Poštnina plačana t goioThiL
Leto LXTV^ št. zov
Ljubljana, ponedeljek 14. septembra I93I
Cena Din i.-
OTENSK
Izhaja vsak dan popoldne, IzvzemSi nedelje ln praznike. — Inserati do 30 petlt & Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—t za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPKAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva uHca it. 5
Telefon št- 3122, 3123, 3124, 3125 In 3126.
Avstrijski fašizem v
Odmev včerajšnjega heimwehrovs kega puča v inozemstvu — PSri< merjeva akcija se je popolnoma izjalovila — Voditelji Heimwehra aretirani — Danes je povsod zopet red in mir
Dunaj, 14. septembra. Docela iznenada je nameravala včeraj izvesti avstrijska Heimwehr državni prevrat, ivi pa se je ponesrečil, ker ni prišlo do enotnega nastopa in ker očividno med voditelji Heimwehra ni sporazuma. Na ček) pokreta se je postavil vodja štajerske Heimwehr, znani dr. Pfrimer, ki je v soboto ponoči mobiliziral svoje bojne čete ter zasedel vse važnejše kraje na Zgornjem Štajerskem. Očividno je hotel na ta način dobiti v svojo posest vsa najvažnejša železniška križišča, da bi tako lažje obvladal položaj. Njegov načrt pa se je v prvi vrsti izjalovil zaradi odpora socialnih demokratov, ki so takoj alarmirali vlado. — Mobilizirali so rudi svojo republikansko gardo, da bi se postavila heim-wehrovcem po robu, če bi vlada ne mogla ali ne hotela zadušiti njihove revolucije. Že včeraj opoldne pa je bila he4mwehrovska revolucija v glavnem zadušena. Vojska, orožništvo in policija so zasedle zopet vse kraje, pregnale hemiwehrovske oddelke ter aretirale slavne voditelje. Dr. Pfrimer, za katerim je vlada izdala tiralico, je pobegnil po splošni sodbi v Italijo.
Železničar^ pripovedujejo, da so v minulem tednu opazili, da prihajajo v razne kraje na Zgornjem Štajerskem nenavadno številne pošiljke, ki so bile deklarirane kot sadje ali kot manufakturno blago in naslovljene na zasebnike. Sedaj se je izkazalo, da je bilo v teh pošiljkah orožje in municija, namenjena heimvvehrovskim oddelkom v posameznih krajih v zvezi s pripravami za prevrat. Ugotovljeno je tudi toliko, da to orožje in ta municija ne izvirata iz avstrijskih zalog, marveč, da je bilo vtihotapljeno iz neke sosedne države na jugozapadu.
Vlada je snoči izdala proglas, v katerem ostro obsoja to početje neodgovornih elementov in z zadovoljstvom naglasa, da se je tem ljudem pridružil le neznaten del avstrijskega prebivalstva, dočim obsoja vsa ostala javnost najodločneje to zločinsko igračkanje z usodo naroda in države, ki bi lahko rodilo usodne posledice. Vlada izjavlja, da hoče uporabiti vsa sredstva, ki so ji na razpolago, da vsak nadaljnji poizkus v kali zaduši ter da bo vse krivce pozvala na odgovor.
V treznih avstrijskih krogih je vzbudila akcija Heimwehra največje vznemirjenje. Splošno se izraža bojazen, da bo imela včerajšnja heimwehrovska revolucija za Avstrijo silno neugodne posledice. Iz Ženeve poročajo, da so bila tam že ustavljena pogajanja za novo posojilo Avstriji in da se je položaj v Ženevi iz p remen i 1 zelo neugodno za Avstrijo. Zato bosta zvezni kancelar dr. Buresch in finančni minister dr. Kedlich še danes z letalom odpotovala v Ženevo, da tam pojasnita včerajšnje dogodke in stališče avstrijske vlade.
Dunaj, 14. septembra. Zaradi včerajšnjih dogodkov je danes finančni minister dr. Redlich z letalom odpotoval v Ženevo, da tam pojasni položaj in stališče avstrijske vlade.
Pohod proti Gradcu
Gradec. 14. septembra. V Gradcu se je včeraj šele v nožnih popoldanskih urah zvedelo za dogodke na Zzorniem Štajerskem. Med tem so že začele prihajati tudi vesti, da korakajo beimwehrovski oddelki proti Gradcu in da so zasedli tudi že važnejše dohode. Vojaštvo le bilo takol alarmirano ter so se začela oogalania. do katerih so se heimwehrovci ob 10. zvečer brez borbe udali in umaknili. Najnevarnejši je bil položaj v Voitsbereu. kjer ie bilo koncentriranih 2400 mož heimwehrovskih oddelkov, ki so hoteli korakati nroti Gradcu in dalje proti iuzu. Ker na se ie med tem nokret na Zgornjem Štaterskem zlomil, ie vodstvo Heimwehra izdalo nalog, nai se tudi ti oddelki umaknejo in raz-idejo.
Dr. Pfrimer odstopil
Gradec, 14. septembra. V poznih večernih urah je izdalo vodstvo Heim-wehra proklamacijo, v kateri povdarja, da je smatralo zaradi bednega položaja kmeta in najširših slojev naroda za potrebno, podvzeti v zadnjem trenutku akoyo za rešitev naroda m države prxl
zašužinjenjem inozemstva. Glede na nastali položaj se je vodstvo odločilo, da noče brez potrebe prelivati krvi m je zaradi tega nadaljno akcijo ustavilo. Vsi oddelki naj S3 vrnejo v svoje občine. Proklamacija se končuje z zahvalo vsem voditeljem in članom za njihove žrtve in za izkazano zvestobo. Končno sporoča dr. Pfrimer in načelnik heimwehrov-sikega štaba inž. Rauter odložila -vodi mesti.
Aretacija voditeljev Heimwehra
Dunaj, 14. septembra. V teku včerajšnjega dne so bili aretirani skoro vsi glavni voditelji Heimwehra. Med aretirane! so inž. Rauter, grof Koret, grof Lamberg ter mnogi drugi, dočim je dr. Pfrimer pobegnil.
Suspendiranje heim wehro vskih uradnikov
Dunaj, 14. septembra. Vlada je danes izdala odlok, po katerem se morajo vsi državni, deželni in ostali samoupravni uradniki, ki so kakorkoli sodelovali pri včerajšnjem prevratu Heim-wehra, takoj suspendirati in proti njim uvesti kazensko postopanje.
Nemški tisk obsoja
avstrijske dogodke
Berlin, 14. sepetembra. Berlinski tisk obžaluje dogodke v Avstriji ter jih označuje za pogubno nacijonalistično pustolovščino. Z zadovoljstvom povdar-jajo vsi listi, da je bil pokret tako naglo zaključen. Komunike, ki ga je izdalo   avstrijsko   poslaništvo   v Berlinu,
pravi, da je Pfrimerjev bedasti prevratni poizkus že v kali zatrt in da je s tem smatrati vso akcijo za Hkvidirano.
Mnenje francoskega
in angleškega tiska
Pariz, 14. septembra. Pariški tisk se obširno bavi z včerajšnjimi dogodki v Avstriji ter izraža svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da je bila heim-wehrovska revolucija tako naglo zatrta. »Petit Parisienc piše, da je dogodke treba obžalovati, da pa so nov dokaz, da je avstrijsko prebivalstvo v svojem jedru trezno in zdravo, ker odklanja državljansko vojno. Dogodki pa kažejo tudi na vznemirljivo bedo, v kateri se nahaja Avstrija, čeprav se ne da tajiti, da bodo položaj Avstrije le še poslabšali. Socialistični »Popnlaire« povdarja, da je s tem fašistični pokret v Avstriji definitivno zatrt, kljub temu pa bo avstrijsko socialistično delavstvo ostalo še nadalje budno na straži.
London, 14. septembra. Aegileški listi šele v jutranjih izdajah objavljajo poročila o heimweh(rovsikefm prevratnem poizkusu, hč »Daily Telegraiph« komentira dogodek v uvodniku in povdarja, da je to velik dokaz nezdravih razmer, ka vladajo v Avstriji in vsej srednji Evropi. Povod za prevrat je iskati samo v nezadovoljstvu, ki je moralo slediti gospodarskim polomom zadnje dobe in neuspehu carinske unije, jasno pa j 3, da je heunwehrovski prevrat avstrijski republiki silno škodoval. Po raznih vtisih, ki so ga naprarvisle v inozemstvu vesti o včerajšnjih dogodkih na Štajerskem, ublažuje samo dejstvo, da je bil pokret tako nagflo zatrt
Železniška katastrofa
na Madžarskem
Komunistični atentat na ekspresni vlak — Eksplozija peklenskega stroja na viaduktu je vrgla pol vlaka v 100 metrov globok prepad — Mnogo potnikov ubitih
Budimpešta, 14. septembra. V noči cd sobote na nedeljo je bil izvršen strahovit atentat na brzovlak, ki vozi na progi Budimpešta-Dunaj. Vlak je odpeljal okrog 2. ponoči iz Budimpešte. V trenutku, ko je vozil preko železniškega viadukta, nedaleč od postaje Torbagv, kakih 30 km od Budimpešte, je nastala eksplozija. Vlak je bil baš sredi dolgega viadukta, ko je most med silnim treskom zletel v zrak. Lokomotivo, poštni voz in pet spalnih vozov je vrglo najprej v zrak, nato pa so se zrušili v globočino 100 m. Od ostalih šestih vagonov so trije obviseli nad prepadom, zadnji trije pa so skočili s tira. V vlaku je bilo okrog 120 potnikov, večinoma iz Carigrada, Beograda, Aten in Sofije, ki so potovali v Nemčijo in Francijo. Od vagonov so ostale samo razvaline. Daleč na okrog so raztreseni drobci vagonov in železnih konstrukcij mostu, ki jih je ob eksploziji razneslo. Točno število smrtnih žrtev doslej še vedno ni znano, ker še niso mogli razkopati razvalin. Zaradi globo-čine je dostop do razvalin zelo težak in reševalna dela le počasi napredujejo.
Doslej so potegnili izpod razvalin 22 mrtvih in nad 40 hudo ranjenih, veliko potnikov pa še vedno pogrešajo in so najbrže še pod razvalinami. Kmalu bi bilo prišlo tudi še do druge katastrofe. Kakor je ugotovila preiskava, je bil podminiran tudi sporedni vija-dukt, po katerem bi imel skoro ob istem času pripeljati v nasprotni smeri drugi brzovlak. K sreči so vlak na zadnji postaji še v zadnjem trenutku ustavili in nato odstranili peklenski stroj, ki je bil položen tudi na ta viadukt.
Ker so našli na licu mesta listek, v katerem groze doslej še neznani atentatorji, da bodo s takimi atentati na vlake nadaljevali, je vlada mobilizirala vse čete, orožništvo in policijo ter odradila, naj se strogo zastražijo vsi železniški objekti, kolodvori, proge, mostovi, stražnice itd. po vsej državi. Promet se vrši pod najstrožjo kontrolo. Po splošni sodbi gre za delo komunistov, ki skušajo splošno krizo izkoristiti za svoje politične namene in s takimi atentati izzvati med prebivalstvom še večje razburjenje.
Blejski šahovski turnir
Dr. Vidmar — Aljehin remis
Bled, 14. septembra. Danes se je pričelo XVIL kolo blejskega šahovskega turnirja. Dr. Vidmar je igral proti Aljehinu. Vidmar je otvoril z damskim gambitom, Aljehin 6e je branil ortodoksno. Po obojestranski zelo korektni igri je bila partija že dopoldne po 20. potezi remis. Flohr je igral proti Spielmannu in otvoril z ortodoksnim damskim gambitom. Opoldne je stal nekoliko boljše, vendar se je Spielmann dobro branil. Pire je proti Bogoljubovu otvoril z damskim gambitom, Bogoljubov se je branil z indsko obrambo. Obojestransko je precej   enaka   pozicija.   Niemcovič   je proti
Kashdanu izbral igro štirih konj, JEaritdn pa je v boljši poziciji, ker ima prednost dveh lovcev. Colle je proti Maroczvju otvoril z damskim gambitom. Maroczy se je branil z rusko obrambo in dobil kmeta, partija pa bo najbrže remis. Dr. Astaloš je otvoril proti Košticu s kraljevim kmetom, Kost i S se je branil z Niemcovičevo obrambo. Z izvrstno pozicijsko igro je Astaloš pridobil pozicijsko prednost in ima upanje na zmago. Tartakower je proti Stoltzu igral Špansko igro. Stoltz je igral zastarelo obrambo in je v težkem položaju.
