Anton Slapnik, 14305 Jennie Ave., Pavlonia Strauss, 14021 Darwin Ave., Sylvia Pevec, 14807 Sylvia Ave., Stefania Paulin, 6622 Bliss Ave., Victor Meden, 1065 East 61 St., E. W. Hein-rich, 13716 Othelo Ave., William Walsh, 395 East 152 St., in Herbert Martins, 1382 East 188 St. Cenjene odjemalce se prosi, da zahtevajo nagradne listke pri vseh trgovcih. DETROIT. — Rowland Pen-derel je imel prijazno ženico, ki ga je strahovala na svojevrsten način: če je kaj hotela imeti in ji mož ni takoj hotel izpolniti želje, je odprla kurilni phn in mož je moral bežati, ako se ni hotel zastrupiti s plinom. To se je dogajalo vse od februarja, 1935, ko sta se poročila. Ona je na ta način ustrahovala njega, da je kupil pralni stroj, ji začel umivati lase itd. Ko je kupil dve srajci zase, ji to ni bilo všeč in zopet je odprla plin. Nazadnje se je mož naveličal te slabe mu-zike ter šel na sodišče po razpo-roko, ki jo je tudi dobil. Vročina še noče popustiti Vročina, ki že pet dni po vrsti nadkriljuje vse prej-šne znane rekorde in ki je znašala včeraj ob pol šestih v senci 95 stop., kar je rekordna vročina za 12. julij v Clevelandu, kar ne misli še popustiti in nemara se bodemo morali še nekaj dni nemarno potiti. Umrli sta na posledicah vročine včeraj dve nadalj-ni osebi, s čemer se je dvignilo število smrtnih žrtev vsled vročine v Clevelandu na 19. Vremenska napoved za danes je "lepo in toplo" vreme in morda sem pa tja kak kratkotrajen dež. Med onimi, ki jih je vročina vrgla včeraj v omed-levico, je bil tudi Eskim John Mulak, ki je s svojo ženo na Byrdovi polarni ladji na Velikojezerski razstavi. Na severozapadu so dobili včeraj hladilen dež, ki je pregnal vročino proti vzhodu. Vročina pa še drži na srednjem zapadu. NOVA "SEDEČA STAVKA" PRI GOODYEAR AKRON. — Danes kmalu po polnoči so delavci y tovarni št. 2 Goodyear Tire & Rubber kom-panije v Akronu zopet začeli s "sedečo" ali "stavko prekrižanih rok," ko so obsedeli pri ustavljenih strojih. Nova stavka je v zvezi z obdolzba'^yeznega odbora za delavske odnošaje, ki dolži kompanijo nepoštenega postopanja z delavci v zvezi z brutalnim postopanjem proti unijskim organizatorjem Unije gumijskih delavcev (United Rubber Workers) v Gadsdenu, Alabama, kjer ima Goodyear Co. svojo tovarno. Omenjeni organizatorji so bili brutalno pretepeni in delavski odbor in unija sta obdolžila kompanijo, da je s svojim nagovarjanjem povzročila pretepanje organizatorjev. Stavka je ustavila ma-šinerijo v treh oddelkih akron-ske gumijske tovarne. Lastna otroka je mučila z žejo PHILADELPHIJA. — Tukajšnja policija je imela zadnji petek precej opravka, da je odgnala od policijske ječe razjarjene ženske, ki so hlepele, da bi mogle pošteno zlasati in raz-praskati 291etno blondinko Marion Shanks, ki je privezala svoja otroka, štiriletnega Johna in dveletnega Charlesa k zibelki v podstrešni sobi, kjer sta v sil-I ni vročini dva dni trpela od želje, dokler niso sosedje postali j pozorni na pojemajoče vekanje I otrok ter poklicali policijo, ki je nato vdrla v hišo ter rešila o-troke smrti od žeje. Mati se je medtem sprehajala po ulici z nekim Williamom Davisom, ki je bii skupno z njo aretiran in kakor ona postavljen pod varščino ^osem sto dolarjev. Ko je policija hotela vedeti od neusmiljene matere, zakaj je otroka privezala v podstrešju ter ju pustila umirati od žeje, se je samo smehljala. Ženske, ki so se zbrale okrog pohcijske postaje, ko se je zvedelo za njen neusmiljeni čin, so kričale: "Morilka!" in jo zahtevale, da jim jo dajo v roke, da bi jo pošteno premikasti-le. Avstrija in Nemčija sta se pobotali Diktator Hitler garantira Avstriji, ki se priznava za "nemško državo," popolno neodvisnost in obljublja razpustiti organizacije avstrijskih nacijev v Nemčiji. Mussolini dal dogovoru svoj