Poštnina plačana v gotovini. Maribor, petek 22. oktobra 1937 Štev. 241. Leto XI. (XVHI.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERN1K Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski Irg 7 / Tel. uredništva in uprave 34-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejemali v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA W©wo zasedanje Beograd, 22. oktobra. Včeraj je bilo svečano otvorjeno novo zasedanje našega narodnega -predstavništva. Glavni del včerajšnjega dnevnega reda v skupščini in senatu je tvorila izvolitev in konstituiranje raznih skupščin skih in senatni odborov. Spričo tega ni bilo posebnega zanimanja za včerajšnji seji. Narodna skupščina ni prešla po včerajšnji slovesni otvoritvi novega zasedanja k izvolitvi petih stalnih odborov, marveč se je otvoritev odložila za danes dopoldne, ko so se narodni poslanci ob 10.30 sestali k drugi seji novega zasedanja. Poslanski khib JNS je že določil svoje kandidate za razne odbore in so med kandidati za finančni odbor Ivan Mohorič in Ivan Prekoršek, za administrativni odbor Milan Mravlje in Josip Turk, za odbor za prošnje in pritožbe Albin Koman, za imunitetni odbor Rudolf Pleskovič in Stako Hočevar, za verifikacijski °dbor Avgust Lukačič. Pač pa se je pokazala topot večja eks-Peditivnost v senatu, kjer je že bilo včeraj glasovanje £a senatne stalne odbore, ki so se po končani seji konstituirali slede če: finančnem odboru so izvoljeni za Preds. ponovno dr. Stanko Švrljuga, za Podpredsednika Halidberg Hrastnica, za tajnika Franjo Smodej. Od senatorjev •INS so v tem odboru Ivan Pucelj, dr. Albert Kramer, dr. Jos. Nemec, Milan Marjanovič in Radoslav Dunjič kot člani, kot ^amestniki pa dr. Uroš Krulj, dr. Peter ^ec, dr. Grga Andjelinovič, Ivo Vranič in Krsta Radovanovič. V imunitetnem odboru so predsednik dr. Josip Šiiovič, podpredsednik Miloš Cukavac tajnik Dušan Djerič. Od senatorjev JNS so v tem odboru Radoslav Dunjič, Jeremija Živanovič, dr. Albert Kramer in dr. Josip Nemec kot člani, Krsta Radovanovič, Ivan Pucelj, Milan Marjanovič in Dobroslav Petrovič pa kot namestniki. V administrativnem odboru je predsed n>li senator Miloš Gukavac, podpredsed. yatroslav Canjuga, tajnika Dušan Djer-rič, od JNS pa Krsta Radovanovič, Milan Martorjev JNS so v njem kot člani Ata-IfSije Šola, Pavle Vujič, Lazar Anic in Radoslav Dunjič pa kot namestniki. V odboru za prošnje in pritožbe je Predsednik Ivan Hribar, podpredsednik Mihajlo Djurič, tajnik pa Dušan Stevčič, Od seatorja JNS so v njem kot člani Ata nasije Šola, Jeremija Živanovič, Pavle Vujič in dr. Vaso Glušac, kot namestniki Lazar Anič, Milon Marjanovič, dr. J. ^einec in Dobrosav Petrovič. V verifikacijskem odboru je predsed-n*k Osman Vilovič, podpredsednik Sveti slav Paunovič, tajik Dušan Djerič, od NS Pa kot člani Lazar Anič, Ivo Vranič, jr- Vaso Glušac in Krsta Radovanovič ji kot namestniki Radoslav Dunjič, dr. roš Krulj in Milan Marjanovič. Senat pa je razen tega razpravljal tudi sestavi glavnega odbora za bližnje vo-■tve v senat. Ker ni prišlo do sporazuma jned posameznimi skupinami, se je vršijo glasovanje z listki, ter so dobili kanti ti vladnega in neodvisnega kluba po Klasov, dooim so senatorji JNS oddali "‘lzne listke. V glavni odbor za bližnje t ..tve senatorjev so bili izvoljeni sena-0rii Svetozar Pavlovič. Ljudevit Gaj in ' °^an Altiparmakovič. ‘Janes popoldne se nadaljuje včeraj s ukinjena seja senata, ki bo v današnji ^/‘obravnaval zakonski osnutek o ugod tj ‘li, ki naj pripadajo odlikoncem za radiordievo zvezdo. Oblaki nad Evropo so se razkadili Edenov optimizem — Tudi na borzah ugodni odmevi LONDON, 22. oktobra. Poročila včerajšnjih londonskih in pariških listov v zvezi z nepričakovanim preokretom v londonskem nevtralnostnem odboru in s tem izzvano ublažitvijo v mednarodnem položaju se uresničujejo. Posebno pomembna je izjava angleškega zunanjega ministra lorda Edena ob včerajšnjem zasedanju v spodnji zbornici. Oblaki nad Evropo so se razkadili. V vseh krogih se pohvalno in ugodno ocenjuje ter označuje zadržanje Italije in Nemčije navzlic nekaterim še nerešenim podrobnim vprašanjem ter se ta postopek tolmači v prilog