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE. Kocenova ulica 2. — Tel. 190.
NOVO MESTO. Ljubljanska cu, tel St. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 10L — «
Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.35L >f4fcMI
Anglija priborila Schneiderjev pokal
V tekmi za Schneiderjev pokal je zmagala Anglija v tretjič in je zato postal za vedno njena last — Nov letalski brzinski rekord, 621 km
na uro
London, 14. septembra. AA. Anglija ie včeraj v tretjič zaporedoma zmagala v tekmi za Schneiderjev pokal. Tako obdrži pokal za vedno. Od leta 1913. se je vršila tekma za Schneiderjev pokal llkrat Na včerajšnji tekmi je letel z letalom tipa »Vickers Supermarine Rollsroyce S. 6 B.« letalski poročnik Boothman. Zboljšal je oreceišnii svetovni hitrostni rekord za približno 12 milj na uro. Po nekaterih polz-kusnih poletih je Boothman startal ob 1.10 popoldne. Preletel je progo 7krat v 38 minutah in 22 sekundah s povprečno hitrostjo 340.8 mili na uro. Pri zadnji tekmi za Schneiderjev nokal je dosegel letalski no-veljndk VVaghom hitrost 328.63 milj na uro.
London, 14. septembra. AA. Letalski poročnik Stanforth je Dostavil včeraj nov svetovni hitrostni rekord. Ker je bila tekma zaradi slabega vremena odložena, je letel sam nad Solentom z vodnim letalom »Vickers Supermarine Rollsrovce«, ki je bilo določeno za mednarodno letalsko tekmo, in zboljšal na 3 km dolgi proti letošnji svetovni letalski rekord letalskega poveljnika Orlebarja. Stainforth je dosegel hitrost 386.6 milj ali 621.3 km na uro. Prejšnji svetovni hitrostni rekord je znašal 357.7 mili na uro. Staiuforthov hitrostni rekord mora še potrditi letalska mednarodna zveza.
Žrtve viharja in neurja
Na Tisi je vihar prevrnil čoln, pri čimer je utonilo 12 ljudi — Pri Vel. Bečkereku pa je vihar prevrnil potniški vlak, vendar človeških žrtev ni bilo
Stari Bečej, 14. septembra, p. Na Tisi se je pripetila včeraj huda nesreča. Zaradi viharja je nasedel potniški parnik »Stari Beče j«. Potnike so spravili v rešilne 2o!ne in jih skušali prepeljati na obalo. Zaradi va-lovja pa se je en čoln prevrnil ter je utonilo 12 oseb. I>oslej so potegnili iz vode 10 trupel.
Istočasno je vihar na progi med Velikim Bečkerekom in KI arij o prevrnil potniški vlak, ki je ob 11.22 odšel iz Klari je. Prevrnilo je lokomotivo in več vagonov, dočim je
nekaj vagonov skočilo s tira. Med potniki je nastala seveda velika panika, vendar pa k sreči ni bil nihče hujše ranjen. Na mesto nesreče je bil odposlan takoj pomožni vlak, kakor tudi oddelek policije za vzdrževanje reda.
V Novem Bečeju je silen vihar prevrnil stolp pravoslavne cerkve, vendar pa o človeških žrtvah ne poročajo. Po došlib. vesteh je razsajalo silno neurje po vsej Vojvodini in tudi v okolici Beograda ter je povzročilo ogromno škodo.
Roparski napad na Dunajski cesti
Davi sta dva neznanca, ki sta se izdajala za detektiva, oropala v bližini Brinja pleskarskega pomočnika, ki se je vračal domov v Gameljne
Ljubljana, 14. septembra. Davi je bil na Ljubljanskem polju izvršen izredno drzen roparski napad. Okrog 1. se je vračal pleskarski pomočnik France PeSnik, stanujoč v Srednjih Gameljnih, s kolesom proti domu. Ker ni imel luči, je ho-dU pes in je kolo vodil z roko. Na Dunajski cesti, v bližini Brinja, približno 50 korakov od vojaškega železniškega tira, sta se mu približala dva moška, ko se je za hip ustavil. Izdala sta se za detektiva in ga začela izpraševati, odkod je, kaj dela in kam gre. Pojasnil jima je, da se pelje domov, .kar pa jima ni bilo všeč. Zahtevala sta, naj se legitimira in sta vsega preiskala. Starejši je bil namreč v skrbeh, >če morda nima 8 seboj samokreeac
Med preiskavo sta mu vzela listnico Iz hlačnega žepa, v kateri je imel 1.120 Din, in dežni plašč. Nato sta zahtevala, naj gre z njima na stražnico v Šiško, zavila sta pa na neko stransko pot proti Vodovodni cesta.
Pečniku se je zdelo to sumljivo Ln se jima je uprl. Videč, da zlepa ne bo šlo, je mlajši potegnil iz žepa nož, vendar pa Pečniku ni grozil. Kljub temu se je Pečnik tako prestrašil, da je začel kričati na pomoč. V tem hipu ga je starejši zagrabil za vrat in mu zagrozil: >Te zadavim, če ne molčiš!< Nato sta vrgla Pečnikov dežni plašč proč m zbežala proti kamniški progi.
Pečnik se napadalcev ne more točno spominjati, ker je bilo zelo temno. Ko sta ga ustavila, sta mu z močno baterijo posvetila v obraz, tako da je bil zaslepljen in ju ni mogel videti v obraz. Eden izmed napadalcev je bil okrog 25 let star, srednje postave, oblečen je bil v rjavo obleko, na glavi je imel klobuk. Drugi je bil majhne postave, star okrog 20 let in je imel sivo obleko. Po izgovorjavi sodeč sta bila Gorenjca.
Policija, ki je bila davi obveščena o drznem roparskem napadu, je uvedla obširno preiskavo.
Žrtve orkana
v Hondurasu
London, 14. septembra. Najnovejše uradne vesti Iz Belize v angleškem Hondurasu javljajo, da je zahtevala katastrofa 1200 smrtnih žrtev. To število pa še ni končno, ker je pod razvalinami še mnogo žrtev in se bo verjetno še zelo povišalo.
Epilog atentata na kralja Zogua
Dunaj, 12. sept. s. Kakor javljajo Iz Tirane, je kralj Zogu ustavil kazensko postopanje v Albaniji proti osebam, ki so osumljene sokrivde pri atentatu pred dunajsko opero ter je ob jubileju svečanosti nastopa prestola odredil njihovo takojšnjo izpustitev na svobodo. V Albaniji je bilo zaradi suma sokrivde pri atentatu aretiranih 6 oseb.
a* _ .
Pridejo! Pridejo!
Don Juani garnizije!
Nezgoda italijanskega kralja
Benetke, 14. septembra. AA. Ko se le včeraj italijanski kralj v spremstvu beneškega župana in prefekta vozil z motornJm čolnom po glavnem kanalu, je čoln zaradi visokega morja zadel ob obok mostu. Prt tem so se razbila steklena okna motornega čolna. Beneški žuoan je bil lažje ranien. kralj pa je ostal nepoškodovan in ie po kratkem postanku nadaljeval pot v doževo palačo. Popoldne ie kralj otvoril mednarodni kongres za plovbo.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 228337 — 2290.21. Bruselj 78736 — 789.72, Curin 1104.15 — 1107.45, Dunaj 795.86 — 798.26. London 275.12 — 275.94. Newyork 5651.81—5668.81. Pariz 221.88 — 222.54, Praga 167.66 — 168.16. Trst 296.01 — 296.91.
INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.041/*. Pariz 20.091/!. London 24.9lVt, Newyork 512.75, Bruselj 71.30, Milan 26.81, Madrid 46.25, Amsterdam 206.80. Berlin 120.45, Dunaj 72.05, Sofija 3.71 K, Praga 15.181/*, Varšava 57.43, Bukarešta 3.06.
Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. -- Posamezna številka 2.— Din.
8trao 2
>S L O V E N S K I NAROD«, dne 14. septembra 1931.
Ste*. 207
Stavbno gibanje v Ljubljani
Najiivahnejie je ob Vllharjevi cesti —' Nove hiše in Tile
Ljubljana« 14. septembra. Zidanje nove   carinarnice je v pomeni razmahu in radi na drugih stavbiŠČih hite graditi.
Najživahnejše stavbno gibanje je vsekakor ob novi Vilharjevi cesti. Zidati so pričali sredi junija. Doslej so sezidan* in do malega tudi spravili pod streho visokopri-tlične, enonadstropne hiše, kjer bodo stanovali carinski nameščenci. Ta poslopja bodo ometavali prihodnjo pomlad. Letos bodo rzgotovili samo kletne prostore. Južno od ceste bo carinsko skladišče. Zidati 90 ga zaceli pred tremi tedni. Doslej so postavili celo vrsto železnobetonskih stebrov, na katerih bo slonelo ostrešje. Skladišče bo dolgo 130 metrov. Vanj bo napeljan železniški tir. Ob novem skladišču bodo napravili rampo za nakladanje in razkladanje carinskih pošiljk. Kakor poročajo, bo skladiSče jako praktično urejeno. Zagreb ima večjo in lepšo carinarnico, nima pa praktičnega skladišča. Konec skladišča je pognalo iz gramoznih tal betonsko temeljno zidovje za trinadstropno uradno poslopje. V tleh oodo prostori suhi ter dobro porabni. V zgornjih prostorih pa uradi, ki bodo moderno opremljeni in urejeni, ^be bodo svetle, skozi velika okna bo prihajala vsa dnevna svetloba, da ne bo treba pri belem dnevu prižigati svetiljk kakor se to godi v sedanji carinarnici pri glavnem kolodvoru. Carinski urad bo povsem gotov šele prihodnje leto. Zidanje ima v rokah Stavbna družba.
Na Dunajski cesti je sezidano, ometano in pobeljeno pritlično Jurmanovo poslopje, v katerem so štirje trgovinski lokali. Zadaj za trm poslopjem sili iz tal betonski temelj za dvonadstropno stanovanjsko hišo. Svetla, suha in zdrava stanovanja bodo v visokem pritličju ter v prvem in drugem nadstropju. Po^lor»je bo imelo ravno streho, suhi kletni prostori bodo dobro služili svojemu namenu. Zidanje vodi stavbno podjetje Anton Mavri?. Ju rmanu je bilo podeljeno stavbno dovoljenje za zidan ie pritličnega poslopja ob Dunajski cesti pod pogojem, da odstopi brez-
plačno mestni občini za regulacijo Dunajske ceste potrebni svet in proti položeni kavciji v znesku 100.000 Din z obvezo, da zapade ta kavcija v korist mestne občine, če ▼ treh letih ne zgradi na Dunajski cesti v novi regulacijski črti trmadstropoe hiSe.
Na vogalu Resljeve ceste in Slomškove ulice so začeli 10. t. m. kopati svet zrn trinadstropno hiSo Josipa Ivanca. V pritličju bodo trgovinski prostori, v prvem in drugem nadstropju pa lepa moderna stanovanja. Zidanje je prevzela Stavbna družba, ki se bo tako požurila z delom, da bo poslopje letos vsaj v grobem sezidano in spravljeno pod streho, če bo ugodno jesensko vreme. Kadar bo dozidana Ivančeva hiša, izgine zadnja vrzel na zapadni strani lepe Resljeve ceste. Na vzhodni strani pa ostane še nekaj praznega sveta, kjer bodo v doglednem času zrasle lepe hiše in vile.
V Lavričevi ulici, ki veže Bežigrad in Suvoborsko ulico, si zgradi hišo mestni uslužbenec Anton Koman. Betonsko temeljno zidovje je gotovo Ln je v delu visokoprl-tlidje. V tleh bodo drvarnica, pralnica in kopalnica, v visokem pritličju in prvem nadstropju pa svetla, modema stanovanja. Ker stoji hiša na gramoznih tleh, bo tudi nizkopritlično stanovanje suho zlasti še zato, ker je temeljni betonski zid prevlečen s smolo. Zidarska dela vodi mestni stavbenik Emil Tomažič. Stanovanja bodo letos gotova in se stranke vselijo.