blagoslov. DUNAJ, 13. julija. — Austri- *- BOJAZEN PRED INDIJANSKIMI NEMIRI SAN CARLOS, Ariz. — Oblasti so tu podvzele vse potrebne korake, da se v kali zatre možen indijanski upor v tem o-krožju v zvezi z eksekucijo Ear-la Gardnerja, Indijanca iz rodu Apačev, ki je bil obsojen na smrt zaradi umora in je obsodba povzročila med tukajšnjimi Indijanci veliko vznemirjenje. Gardnerja bodo obesili danes zvečer. Bivši Clevelandčan umrl V Braziliji je umrl Anton Adam, podomače Bole iz vasi Selce pri št. Petru. Rojen je bil v vasi Petelinja. Pred leti je živel v Clevelandu. Svež grob V nedeljo zjutraj je po dolgi in mučni bolezni preminula Mary Resetic, rojena Rolih, v starosti 34 let. Stanovala je na 525 East 143 Street. Pokoj-nica je bila doma iz vasi Gornji Suhadol, fara Brusnice na Doljenskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1921. Tukaj zapušča žalujočega soproga Louisa, sinova Louisa in Stanleyja in sestro Uršulo Blazetic, v Uniontownu, Pa., pa sestro Frances Furlan, v stari domovini pa očeta, 3 brate in sestro. Bila je članica društva Collin-woodske Slovenke, št. 22 SDZ. Pogreb se bo vršil v sredo ob 8:30 zjutraj v cerkev Marije Vnebovzetje na Sv. Pavla pokopališče pod vodstvom August F. Svetka. Smrtna kosa Po dolgi bolezni je umrla Rose Oster, roj. Mehle, po domače Malenska Ro^a. Stara je bila 56 let in je stanovala na 1040 East 71 St. Doma je bila iz Drašče vasi pri šmihelu odkoder je prišla v Ameriko pred 34 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga, hčeri Rose Ober-star in Jennie Krainz in sinove Johna, Antona in Franka, ter več drugih sorodnikov. Pogreb ranjke se bo vršil v sredo ob 9. uri zjutraj v cerkev sv. Vida iz pogrebnega zavoda Frank Za-krajšek in Sinovi. Nov grob V soboto zjutraj je preminul v St. Alexis bolnici splošno znani in spoštovani trgovec Max Habinc, ki je vodil grocerijo in mesnico na 542 East 185 St. Leta 1923 je vodil grocerijo in mesnico na 4059 Payne Ave. Bil je blaga in poštena duša ter vljuden in postrežljiv trgovec. Bil je svoji družini skrben in dober oče. Pokojnik je bil star 46 let in rojen v vasi Arnovase-la, fara Ardica na Štajerskem, odkoder je prišel sem decembra 1920. V zakon je vzel še živečo Anno Terseliž. Poleg žalujoče soproge zapušča hčerko Emilijo, sestro Pauline Cerin in v East Worchesteru, N. Y., pa brata Antona in več bližnjih sorodnikov. V stari domovini pa zapušča očeta Antona, brata Anzelina in sestro Antonio Ju-rek. Bil je delničar Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda August F. Svetka na 478 East 152 St., v cerkev sv. Kristine in na Calvary pokopališče. Prijatelji in znanci so vabljeni, da se udeleže pogreba. Nov grob V nedeljo zvečer je po dolgi in mučni bolezni preminula v Lutheran bolnišnici Marija Zgonc, rojena Svete, stanujoča na 1008 E. 76 St. Pokojna je bila stara 38 let in zapušča tukaj žalujočega soproga Franka in več sorodnikov. Doma je bila iz vasi Sabočevlje, fara Borovnica pri Ljubljani na Notranjskem, kjer zapušča starše, tri sestre in enega brata, ter več sorodnikov. V Ameriki je bivala 15 let in je bila članica društva Carniola Hive, 493 the Maccabees. Pogreb se bo vršil v sredo ob 1:30 popoldne iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. Bodi ji ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje Požar uničil mlekarsko farmo Včeraj je uničil požar gospodarska poslopja in nadzorniko-vo hišo na mlekarski farmi Tell-ings-Belle Vernon kompanije v Noveltyju v okraju Geauga. Škoda znaša nad 50 tisoč dolarjev. ja in nacijska Nemčija, ki ste se | ZADNJI POLJUB JE BIL gledali kot pes in mačka odkar STRUPEN so avstrijski naciji umorili kan- i celarja Engelberta Dollfussa,! PHOENIX, Ariz. — Minuli sta se pobotali in v soboto je bi-1 teden v petek so tu usmrtili Fr. lo sporočeno