miru, ki se je že zdel ogrožen radi dramatične zaostritve v situaciji v londonskem odboru. LONDON, 22. oktobra. Redno parlamentarno zasedanje je bilo včeraj otvorjeno z zunanje-politično debato, ki jo je povzročila vlada, da dobi od parlamenta odobritev za svojo špansko in dalnjevzhodno politiko. V spodnji zbornici je otvoril debato zunanji minister Eden, v gornji zbornici pa predsednik nevtralnostnega odbora lord Plymouth. V svojih izvajanjih se je pečal Eden s težavnimi problemi mednarodne politike s Španijo in Dalnjim vzhodom. V Španiji se je položaj v zadnjih me secih tako zaostril, da sta bili Francija in Anglija odločeni, da gresta svojo pot, če ne bi prišlo do sporazuma z ostalimi prizadetimi silami.. Kriza je dosegla svoj vrhunec prejšnji torek, ko se je sko-ro zdelo, da se bodo pogajanja popolnoma razbila. V zadnji uri je rešila Italija položaj s tem, da je pristala na francosko-angleški predlog glede odpoklica prostovoljcev. Mirni razplet je bil s tem dejanski zajamčen. Eden je izrazil upanje, da bo sedaj' politika nevmešavanja lahko šla mimo svojo pot naprej. LONDON, 22. oktobra. Preokret v mednarodni politiki je vzbudil ugodne odmeve tudi na borzi. Vsi tečaji so se zelo popravili, zlasti pri industrijskih pa- pirjih. Tudi iz Newyorka prihajajo ugodne vesti, ker tečaji zelo naraščajo. Zanimivo je, da se nahaja med kupci vrednostnih papirjev široka publika. ime 150.000 tnoa m MndtUske. ptonto daj general Franco prostih 150.000 možici jih bo lahko vrgel proti Madridu. — »Epocqe« trdi, da je usoda Madrida zape čatena. »Oeuvre« zatrjuje, da je poraz Valencije neizogiben. Pomisliti je treba, da je general Franco z zavojevanjem Asturije odvzel industriji Valencije vse važne sirovin*^, rude in premog, ki so za vodstvo vojne velikanske važnosti. PARIZ, 22. oktobra. Zavzetje Gijona po framkovcih tvori glavni razpravni predmet pariških jutranjih listov. Desničarski tisk proslavlja Francovo zmago kot največji politični dogodek tekoče jeseni. »Jour» piše, da predstavlja zavzetje večjega dela Asturije in s tem združena likvidacija severne fronte popoln zlom valencijske vlade, ker ima se- Umska faktih Bedim v mm s ceUa- Vtrlo? PARIZ, 22. oktobra. »Petit Parisien« piše k dogodkom v Teplicah, kjer se je pokazalo, da niso stražniki nastopili proti pasantom, vzklikajočim Heinleinu, ampak so nasprotno izkazali veliko korektnost, in pa k demarši češkoslovaškega poslanika dr. Mastnyja v berlinskem zunanjem ministrstvu, da ni bil češkoslovaški poslanik ob tej priliki deležen onega vljudnega sprejema, do katerega ima pravico vsak diplomat, četudi ima po nalogu svoje vlade izvršiti kakšno protestno akcijo. Rajhovski zunanji minister ni, samo označil tega koraka praške vlade kot deplasiranega, ampak je to svojo impertinenco podčrtal včeraj s tem. da si je preko vsakega diplomatičnega takta, objavljenega .v komunikeju, privoščila lekcijo Češkoslovaški. Vse to kaže, da ni več Nemčija, užaljea in vzeminrjena radi vsebolj prijateljskih odnošajev med Avstrijo in Češkoslovaško, zadovoljna z naraščajočo agitacijo med sudetskimi Nemci, marveč skuša sedaj provocirati di rektne incidente s praško vlado. Takšno stališče rajhovske vlade pač ne more biti v Parizu, Londonu in Moskvi neopaženo. Češkoslovaška ni izolirana dežela, ampak ima mogočne prijatelje. Njena eksistenca predstavlja nenadomestljiv element evropskega ravnotežja. Obrekovalci na delu V »Slov. Narodu« štev. 241 beremo:' Razni listi, med njimi v prvi vrsti po-kvarjenjak stari »Obzor«, so jeli, čim je bil objavljen tako zvani sporazum, ki je naletel na velik odpor zlasti v Srbiji, na-migavati, da se bo v odporu proti temu sporazumu pričela akcija, da se stvori fronta vseh onih političnih skupin, ki stoje na stališču narodnega in državnega edinstva. Mea glavnimi propagatorji te ideje so kajpak navajali JNS, češ da leta že išče stike s Stojadinovičevo JRZ. Z ozirom na ta že sama po sebi prozorna podtikanja, je priobčila sarajevska »Ju-goslovenska pošta« to-le ugotovitev: »Glede na vesti o nekih poskusih, da bi JNS stopila v stike z JRZ, so nas iz krogov JNS naprosili, da konstatiramo, da ni mihče ne od glavnega odbora JNS, ne od poslanskega kluba skušal navezati takšnih stikov, niti je bil v to pooblaščen. JNS stopa dalje po potu, po katerem je hodila od svoje ustanovitve, zavedajoč se sedaj bolj kakor kdaj preje, da je sporazum potreben in edino koristen narodu in državi ter edino v stanju, da reši vsa vprašanja. Razvoj dogodkov je to v polni meri potrdil in JNS je dobila zadoščenje za vse žrtve, ki jih je doprinesla s svojimi somišljeniki v borbi za idejo narodn. in državnega edinstva.