V Janševi ulici blizu kamniške proge kopljejo delavci svet za temeljno zidovje visokopriMični enonadstropni vili lesnega trgovca Jožeta Prelesnika. V tleh bo skladišča in drugi gospodarski lokali v visokem pritličju in prvem nadstropju pa udobna in zdrava stanovanja 7. obilim solncem in svetlobo. Vila bo imela ravno streho, torej bo brez podstrešnih stanovanj. Zidanje je prevzel zidarski mojster Anton MavriČ. Vila bo vsekako še pred zimo gotova in porabna ter se stranke vselijo. Prelesnikova domačija bo letos tretja nova stavba v Janševi ulici, kar priča, da v Šiški pridno zidajo.
Tihotapstvo pokvarjenega
mesa
Zaplenili so ga 110 kg — Zanimiv rezultat preiskave
dohodarstvenega urada
Ljubljana, 14. septembra.
Nedeljsko >Jutroc je obširno poročalo, da je v soboto še pred zoro nadzornik ljubljanskega mestnega dohodarstvenega urada g. Fortič zalotil nekega ljubljanskega mesarja, ko je pripeljal na Vodnikov trg in spravil v svojo stojnico 110 kg vtihotapi jene ga mesa.
V stojnici je nadzornik Fortič tik pri vratih našel na mizi v rjuho zavito slanino in sveže prešičje meso, ki je bilo na prvi pogled videt: užitno. Zraven svinjine sta bili pa dve stegni govedine, ki sta že po vonju izdajali, da sta nevžitni, in da meso Izvira od v sili zaklane ali pa morda celo od poginule živine.
Nadzornik Fortič je nevžitno meso zaplenil in dal odpeljati na klavnico, kjer je ži-vinozd ravnik g. dr. Kune ugotovil, da je meso popolnoma nevžitno, ker je bilo že čisto rumeno, loj pa je tudi že čmel.
Mesar in njegov pomočnik sta priznala, da sta že večkrat tihotapila meso v mesto. Dognano je tudi, da je mesar Y. zaklal prašiča doma, kravo je pa že zaklano kupil nekje blizu Ljubljane. V petek je namreč kupil dve kravi, od katerih pa je eno zavrnil državni veterinar na Viču. Mesar se za to ni zmenil in je šel po kravo ponoči, ko je bila že zaklana, proti jutru je pa nevžitno kravje meso vtihotapil v Ljubljano. Mesar bo seveda  najstrožje kaznovan.
Kar se tržnega nadzorstva tiče, pravi, da je pri tej aferi, ki je v vsej Ljubljani vzbudila mnogo upravičenega ogorčenja, najbolj čudno, kako je bilo mogoče voz z vprežno živino in s pokvarjenim ter nevžit-nim mesom spraviti mimo mitnice v mesto Kar se tržnega nadzorstva tiče, je seveda popolnoma gotovo, da bi bHo meso zaplenilo, če bi ga bilo našlo, a mestno tržno nadzorstvo začne poslovati vsako jutro Šele ob 6«, to meso je pa nadzornik g. Fortič prestregel že okrog 5.
Znano je, da mora biti vse meso, ki se v Ljubljani prodaja in rabi, prej na klavnici pregledano, ono meso, ki pa pride od zunaj v mesto, pa more pripeljati v mesto lastnik le, če se na mitnici izkaže s certifi-kacijo, da je meso pregledal državni veterinar. Če lastnik mesa nima tega certifikata, mora biti meso v vsakem primera pregledano na mestni klavnici. Mestna klavnica z žigom ugotovi vsak kos mesa da je ogledan in tržno nadzorstvo Šele na podlagi tega žiga ter lastnega ogleda dovoli prodajo. Ker vse meso vsak dan že zgodaj zjutraj pregleda tržno nadzorstvo in dovol: prodajo le pojx>lnoma dobrega mesa, zato ni mogoče razpečevati mesa, ki bi bilj slabo, pokvarjeno nevžitno ali pa celo Škodljivo.
PREISKAVA MESTNEGA DOHODARSTVENEGA URALA. Mestni dohodarstveni urad je uvedel takoj preiskavo, ki ^e še v 'eku in zato Še ni dognana resnica. V afero zapleteni mesar je bil zaslišan in je izpovedal prav pikantne podrobnosti o manipulacijah pri naših slavnih kranjskih klobasah. Predno pa njegovo izjavo smatramo za čist) zlato, moramo seveda Čuti še drugi zvon, ker je izjava obtoženega mesarja pač le zagovor. Pri zaslišanju je namreč mesar na vprašanje nadzornika g. Fortiča dobesedno izpovedal in svojo izpoved tudi podpisal:
— Za koga so bila namenjena goveja stegna?
— Za mesarja X.
— Kdaj je X. naroČil to meso?
— Zanj sem imel tako meso vedno pripravljeno!
Nadzornik je sestavil zapisnik in bo v tej zadevi seveda zaslišan tudi mesar X. Na vprašanje, kdaj in kako je tihotapil meso mimo mitnice, je mesar izjavil, da je šel v soboto okrog 5. zjutraj mimo mitnice, pa ni bilo nikogar tam, zato je mirno korakajoč z vozom peljal naprej. Njegov izgovor pa ni verjeten, ker je priznal, da je že večkrat tihotapil meso in vse kaže, da je bilo meso najbrž vtihoiapljeno po kaki stranski in zakotni poti v mesto. Za vsak primer je pa mestni dohodarstveni urad uvedel preiskavo tudi na mitnici na Tržaški cesti, da do-žene, če je bil morda res kateri izmed mit-ničarjev, oziroma dohodninskih kontrolnih organov, malomaren v službi ali pa morda celo v sporazumu z mesarjem. Mestni dohodarstveni urad je po zakonu o mesu zadevo prijavil veterinarski oblasti in državnemu tožilstvu v Ljubljani, a kar se tiče trošarin-ske kazni, bo izrečena obsodba v nekaj dneh. Resnica se bo pokazala seveda šele tedaj, ko bo zaslišan tudi mesar X. osobje mestnega dohodarstvenega urada in druge priče.
Treba je ugotoviti, da tržno nadzorstvo vsako jutro že ob 6. zjutraj pregleda vse meso na trgu z vso vestnostjo m natančnostjo. Vsak košček mesa namreč, ki pride na trg, mora biti prej pregledan v mestni klavnici, kjer dobi vsak popolnoma dober kos mesa tudi svoj žig. Ono meeo, ki pride v mesto od zunaj, pa morajo pregledati državni veterinarji na deželi in izdati o užitnosti mesa certifikat, ki brez njega meso ne more v mesto po dovoljenem potu. Tihotapstvo seveda pa tudi kljub najstrožji kontroli še ni izumrlo. Vse meso torej, ki pride na trg. je že enkrat pregledano, pa \endar ga pregleda še tržno nadzorstvo, ki z vso strogostjo skrbi za zdravje meščanov.
V soboto je bilo meso zaplenjeno že ob 5. zjutraj, torej še predno prične uradovati tržno nadzorstvo.
KAJ  PRAVI TRŽNO NADZORSTVO
Za vsak slučaj smo se o tej zadevi informirali pri mestnem dohoda rstvenem uradu in pri tržnem nadzorstvu.
Mestni dohodarstveni urad nam je dal točne podatke o preiskavi, ki pa Še ni zaključena, a mestno tržno nadzorstvo nam je v zadnjem hipu javilo naslednjo tolažijl-vo vest:
V afero zapleteni mesar je v resnici zaklal kravo in državni veterinar je meso spoznal, da »i sposobno za prodajo, pač pa užitno za domačo rabo. Vse to meso je davi našla uradna komisija na Viču pri lastniku nasoljeno. V Ljubljani zaplenjeno meso je bilo na klavnici najnatančnejše pregledano in ugotovljeno, da je meso idra-vo in užitno ter da je bilo le zato zaplenjeno, ker so organi dohodarstvenega urada prezrli kontrolni lig o ogledu mesa. Meso ni bilo smrdljivo in tudi ni bilo vtihotapljeno v Ljubljano, temveč je bilo v naglici zaplenjeno zdravo m na klavnici že pregledano meso.
Tako torej mestno tržno nadzorstvo, čudno se nam pa zdi, da klavnica ne demantira konstatacije smrdljivega mesa in tudi dohodarstveni urad ne prekliče danih informacij.
Jknpšcina CMD
V Laškem je bila včeraj ob priliki 40-letnice obstoja podružnice CMD. 42. redna velika skupSČina CMD, ki je potekla izredno svečano m v najlepšem redu. Delegate, ki jih je slasti mnogo prišlo od naše ogrožene meje, je pozdravil na postaji predsednik podružnice g. Ivan Cetina, pričakovali so jih pa šolska mladina, Sokoli v kroju in ogromna množica naroda. Pod slavolokom je prvomestnika CMD, univ. prof. g. dr. Rado Kušeja pozdravila mala Sokolića Bri nar jeva, na to so pe delegati odšli v ra-diotermateo kopališče, kjer je bila najprej zaupna seja, nato pa v veliki dvorani kopališča občni zbor, ki ga je otvoril prvo-mestnik dr. Rado Kušej.
Prvomestnik je pozdravil podbana dr. Pirkmajerja, zastopnika Ljubljane in zastopnika občine, domačih uradov, korpo racij in društev ter konstatiral, da je v minulem letu delovalo 88 podružnic, to je 5 več, kakor v letu 1929. Ko so zborovalci počastili spomin umrlih članov, zlasti pa spomin pokojnega prvomestnika Aleksandra Hudu-vernika, so skupščino pozdravili župan g. dr. Roš, podban dr. Pirkmajer, brat Smert-nik v imenu Sokola, g. Likozar v imenu Ljubljane, prof. g. dr. Rožič v imenu kluba koroških Slovencev in šolski nadzornik g. Potočnik v imenu vzgojiteljev.
S skupščine je bila poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel in prvomestnik je preči-tal tudi brzojavne pozdrave, ki so jih poslali minister za gradbe g. dr. Albert Kra-mer, ljubljanski župan dr. Dinko Puc m več podružnic. V imenu akademska mladine je govoril g. Ivo Brnčič, za srednješolsko mladino je pa izpregovoril g. Tugomer Prekoršek.
Po obširnih poročilih tajnika g. inž. Janka Mačkovška in blagajnika so bih* v družbeno vodstvo izvoljeni naslednji člani: gg. dr. Erneet Dereani, ing. Janko Mačkov-šefc, Ivan Prekoršek, Miro Senekovič in Franc Jamšek. V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg. dr. Vladimir Ravnihar, Matija Rode, Albert Sič, Martin Majcen in Evgen Lovšin, v razsodišče pa Matija Marinček, Franc Pahernik, dr. Fran Tekavčič, dr. Janko Tekavčič, dr. Janko Ž-irovnik in dr. Lašič. Po volitvah je bil soglasno sprejet proračun za leto 1931, nakar je bila po daljši debati o slučajnostih zaključena lepo uspela skupščina.
Pridejo! Pridejo!
Don Juani garnizfje!
Dogodki in kronika
Ljubljana, 14. septembra.
Po sobotnem neprestanem deževju je bila včeraj nedelja prijetna vremenska iz-prememba. Dopoldne je bilo sicer nekoliko hladno, popoldne se je pa nebo lepo zve-drilo. Ker je v soboto dežvalo. so Ljub* Ijančani povečini ostali doma in zaito je trla dopoldanska promenada neobičajno živahna. Popoldne so se pa Številne množice zgrnile na Kongresnem trgn, kjer se ie vršila tombola šišenskega Sokola.
Ob pol 11. dopoldne se je vršila v cerkvi sv. Frančiška v Sr3ci
zadušnica za nesrečne štiri žrtve bazoviške tragedije
Marušiča, Bidovca, Valenčiča in Miloša. Cerkev je bila natlačena občinstva, zlasti primorskih rojaikov. Pred maso je imel lepo pridigo, v kateri je orisal trpljenje našega naroda, župnik g. Doktoric iz Radomlja. Po mas" zaidušnici je večina udeležencev v tihem sprevodu odšla v mesto in nato po glavnih ulicah pred univerzo, kjer so vsi ostali pred okrašeno sponrnsko ploščo, ob kateri so gorele Štiri svečke. Zbrana množica je trikrat vakrrknila »Slava« in se je nato mirno razšla.