svetu, da sta vladi ■ Rascona, ki je bil obsojen na obeh držav podpisali prijatelj- ^mrt zaardi umora nekega cow-sko pogodbo. Dogovor vsebuje I ^^VJa in posledica te usmrtitve, tri glavne točke, ki so: 'ki je bila izvršena s strupenim Nemčija ponovno priznava i Plinom da je bolna Mrs. Rascon. Avstriji popolno neodvisnost. | ^^na, kateri je 36 let in ima tri-Avstrija se bo nadalje držala do-: ^^tno hčerko, je prosila, da se ji sedanjih notranje - političnih j dovoli, poljubiti mrtvega moža, smernic, priznava se pa za' ki je bil šele 26 let star, ko so "nemško državo". Obe državi gg njegovo truplo prinesli iz smrt-obvezujeta, da se ne bosta vti-'"® celice. Obupana, ga je žena kali v notranje zadeve ene dru- obsula s poljubi po obrazu in u-ge. , stih ter pri tem vdihnila strupe- Prvo vprašanje je postalo važ- cianidove pline vase (s temi no po ponesrečenem nacijskem i Pii"^ j® obsojenec usmrčen), puču v juliju 1934, čijega žrtev j kar je povzročilo, da je nekaj je postal Dollfuss in kateri je razkril evropskim političnim krogom Hitlerjevo očitno namero, da izsili priklopitev Avstrije k Nemčiji. S tem, da je Hit ur potem nevarno zbolela. Rascon je odšel v smrt s cigaro v ustih in zatrjujoč, da je bil morilec njegov oče, on pa nedolžen. Zdravniki pravijo, da bo nje- lerjeva vlada priznala obstoječe j go^i vdovi vzelo več dni, predno stanje, je vprašanje "Anschiu-1^° prebolela učinke zastrupije-ssa" začasno položeno na polico i poljubov. in Evropi se za nekaj časa vsaj iz tega vira ni treba bati vojne nevarnosti. Nihče namreč ne dvomi, da bi Mussolini v slučaju, da bi Hitler stegnil kremplje po Avstriji, poslal svoje čete preko Brenerja, kar bi bržkone imelo za posledico splošno evropsko vojno. Ta točka je prišla v dogovor nedvomno po Mussohnijevem prizadevanju. Sploh se je pa avstrijski kancelar Kurt Schusch-nigg spustil v pogajanja s Hitlerjem šele potem, ko mu je Mussolini to dovolil in dogovor je moral biti takšen, kakršnega si je želel italijanski fašistični poglavar, kateremu je mnogo do tega, da Nemčija ne raztegne svojih meja do Brenerskega prelaza. Cim je bil mirovni dogovor med Dunajem in Berlinom sporočen v javnost, je Mussolini poslal kancelarju Schuschniggu brzojavko, v kateri pravi, da smatra dogovor za "važen korak na poti k rekonstrukciji E-vrope." Izjave, da se Avstrija smatra za "nemško državo", se ni še raztolmačilo in se ne ve, ali je prišla v dogovor, da se potolaži imperijalistične nacije ali se za njo skrivajo drugi nameni za bodočnost. V Berlinu je bilo na-mignjeno, da to pobotanje nikakor ne pomeni, da se je Nacijska Nemčija odrekla svojim ambicijam glede priklopitve Avstrije k Nemčiji. Avstrijska vlada je bila povečana za enega člana. Edmund Gleise - Horstenau, velik prijatelj nacijske Nemčije in pristaš pan-germanizma, je postal mi-(Dalje na 2. str.) Seja direktorija SDD Danes zvečer ob osmih se bo vršila v SDD na Waterloo Rd. redna mesečna seja domovega direktorija. Vsi direktorji so prošeni, da se seje polnoštevilno udeleže, čeprav je vroče. — Tajnik. Smrtna kosa V nedeljo zvečer je po dolgo. časa trajajočem bolehanju preminula Marija Habjan (Kap-pus) rojena Korošec, stara 62 let, stanujoča na 1015 E. 61 St. Tukaj zapušča žalujočega soproga Johna, hčer Ano, omo-ženo Vadnal ter več sorodnikov. Doma je bila iz Čateža, fara Trebno pri Novem mestu na Dolenjskem, kjer zapušča eno sestro in več sorodnikov. V A-meriki je bivala 34 let in je bila članica Slovenske Ženske Zveze, podružnice št. 25. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. Naj ji bo ohranjen blag spomin, prizadetim pa naše sožalje! Za Cankarjevo akcijo Pretekli teden so prispevali v kampanjski sklad akcije za u-stanovitev mesečne delavske kulturne revije Cankarju v spomin sledeči: Društvo V Boj, št. 53 SNPJ, $5, po en dolar pa Joe F. Kunčič, J. F. Durn, John Pru-dich. Math Petrovich in Josephine Jontez. Prispeva tel jem izrekamo najlepšo zahvalo, u-pajoč, da bodo našli mnogo posnemovalcev med našimi društvi kakor tudi posameznimi naprednimi rojaki in rojakinjami, ker gre se za to, da pokažemo, da je slovenski napredni tabor v Clevelandu in Ameriki sploh še vedno pri krepkem življenju in zmožen ustvarjati velike reči. Seja Jutri zvečer v torek se bo vršila redna seja društva Washington, št. 32, ZSZ v navadnih prostorih. Pričetek bo ob 7:30. Na tej seji se bo tudi ukrepalo glede piknika ter so člani in članice vabljeni, da se gotovo polnoštevilno udeleže. — Tajnik. Seja Enakopravnosti Nocoj se vrši seja direktori-jev tiskovne družbe Enakopravnosti. Navzoči naj bodo vsi di-rektoriji. — Tajnik. BTRAN a.' ENAKOPRAVNOST 13. julija, 193i UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 1 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. 6231 ST. CLAIR AVE —HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays VATRO J. GRILL, Editor Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 ea 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1-50 Po pošti v Clevelandu za celo leto ................$6 00 ca 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4.50 za 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameiiko in druge inozemske države ca 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. HITLER SNUBI JUGOSLAVIJO Poročila iz Evrope imajo zadnje čase precej opraviti s Hitlerjevim vztrajnim prizadevanjem, da bi pridobil Jugoslavijo za vojaško alijanco. Da goji Hitler take ambicije, ni dvoma. V tem pogledu se pač tudi njegov "tretji rajh" drži političnih smernic nekdanje Hochen-zollernske Nemčije, ki so bile zapopade-ne v znanem "Drang nach Osten" (pohod na vzhod). Če bi poleg Poljske, Avstrije in Madžarske pridobil še Jugoslavijo, bi s tem ustvaril močan na-cijski vojaški blok, ki bi mu dobro služil pri njegovih namenih, med katerimi je najvažnejši — okupacija Ukrajine in u-ničenje sovjetske Rusije. Ukrajina Hitlerju diši. Bogata je. Narava ni bila skopa z njo. Poleg tega Hitler sovraži mogočnega komunističnega soseda, ker se ga boji, pa bi rad ta strah odpravil s tem, da bi uničil sovjetsko republiko. Njegovo sovraštvo je razumljivo, saj so ga spravili nemškemu narodu za vrat interesi, ki jim je največ do tega, da se komunizem, enako kakor socializem in vsako iskreno delavsko gibanje zatre, namreč kapitalistični interesi. Toda Hitler ve, da Rusija našega časa ni Rusija iz leta 1914, ki je imela sicer ogromne rezerve človeškega vojaškega materijala za topovsko hrano, a sko-ro nobene vojne industrije, zanikerno in korumpirano vojaško vodstvo in strahovito gnilobo v vseh upravnih središčih. Novi gospodarji Rusije so se dobro zavedali nevarnosti, ki preti njihovi deželi, zato so se pošteno pripravili. Posledica je najmodernejše oborožena velika sovjetska armada, največja na svetu, tisoče jeklenih tankov, silna zračna bojna sila, ki je morda najmočnejša na svetu, in mogočna težka industrija, ki je za moderno vojno odločilne važnosti. Tako je današnja Rusija vse drugače pripravljena, odbiti vsak napad na svoje ozemlje, kakor je bila 1. 