Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ.
Volitve v narodno skupščino.
V nedeljo, dne 8. novembra 1931, so se izvršile v Jugoslaviji volitve v narodno skupščino. V 3Ö6 srezih je kandidiralo na državni listi predsednika vlade 665 kandidatov in ravno toliko namestnikov.
Po uradnih poročilih je glasovalo skupno 2,235.245 volilcev. Od teh odpade na Dravsko banovino 150.796 glasov in je dosegla torej v Dravski banovini volilna udeležba 52%. V Savski banovini je glasovalo 391.572 volilcev, kar odgovarja 54% vseh volilnih upravičencev. V mestu Zagrebu je glasovalo 23.204 volilcev, odnosno 42% vseh vpisanih.
Narodna skupščina je torej izvoljena in se bo sestala na prvo zasedanje že dne 7. decembra. V dravski banovini so bili v posameznih srezih izvoljeni sledeči poslanci:
Ljubljana-mesto: dr. Albert Kramer, minister za gradbe.
Srez Brežice: Ivan Urek, posestnik in župan v Globokem.
Srez Celje: Ivan Prekoršek, upravitelj javne bolnišnice v Celju.
Srez Črnomelj-Metlika: Danijel Makar, posestnik in gostilničar v Metliki.
Srez Dolnja Lendava: Anton Hajdinjak, posestnik v Odrancih.
Srez Gornji grad: Rasto Pustoslsmšek, novinar v Ljubljani.
Srez Kamnik: Anton Cerar, posestnik in gostilničar v Kamniku.
Srez Kočevje: Ivan Pucelj, minister in posestnik v Velikih Laščah.
Srez Konjice: Karol Gajšek, notarski kandidat v Konjicah.
Srez Kranj: Janko Barle, župnik v Ljubljani.
- r i^rez	Alojzij Drmelj, posestnik in
Srez Laško: Alojzij Pavlič, profesor verouka v Celju.
Srez Litija: Milan Mravlje, geometer in posestnik v Ljubljani.
Srez Logatec: dr. Stane Rape, tajnik Zveze kulturnih društev v Ljubljani.
Srez Ljubljana-okolica: Albin Koman, posestnik v Vižmarjih.
Srez Ljutomer: Jakob Zemljič, posestnik in župan v Radencih.
Srez Maribor-desni breg: Anton Krejči, tovarniški ravnatelj v Rušah.
Srez Maribor-levi breg: dr. Ljudevit Pivko, profesor v Mariboru.
Srez Murska Sobota: Josip Benko, industrij ec in župan v Murski Soboti.
Srez Novo mesto: Anton Klinc, župan v Gornjem polju.
Srez Prevalje: Inž. Franc Pahernik, posestnik v Vuhredu.
Srez Ptuj: Lovro Petovar, poštar v p. in posestnik v Ivanjkovcih.
Srez Radovljica: Ivan Mohorič, glavni tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani.
Srez Slovenjgradec: dr. Bogumil Voš-njak, poslanik v p. v Beogradu.
Srez Šmarje: Vekoslav Špindler, novinar v Mariboru.
Glavna naloga vseh izvoljenih poslancev bo, da delajo v narodni skupščini na reviziji in izpopolnitvi zakonodaje ter da ukrenejo vse, da se zmanjšajo neznosna bremena, ki danes leže na ramenih delavstva in malega kmeta. Posvečati bodo morali obstoječi gospodarski krizi največjo pozornost, da najdejo res pravi izhod iz nje ter imperativno zabranijo, da bi delodajalci in
Ko se je pred leti govorilo o potrebi ukinitve stanovanjske zaščite, je naš savez na vseh shodih, konferencah, odnosno tozadevno sklicanih anketah zastopal stališče, da bo likvidacija stanovanjske zaščite kvarno vplivala ter ne bo rešila stanovanjskega vprašanja, marveč bo položaj še poostrila in poslabšala. Zagovorniki ukinjenja so svoje stališče podkrepljevali s tem, da bodo nato privatniki začeli v velikem obsegu zidati, ker da bo obenemi Ti javno inicijativo na tem colju, ko bodo občine in država zidale velike stanovanjske hiše, pomanjkanje stanovanj hitro odpravljeno in da bodo vsled ostrejše konkurence tudi cene stanovanjem padle.
Zadnji dve leti sta pokazali, da so se ti zagovorniki motili. Javne institucije in občine so sicer postavile večje število hiš, na drugi strani pa so takoj po ukinjenju stanovanjske zaščite cene stanovanj tako posko-
posedujoči sloji pod krinko »gospodarske krize« še nadalje prevaljevali vsako izgubo odnosno zmanjšanje dobička na uslužbeno delavstvo.