« — Isti listi, njim na cehi seveda zopet »Obzor«, kateremu se je — kdo bi se temu čudil? — pridružil tudi organ Katoliške akcije »Slovenec«, so v čisto prozornem namenu obenem objavili tudi vest, kakor da bi JNS na merodajnih mestih v Beogradu zagovarjala in priporočala politiko železne pesti proti dr. Mačku in proti njegovim sopogodbenikom. Ni nam treba posebno poudarjati, da je tudi ta vest od kraja do do konca izmišljena, ker JNS ne prihaja na misel, da bi se kakorkoli vmešavala v nastali konflikt, še manj pa, da bi zagovarjala proti komurkoli kakšne nasilne odredbe.« Hada&§ttt mimu iaftmskik mems&ev ŠANGHAJ, 22. oktobra. Po zanesljivih poročilih iz Tokia so japonska vojaška oblastva odredila mobilizacijo nadaljnjega milijona rezervnih čet za Kitajsko. — Prvi odredi pojdejo v Mandžukuo, kjer hočejo zasigurati Mondžukuo proti morebitnemu ruskemu vpadu. Seuttm&Haiiie atetatiis vote*u. ®eumtov ,.Ultimat" (Kitajssko-japonska vojna se brez napovedi.) nričela PARIZ, 22. oktobra. »Rxchange Tele-graph« poroča iz Madrida: Veliko pozornost je zbudila aretacija generala Aszen-cia, ki se bo moral zagovarjati radi izdaje pri padcu Malage, in sicer pred posebnim sodiščem, ki preiskuje vzroke padca Malage v februarju t. 1. Navedeni general je bil šef generalnega štaba pod Caballerovo vlado. Razen tega so bila v zvezi s padcem Malage aretirana tudi general Monio in prejšnji državni tajnik v zunanje- ...inistrstvu pod Caballerovo Nehaj s tem zadiranjem! Če ne boš vlado Cabrere. jenjal, bom nazadnje še primoran, da ti na>povem vojno! (Iz »Gšiš. ježa«.) V Mari h o r u, dne 22. X. 1937. -----------------1——miiminir-■■.•»■Mas io&iodaeske fato/zkt Tržne cene v Mariboru. Na mariborskem trgu so cene posameznim življenjskim potrebščinam naslednje: Zelenja-v a : buče kg 0.50 do 3, čebula kg 1 do 3 Din, česen 3 do 6 za kg, grah luščen liter 10 Din, karfijola komad 1 do 8 Din, krompir kg 0.75 do 1.50, merica 5 do 6 Din, koleraba komad 0.25 do 1.50, paradižniki kg 2 do 3, kisla repa kg 2 Din, kislo zelje kg 5 Din. Sadje: grozdje kg 3 do 10 Din, hruške 4 do 10, jabolke 2 do 5, kostanj 3, orehi luščeni 20 do 24, suhe slive 10 do 12, celi orehi 5 do 6 Din za kg. žito : ajda liter 150 Din, ajdovo pšeno 3.50 do 4, fižol 1.50 do 2.50, ječmen 1.50, koruza 1.50 do 2, oves 1.25 do 1.50, proso 1.75 do 2, pšenica 1.75, rž 1.75 Din za liter. Mlečni izdelki : čajno maslo 28 do 30 Din, jajca komad 0.75 do 1.75, kuhano maslo 26 do 28 Din za kg, mleko 1.50 do 2 za liter, domači sir 8 do 10, surovo maslo 20 do 24 za kg, smetana 7.50 do 10 Din za liter. Perutnina: gosi, komad 35 do 45 Din, kokoši, komad 18 do 25, piščanci, par 20 do 60, purani komad 30 do 45, race 13 do 20, domači zajci 4 do 25 Din za komad. Mesne cene: govedina kg 6 do 13, svinjsko meso s kostmi 10 do 12, svinjsko meso izluščeno 12 do 13. slanina 12 do 13, pljuča 6 do 7, jetra 6 do 7, svinjska glava z jezikom 6 do 7, ledvice, komad 2 do 3, noge, komad 1 do 2 Din. Uradne odkupne cene oljnatih plodov. Minister trgovine ir» industrije je odredil naslednje najnižje odkupne cene za oljnate plodov«; repica 250, zeljna repica 260, seme od sončnic 160, beli mak 300, sezam 350, bučne koščice 220, in laneno seme 300 Din za 100 kg. -Kupci morejo plačati producentom tudi do 10% manj, in sicer mora razlika služiti za pokritje manipulativnih in režijskih stroškov, posredniške nagrade in davščine za sklad po čl. 6 uredbe o preskrbi domače industrije semenskega olj az oljnatimi semeni. Izpremembe trošarlnskih predmetov. I inančni minister je izdal naslednje spo-točilo: 1. ‘Počenši s 17. oktobrom je prepovedano prodajati in uporabljati čisti bencin za motorni pogon, od tega dne naprej se sme prodajati samo mešanica. 