1914. Poleg tega ima pa še nekaj, kar je za uspešno obrambno vojno neprecenljive važnosti: ruski delavci in kmetje so odločno pripravljeni braniti svojo deželo do skrajnosti ter se žrtvovati za njeno prostost. Hitler vse to ve. Ve, da njegova Nemčija sama ne more uničiti tega orjaka. Zato išče pomočnikov, poleg tega pa skuša ustvariti v Evropi politično nezaupanje in razcepljenost, da bi imela pri tem s svojimi zavezniki čim prostejše roke. Išče jih med — Slovani. Poljsko, kateri vladajo zaslepljeni militaristi in plemstvo, ki se boji, da jih do skrajnosti izmozgavano ljudstvo ne bi poslalo k zlodju, je Hitler že ))ridobil za svoje namene. Madžarske tudi ni bilo težko pridobiti, enako ne bo imel posebnih težav z Avstrijo. Toda Jugoslavija? S to je navezal gospodarske stike, ki 80 tako za Jugoslavijo kot Nemčijo koristni. K temu so pripomogle sankcije proti Italiji, ki so Jugoslaviji zelo Škodovale. Hitler je koval železo, dokler je ))il vroče. In zdaj se žuri, da to gospodarsko alijanco prekuje še v vojaško zvezo, na[)erjeno proti Rusiji in njenim zaveznicam. Ali se mu bo posrečilo? Vsak pošten človek mora želeti, da (Dalje v 6. koloni) Delavec na počit- Zanimive ves+i iz stare donnovine ŠKRAT nica Dve hudi nesreči v Ljubljani ]v iznosu 2000 vagonov. Ker pri Newburgh-Clevelaiid, O. Neki kmet je peljal na svo jem vozu po Poti na Rakovo J nas v večjih količinah ni tipizi- ranih vin, so interesenti že za- Cenjenemu občinstvu ter pev-^ cem in pevkam pevskega zbora jelšo po drva. Na njegov voz I \ ^ "Delavec" se naznanja, da smo so se obešali razni otroci in med. vmarskih zadrug. temi tudi 9 letna hči delavke i Antonija Cvirn. Deklica se je ob strani obesila za vozno lest-vo, toda roke so ji odpovedale in padla je pod voz, tako da ji Zlati rudniki Torej v teh štirih tednih se bo- , , ., mo malo odpočili in upam, da Vzadnjih treh letih so bih , . , i, 1 1 ; - . .... . bomo potem toliko boli aktivni, odprti v nasi državi trne zlati „ , . v , J ^ . Zadnje case se res premalo za- rudniki; Pek, Neresnica in F01-, . , . , . . . , I nimamo, no pa kai se hoče, vro- nica. Lani je dal samo rudnik le slo zadnie kolo cez trebuh, i , i , , • r,^ , t ! cma nas tare, zato smo si pa ra- , : v Peku mesečno okoli 20 kg. Le-1 . ,, .... , . Niene poškodbe so zelo nevarne.!, , , , , ° ., ., l]e odločili pocitmce. Sedaj pa a- ^ . , . , ; tos se more v teh treh rudnikih ^ Poklican le bil reševalni avto,: ^ , peliram na članstvo, da vposte- , . . , , , , , .v : pričakovati letna produkcija o- ^ ^ j , ki le otroka prepeljal v bolms-if ,. , ... , , va te vrstice m se vdelezi pev- . f f J koli 500 kg čistega zlata. Stro- , ^ ^ nico. , . , . r ... , , , . , skih vai 12. avgusta ob 7. un .... ... I kovniaki trdno, da se dobi tu- . f ., ^ ., Kmalu nato so bih ljubljan-| , , ... , , , zvečer v navadnih prostorih. ..... , . ... .,di v pesku bosanskih rek zlato, „ , ... ski poklicni reševalci poklicani I , _ , . , . Res, da vročine m pasjih dni ta J: , ,. J 1 nato v Dravi in v rekah Južne , . , , ^ v Cigaletovo ulico, tik sodne i ,. , , , cas se ne bo konec, toda treba , . , . ,. % ,, C, I Srbije. Dovoljenja za rudosled-, , . . palace, kier gradi tvrdka Slo- , . , • • se bo pripraviti za jesenski kon- ^ ' J » stvo se se dajejo. r „ •' cert. Zato moramo pozabiti na kan večjo stanovanjsko hišo. Slokanov delavec, 271etni Ignaic Boršič, je stal pod odrom, naj katerega so z avtomobila nakla- i Naenkrat pa je' Najdba okostnjaka in žare na vročino in si misliti, da ob času Vrhniki Ob veliki cesti med Orosijevo Odkar je zajel vročinski val Ameriko in jo začel pošteno du-šiti, zija s prvih strani in vseh kotov ameriškega dnevnega časopisja malone sama vročina, da se človek začne še bolj potiti, čim vzame časopis v roke. In smrti. Vse smrti se v tem času zapiše na rovaš vročine. Lahko v ledenici ali na kakem snežni- koncerta bodo že nekoliko hlad- zmrznete, vaša smrt bo obe- ___ _ nejši dnevi. Apeliram tudi na vročini na grbo. Enako če dali gradivo. Naenkrat pa je! Oblakovo "hišo "so delavci" pri' kateri so opustili petje, pa L času umrjete vsled nadu-padla iz odra velika lesena poso posestvu župnika ^ kakršnega že vzroka,|he, starostne onemoglosti ali je- Javornika naleteli na človeško povrnejo, ter delujejo na- j tike. In če bi izbruhnila kuga na okostje in prsteno