Sokol v Šiški si gradi lasten dom in da bo stavba čimprej pod streho, je priredil včeraj
na Kongresnem trgu tombolo,
ki je lepo uspela. Na tomboli je bilo zbra* nih več tisoč ljudi. 9reča je bila seveda mila samo redkim. Prvo darilo je dobil Joško Mihe-hč, trgovski pomočnik Nabavljalne zadruge državnih železnic, drugo Branimir DražSi, dijak 3. razreda državne gimnazije, tretjo France Cerkvenik, mizarski pomočnik. Četrto Martin Veldin, stavbni delavec z Rud* nika, peto Vinko Breskvar, dijak 3. razreda realne gimnazije, šesto darilo sta si pa deliia dijakinja Šteflka Zrknčeva in Ivan Rozman.
Včerajšnja nedelja je bila izredno mirna. Policija ni intervenirala v nobenem primeru, pa tudi reševalna postaja je samo enkrat 6topila v akcijo. Pripetila se je
samo ena nesreča in sicer ob zaključku tombole na KoagTes* nem trgu. Ko so po končani tomboli nakladali pohištvo na voz, da ga odpeljejo na dom srečnega dobitnika, se je kos pohištva zvrnil na oletnega dijaka Borisa Sego. De* ček je dobil hude ooškodbe na slavi in si nekoliko pretresel možgane. Z reševalnim avtom so ga prepeljali v bolnico.
V neki gostilni v Zgornji Šiški je nastal včeraj popoldne med vinskimi bratci pretep, pri katerem sta jo skupila 351 ^tni delavec Jože Praznik in 271etni delavec Fr. Humelj. Oba sta jo dobila s steklenico po glavi in so ju morali prepeljati v bolnico. Tam sta fcfile obvezana in Praznik je bolnice že zapustil.
Breznik Ivan, brezposelni krojaški po* močnik m Dravelj, se je mudil včeraj v Ljubljani. V Vegovi ulici mu je neki otrok menda nehote z okna nek hiše virgel na glavo kos železa in ga nekoliko ranil. Tudi Breznik je moral v bohrico.
Žrtev pretepačev je postal tudi 411etni sluga France Lukovič, stanujoč med Hmelj* nild Na Seki je bil včeraj v neki gostilni pretep, Lukovič je hotel pretepače pomiriti, pa ga je nekdo oplazil po glavi. Lukovič je moral v bolnico.
Mesa rak- pomočnik Danijel Jamežič, zaposlen pri mesarju SlamiČu, se je včeraj pe-Ija po Gosposvetski cesti, blizu mitnice ee je pa zaletel v nekega pasanta in padel s kolesa. Priletel je na glavo in se precej poškodoval
Danes je bila na policiji zapet prijavljena cela vrsta raznih tatvin. Tako je prijavil France Brezovnik iz Zagreba, da mu je rrla v neki gostilni ukradena potniška aktovka z raznimi legitimacijami, slikami. potnišk:-mi vzorci in drugimi stvarmi. — Delavcu Janezu Cibeju, stanujočemu na Vodovodni cesti 55, je nekdo v noči od 10. na 11. t. m. iz shrambe za orodje odnesel kovčeg z raz* no obflako v vrednosti 1.000 Din. — Zidarskemu pomočniku Filipu Koželju, je bilo 12. t. m. na Vodovodni cesti ukradeno 1.000 Din vredno kolo s tvorniško številko 322.431. — Krznar j u Josnpu Dolencu je nekdo smoči z avtomobila pred neko gostil* no ukradel rjavo odejo in dobro ohranjen pralni plašč v ek.upni vrednosti 750 D n. — Ob gramozni jami na Vodovodni cest/ je našel včeraj g. Avgust Bajželj v ajdi skrito damsko kolo in ga izročil policijski straž* ^ioi II. Kolo je bilo ukradeno 3. t. m. izpred '"grišča SK Ilirije, odpeljala ga je neka Marija Huter. Čez dan so se z njim vozili otros ci, ponoči so ga pa skrivali v ajdo. Lastnica naj se javi na policiji.
VABIMO VAS,
"»Medte se pri nas!
Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin
ZA MAL DENAR.
Nudimo olajšana plačila.
A, P res ker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Važno opozorilo
zbornice za TOI
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja tvrdke, ki si žele izpo-sdovati za blago, ki je oproščeno carine in ni namenjeno za preprodajo, da morajo v prošnji za izdajo zborničnega potrdila, katero potrebujejo v ta namen pri carinarnici, navesti za vsako pošiljko posebej blago, katero žele uvoziti po vrsti in množini. Obenem morajo izjaviti, da dotično blago potrebujejo res samo za lastne industrijske namene in ne za preprodajo, pri sirovinah in polizdelkih pa navesti, za katere izdelke jih nameravajo porabiti. Ako žele, da se jim za uvoz sirovin, ki jih stalno in sukcesivno uvažajo, izda generalno potrdilo z veljavnostjo za dobo šestih mesecev v zinishi odloka ministrstva financ, oddelek za davke št. 27.667 z dne 16. junija 1931, naj v svoji prošnji tudi točno navedejo po vrstah m količinah vse sirovine in polizdelke, ki jih bodo predvidoma rabile in uvozile v dobi prihodnjih šestih mesecev, kot to predpisuje dotični razpis. Prošnje za izdajo generalnih potrdil morajo prosilci opremiti s štam-piljko in podpisom tvrdke, ki želi doseči olajšave.
Nadalje opozarja zbornica na to, da izdaja potrdila v svrho carine prostega uvoza ločeno od potrdil za oprostitev od skupnega davka na poslovni promet. Združeno potrdilo izda zbornica le, ako tvrdka to izrecno želi in ako v svojem dopisu izjavi, da potrebuje dotično blago za lastne industrijske svrhe, ne pa za preprodajo. Potrdila za carine prosti uvoz je treba razlikovati od potrdil v svrho oprostitve skupnega davka. Pri potrdilih za carine prost uvoz potrdi zbornica le obstoj tvrdke. ki želi uvažati dotično blago in predmet, s katerim se dotična tvrdka bavi, dočim potrdi na potrdilih za davka prosti uvoz tudi, da potrebuje tvrdka uvoženo blago za industrijske namene.
Neurje in poplave
Ljubljana, 14. septembra. Zaradi več dni trajajočega dežja in 6ilnih nalivov v soboto so vse vode v Sloveniji zelo narasle in ponekod prestopile bregove. Poplave so povsod povzročile precejšnjo škodo.
Kamnik, 14. septembra
V soboto je tudi nad Kamn/kom divjala silna nevihta z neprestanimi nalivi, Bistrica in Nevljica ter njuni pritoki so močno narast, prestopili bregove, odplavili mnogo lesa in povzročili precej Škode. V Črni se je zopet utrgal plaz blizu tovarne Kaolin in sicer na istem kraju, kjer se je že enkrat utrgal del hriba. Plaz ceste ni zasul. Neko* liko je trpela tudi nova pot v Kamniško Br*6tiricot kjer se je na dveh krajih usedla zemlja in cesto deloma zasula. Že sedaj je videti, da bodo ob novi cesti mestoma po* trebne močne betonske škarpe, v nasprotnem primeru bodo pa morali cesto vsako leto popravljati.
V petek in soboto je nevihta zajela tudi mnog turistov v Kamniških plan/nah in jih je dež do kože premočil. Večina se je lahko šele včeraj vrnila.
Selca, 14. septembra. Danes okoli 2. ure ponoči je začelo moč; no deževati. Blisk in tresk sta se mešala v naliv. Sora-Selsčica je naraščala neprenehoma. Goreikr potoki so se izipremenili v hudournike. Polja in travniki so bili naenkrat pod vodo, kakor tudi žage ob vodi. Sora-Selščica je tako zelo narasla, da je prestopila bregove in zalila svet na obeh straneh daleč naokoli. Opore ob vod: niso nič pomagale — vse je odnesla narasla Šora. — Kmetje imajo veliko škodo, ker imajo na polju še krompir, ajdo in proso. Posebno mnogo Škode je napravila voda na seu škem in bufkovškem polju.
Razbesneli valovi so odnašali vse, kar jim je bnlo napoti — deske, tramove, stopnišča hiš, kolesa vodnih žag in mlinov itd.
Tudi mostovi so bili v nevarnosti, da jih odneso razheenel: valovi. Nekaj manjših lesenih brvi je voda odnesla. Posebno ne* varen ob večjih nalivih je potok Selnica,
ki teče ^i;o/i Selca. Hiše, ki stoje ob Selnici, so bile v nevarnost', da jih ne zalije voda kot se jc :o /godilo ob zadnji povod-nji.
Zvočni kino Ideaf I
Samo še danes
Carlo Aldini
rivnost
petih kl'učev
Predstave danes ob i
4, pol 6, pol S in 9 zvečer
KOLEDAR.
Danes: Ponedeljek, 14. septembra katoličani: Pov. sv. Križa, pravoslavni, 1. september: Simeon St.
DANAŠNJE PEIK EDITVE. Kino Matica; VaJCkov čar. Kino Dvor: Noči v pustinji. Kino Ideal: Skrivnost petih ključev. Jakopičev paviljon:   Razstava umetnic.
DEŽURNE LEKARNE. Danes:   Dr. Piccoli,   Dunajska cesta 6, Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
S policijske uprave
Ljubljana, 14. septembra.
V sm/sLu zakona o ustrojesitvu in področju uprave policije je bila te dni ljubljanska policijska uprava razdeljena na štiri od« seke in sicer administrativnega, kate resa šef je sam policijski upravnik g. Keršovan, na političnega, kateremu načeluje policijski svetnik g. PeStevšek, na kriminalnega, katerega šef je viš. nadzornik g. Žajdela in na splošni odsek, ki ga vodi policijski svetnik g. Del Linz. Stranke naj se v bodoče obračajo na posamezne referente teh oddelkov, kajiti policijski upravnik g. Keršovan je često z delom preveč obložen. Glavni policijski telefonski številki sta 20;99 in 33-99.
Polioijski upravnik g. Keršovan je danes nastopil dopust. Nadomeščal ga bo policijski svetnik g. Pestevšek.
J£>TJUBUAMH<$- ^
John Gilbert
v premieri
Noči
v pustinji
Cene 4.— in 6.— EHn Predstave ob 4., pol 8. in 9. zvečer
Žita toži
francosko državo
Te dni bo razpravljalo vrhovno sodišče v Parizu o sporu v zadevi velike bourbonske palače. Francosko državo toži ta bivša avstrijska cesarica Žita in njen brat Sixt Bourbonski in Parm-ski. Gre za vrnitev gradu Chambord, čigar majoratni lastnik je bil knez Elias Bourbonski in Parmski. Ker je bil mož avstrijski častnik, je Francija med vojno zaplenila njegovo premoženje. Princ Sixt pa uveljavlja sedaj svoje zahteve češ, da knez Elias nikoli ni bil lastnik gradu Chambord, temveč samo upravitelj. Princ Sixt trdi obenem, da je francoski državljan.
Francoski erar pa ugovarja, da princ Sixt ni francoski državljan in da je bila odločba dunajskega dvornega maršalata glede izročitve bourbonske palače princu Eliasu pravomoćna. Okrajno sodišče v Orleansu je potrdilo zaplembo palače in zdaj bo imelo zadnjo besedo še vrhovno sodišče, ker se je princ Sixt pritožil.
V mlekarni.
— Mama je naroČila, da ji pošljite kilo mleka.
— To pa ne gre, fantek, mleko se ne tehta, temveč meri.
— Pa ji ga pošljite en meter.
Točnost v zakonu.
— Koliko je ura, draga soseda? Ob šestih imam sestanek z možem.
— Zdaj je tričetrt na sedem, draga prijateljica.
— Šele? Bala sem se že, da pridem prepozno.
Zarekla se je.
— Ali si čitala, ženica, da je ta pustolovec, ki je snubil vpričo mene tudi tebe, ustrelil svojo nezvesto ženo?
— Križ božji, kako sem vesela. d3 ga takrat nisem vzela!
Btev. 207
>S L O V E N S K T NAROD«, dne 14. septembra 1931.
Stran 3
Dnevne vesti
— 2 banske uprave. Gosp. podban dr. Pirfcrnajer jutri ne bo sprejemal strank, ker bo odsoten.