2. Počenši s 17. oktobrom znaša za mešanico državna trošarina 2.50 Din za kg, binovinska ne sme biti višja od 35 par, občinska pa 15 par pri kg. 3. Najkasneje 6. novembra morajo znižati prodajne cene mešanice za 1.75 Din pri kg. 4. Za dite 6. novembra dobljene zaloge mešanice prodajalci ne dobe razlike, regres pa imajo v tem, da lahko do 17. oktobra kupljene količine mešanice prodajajo do 6. novembra še po parili cenah. 5. Vsi prodajalci plinskega olja morajo do 23. oktobra na zaloge, dne 8. oktobra ugotovljene, plačati razliko. Šiling se je dvignil na 9. Na borzi je vzbudilo posebno pozornost dviganje dunajske devize. Avstrijski šiling, ki je že dolgo časa čvrst, se je dvignil v ponedeljek na 8.74, v torek pa je beležil na zagrebški borzi 9. Dvig je predvsem posledica premajhne ponudbe. Tečaj klirinške marke je ostal neizpremenjen in je ohranila marka tečaj 13.90. Popustil pa je tečaj grških bonov od 30 na 29.94. Olutc m svet Ku-Klux-klan v zatonu TI Za Amerikance je tipično, da čisto stvarni vzroki dosedaj niso zadostovali, da bi prevzeli širše plasti prebivalstva, ki bi se nato uprle reformni politiki najvišjega sodišča. Radi afere senatorja ringa Blacka, ki je dober Rooseveltov prijatelj, in ki ga je Roosevelt nedavno imenoval za novega člana tega sodišča, se je Roosevelt bolj zasovražil kakor ves čas svojega predsedovanja. Preuranjeno bi bilo sicer trditi, da je Rooseveltova priljubljenost v nevarnosti, vendar pa sto-tisoči v teh dneh majejo z glavami, zmigujejo z rameni in z grenkimi in porogljivimi besedami razširjajo vesti o Rooseveltovi nespretnosti. Pri tem pa vprašanje, ali je senator Black res tajni častni član Ku-Klux-klana, še vedno ni razčiščeno, čeprav se na podlagi predloženega materiala, lahko ugotovi, da je bil Black najmanj član in da je prejemal pri svoji volilni kampanji pred desetimi leti za senatorsko mesto od Ku-K!ux-kla-na denar in druge podpore. Sicer pa se lahko sigurno dožene, da je zastopal Black zelo liberalne nazore, da je občeval z Židi, črnci in katoliki zelo prijateljski, da ima med njimi svoje najboljše prijatelje, kar je članom Ku-k!ux-ldana stro go prepovedano. Možno je torej dvoje: ali da je vse skupaj Muf, ali pa je bil Black vsa leta kot tajni član Ku-klux-klana njihov ovaduh, kar pa bi bil eden največjih notranjepolitičnih škandalov. iKu-khix-klan, ki ga je ustanovil general Forest malo po meščanski vojni, je imel dve cvetoči razdobji. Prva neposredno po ustanovitvi, ker je bilp gibanje južnih držav v največjem razmahu. Južne države so se namreč trudile, da po možnosti preprečijo osvoboditev suž-njev-črncev. To pa je trajalo le kratko dobo. Drugi dvig je prišel v povojni dobL |Ku-klux-klan se je takrat pobarval z nacionalistično barvo in bil, kakor v mnogih evropskih državah, neke vrste fašistična celica, ki se je posluževala terorističnih sredstev, oživela zopet stare tajne ceremonije, s čimer st> si pridobili mnoge amerikanske simpatije. Obenem so se pričeli vtikati tudi v volitve s tem. da so neprijateljske kandidate ogrožali; svoje člane in prijatelje pa podpirali z denarjem. Nekaj časa se je zdelo, kakor da se bo Ku-klux-klan razvil v stranko, toda okoli 1924-25 leta je obledela njihova zvezda. V začetku so zagrešili nešteto zločinov, linčali mnogo črncev, napadali oerkve, streljali namišljene izdajalce. Od tega časa je Ku-klux-klan v stvari samo še sekta, katere nevarnost je mnogo večja, nego število njenih članov, ki prav za prav niti ni tako stalno. Pod Ku-klux-klanom moramo razumeti dobro skrite, politične osebnosti, ki pri zasedanju raznih važnejših mest, pomagajo svojim prijateljem in članom na dot>čraa mesta/ Na ta način postopajo predvsem v južnih državah, kjer jc še vedno možno, s spretno propagando, izvršiti »spontane izbruhe mase« proti črncem, inozemcem in gotovim cerkvenim krogom. Nevarnost pa, ki so jo odkrili z Blacko-vo afero, obstoji v tern, da stoji ameriška javnost prvič pred možnostjo, da so važne politične osebnosti, ki so jih smatrali za najhujše nasprotnike Ku-kiux-kiana, prav za prav člani te sekte. Ker so to dejstvo v strahu držali v