posodje. De-JP^'^j ^ enkrat, in parkljih, bi se žrtve te _....,,lavcinisoprisvojemdelunitiP»^^biteinpriditenapevskeva.' ni strani prebila. Borsic je v sredo 12. avgusta. koj omedlel. Skoraj umirajo-starinske stvari, in' Na prijateljsko svidenje, vam da, ki služi za prenašanje malte. Posoda je padla Boršiču naravnost na glavo ter mu jo na des- čega so reševalci prepeljali ; niso nič pazili. Razbili so po- kliče, bolnišnico, kjer je kmalu nato i w i - ,, rri^, ' „ ... . sodie. Le, ko so naleteli v glo- umrl za poškodbami. Borsic je . , . . ^ ^ . . . bini 80 cm na okostja, so obve- doma .2 va8i Gabrovci v oKra-^^|. orožnistvo. Za stvar se ju Pregra a v savs i anovini.^ zanimal tudi vrhniški odvet- Dve deklici utonih v mlaki i , . . . ; nik dr. Marolt Marijan, ki se V okohci Slatine Radenci sta, . . , _ o., ... , , , ... j peca s starinoslovjem. Po nje-se pripetih kar dve tragični ne- i ^ sreči, pri katerih sta izgubili po čudnem naključju življenje dve 3 letni deklici. Prva nesreča se je pripetila v Murščaku. 3 letna Štekfa Hvaleč je bila pri starem očetu in materi na Murščaku, dočim je otrokova mati na sezonskem delu v Belju. Ker so imeli odrasli opravka s sušenjem sena, je ostal otrok sam doma. Pri tem je zašel do male, jedva meter globoke mlake poleg hiše ter padel v blatno vodo, v kateri je vtonil. Ko so prišli Hvalenčevi s travnika, so povsod iskali malo Štefko, nazadnje pa so jo našli vtopljeno v mlaki. — Druga slična nesreča se je pripetila v Paričjaku. Tudi tam sta imela zakonca Klemenčič svojo triletno vnukinjo Angelco Klemenčič v oskrbi. Po opravkih sta odšla oba na Kapelo, otrok pa je ostal doma. Dekletce je zašlo na travnik poleg hiše ter v visoki travi nabiralo cvetje. Koraca-lo je vedno naprej po travniku, dokler ni zašlo do mlake, ki je sredi travnika kakih 800 korakov do hiše. V to mlako je padlo ter vtonilo. Po celodnevnem iskanju so jo našli šele zvečer mrtvo v mlaki, v ročici pa je krčevito držala šop travniškega cvetja. Nesreča Hudo sta se ponesrečila 30 letni delavec Avgust Lesjak iz govern mnenju je posodje zelo staro, morda celo iz rimskih ali keltskih časov. IZ PRIMORJA Predavanje Tresič—Pavišiča Joseph Levar, tajnik Petero ženskih čutov žena se je oblačila. Mož jo je prosil; "Pohiti, draga, drugače bova zamudila." bolezni pripisali vročini. Kozle, ki jih streljajo razni politiki in nepolitiki ob času take vročine, se pa itak vedno nalaga vročini na grbo. Nekdo mora biti grešni kozel in vročina proti temu vsaj ne protestira. V torek, 15. junija, je bral znani Umberto Urbani v dvorani tržaškega Ateneja predavanje dr. Ante Tresič-Pavišiča, katero je ta jugoslovanski politik in kulturni delavec nalašč Po mojem mnenju bi bilo mnogo boljše, če bi v takih vročih časih servirah časopisi svojim čitateljem kaj bolj hladnega. —-Na primer, kako se imajo Eski-"Takoj bom pripravljena," je' jni y polarnih krajih našega grde jala žena. Pri tem je bila še-jbastega planeta ali kako žvižga le ob začetku oblačenja. Celo jedena burja preko z ledom po-četrt ure je posvetila svojim kritih pokrajin okrog Južnega trepalnicam in obrvim. Potem tečaja. si je nakapala nekaj atropina v oči. Ko je nato videla vse kakor skozi pajčolaii, je s tem po stopkom prenehala. Menila je, ijala na ženitovanjsko potova-da so ji oči dovolj zapeljive. i nje in nevestina mati se je ta-Sedaj je začela šminkati svo- j^ole poslovila od njiju; napisal za italijansko publiko jg ustnice in si je nadrgnila celo nebo. Pri tem je izgubila čut Torej srečno pot, draga moža okus. Naj bi jedla, kar bi vrnita se zdrava in o-hotela, čutila bi le ta okus na skupaj! svojem nebu. pod naslovom "Imperializem in' njegova zgodovinska nujnost." Navzoča je bila zelo mnogoštevilna tržaška publika s samim prefektom Tiengom na čelu. Profesor