Takse ta izdajanje potrdil, potniških
legitimacij in svedočb o poreklu. Zbornica za TOI naznanja tvrd kam, da je po zakonu o taksah vse prošnje za izdajo potrdil kolkovati 8 5 dinarji, potrdila pa s kolkom za 20 Din ter da znaša zbornična rnanipu-lacijska taksa za vsako potrd>lo 5 Din. Takse za izdajo emega potrdila znašajo skupno 30 Din. Potniške legitimacije pe kolku je jo z 10 Din, zato znašajo takse za izdajo potniške legitimacije skupno 20 Din. Izpričevala o izvoru blag*, ki se izvaža, se kol-Ivujejo s 5 Din, zaiO znašap takse za izdajo izpričeval o izvoru blaga "kupno 15 Din. Nadalje obvešča zbornica, Ja se p-ošnje za izdajo več izvodov potrdil kolku jejo kakor prošnje za izdajo enega izvoda istega potrdila samo s 5 Din, istotako se kolkujejo prošnje za izdajo potniških legitimacij in izpričeval o izvoru blaga. Vse navedene pristojbine je  priložiti prošnjam  v kolkih.
— Banovinska kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu objavlja dodatno k svojemu razpisu šolskega leta, da znaša po odredbi kr. banske uprave v Ljubljani z dne 22. avgusta 1931 m št. 10.650-1 oskrbnina v šolskem letu l£31-32 za plaču j oče učence mesečno 400 Din. Nekaj mest ;e brezplačnih oziroma za polovico plačila in se bodo oddala pridnim sinovom manj premožnih in revnejših posestnikov m pa drugim ubožnim učencem.
— Odkritje spominske plošče pisatelju
dr. F. Deteli. V nedeljo 20. t. m. odkrijejo v Moravčah na rojstni hiši pisatelju dr. Franu Deteli (ne Detetu!) spominek o ploščo. Ob pol 10. bo 6prejem gostov, ob 11. po maši pa odkritje spominske plošče z de" la* maerjami, slavnostni m govorom in petjem. Sledi ho promenadni koncert godbe, ob 15. bo pa ljudska veselica na vrtu g. Vese1,
— Avtomobilizem v naši državi. Ob koncu lanskega leta je bilo v naši državi 16.060 motornih vozil in 3418 motociklov, 3064 tovornih avtomobilov, 748 avtobusov in S829 osebnih avtomobHov, ki jih ima največ savska banovina. Avtobusni promet zadnja leta pri nas navzlic vsem oviram lepo napreduje. Ob koncu lanskega leta le bilo v naši državi 387 avtobusnih podjetij, avtobusnih prog pa 366. Avtomobilizem se lahko torej v Jugoslaviji še lepo razvije, ker to moderno prometno sredstvo še daleč ni tako razširjeno, kakor bi lahko bilo. Močno se pa lahko razvije tudi avtomobilski turizem, za kar je treba seveda zgraditi nove in temeljito poprapraviti stare ceste ter podpirati razvoj avtomobilskega in avtobusnega prometa.
— Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve posestnik v Rap-lovem Gregor Rus, delavec v Ameriki Ivan Stalzer, zasebnik v Štrifu Janez Knafelj, Ivan Kolenc iz Prečne, posestnik iz Dobin-dola Jernej Gril, posestnik vi Fužin Josip Vidmar, posestnik iz Podtabora Jože Pu-gelj in delavec iz Bele Cerkve Martin Zgonc.
— 700 avtomobilistov v Zagrebu. Zagrebški Avtoklub proslavi proti koncu tekočega tedna 25letnico svojega obsrtoja. Jubilej bo združen z velikimi avtomobikskimr tekmami, /a kateTe je razpisanih okrog 40 nagrad. V Zagrebu se zbere k proslav" jiu-bHeja Avtokluba do 700 avtomobilistov.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo izpremenijivo vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno, v mnog h tudi deževno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 28.8, v Beogradu
24.5. v Zagrebu 20.7, v Splitu 20.6, v Sarajevu  19.6, v Ljubljani 19.4,   v Mariboru
14.6. — Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.7. temperatura je znašala 6.4.
— Tragedija železniškega kurjača. V soboto zvečer se je obesil v Zagrebu 45-letni kurjač v kurilnici na kolodvoru Sava Ilja Novakovič. Pokojni je bil zelo občutljiv in vsaka malenkost ga je spravila iz ravnotežja. Živel je v slabih gmotnih razmerah, poleg tega pe še doma ni bHo vse tako, kakor bi moralo brti. To mu je šlo
tako na živce da si je končal življenje.
— Razne nesreče. Adolf Manser, posestnikov sin iz Pranroč por št. Rupertu, se je v soboto peljal s svojim očetom na vozu proti Mokronogu. Konji so se pa ustrašili avtomobila in Maiuser je padel pod voz. Zlomil si je levo nogo. — V Dobru-niah je včeraj konj posestnika Franca Rož* nika brcnil v glavo in resno poškodoval petletnega posestnikovega sinčka Jožeta Prepeluha. — Terezija Zalaznik, 31etna hčerka posestnika iz Porebra pri Polhovem Gradcu, je doma padla in si zlomila levo nogo. Vse ponesrečence so prepeljali v bolnico.
— Sin čakal mrtvega očeta. V gozdu pri Mitrovici so našli v petek mrtvega neznanca s prestreljeno glavo. Rana je pričala, da je pade! strel iz bližine. V mrliču ".o s-noznali nekega kmeta iz Grabovca, ki ie b:l v četrtek s svojim sinom na sejmu v Mačvi. Oče in sin sta prodala nekaj živkne in kuni'a oraš:če. ki iih ie enal domov sin. oče je pa še! za njim. Na glavni cesti je sin očeta dolgo čakal, ko ga pa le ni bik), je odšel nazaj in srečal ljudi, ki so mu povedali, da so našli ob potu v gozdu mrliča. Sin je takoj spoznal v nJem svojega očeta.
— Samomor. V soboto se je ustrelil v
Osijeku a lovsko pu5ko zastopnik paromli* na »Union« Lavoslav Pollak. S puško je pa ravnal tako nerodno, da je ustrelil dvakrart in prv* strel je zadel delavca Josipa Mik terja, ki je ta čas popravljal streho na hiši. Milter je dobil šfbre v levo nogo in roko. Pollak sam se je zadel tako dobro, da je kmalu umrl. Pravi vzrok samomora ni znan.
Tri lenivosti Črevesja, bolezni jeter ln žolča, odebelelosti in protinu. katarju želodca in črevesja, obolenjih danke, odpravi   naravna  >Frani  Josefovac grenčica
zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče. da uravna >Frani Josefova« voda izborno delovanje črevesa. >Frani Josefova-c grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah.
• Obleke ln klobuke kemično čisti, barva ollstra !n lika tovarna los Reich.
f
Pridejo! Pridejo!
Don Juani garaizije!
i
Iz LJubljane
—lj Pred mednarodnim šahovskim turnirjem v LJubljani. V sredo okrog 18. se pripeljejo z avtobusom z Bleda mednarodni šahovski mojstri v Ljubljano, kjer odigrajo XVII, kolo. V sredo ob 20. priredi mestna občina odličnim gostom na čast pozdravni večer v Kazini. V četrtek ob 10. dopoldne se bo pričel v kazinski dvorani XVII. kolo. Pari za tekmovanje še niso izžrebani. Vodja turnirja, Hans Kmoch z Dunajo, bo po možnosti določil take pare, da bo borba precej napeta.
—lj Zakonito določena cena kruhu je stopila danes v veljavo. Mestno tržno nadzorstvo je danes pregledalo in nadziralo večino pekarrj. če zakon v resnici izvajajo.
—lj Razpis gledališkega abonmaja. Vse interesente in oriiatelje ljubljanskega Narodnega gledališča opozarjamo, da se sprejema v vež; dramskega gledališča gledališki abonma za novo sezono Od danes naprej so interesentom vsi sedeži na razpolago, ker se za lanske abonente ničesar več ne rezervira. Z ozirom na bogat repertoar, ki je določen za letošnjo sezono tako v drami kakor tudi v operi in z ozirom na velike ugodnosti, ki jih nudi gledališki abonma glede cen vstopnicam, vaoi uprava k oodDisu. Obenem uprava sporoča, da razven uradniškega abonmaja ne bo dovoljevala nobeni skupini kakih posebnih ugodnosti, odnosno blokov za znižane cene vstopnicam. Kdor želi imeti ugodnosti pri cenah, naj podpiše abonma.
—lj Poziv mesarjem. Mestno tržno nadzorstvo je danes pozvalo mesarje, iiaj znižajo cene mesu.
—lj Sokolsko društvo Ljubljana III. za Bežigradom obvešča svoje članstvo, naraščaj in deco. da se je zopet pričela redna telovadba po naslednjem urniku: člani torek, petek od 20. do 21. ure, članice ponedeljek, četrtek od 20. do 21. ure, moški naraščaj torek, petek od pol 19. do pol 20. ure, ženski naraščaj ponedeljek, četrtek od pol 19. do pol 20., moška deca torek, petek od pol 18. do pol 19. ure, moška deca torek, petek od pol 18. do pol 19. ure in ženska deca ponedeljek, četrtek od pol 18. do pol 19. zvečer. Vpisovanje novih članov nariščaja in dece obojega spola :e vsak dan na letnem telovadišču v tajništvu od 7. ure dalje. Za vpis se je javiti bratu načelniku. Vse dosedanje telovadce polivamo, da se točno udeležujejo telovadbe, stariše bežigrajskega okraja pa. da pošljejo svojo deco med sokolske vrste. 461
rj_ Sokol Ljubljana IV. obvešča svoje članstvo, naraščai in deco. da nrične z redno telovadbo 14. t. m. no nasledniem urniku: člani nonedeliek. sredo in oetek od 20. do 21.. članice v torek m četrtzb od četrt 21. do četrt 22.. moški naraščai v Donedeliek. sredo in oetek od ool 19. do do1 20.. ženski naraščai v torek in četrtek od četrt 20. do četrt 21.. moška deca v nonedeliek in oetek od *•*»! 18. do pol 19.. ženska deca v torek in četrtek od četrt 19 do četrt 20. Vpisovanje novih Članov ie v telovadnici in pa v društveni ":—ni med i'radnim: urami.
—Ij Jezdni odsek ljubljanskega Sokola poziva člane na sestanek v torek 15. t. nu ob 9. v društveni pisarni. Narodni dom.
—lj Mestno kopališče v Kolodvorski ulici je bilo danes zopet otvorjeno.
—Ij Nemščina za šolsko mladino se poučuje v Delavski zbornici po dve uri na teden. Začetniški in nadaljevalni tečaj. Mesečno 40 Din. Vpisovanje še ta teden v torek, sredo, petek in soboto ob 14. v dvorani.
—lj Privatni učni tečaji na Ženskem učiieljišču. Resljeva cesta, so se pričeli. Vpis je še mogoč za začetniški, nadaljevil-nf in konzervacijski tečaj nemščine, za knjigovodstvo in za računstvo razen ponedeljka in četrtka vsak dan med odmori ob pol 19.. pol 20. in pol 21. Tedensko po dve uri. Mesečno 40 Din._
Torek, 15. septembra.
12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18.30: Salonski kvintet; 19.30: Franc Veber: Etika in sociologija evangelijev; 20: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča dr. Vidmar; 20.30: Prenos iz Zagreba; 22.30: Cas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Sreda, 16. septembra.
Opoldanski program odpade; 18.30: Salonski kvintet; 19.30: Literarna ura: Levstik — pripovednik (prof. France Vodnik); 20: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča dr. Vidmar; 20.30: Pevski koncert »Ljubljanskega Zvona«; 21.15: Cello solo igra g. Zlatko Najžer, pri klavirju g. Pavel šivic; 22: Koncert francoske glasbe, poje g. Mirko Pugelj; 22.45: Cas, dnevne vesti; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Četrtek, 17. septembra,
12.15: Plošče; 12.45: dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 18.30: Salonski kvintet; 19.30: Drago TJlaga: Glmnastične vaje; 20: Prenos opere »Fidelio« iz Budimpešte; 22.15: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča dr. Vidmar; 22.30: Cas, dne v-, ne vesti; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Izprehod po razstavi
naših mest
Vsi so se potrudili, da Je razstava res zanimiva in vredna, da si |o človek ogleda
Ljubljana, 14. septembra. Višnja gora
Tudi višnjegorski ali visenj s ki polž je priti pihal v Ljubljano na razstavo, čeprav je piHenjen na tako močno verigo, da ni je ne pretrgal niti lev. To je povsem prav, saj Ljubljana pozna samo višnjegorskega polža — in še tega le po Imenu — Višnje gore pa prav nič-
Kot Slovenska Bistrica zavzema tudi V;šLja gora najmanj prostora na razstavi, približno 8 m2 talne ploskve. Ljudje naprej opazijo polža, ki se šopiri na vitrini, nad modelom Višnje gore in okolice, in sleherni se razvedri ob pogledu na a j. Kdo bi al potem ne ogledal z veseljem tudi razstave! Vsak se pozanima, kakšna je pač ta znamenita Višnja gora, ki se ponaša s tako imenitnim in značilnim grbom.