tajnosri. mora pač biti nekaj več v tem, kakor mislijo Odkod sicer taka nervoza, da se dnevno imenujejo novi senatorji in poslanci, ki pa najbrže tudi pripadajo Ku-klux-klanu. odtod tudi ogorčenost proti Rooseveltu, o katerem so mislili, da je pri izbiranju svojih sodelavcev nezmotljiv. Zadeva je toliko zanimivejša, ker je po zakonu komaj še možno, da Blacku kot članu najvišjega sodišča, zabraoijo vršiti posle. Sodišče je pričelo novo sezono, in ne ve se, če bo Black zasedel svoje me- sto in kaj bodo sklenili ostali člani. Roose velt se je podai na predavalno turnejo. Pri otvoritvenem zasedanju senata kakor tudi najvišjega sodišča se torej ne bo nahajal v Wash:ngtonu. Ali bo Black ostal v Alabami, svoji domov nski državi. ki ga je izvolila za senatorR, ali Pa se bo pojavil v dvorani najvišjega sodišča, kakor da se ni ničesar zgodile? '3 Roosevelt bo seveda predava: kje daleč od Washingtona in čakal, kaj' bodo storili druge instance. Tako se za zakulisami, ki zastirajo vrhove ameriške družbe, odigravajo važne stvari, ob katerih se osvetljujejo globoka ozadja, kamor segajo še nedvomno močni vplivi Ku-klux-klana. Velik požar tik meje v Avstriji. V noči od nedelje na ponedeljek je nenadoma pričelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Kozliča pri Sv. Antonu v Avstriji, streljaj od državne meje. Ogenj se je z bliskovito naglico razširil, tako, da je bilo leseno gospodarsko poslopje z lesom vred na mah v plamenih. Prišli so gasilci iz Ivnika, ki so rešili stanovanjsko hišo, ki je tudi začela goreti. Rešili so le nekaj živine, vse drugo, kakor orodje, krma in drugi pridelki so postali plen ognjenih zubljev, škoda je precejšnja. Orožniki poizvedujejo po požigalcu. Poslovilen večer je priredil tukajšnji Sokol svojima odhajajočima članoma br. S o m e r j u, ki je premeščen v Maribor in br. K r a p u š k u, ki gre v Slovenjgra-dec. Starosta br. Pahernik se je poslovil od obeh bratov. Obenem je bila tudi komemoracija za pokojnim prezidentom Ma-sarykom. O Masaryku je govoril prosve-tar br. Tomažič. Igra narave. Narava ima svoje muhe. Na vrtu tukajšnjega lekarnarja g. Vladi-mira Tomiča vidiš malo pritlikavo jablano, ki bujno cveti. Cvetje je krasno in letajo okrog njih čebele. Jablana je letos že rodila in sedaj ponovno cveti. Velikodušen dar. Gospod škarabot Kazimir, sodnik tukajšnjega sodišča ter njegova soproga Marija, učiteljica v Maren-bergu sta darovala podružnici CMD P'’1 Sv. Treh Kraljih večje število poučnih ia zabavnih knjig. Najlepša hvala — drug1 pa posnemajte! ttovicefo ®kdk$ Velike tatvine poljskih pridelkov. Naš poljedelec in vinogradnik sta bila letos težko prizadeta po deževnem vremenu iu poplavami. Že sedaj se čuti pomanjkanje krompirja, ki tare zlasti naše revne sloje, ki se morajo preživljati z delom svojih rok. Radi tega pomanjkanja so tudi tatvine poljskih pridelkov in sadja dosegle v tem letu svoj višek. Ljudje kradejo kot srake in to po vsem srezu, še bolj pa v vinskih goricah, kjer je največja revščina. Znani so slučaji ,da so si tatovi najeli voz in odpeljali s tuje njive poln voz buc ali koruze. Mnogo je bilo pokradenega tudi grozdja, jabolk- in krompirja, da so slednjič morali ponekod celo ljudje po-' staviti straže na polju. Zelo se množijo tudi vlomi po dnevi in ponoči, da ljudje niso nikjer varni pred njimi. Na španskih razvalinah ■ v E, baš so divjaki ti rumeni ljudje! š angaj, mesto nekoliko milijonov- prebivalcev, so porušili za teden dni. (Iz »Ošiš. ježa«.) - Cevetiilu Mati je s pestunjino pomočjo prijela Marinko za okroglo rožnato nožico, potegnila nanjo nogavico, ponovila isto na drugi nožiči in v kratkem sta bila obuta oba čeveljčka. Nogavice so bile rdečo (otroci imajo radi rdečo barvo) in čeveljčki so bili iz rumene telečje kože s prekrasnimi kokardami. Ko so Marinko obuli, so jo odvedli na sredo sobe, pomirili jok s piškoti, deklica pa je stala slabe volje, preplašena in osramočena. Oči ji niso igrale veselo kakor sicer, temveč so bile vprte v tla. Prijela se je materine roke in pokladala nožiče s stra bom, kakor bi hodila po steklu ali ledu. Skratka, zala, živa, prožna Marinka je bila naenkrat odurna, okorna in slabe