Urbani je najprej naslikal osebo Tresič-Pavišiča, ki je bil poslanec v dunajskem parlamentu, pod Jugoslavijo pa poslanik v Madridu in v Wash-ingtonu. Dejal je, da se Tresič-Pavišič dostojno pridružuje pokojnemu Paulu Bourgetu, Bernardu Shawu in dr. Kramaru, ki so med vojno neustrašeno pokazali svoje simpatije za Italijo. V svojem predavanju Tre-sič-Pavišič proslavlja stari rimski imperij, kojega naslednica bila sluh. je sodobna Italija. Jtalija je dala modernemu človeštvu sijajen zgled, kako naj se narod osvobodi tujega vladstva. Pri tem pa Italija ni pokazala im- Novoporočenca sta se odprav- Sedaj jc sledil parfem: Or-chidea de la nuit. Razpršila je ta omamno močni parfem po svoji obleki. Cele ure ni čutila nobenega drugega vonja razen vonja te mešanice. Avstrija in Nemčija sta se pobotali (Dalje iz 1. str.) nister brez listnice. V političnih Na glavo si je nataknila klo- krogih se novega člana avstrij-buk, najnovejši model. Med tem ske vlade označa kot "nemškega ko je bilo eno njeno uho popol- predstavnika v avstrijskem kanoma pokrito s trajnimi kodri binetu". Glede monarhističnega in čopki, je položila klobuk ka- gibanja izjavlja uradni komuni-kor školjko čez drugo uho. S kej avstrijske vlade, da ostane tem je skoraj popolnoma izgu-^ situacija "nespremenjena" in da "če bi to vprašanje postalo nuj-Mož je zaklical nestrpno: no, se bo smatralo za čisto no-"Hitreje, hitreje!" 'tranjo zadevo Avstrije". V opo- 2ena je sedaj res pohitela, [ziciji proti restavraciji Habs-Ko je končala z obleko, si je^buržanov, kateri je doslej na- ^ nataknila belo-črno, usnjene sprotovala tudi Nemčija, je zdaj perializma, ampak je njena voj-l poveznjene rokavice. S tem je ostala samo Mala antanta. Slovenje vasi in 13 letna Mari-|"\v Abesiniji bila samo neob- izgubila čut tipanja. caVrabl. hči posestnika v Ro-rcdna nujnost naroda, ki rabi' goznici. Padlaslasčrešnjeveč|P';«=tora/n gosM^^^ metrov globoko. Lesjak je dobil nevarne poškodbe na glavi, Vrablova pa si je zlomila levo roko. — Na cesti pred gostilno "Suha veja" na Sp. Bregu sta dva kolesarja povozila neko žensko, ki je obležala nezavestna na cesti. Kolesarja se za svojo žrtev nista zmenila in sta odbr- I Določba dogovora glede ne-vmešavanja v notranje zadeve jod strani ene ali druge države se Mož je postal že nervozen: "Zakaj morava biti prav mi inosti. Italijanski imp)erializem' dva zadnja? Pohiti vendar!" 'ni imperializem, ki hoče uničiti ^cna je odgovorila z glasom tice organizacij avstrij- individualnost drugih narodov, užaljene nečimernosti: skih nacijev v Nemčiji, katere Končal je z zagotovilom, da Ju- "gaj tudi prva nočem biti J® Hitler obljubil razpustiti. Av-goslavija ne zavida Italiji uspe- tam. Vem natančno, kaj de- atrijska vlada bo pa v zameno ha njenega orožja v Abesiniji,' lam... To mora končno uvideti prizanesljiva proti avstrij-in če se je pridružila sankcijam, | vsak človek, ki ima svojih pet nacijem, katerim bo dovo jo to storila s težkim srcem, ker zdravih čutov skupaj..." ima od tega sama največ škode. ^ Dejal je, da jo prepričan, da se zela naprej. Voznik, ki je slu , ^ i"odo spon med Italiio in Jugo , čajno privozil mimo, je žensko ^ T t % , ■ 1- 1 „ slavno poiaviuili prnatensko,' naložil na vo% m jo pripeljal v ^ . ' _ : . ^ i ker je na relu Italije m oz globo-, Če hočete vedeti... Ijeno pristopiti v Schuschniggo-vo "Domovinsko fronto", toda . Ic posamezno. Glede zunanje po-ilitike sta se obe vladi dogovorili, da bosta zasledovali sorodne . ,JC ..avu... , Največ nesreč cestnega pro- smernice, seveda s pristankom, ptujsko bolnišnico, kjei so "8»-, širokega pogleda. Itali- meta doleti otroke izpod 10. le- da bodo z ozirom na Avstrijo v tovih, da je neznanka do i a P°'\ Jugoslavija imata ogrom- ta in pa odrasle po 60. letu sta- skladu z