Ko si ogledamo model mesta, se bicer prepričamo, da v Višnji gori ne grade nebotičnikov, toda tudi polževih hišic ne ter mesto vseeno ne nazaduje, najsi bo tudi r je-gov napredek polževski. Sploh pa za takšna ljubka mesteca ne pomenijo nobene iegu-lacije ter preosnove napredka, glavno je, da ohranijo svojo domačnost ter naravno lepoto. Višnja gora pa prav za prav tudi ne more biti večja kot je, saj je hrib, ali gora ves zazidan ter bi se moglo mesto širiti le ob vznožju hriba, tam bi pa bila Nižja gora.
Razstavljenih je nekaj prav dobrih oljnatih slik (Močnik) Auerspergov grad, Deden dol in razgled na Peščenek. Lepe fotografije so izdelek foto Erjavca iz Stične. Fotografiran je seveda tudi polž, ko je že toliko lepega in zanimivega. Vleče cel vlak s svojo hišo vred, na vrh katere jezdi strojevodja kot maharadža na slonu. Ubogi polž strašansko sopiha, da se kadi iz njega še bolj kot iz lokomotive, vlak drvi na vso paro in ob progi se vrste svarilni napisi: Pozor na vlak! Tudi humor na razstavah ni odveč, pa gotovo mnogi bolj čislajo takšno sliko kot bi diagrame.
Tudi tri panorame tega prijaznega mesteca vidimo, razstavljenih je pa še poleg številnih fotografskih posnetkov, posrečenih motivov kot je grad Višenjski potok, razvalin višenjskega gradu itd. — cela vrsta barvnih risb (C R.) ki predočuje jo Višnjo goro v različnih letnih časih. Ves razstavni materijal je v medsebojni skladnosti ter razstava učinkuje mirno, prijetno.
Kostanjevica
Na glasu je kot dolenjske Benetke, vendar je pa tako malo znano, kot da je odrezano od celine. In tudi je — Kostanjevica je otok, naše edino mesto na otoku. Pomislite, otok na Dolenjskem in celo tako velik za celo mesto! Jezer res ni na Dolenjskem, morje je tudi daleč, teče pa tu hudomušna Krka ki se vije proti Savi na vse mogoče načine. Tvori tudi več stranskih rokavov in otokov, eden izmed njih je Kostanjevica, ki ga obliva 20 km pred izlivom v Savo, na severovzhodu pod Gorjanci.
Zaradi lege se mesto ni moglo mnogo razviti, otok je pa bil naseljen baš zaradi lege že ob limljansklh časih. V 13. stoletju je dobilo razne privilegije in imelo je Že tedaj svoje sodnike, pa tudi meščansko gardo. Nekaj časa so mu gospodovali tudi celjski grofje. V 14. stoletju so kovali v Kostanjevici celo denar za vso pokrajino tedanjih kostanjeviških gospodarjev.
L. 1235. je koroški vojvoda Bernard zgradil utrjen samostan za cistercijane, ki jih je 1. 1782. razgnal cesar Jožef. Samostanska posestva so prešla v državno last.
Kostanjevica je mnogo trpela zaradi turških napadov, pa tudi gorjanski rokoma vhi so jo večkrat izropali. Takrat je bilo uničenih tudi več zgodovinskih listin in drugih predmetov, znakov mestne oblasti in svoboščin.
Skozi mesto drži cesta Ljubljana - Zagreb. Za osebni promet je poskrbljeno s poštnimi in zasebnimi avtobusnimi vožnjami.
Kostanjevica šteje 500 prebivalcev, celotna občina pa 2400. V Kostanjevici je sedež okrajnega sodišča, Šumske uprave verskega zaklada, občina ima tudi notarja, pošto, tu je tudi banovinska trt niča in drevesnica, vinograjaka zadruga itd.
Z bližnjih Gorjancev se nudi izletniku krasen razgled tja do Triglava. Krka je zelo ugodna za kopanje, temperatura vode doseže poleti celo do 27 stopinj C. Pogoji za tujski promet so torej izpolnjeni.
Razstavo krasi več zelo lepih slik F. Stiplovška in J. Gorjupa. Tudi fotografije so dobre (foto Rabuse) in zlasti učinkujejo mogočne samostanske arkade in drugi motivi.
Zgodovinski mestni dokumenti so tudi razstavljeni s starim pečatnikom ln sodniško palico.
Natančno nas seznani z mestom lep model, izdelan natančno do najmanjših podrobnosti, saj vidimo celo brzojavne žice, skoraj slednji grm ob Krki in na vrtovih cveto celo rože.
Razstava zasluži vso pozornost.
Novo mesto
Razstava Novega mesta je poleg ljubljanske in mariborske največja.
Sredi Čelne stene, na najvidnejšem kraju je impozantno Jakčevo Novo mesto, 2 m dolga ln meter visoka oljnata slika, Id napravi na posetnika takoj ob vstopu mogočen vtis.
Ob desni steni je razvrščeno razstavno
gradivo, ki se na zgodovino in raz-
voj mesta, nekaj slik, fotografij, regulačni načrt mesta delo ar h. M. Mušica, načrt za
Trdinov spomenik, fontano, delo istega avtorja itd. V vitrini je tudi nekaj fotografij odličnih Novomesčanov, n. pr. prof. J. J^av-rina in Ferdo Seidla ravnatelja P. Golie, B. Jakca, L. štruklja in drugih.
V desnem kotu sta razstavljena prapora pri vil. meščanske garde in sicer datira eden iz 19., drugi pa iz 18. stoletja. Mlajši je krasna vezenina visoke umetniške, ne le zgodovinske vrednosti. Poleg zastav je tudi lesen kipec ustanovitelja Novega mesta Rudolfa IV.f oblike, kakršne je mestni grb. Med fotografijami tudi opazimo posnetek kapiteljskega oltarja z našo največjo slikarsko umetnino, Tintorettovo sliko sv. Nikolaja.
Ob čelni steni v vitrinah je cela biblioteka knjig, ki se nanašajo na Novo mesto, tako n. pr. izvod druge izdaje Valvazorja, ki je izšel v Novem mestu, poleg knjig so pa še številne zgodovinske listine, statuti pekovskega ceha izdani in potrjeni od Marije Terezije; podpisala jih je lastnoročno 1. 1750. Sejmske pravice je podelil Novome-ščanom Karel V. 1. 1566., kar nam tudi priča starinska, dobro ohranjena listina.
Mali relief, izdelek A. Ivanetiča nas dobro seznani z lepo novmeško okolico, pozornost slehernega pa pritegne velika karta »Dolina gradov«, ki zavzema vso levo ^teno. Označenih je 33 krajev, odnosno gradov v območju Novega mesta; karta obsega od vzhoda, od Trebnjega. Žužemberka in St. Petra vso Dolenjsko do Gorjancev. Kraji so označeni s slikami v krogu po svoji karakteristiki. Na karti so še označene avtomobilske in druge ceste, reke in potoki in železnica. Tako se s to karto mahoma seznaniš z večjimi kraji Dolenjske in s komunikacijskimi prilikami.
Med statističnim gradivom nas zanima tabela stavbnega gibanja Stavbne in kreditne zadruge drž. nameščencev in vpokojen-cev, da se poučimo, koliko zida Novo mesto. Zadruga je bila ustanovljena 1. 1926. in je zgradila do letos 35 stanovanjskih hiš. Karta o tujskem prometu nam priča, da tujski promet v Novem mestu polagoma narašča v zadnjih desetih letih. Najmanj gostov je bilo v Novem mestu 1. 1921, 1896, največ pa lani, 2688. Tujcem so na razpolago 4 hoteli in 8 restavracij, gostiln, odnosno prenočišč. Vseh gostiln, hotelov, restavracij in kavarn je 33. V mestu je pa tudi 12 avtoizvoščkov in 5 garaž.
Novo mesto razstavlja tudi lep model, ki nam nazorno kaže lego mesta; obkroža ga Krka v ostrem loku tako, da je Novo mesto v primeri s Kostanjevico, ki je >otok« — polotok, saj je zvezano s celino samo od severovzhoda. Lega je torej romantična in mesto je res lepo. Njegovo lepoto nam pa najbolj odkrivajo številne Jakčeve slike poleg omenjene.
Novomeščani so se dobro postavili.
Bled
>Kinč nebeški s: — nekdaj in zdaj, Pre-šeren se ni zmotil, pa tudi mi se ne motimo, če cenimo Bled pred vsemi drugimi mesti in nam gre priznanje, da znamo ceniti vsaj Bled. ko nam lepote drueih krajev morajo odkrivati tujci. Bled je naš kine, naš ponos in gotovo ni niti Ljubljana po-pularnejša. Zato ne more z razstavo n"ti več mnogo pridobiti. In še tako vzorna raz> stava bi ne mogla prikazati njegove resnične lepote, vse slike, tudi najlepše so le medel odsev njegovih Čarov. Tudi besede so odveč.
Vendar pa ne moremo odrekati razstavi zanimivosti in pomena. Čudno bi tudi bilo, če bi se nam ne predstavil tudi Bled, če se že skoraj vsa druga mesta.
Na razstavi je zavzel Bled prostor nasproti srednjega vhoda v paviljonu J. Razstava se deli na statistični oddelek (tujsko prometni), propagandni in zgodovinski. Na prvi pogled se nam zdi, da na tej razstavi ni ničesar poetičnega. To je tudi deloma res, toda kakšna proza je dandanes naimanj toliko vredna. Razstava pač ne more biti pot. ticna in bolj učinkujejo tabele na treznega, hladnega obiskovalca, kot če bi pr^np^li ves bleski otok na razstavo. Seveda ie polog tabel še vse polno lepih slik, ki nam prikazujejo jezero od vseh strani. Poleg tecra pa ne smejo manjkati slike hotelov in njihove lege, kajti Bled je v prvi vrsti letoviško mesto. Ker je pač tako lep, se moramo sprijazniti z dejstvom, da postaja mednaroden.
Razstava nas prepriča, da se Bled zadnja leta razvija v ameriškem tem mi. Hoteli rastejo kot gobe po dežju. Tujski promet narašča m Bled se preraja iz ljubkega tihega kraja, ^kinča nebeškega« — hočeš nočeš v mondeno letovišče z vsemi dobrimi in tudi manj prijetnimi prilikami. Podeželsko obeležje je Že skoro povsem izginilo in kolikor toliko trpi tudi naravna lepota. Toda to je potrebno zlo.
Na levi si najprej ogledamo številke. Karte vplačanih taks in doklad nam kažejo razmerje med zadnjimi petimi leti. Tako so na. pr. leta 1925 znašale tržne pristojbine 1128 Din, lani pa 18.344 Din. Dokla-ie na opojne pijače so znašale leta 1925. 106.833 Din, lani 285.410 Din. Vodovodne takse 1. 1925 26.206 Din, lani 67.291 Din. In tako vidimo povsod porast vzporedno z naraščanjem tujskega prometa.
Diagrami, ki kažejo tujski promet od leta 1924. do lani nam nudijo sliko skoraj rapidnega porasta tujskega prometa. L. 1924 je bik) 61.623 nočnin. lani pa 217.551. Letos je baje padel tujski promet tudi na Bledu kot tudi v vseh inozemskih letoviščih. Kriza, ki je baje letos dosegla viSek. Posebno Nemce je letos zbegalo in ob koncu ju lija so skoro vsi odpotovali, pozneje pa je bila sezona že skoraj pri kraju, zato se niso vrnili.
Razstavljen je tudi mavčni model velikega Park hotela, ki naj bi stal Se čez cesto L<v sce - Bled ter bi cesta držala skozi poslopje. Ta projekt baje ne bo obveljal, vendar je pa sklenjeno, da bo kmalu zgrajen ta hotel in gotovo se bo na Bledu še mnogo gradilo. Čelno stran zavzemajo skoraj vso fotogra-
fije hotelov, odnosno motivov in otok z i«^-zerom, čeprav že močno obrabljen motiv, je še vedno lahko eden najlepših ter so možne neštete variante. Takšen, izredno posr^č; n motiv je fotografija prof. Ferda Kozakn Ne smemo pa tudi prezreti krasnega motiva s Pokljuke — Cveto Švigelj.