Ena najvažnejših dolžnosti je nadalje, da čimpreje urede stanovanjsko vprašanje, ker vsi apeli, ki so bili izdani od strani banovine, niso imeli nobenega uspeha. Na tisoče stanovanj je danes praznih, a na tisoče delavskih družin mora stanovati v vlažnih kleteh ali podstrešnih brlogih, ker ne zmore previsoke najemnine za človeka dostojno stanovanje!
In vprašanje brezposelnosti? Dolžnost v dravski banovini izvoljenih poslancev je, da takoj spravijo na dnevni red skupščine to velevažno vprašanje, ki že celih 10 let čaka na rešitev in da že za to zimo preskrbe zadostne kredite, da se bo tudi z izdatno državno podporo omogočila prehra-nitev brezposelnih delavskih družin.
Izvedba osemurnega delavnika, odprava kuluka, primerna ureditev trgovine z žitom
(s katero naj se vsem neposedujočim slojem omogoči čim cenejša nabava žita in moke za lastno uporabo), izpopolnitev socijalne zakonodaje, so glavne zahteve, ki jih postavlja delavstvo na novo narodno skupščino.
In še posebej mi železničarji!
Skozi zadnjih pet let moremo zaznamovati le redukcijo za redukcijo ter vsi novi pravilniki in uredbe, ki so bile v tem1 času izdane, niso rešile našega vprašanja. Še do
danes ni definitivno urejeno delavsko vpra-
sanje, ni še urejen penzijski fond, za katerega se je delavce obremenilo z ogromnimi naknadnimi prispevki, ni še rešeno vprašanje vštetja delavskih let za napredovanje in penzijo povodom nastavitve. Do danes še ni izplačana ravno delavcem v Dravski banovini diferenca vsled prevedbe na urne plače iz leta 1923. In tako bi lahko našteli še nešteto vprašanj, a podčrtamo le še eno, in to je, da se že sedaj zopet uvajajo brezplačni dopusti za progovne delavce, ki se nahajajo pred zimo v največji bedi!
Tudi tem vprašanjem upamo, da bodo izvoljeni poslanci posvetili vso pažnjo, zlasti pa, da bodo takoj apelirali na merodajnih mestih za naknadne kredite za progovno delavstvo in za delavstvo v železniških delavnicah, kjer je sedaj že dva meseca uveden skrajšan delovni čas, le po 7 ur dnevno!
Zdrave socialno-politične zahteve in delavsko varstvo niso strankarska strast, niti provincialna zahteva, ampak zahteva širokih plasti prebivalstva v državi, gospodarski problem šibkejšega sloja v državi, delavcev in nameščencev. Tu ne more biti govora o hujskanju, če delavstvo zahteva svoje pravice, zakaj država, narodna skupščina, če hoče biti pravična, mora ščititi vse državljane enako in če nimajo enakih pravic, mora delati na tem, da dobe vsi enake pravice.
čile, da so bile nižjim slojem nedosegljive. Dasi je danes v vseh večjih mestih praznih na stotine stanovanj ter so si uradniki zgradili proti večjim posojilom dosti eno in dvo-družinskih hiš, je pomanjkanje srednjim slo-, jem in zlasti delavcem in nameščencem odgovarjajočih' stanovanj, za katere bi oni zmogli najemnino, večje, kot je bilo v trenutku ukinjenja stanovanjske zaščite.
Zelo pa se je še poslabšal položaj, ko so se začele letos v svrho uravnovesenja budžeta redukcije nameščenskih in delavskih plač, ki so znašale pri nameščencih po 5%, pri delavstvu pa celo 13% njih prejemkov. Poleg tega so se efektivni prejemki delavstva in nameščencev še znižali z uvedbo novih prispevkov za starostno zavarovanje odnosno rodbinske penzije pri nastavljencih, tako da znaša skupna redukcija, ki je nastopila sedaj pred zimo, od 8 do 22% celokupnih prejemkov. Pri tako znižanih prejem-
kih ostane za stanarino res le zelo majhen Znesek, ki ne odgovarja današnjim najemninam. Ker zlasti železniški delavci v mestih in trgih s tako nizko plačo ne morejo plačati najemnine za že itak borna stanovanja, jim grozi sedaj pri prihodnjem terminu deložacija.