Mussolinijevimi želja- škodbe na glavi in da je muta-'' s j sta. Ker je nihče ne pozna, I no skupne interese, zlasti pa sta rosti. gospodarsko druga na drugo mi. Pomirjenje med Avstrijo in njenega imena niso I navezani. Raxumo si- da jc! Čeprav ima Moskva 4^ toviti. Stara je okrog 50 let in kmečko oblečena. Naša vina Belgrad. — V kratkem bodo prispeli v našo državo nemški strokovnjaki, ki bodo določili, katf-re vrsto nnšoera vina bi prišle v poBtev za izvoz v Nemčijo, piedavmije Trcmic-PaviAica Želo jona ^udi, je ondi le 40 kinema- ^ burno odobravanje navzočih. jtografov. 'skem političnem bloku v srednji —-—- in jugovzhodni Evropi, v kate- Alkohol izziva nesreče I — Ka.snovan je bil v mesar Ivan Konjedic v ulici del- žaškega fašija, ki je bil kot ka- rcga skuša Hitler pritegniti tu-lo išcoglio, ker je kravje mi «" petan v Abesiniji, kjer je pove- di Madžarsko in Jugoslavijo, in pnidnial zh volovsko. Ijeval četi 84. pešpolka, se je 15. kateri bo v prvi vrsti naperjen —Carlo Pevusino, tajnik tr- t. m. vrnil v Trst. | proti sovjetski Rusiji. Trstu - Znani zdraviliški sodni izvedenec iiii^ imlelj zavoda za sodno in socialno medu na l)erUn.skein vseučilišču prof. dr. Mu I less je imel ])retl sodniki, državnimi pi'8' niki in policijskimi uradniki zanimivo davanje o določanju alkoiiola v krvi in menu 1 e^a določanja v primeru |)i onK nesreč. Njes'ox'a izvajanja so bila tem p nejša, ker sta se mu izmed ])()slušalcev sodnik ill ])ronielni izvedenec postavila razpolago za nazorne poskuse. Po dolgih eksperimentih, je dejal P* M uller-liess, je prišla medicinska ziW pred nekoliko leti do zelo ])reprostega i" iiesljivega načina za ugotovitev alk" v krvi. Ta tako zvana ''Widmarkova u" da je tako zanesljiva, da zadostuje žo tinka grama krvi iz ušesne meeice ali cev prsto\', da se v najkrajšem času uS \ i, koliko alkohola ima oseba, ki ji pi'*-'" t jejo kri. Ker je dalje znano, koliko kov alkohola se v krvi v eni uri scž.i!® mogoče nato za nazaj izračunati, k« sirupa je imel dotični pred krajšim ah daljšim časom v sebi. Tudi krvna pi't'i® va nja mnogo ur po neki prometni nesreči] ig torej ])ove, ali je bil na pr. kakšen voz*"% času nesreče vinjen ali ne. Ta ])reiskaV8 je zanesljive podatke, tndi čo ni noljonc ge priče, če so priče nezanesljive ali l%m zna prizadeti po nesreči premotiti oko'' zunanjim ol)vladanje,m samega sebe. čev preizkušenj in računov, ki so jih i^ v tem ])ogledu, so dobili vedno nova p^jlu: I a dejstva, da zadostuje že razmeroma' ati lina količina alkohola, da napravi ti |ii i njegovem delu nesigurnega. V'oiW :ov kaže, da se takšen vozač moti v svojil* aj zovanjili, da je mogoče njego\'o jioz®' eti lahko zavesti drugam, da napačno occ' jei razdalje ali pa da ne])ravilno reagiral''a ( varnost, ki se nenadoma pojavi. da Kakšno ulogo pa ima alkohol v ^ l)rometnili nesreč, je najbolje razvid" raznih podatkov, ki jih je dal prol'. I loss. 'Zavod, ki ga vodi, vrši ijre-isk"' vseh primerih smrti jto promelnih in''', ja je ra2^Ji t 1; n k 8 P h zi Č( ir ni z ra zd a se ga ia jei Pi :et e »'ra i ii O 02 ov 11? ici v Berlinu. Jz t(^ preiskay ]ja j (la so \- 52 (")(1sT(h1^I1i a'seli ))rimer Ii x'oliko koncentracijo alkohola v krvi. odstotkih pa \'saj znatno koncentracij^ ^ loga jo tudi l azvidno, da hi bilo t stopaTi po.sohno ostro v primerih, iši*- prometne nesreče v lom. 1 zvezi z zaužitim 1 1 NEKAJ ZA VSE Xi Xa sovoriiem tečaju jo človek za ^ ^ ji Dlizo središču zemljo, ko na ravniku,"I' ^ ] zemlja na oholi tečajih ploščata. , J®? ()limpijski zvon za olinipijado I'''/ F linu telila l.),(K)U kg in jo \'isok -iVz lU'^fi l)o slišati L'0 km daleč. CUj, ,-tr Oli tif Pri zamorskih KatVih so smel' samo vojščnki uživati meso. Drugi su jesti samo mleko in koruzni močnik. Iz llolandske poročajo, da so on