Na desni strani je zgodovinski del razstave s starimi slikami (last blejskih gra-ščakov) in zgodovinskimi listinami iz leta 1004. Najlepše oljnate slike Bleda so i>a razstavljene na razstavi letovišč.
Bleska razstava je pokazala poleg drugega tudi, da Blejčani razumejo moderno tujsko prometno propagando.
l
Pridejo! Pridejo!
Don Juani garnizije!
i
Kočevje
Vsako naše mesto se loči od drugih v^č ali manj, ima na sebi nekaj tipičnega. Kočevje še posebno, saj še vedno velja ?.•; >nemški otok«. Toda zmotiš se. Če si pričakoval na kočevski razstavi česa tipično nemškega, de celo nekakšna domačnost veje iz kočevske koje, ki je napol lovska soba, napol muzej. Prostor je ločen od ho«i nika s podstavkom in vitrinami tako, da si morajo posetniki ogledati razstavo s hodnika.
Najprej nam padejo v oči kože zveri, zlasti velikega medveda. Veliki kočevski gozdovi nudijo še vedno zavetje zverem in divjadi in so še več ali manj vedno mrtev kapital, ker ni v bližini železnice. Karakte-ri-tiska kočevske okolice je na ta način dobro zadeta; narejen je tudi model drvarske koče, razstavljeno je razno rogovje, pa lovski  rogovi itd.
Poleg tega so pa Kočevarji /brali precej redkih starinskih predmetov in zlasti rezbarskih izdelkov, ki so specijaliteta kočevske okoh'ce. Vidimo lesene kipe svetnikov, tipično kočevsko delo; ni vseeno — kip je kip, svetnik pa svetnik — kot bi prvotno mislili. Kipi, ki so razstavljeni na kočevski razstavi so delo kmečkih rok, svetniki so izrezljani iz enega kosa lesa (najbrž iz lipovim*) in kar ie najznačilnejše, vsi sedijo, noben ne cfoj'. Kristus tudi sedi in podpira glavo z roko — poza, ki jo zavzemajo navadno svetniki pri hrvaških znamenjih. Kočevarji pravijo, da je v Kočevje daleč in če je prišel svetnik tako daleč, je moral biti zelo truden, zato mora sedeti. Nekateri pa domnevajo, da <»o skušali rezbarji izkazali svetnikom posebno spoštovanje, da so jih upodobili sedeče, češ, gp-spod vendar ne bo stal. Kočevska sj>ecijali-teta je tudi izdelovanje razpel. Kri-tuša so namreč izdelovali iz rženega kruha, ki so ga toliko časa gnetli, da je postal žilav in voljan kot kit, nakar je bil uporaben za ^modeliranje«.
Na razstavi so tudi razni pohištveni pred« meti in orodje, ne manjka seveda kolovrata in naše gospodinje bo morda zanimal sklednjak, posebna polica za spravljanje vo-likih skled  in krožnikov.
Na vpogled je pristna kočevska narodna noša, kakršno tudi vidimo na stari sliku Slik je več, 3 večje akvarelne, več manjših in številne fotografije. Sredi koje je postavljen model starega Auerspergovega gradu, .precej velik je in naraven. Zanimivi so tudi mali topiči, zdi se, da 90 modeli za topove, morda pa so bili le igrača grofov. £kih otrok.
V ospredju v vitrinah, so razobešene zgodovinske listine, 7 jih je, na ogled je pa tudi velik album lepih fotografij Kočevja in okolice (foto J. Dornig). Omembe vredni so zlasti posnetki podzemeljskih jam. Kočevarji so se dobro od rezali.
Zobni zdravnik
DR. SREČKO PUHER
Gregorčičeva ulica št. 32,  telefon 2070
10520
zopet redno ordinira.
Vsa Ljubljana poje
z največjim navdušenjem
stare, nepozabne in večno lepe melodije iz znane, popularne
operete
a
OMEHUAJOCI SE PO&OCMIK
•555TB
čar
V glavni vlogi novo izvoljeni »kralj filma
Maurice Chevalicr
Kot  dopolnilo  najnovejši Para-mountov zvočni tednik
Predstave ob 4., pol 8. in 9'4
zvečer
„Elitni kino Matica"
Telefon 2124 Telefon 2124
1
Stran 4
SLOVENSKI NAROD«, dne 14. septembra 1931.
Emile Gaboi j—|
33
velemesta
Roman
Pairi je bM povprečen glasbenik, njegova glasba ni bila dosti vredna, toda Flavrja ga je poslušala v pobožni z^makndeaasti.
Martin Rigad in dT. Hotrtebdz-e, ki sta sedela skupaj, sta Plavijo neprestano opazovala ki nobena njena kretnja jima ni ušla
— Kako ga ljubi! — je zamrmral bankir, — a midva nimava pojma, kakšna misli roje po gflavi temu fantu, ki niti ne shrta, kako veHka sreča se mu obeta.
— Eh...! Mascarot mu bo jutri izprašal vest.
Bankir je molčal.
— Mislim, — je nadaljeval zdravnik, — da bo imel Baptistin jutri vroč dan. Ob desetih bo generalno posvetovanje. Sednjič pogledamo na zobe našemu dragemu Cetanacu. Radoveden sem tudi, kakšen obraz bo dslal markiz Oroi-senois, ko zve, kaj bi radi od njega.
Cas je pa med tem hitel in gostje so začeli po vrsti odhajati. Zdravnik je namignil Paulu, da bi odšla skupaj.
Flavija je tako imenitno igrala svojo vlogo, da se je Paul na tihem vpraševal, če sploh more upati.
XV.
Kadar skliče Mascarot svoje vrle družabnike k posvetovanju, obleče Beau-marchef »paradno obleko«.
Toda tistega dne je imel bivši podčastnik na sebi še navadno obleko, čeprav je bil o posvetovanju obveščen ž t dva dni poprej. To ga je zelo žalostilo in opravičeval se je sam pri sebi, češ, da to ni njegova krivda.
In prav je imel. 2e zgodaj zjutraj so ga bili skoraj potegnili iz postelje, da bi poravnal račun dveh kuharic, ki sta bih" dobili službo in sta zapuščali hotel, kjjer je imel Mascarot nekakšno zavetišče za brezposelne. Potem je hitel domov, da bi se preoblekel, ko je pa ubiral pot čez dvorišče, je zagledal Toto-Chupina, ki mu je hitel naproti, da bi mu povedal, kaj je novega: Beaumarchef ga je od-vedel v najbližjo pisarno.
Beaumarchef je mislil, da bo tra^o poročanje samo nekaj minut, pa se je u računal. Na zunaj se Toto-Chupm ni bil prav nič izprem^nil, pač je hMa pa nastala v njegovi notranjosti velika iz-prememba. Ko ga je namreč bivši podčastnik pozval, naj mu poroča D vsem, kar je videl in slišal, je Toto-Chjpin porogljivo zamahni- z roko in odgovoril:
— Najprej vam povem svoje pogoje. Te besede so navdale Beaumarche-
fa s tako grozo, da ni mogel spraviti iz sebe niti besedice.
— Pogoje? — je ponovil slednjič in 'debelo pogledal Toto-Chupina.
— Seveda; lahko jih sprejmete ali pa ...
Beaumarchef je bil ves iz sebe.
— Kako si drzneš govoriti o pogojih po vsem tem, kar je gospod storil zate, u lopov nesramni?
Toto-Chupin je počil v smeh.
— Lopov!... Kaj sta pa vidva z gospodom? Kai me imata za t^pca? Menda mislita, da ne razumem teh vajinih lumparij in da verjamem vse, kar mi hočeta natveziti? Tako daleč to ne gre. Če naročita zasledovati tega ah" onega po čete tedne, imata pač svoje posebne namene. Pa vendar ne mislita, da sem tako neumen in naiven, da bom verjel, da hočeta pomagati njemu ađi njegovi rodbini. Če bi me doletela ne-
sreča, da bi me aretirali, bi že vedel, kad povedati policijskemu komisarju.
Beaumarchef je biđ star vojak, eden najhrabre^sih, vendar se ja pa dal zastrašiti. Presenetljiva Toto-Chupinova nesramnost ga |je privedla na misel, da je moral biti ta prezgodaj dozoreli fa-lot v dobri šoli, da ga je imel v rokah v takih rečeh dobro podkovan svetovalec. Seveda pa ni bilo mogoče uganiti^ kako daleč lahko sežejo njegove grožnje.
Bivši podčastnik sam ni vedel, kaj početi v tem primeru. Zdelo se mu je še naapametneje odkrižati se tega lopova zlepa.
— Kad zahtevaš? — ga je vprašal
— Natjprej prisegam, da ne odprem ust, če mi ne daste takoj sto frankov.
— Za kad naj bi ti pa dail teh sto frankov?
— Ker sem jih zashižfl, torej... Beaumarchef je skormgml z rameni.
— Menda si znorel! — je dejal. Toda ta čas je nekdo previdno odprl
vrata. Oba sta se presenečeno ozrla.
Bil je oče Tantaine. Bodri in častivredni oče Tantaine! Bil je še vedno isti kakor takrat, ko je prišel k Paulu v podstrešno sobico, v dolgi suknji, pomi mastnih madežev in prahu, in s črno. zamazano cunjo na glavi, ki naj bi bila klobuk. Na vehMi ustnicah mu je neprestano igral njegov večni smehljaj.
— Kaj pa pomeni tole? — je vprašal na videz začudeno. — Prepirata in jezita se tu, pri vratih se pa vse sliši.
Beaumarchef se je zahvalil v duhu usodi, da mu (je poslala to nepričakovano pomoč.
— Začel je Toto-Chupin, — je dejal v svoje opravfičik), — ki trdi, da mu moram...
— Saj sem vse slišal, — ga je prekinil starec smeje.
Po teh besedah se je zdek) Toto-Chupirru najparnerneje stopiti v ozadje.
Toto-Chupin je zelo malo poznal Mascarota in rri mu zaupal. Beaumarchef a je v dno duše preziral, ker se je bfl prepričal, da je zabit. Pač se je pa bau kot vrag križa priliznjenega Tan-taftna, v katerem je bil spoznal moža, ki mu je zelo težko priti do živega. Zato si je tudi prizadeval, da bi se brž opravičil.
— Dovolite, gospod, da vam to pojasnim, — se je oglasil.
— Kaj pa? — je vprašal starec. — Da si inteligenten fant? To itak že vemo; toda navzlic temu ti bo še slaba predla.
— Rad bi, gospod...
— Denarja? To je čisto naravno. Nič ne skrbi. V primeri z drugimi si predober pomočnik, da bi ti kaj odrekli. No, Beaumarchef, daj temu fantu urno sto frankov!
Bivši podčastnik je kar ostrrnel nad tolikšno radodarnostdo, toda na energičen starčev migljaj, ki ga Toto-Chupin ni opazil, je ubogati, vzel iz blagajne bankovec in ga dal mlademu falotu.
Toda Toto-Chupin si zdaj ni upal sprejeti denarja, ki ga je prej tako energično zahteval. Menda je mislil, da se starec norčuje iz njega ali pa je še pravočasno zavohal za to rad oda rn ostjo spretno nastavljeno past.
— Kar vzemi, — mu je prigovarjal Tantaine, — če pa tvoje informacije niso dosti vredne, se pomeniva pozneje... Upam, da se ti bo zdaj razvezal jezik___
— O seveda, gospod! — je odgovoril Toto-Chupfa radostno.
— Če je tako, pa kar stopiva v mojo pisarno, tam naju ne bo nihče motil.
Capin je bil že zopet v svoji običajni vlogi.