volje. Oblecite najlepšega amoroka ali keru- bina v frak ali v krilo z vlečko, pa nastane karikatura. Ko so jo hoteli prisiliti, da bi hodila sama, je padla na tla, se udarila na glavico in brcala z nožicami, leže na hrbtu. Da jo pomirijo, so prinesli cel zavoj piškotov, dali so ji trgati nov, krasen album, obkladali jo z najsrečnejšimi poljubi, a čeveljčkov ji niso slekli. In ko je prišlo do nove skušnje, se Marinka ni hotela podati v novo nevarnost. Filozofski je sedla na tla, podvila eno nož.ico ter se pričela mirno plaziti po tleh, kakor je delala v desetem mesecu svojega življenja — pred pol leta. Civilizacija je torej za celih šest mesecev ustavila razvoj deteta. Ne plakaj Marinka in sprijazni se s potrebo! To je samo začetek trdovratnega boja, ki ga boste bili zate dve nasprotni sili. Preden se tvoje nožiče navadijo okpv, dobiš okove tudi na roke. Ti, Marinka, nisi kmetski otrok, zato boš morala ho-j diti na izprehod, natikati si na prstke usnjeno ali svileno prevleko. Prevleka ti stisne prstke, da niti piškota ne boš mogla držati z njimi, niti popraskati se po nosku. Njenega namena ne uganeš niti sedaj, niti pozneje. Malo pozneje ti zastro oči s prozorno cunjico, da bi te čuvali pred solncein, po katerem milo hrepeni tvoje bitje, kakor v kletki zaprta ptica po prostosti. Solnce bodo skrivali pred tabo solftoni ki, da se počasi odvadiš jasne, prijetne svetlobe, in se ti priljubi bivanje v nezdravem polmraku z zastori zagrnjenih sob, kjer ima vsaka barva napačen ton in vsak obraz moti z napačnim izrazom. Celo lasem ne bodo pustili rasti svobodno, da bi ti padali na rame in te delali podobno pramateri Evi. Na enem kraju ti pristrižejo lase s škarjami, na drugem ti jih zafrknejo in spremene prirojeno obliko glave. Pozne-;e pride na vrto korzet. In to romanje, pri nogah začeto in do glave segajoče, pojde potem globoko v duha in srce. Misliš li, deklica, da se boš stnela sme jati, kadar boš hotela? Nikakor ne. Prigodi se n. pr. da prideš v salon m tam naletiš na postavo, s-mešnejšo od pojacov, s katerimi se zdaj igraš. Bodisi da je to tolsta gospa, pordečena in počrnjena, v čepici s pomarančastimi Pent" liami, bodisi plešast gospod z rdeejni nosom in kozjo brado, ki se smešno tre--se pri vsakem koraku. - .. Ko zagledaš te postave, se boš sim zabavala in se spustila v glasen, ves^ smeh. A sedaj te mati z ' mirnim obl a zoni odvede iz sobe in ko bosta sanit’ J! udari po rokah ali pa ti navije ušesa, tem boš slišala pouk, da se plešas.*- ^ gospodu in debeli gospej ne smeš s * jati, ker'je on bogat stric in ona hos teta in da bo za obema mamjen 00 e vala- , -1 /c o.-h L-n.npr../ V Mari ■K'; Huikmi jtmgkdi ffUutSoeskemMdiške Maksim Gorki s* Maš m mmm Kljub nizki naročnini našega lista, ki po možnosti vsestransko informira naše naročnike, imamo mnogo neporavnane naročnine, ki nam nalaga poslovne nevšečnosti. Opozarjamo na to prizadete s prošnjo, da poravnajo zaostanke, sicer bomo prisiljeni prekiniti nadaljno pošiljanje lista. ttmava ^Umetnika” Zadnji ponedeljkov literarni večer, ki ga je priredila Ljudska univerza, je bil posvečen ruskemu modernemu pisatelju Maksimu Gorkemu. Sliko Gorkega nam ie podal objektivno in stvarno znani predavatelj ter lektor ruskega jezika dr. N. Preobraženski, ki je bil za svoja temeljita izvajanja deležen toplega priznanja številnih navzočih. V Gorkem zremo največjega ruskega pisatelja, ter predhodnika ruske revolucije, v čigar delili se odraža značilni izraz naše dobe. Na prvi pogled nič kaj prijazen, oblečen v dolgo črno srajco, razmršenih brk. mrkih oči ter njegovzna čile n votel smeh, to so najmarkantnejše zunanje poteze velikega ruskega genija. Gorki je bil vse življenje vesten delavec, ki je mnogo čital in ki je imel izboren spomin. V svoji »Burji« je temeljito obračunal s preteklostjo. Iz vseh njegovih spisov odseva izzivalnost, ruski narod zre v njem oznanjevalca bodoče re- j . volucije. Vsi njegovi napol izmišljeni j sovo zaslužno de,o, ko je bilo nulo^ bosiaki, junaki njegovih romanov, imajo brovoljnih delavcev v vojaški suknji svoj pomen. S pesniških višav sc je spu-1 stil V realno življenje in prerastel vse | svoje