Mahatma Gandhi v Londonu
V Anglijo je prispel bos — Za svoje življenje se ne boji,
ker je v božjih rokah
Slavna borec za svobodo Indije mahatma Gandi je prispel v soboto v London, da se udeleži konference, na katero so ga že opetovano zaman vabiJL Iz pristanišča Folkestona do Londona se je peljal v avtomobilom. To je bilo potrebno iz varnostnih ozirov, ker so se oblasti bale, da bi politični fanatiki ne napadli moža, ki je prizadejal Angliji že toliko neprijetnosti. Gamdhi sam je bfi pred odhodom v Anglijo miren in za življenje se sploh ne boji. Na vprašanje, ali mu ne bo tesno pri srcu, ko stopi
med one, v katerih vidi najhujše sovražnike svoje domovine, je odgovoril: >Če hočejo revolucionarji, anarhisti ali komunisti moje življenje, naj ga imajo. Moje življenje je vse, kar morem zastaviti za Indijo. Bog je moj edini varuh.«
K oficijelnemu sprejemu indijskega narodnega borca v Londonu je bik) razposlanih 1.400 vabil. Gandi de prispel v Anglijo bos, v svoji znani narodni noši aH bolje rečeno v halji, ki zakriva komaj dobro polovico njegovega koščenega telesa. Preden se je odpeljal iz Mar-sella v London, so ga cariniki vprašali, če ima v prtljagi kaj, kar je podvrženo carini. Gandi je odgovorili, da je siromak in da premore samo obleko, ki jo ima na sebi, nekaj krožnikov, vrč za kozje mleko, 6 doma narejenih predpasnikov in brisačo. V Londonu je vladalo za njegov prihod veliko zanimanje in čim se je raznesla vest, da je slavni mož že prispel, so navalile množice na predmestje Poplan, kjer se je Gandi nastanil pri vneti pri-stašinji svojih idej miss Lester.
V Londonu je prispel Gandi, da se udeleži konference za okroglo mizo. In že za začetek tega važnega zasedanja je pripravil predsedstvu trd oreh. Zasedanje odbora za državne zvezne zadeve, ki mu je član tudi Gandi, je bilo že poprej določeno na ponedeljek. Zdaj so pa prišli na to, da je ponedeljek dan velikega svečanega molka indijskega pro-
roka. Danes se torej seja najbrž ne bo mogla vršiti. Gandi sam, ki se strogo drža tega običaja, je že na pamiku povedal, da bi mogel kršiti dan molka le pod tremi pogoji, če bi bH v hudi stiski sam, ali kdo drugi ali pa sploh v izrednih razmerah. Gandida spremljajo hčerka pokojnega angleškega admirala miss Slade, njegov sin in njegov tajnik.
Gandi je bil rojen 2. oktobra 1869 v Porbandaru. Njegovo pravo ime je Mo landas Karamhand Gandi. Prebivalci njegove ožje domovine so spretni trgovci, obenem pa vročekrvni in nemirni ljudje. Gandi je nizke, šibke postave, koščenega obraza, mirnih temnih oči in velikih, štrleČih ušes. Nosi bel volnen plašč in hodi vedno bos. Je samo riž in sadje ter pije vodo, spi pa vedno na golih tleh. Na svoje telo sploh ne gleda. Človeka, ki ga prvič vidi, preseneti njegova potrpežljivost in velika ljubezen, ki se mn zrcali že na obrazu.
Civilizacija pomeni zanj mračno dobo. Po njegovem prepričanju je vzrok vsakega zločina materijahizem. Evropa je zdaj samo formalno krščanska, v resnici ji je pa bog — denar. Gandi pravi, da je demokracija samo maska in pesek v oči množicam. Celo izobrazbo smatra za zlo. Medicina je v njegovih očeh osredotočena črna magija. Železnice je treba odpraviti, ker dosegajo pokvarjeni ljudje z njihovo pomočjo svoje podle namene. Največje zlo na svetu je pa stroj. Mašinerija je gnezdo strupenih kač, to je simbol moderne civilizacije in pomeni največji greh.
Čudna sugestija
in operacija
Na dunajski dermatološki kliniki prof. dr. Korla so odstraniii 9ftetni deklici 'bradavice z obraza s pomočjo sugestije. Med zdravniki je vzbudilo to razumljivo zanimanje. Dekletce je imelo ves bradavičast obraz in z nobenim sredstvom bradavic niso mogli odstraniti. Na kHniki so se končno odločili za sugestijo. Deklici so dopovedati, da bodo vse bradavice izginite z njenega obraza, ko ga namažejo z nedolžno tekočino žive barve. To so večkrat ponovili in bradavice so res izginile.
Iz Londona pa poročajo, o zanimivi operaciji 7iletnega dečka, ki so ga morali operirati v prsni votlini pod narkozo, toda med narkozo je dečku nehalo srce biti. Celih 40 minut je srce mirovalo m zdravniki so že mislili, da je deček umrl. Kirurg dr. VVililiam Strong, ki je delai nevarno operacijo blizu srca, se je pa v zadnjem hipu odločil za nevaren poskus. Vzel je dečkovo srce v roke in ga začel masirati. Kmalu je začelo srce zopet utripati in deček se je toliko zavedel, da je spoznal svojo mater. Toda čez dobrih 12 ur se je znova
Prva paro-brzolikalnica JOSIP BOC, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica štev. 6 (vis-a-vis hotela Štrukelj) Edina v Ljubljani, ki Vam po par minutnem čakanju nudi specielno zlikano in očiščeno obleko. Ob enem priporočam svoj znani prvovrstni modni atelje, kjer si nabavite najboljše blago po zmernih cenah« — Ob nedeljah in praznikih odprto dopoldne«
onesvestil in umrl. Dobre pol ure dečku srce sploh ni utripalo, toda kljub temu je živel.
Požrtvovalnost ameriškega guvernerja
V ameriški državi Newyork razsaja nevarna otroška bolezen, ki je zahtevala od začetka letošnjega leta že nad 800 žrtev. Bolezen je težko ozdravljiva in navadno se konča s smrtjo. Otrok, ki dobi to bolezen, otrpne in večkrat starši niti ne vedo, da je otrok bolan, ker napada bolezen najraje dojenčke. Pravi povzročitelj strašne otroške bolezni še ni znan, pač pa se je zdravnikom posrečilo ugotoviti, da so ostale v krvi ljudi, ki so to bolezen že imeli, neka posebne bakterije, s katerimi se da nevarna bolezen zdraviti. Zato ie pozvala zdravstvena oblast vse one, ki so to bolezen že imeli, naj žrtvujejo nekaj svoje krvi za injekcijo oboleiim otrokom. In med prvimi, ki je ponudil svojo kri, je bil guverner države Newyork Roose-vek. Guvernerjeva požrtvovalnost je tako vplivala na prebivalstvo, da so začeli ljudje kar oblegati zdravstveni urad in ponujati svojo kri.
Nevarna otroška bolezen je leto« močno razširjena v Ameriki in v Evropi. Tudi v Nemčiji se je že pojavila in oblasti so ukrenile vse potrebno, da so ne bo širila. Vseučiliški profesor v riei-delbergu dr. Moro pravi, da bi morali starši vsakega obolelega otroka žrtvovati za krvni serum potrebno kri. Svojo zahtevo utemeljuje z domnevo, da ima to bolezen v mladosti vsaj v zmernejši obliki pretežna večina ljudi. Med zdravniki in pravniki je zbudil ta predlog živahne diskusije.
Sovjeti prepovedali svoj Silm
Pred dvema letoma se je bavi! sovjetski tisk z usodo mlade ruske učiteljice, ki so jo kmetje v Altajskem pogorju kot komunistko odvlekli daleč v samotno naselbino, končno jo je pa rešilo vladno letalo. To je bilo kot nalašč za ffiifrn rn Sovkino v Leningradu je res porabil to romantično zgodbo za običajen komunistični propagandni fUm. Toda pri izdelovanju filma so ga malo polomili. Tisk je namreč zamolčal dogodek pred tragedijo v Altajskem pogorju, do-čkn ga fibn prikazuje in tako prepreči propagando, ki so si jo bili zamislili sovjetski veljaki.
Mlada učiteljica, tipično moskovsko dekle, je bila pred poroko proti svoji volji premeščena v Sibirijo. Zaman je prosila tovariše v prosvetnem komisa-rijatu, naj jo puste v evropski Rusiji V Sibirijo pa niso poslali moža, temveč so vztrajali na tem, da mora iti ona. Najvišja uradnica prosvetnega komisar i jata, ki odbija v filmu z običajnimi frazami prošnje mlade učiteljice, je pa na platnu presenetljivo podobna Leninovi vdovi, ki res igra v prosvetnem komisa-rtjatu vodilno vlogo. Ker je Krupskaja preveč podobna glavni igralki rn ker ima proti režiserjevi vdovi učiteljica v flmu prav, bo film v Rusiji prepovedan.
Moževa radodarnost.
— Ženica, danes so mi sporočili, da sem povišan.
— O, to bo treba proslaviti! Ali mi kupiš novo obleko?
— Tako hudo mojega povišanja ne bova proslavila; pač bi te pa prosil, da kupiš zlatim ribicam danes več mrav-ljinčnih jajčec. Danes hočem videti okrog sebe samo vesele obraze.
Turisti, lovci, smučarji
vedno bolj zahtevajo samo kvalitetne Čevlje. Na višku so danes v kvaliteti in izdelavi
„Karo" gojzerji
Zahtevajte cenik od Karo-industrije Maribor, Koroška cesta štev. 19.
Za vse večje kraje oddamo komisijsko ali samoprodajo.
V BOJU PROTI JETIKI
je neobhodno potrebna knjiga
Doc. dr. Iv. Matko: Protituberkulozni dispenzar v sluibi socialno - higijenske borbe proti j etiki kot Hudskl in kužni bolezni.
Veliko delo, ki obsega 810 strani, velja broširano Din 270.—, vezano 300.—.
Naročila točno izvršuje
Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova
ulica Stev. %.
•Ađali o£f
Ssaka beseda SO par« Plaća m lahko tuđi ta odgovor znamko! — Na vprašanja brez ...»■ odfrnHirlamo - Najmanjši o&laz Uiv
MODROCE
vrhne la afrik, močno blago a
Din 240.—
zložljive postelje, posteljne odeje, žimo ln blago za preobleko pohištva najceneje kupite pri
Rudolfi Sever
LJUBLJANA. Marijin trg si. z
BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG
pri tt.
»KURIVO"
LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 83 (na Balkanu)
Telefon 34—34
RISAR, RACUNAR, STROJEPISEC, mlad,
vojaščine prost, dobi mesto tako]. — Lastnoročno pisane ponudbe s sliko in zahtevkom plače pod Št. »1000/2582« do 18. t m. na oglasni odd. lista.
POUK ŽIVIH JEZIKOV (francoščine, angleščine, nemščine, Španščine, italijanščine) v manjših skupinah in za posameznike. Poučujejo kvalificirane učne moči. Prijave od 6.—7. zvečer, Beethovnova ulica 7, pritličje. — Vodstvo tečajev: Prof. S. J. Guinot -Jer as. 25 71
FORD LIMUZINA z dvema vratima ugodno naprodaj. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«.
Modrece
peresnice, zimnice, otomane, divane ter vsa tapetniška dela izvršuje po najnižjih cenah
F. Sajovic,
LJUBLJANA, Stari trg št. 6
Trami
tesani se dobavljajo po Din 200 m% franko Ljubljana.
NaroČila pod »Trami 2576« na upravo »Slov. Naroda«.
L Mikuš
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo zalogo ^^nikov in 8olnčnikov ter sprehajalnih palic-Popravila se izvršujejo točno in solidno.
Malinovec
pristen, naraven, na malo m veliko prodaja
lekarna Dr. G. PICCOL1, LJUBLJANA, Dunajska c 6.
Telefon 2059
Premog suha drva
HogaćnJk.   Bo boH6e v. d
Mlad, konkurence zmožen in podjeten mojster
ALBERT ĆERNG V ZGORNJI ŠIŠKI
je pri novi remizi odprl delavnico za mizarstvo vseh strok, opremljeno z najmodernejšimi stroji. Vsa naročila od najmanjših do največjih izvršuje v najkrajšem času po reklamnih cenah in dostavlja blago na dom, zlasti pa razume želje in zahteve nevest in ženinov.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA, Prešernova nI i ca štev. 50 (v lastnem poslopju)
Obrestovan]« vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut borzna naročila, predujmi In krediti vsake vrste, eskompl In in k a so menic ter naka rila v ta- In inozemstvo safe - deposita
Itd. Itd. Itd. Brzojavke: Kredit, LJubljana.   — Teleion 5t 2040. 2457. 2S4R   Tnterurhan 2706. 2806
Steguje jpai£ giugaacifr. «=, Za »Narodno tiskarno« Fran Jezersek, — Za upravo ln inseratni del lista: Oton Christof, — Vsi v Ljubljani.