sodobnike, ter prešel od tu na politično polje. Novi socialni realizem, ki i ga je oznanjal Gorki v svojih poznejših ' spisih, nikakor ni mgel nadomestiti prej- Še ena komemoracija za pok. preziden iom MasarykOm. Včeraj je imelo tuk. učiteljsko društvo svoje prvo redno zborovanje, katerega glavna točka dnevnega reda je bila poklonitev spominu velikega p rezidenta Masaryka. Predavatelj učitelj Drago Cibic je v temeljitem predavanju orisal lik Masaryka državnika, filozofa, učitelja in vzgojitelja. Krasen izlet v Haloze z modernim avto 'karom »Putmk-a« v nedeljo, dne 24. okt. Vožnja in kosilo na Majskem vrhu (di-ven razgled preko Haloz in Dravskega polja) le Din 85.—. Takojšne prijave pri »Putniku« Maribor. Uredništvo in uprava »Večern&a« in tuk. podružnice »Jutra« imata odslej samo telefonsko številko 24-55 (ne več 24-40). Matere in očetje! Pri vzgoji in negi vaših otrok vam bo najboljši svetovalec mesečnik »Roditeljski list«. Celoletna naročnina je 24.— din. Naročite ga pri Pedagoški centrali v Mariboru. Plesna šota Sokola Pobrežje se vrši vsako sredo in soboto zvečer v dvorani Naši Maistrovci (K sobotni prireditvi.) Maistrovci smo ustanovili svojo Zvezo, da ohranimo med nami isto tovarištvo. kakor je vladalo med nami ob prevratu da ohranimo Maistrov duh m oču- ua pobrež3u. Posedajte! varno delo, ki je zahtevalo požrtvovalnih 5 - ljudi, zgodovini. Zato priredi Zveza vsakoletno edino prireditev v Narodnem domu, kjer so se kovali in skovali prvi načrti za očuvanje naše severne meje in odkod so tudi pritekala sredstva, da se je načrt izvedel. Prvi namen te prireditve je, zbrati takrat ne samo stare borce Ma strovce iz Maribora in okolice, temveč tudi iz drugih krajev, da v tovari- Dunaj vabi! Od 4. do 7. novembra izlet z luksuznim avtokarom »Putnika«. Posebne ugodnosti za izletkike: znižana vstopnina v muzeje, gledališča, na krož-uih vožnjah in izletih. Prilika za obisk i slovitega Grinzinga (Heurigen). Vožnja : in vizum le Din 260.—. Takojšne prijave ! pri »Putniku« Maribor - Celje - Ptuj. i Narodna odbrana se iskreno zahvaljuje rse-m, ki so z darili ali z udeležbo pripo- Hem Kino »UnK>n«. Veličastni film prekrasne vsebine »K novim obalam« Žarah Le-ander Willy Birgel. šketn razpoložeiu obujajo prijetrte in ne- v g ^ x_ razmeroma prijetne spomine na dm. ko se niso bile uijgii, -w ^e začrtane naše meie — živi spomini pre-. dcbr°.^pela. „oKiin ,un;n vratnega dela - ki večkrat tonejo v po-', M^tri>vci vabijo na svojo za zabljenju. Mnogi naši vredni člani, pa tre,^avl1'° Ptneditev, i - .. — baio pomoči in podpore. Kdo si je sam corr1^' 0 kriv, če ga tepe useda? Trka in prosi, j ^ ^ da se ga spominjamo sedaj, ko je pomoči] je umrla članica Skubic Klo- potreben. Ne prosi za sebe, za svojo diu- u .... Petek, 22. oktobra: Zaprto. Sobota, 23. oktobra ob 20. uri: »Sodnik Zalamejski«. Premiera. Bloki veljajo. Nedelja, 24. oktobra ob 15. uri »Trije vaški svetniki«. Znižane cene. — Ob 20. uri »Najboljša ideja tete Olge«. Jutri v soboto je premiera Calderono-ve klasične ljudske igre»Sodn'k Zalamejski« v Zupančičevem prevodu in v Kovičevi režiji, s povsem novo inscenacijo in novimi kostimi. Nastopi skoro ves dramski ansambl in mnogo statistov. Glasbo je preskrbel vojni kapelnik, gospod Jiranek. Nedelja v mariborskem gledališču. Ob 15. uri prva letošnja popoldanske predstava, velezabavna kmečka veseloigra »Trije vaški svetniki« (ob znižanih cenah) zvečer pa fina Preradovičeva komedija »Najboljša ideja tete Olge« ki jo je občinstvo sprejelo nad vse simpatično. Šahovski brzoturnir je priredil v sredo šah. odsek Slavije. Turnirja se je udeležilo 11 igralcev, ki so dosegli naslednje rezultate: prvo mesto je zasedel Kob-ljer (SI.) 10 točk, drugo Reinsberger (UJŽB) 8 točk, naslednja mesta pa Skoberne (Sl.). Mišura (U.JZB), Dasko (Sl.), B. Lukež (UJŽB), Nosan (UJŽB), Zorzi-"oi (Sl.). — To nedeljo popoldne pa se pomerijo pri Povodniku v dvomatchu ptujski šahov, klub in šah. odsek Slavije. vojaške godbe raznovrsten Združenje krojačev sporoča svojemu zino šnje romantike, odbijal pa ga je tudi do simizem. V »Pošastih« pravi Gorki: »Kot otrok sem okusil preveč krivic, videl preveč neumnosti in doživel toliko krutosti, da bi mogel priti do duševnega rav novesja.« Gorkijevi globokomiselni izreki so v mnogih njegovih spisih zajezili razvoj dejanja. Gorki nam v svoji roman tiki slika ljudi, ki bi jih sam rad videl. Žene in otroci so v delih označeni kot veriga za moža. Mladeniči in mladenke haj ostanejo sami in,gredo v boj za , boljši socialni red. V svoji »Spovedi« sku j ša Gorki dvigniti socializem v vero. Bil I ie že takrat prepričan, da lebdi v-ruskem ljudstvu nekaj, kar jamči za preporod. 'Eh! je sovražnik pravoslavja in si. brez i te n de ličnosti Gorkega niti danes misliti 'ne moremo. V njegovih delih pa pogrešamo živili junakov. Njegov protest je vnemal srca samo dotlej, dokler je bil abstrakten. Gorkega ne smemo delati odgovornega za njegovo miselnost. Njegov Realizem je sodoben, žgoč in samo površen! Morda pa leži vzrok v tem, da je samouk. Njegovi junaki ne vedo kako bo Ogledala prerokovana bodočnost. Po nje--SOvem predsodku naj bi bili samo prole-Lrci poklicani za ustvaritev bodoče kul-bire, Maksim Gorki pravi: vsako ljud-jstvo je anarhistično, ruski kmet smatra / Poljedelstvo za prekletstvo in ne pozna i nobene vodilne ideje. Rusko ljudstvo ni / kazalo nikdar nobeno vernosti, povsod > Sem našel same realiste.« Pesimizem je Pečatil njegovo pisateljsko dobo. V Gorkem sta živeli dve duši, obe sta rtnirli v medsebojnem pobijanju. Gorki 3e br..-'i rad vse, kar je izzivalo spodob- x, , ,v ,> , r ■ 'tilda Pogreb bo v soboto ob 15. uri na Cut dolžnosti, nase staro tovan-M , , L. , An nn i • < v . , • i Pobrežju. Cianstvo prosimo, da se po- stvo, mnogokrat aovolj preizkušeno, nje-,- , 1 . ^ .........................[j0_lgreba polnoštevilno udeleži. _] I Izlet v Graz za Vse svete s »Putni- , -u i a kom« Dva dni od 31. okt. do 1. nov. — „d.tv, „a5a »v« ,o roda “iST”" | Tihotapske zadeve. Pragerski orožniki so zaplenili kuharici Mariji K. 5 kg saha-I rina, ki jih je imela shranjene v svoji so- va. Zato imamo, da bo združila tudi sobotna prireditev v Narodnem domu vse Mariborčane, ki vedo ceniti delo Mai- . strovcev ob prevratu in tudi danes. 01 . , Stovenjegorlški kmetovalci so se od-Himen! V zadnjem času so se v Man- dahnili. Orožnikom se je posrečilo areti- bc.ru poročili: Pečečnik Jožef, narednik, ^ glansko vlomilsko tolpo, ki so jo in Kušec Katarina, kuharica, Mlinska 5, ^'VOrili samo mlajši fantje od 15 do 17let. Zdražil Oto, mehanik, in Krope Cecilija, Kradli s,0 vsei ic Springer zadobil bora, 42 letna posestnica Veber Antonija , težke poškodbe po vsem telesu. Ko je iz Korene ter 49 letni delavec -Ekart Jo-' Springer ležal na tleli, mu je eden od na-že iz Slivnice. Žalujočim naše iskreno' padalcev segel v žep, nakar ga je Sprin-sočutje! | ger udaril s svetiljko po glavi. Nato je Olimpijada lovcev, svetovna lovska drugi napadalec dejal »Pusti ga, ni ta razstava v Berlinu. Poseben vlak »Put-, Pravi;<' nakar sta oba papadaLa izginila nika« od 7. do 16. novembra 1937: vož-, v aoc' . „, _ 4 „ nja, prenočišča, zajutrek,. prevozi v ho-! } Amer-ko z veleparmki HAPAG-a: tele itd. le Din 1.575.-. Ogled Munche- »Newyork« 18. novembra, »Hamburg« 25 na, Potsdama, Borlina, Hamburga, Dres- novembra, »Hansa« 2. decem., »Deutsch- Umiee e $m$ke$a ftoija , WTilT——lllllllll |III|I|II, .;-vuVrnil v Rusijo, se pcmi-'stu, kakor v oblikovanju m prepričeval- si bom lahko poiskal nevesto, ki bo ime-ril s Stalinom in ubral njegovo pot. Ostal nosti. Ila denar!« | zgodovini. Kot zvesti sin svojega naroda Ivan, da ti sporočim žalostno novico, da strajnost v boju ie moj oče prišel ob vse imetje!« .... j .i . -- - XnlVsega ...« »To so otročarije.« Je rekla malo nestrpno, »in s tem lahko pokvarimo druge, zelo važne stvari. Storila sem že več, nego je bilo treba in čeprav korak, h kateremu si me preprosila* ni brez nevarnosti, ti nisem hotela odbiti želje. Ali hočeš z njim govoriti?« »Da.« »Kaj mu hočeš povedati?« »Ne izprašujte me.« »Vedno se izgovarjaš... vedno nekaj skrivaš!« »Saj vam povem, vse povem... le po-aneje, ko se z njim pogovorim.« (Dalje.) ladaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnaj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.