Jasno je, da se od hišnega posestnika ne more zahtevati, da naj z ozirom na vedne redukcije prejemkov uslužbencem in delavcem od strani delodajalca, daje stanovanja zastonj. Zato jjg nujno potrebno, da se z vednimi redukcijami prejemkov ter uvajanjem skrajšanega delovnega časa preneha ter zopet uvede nezmanjšane prejemke in tako omogoči vzdrževanje gospodinjstev vsaj v oni izmeri, kot so obstojala pred redukcijami. S tem se bo omogočilo uslužbencem in delavcem plačevanje dosedanjih najemnin in preprečilo številne deložacije.
Na drugi strani pa je tudi znano, da so cene za stanovanja daleko previsoke in da je zato pošteno stanovanje za delavca in nameščenca (zlasti za onega, katerega prejemki se gibljejo med Din 700 in 1500) nedosegljivo. Tudi na tej strani bi bila na mestu takojšnja in energična odpomoč, da se prepreči izrabljanje najemnikov.
Konkretno predlagamo, da naj se plačilna zmožnost uslužbencev in delavstva zviša vsaj na ono višino, kot je bila pred redukcijami (ker te redukcije niso utemeljene s padcem draginje) in uvedbo raznih novih odtegljajev, istočasno Pa naj se uvede uradno nadzorstvo nad stanovanjskimi cenami ter izda uredba, ki bo obdavčila prazna stanovanja ter uredila višino najemnin. *
Čakamo In upamo!
Še o znižanju najemnin.
»Slovenski list« je v svoji zadnji številki priobčil uvodnik o stanovanjskem vprašanju, iz katerega posnemamo sledeče:
»V nekem ljubljanskem dnevniku sem te dni čital, da so se na iniciativo gosp. bana Dravske banovine dr. Marušiča in na Poziv Društva hišnih posestnikov v Ljubljani, naj hišni posestniki odnosno stanodajalci primerno drugim pocenitvam življenskih potrebščin, znižajo tudi stanovanjske najemnine, zglasili izmed tisočev ljubljanskih stanodajalcev samo trije.‘ki so tem klicem sle-
Kdaj grem lahko na lastno prošnjo v pokoj?
V zadnjem »Strokovnem vestniku« je pomotoma izostala še določba, da gre uslužbenec lahko v pokoj na lastno prošnjo, če ima 35 let, ki se mu računajo za penzijo. V to dobo se računa tudi služba pred 21. letom starosti, dalje pri južnoželezničarjih še dve in pol vojni leti po cirkularju 108 a iz leta 1918 in seveda vsa služba, ki je navedena v določbah čl. 258 zakona o drž. prometnem osobju.
Kateri čas se mi računa za pokojnino?
Zadnji mesec je nastalo po progi veliko razburjenje med nastavljenim osobjem, zlasti onim, ki je čakalo na upokojitev, ker so se raznesle govorice, da se jim bo za penzijo vračunal le čas, odkar so bili nastavljeni, vsa prejšnja delavska služba pa se jim ne bo vračunala.
Že opetovano smo povdarili, da so razni železničarski zakoni skrajno nejasni in je potrebno dosti principijelnih' tolmačenj, vsled česar je dolžnost direkcije, da pravočasno izda jasne okrožnice, kako je razumeti posamezne določbe. Danes ponovno apeliramo na direkcijo, da izda razpis, v katerem bo točno raztolmačila osobju, katera služba se šteje za penzijo onim, ki so bili nastavljeni pred 1. septembrom 1923 in onim, ki so bili kasneje nastavljeni.
Iz dosedaj izdanih' rešenj o odmeri pen-zij onim, ki so bili upokojeni po 1. juliju 1931 sledi, da se računa za penzijo ves čas službe na železnici, neoziraje se, ali je bil nastavljen ali ne. Eksekutiva se računa vsem, ki _ so tudi po novem zakonu eksekutivni, onim Pa, ki so bili eksekutivni le po starem zakonu (progovni čuvaji, kretniki, blo-kovniki itd.), se računa za eksekutivo le čas od 1. novembra 1923 do 1. julija 1931. Po § 124 točka 5 se južnoželezničarjem računa za penzijo tudi dve in pol leti radi vojne, ako so bili v času od 1914 do 1918 v železniški službi.
Na podlagi teh rešenj se torej priznava za penzijo vsa železniška služba.
dili, uvidevši pretirano višino najemnin. Poziv Društva hišnih posestnikov je bil pisan tako ganljivo, da se je marsikateri najemnik, državni ali privatni nameščenec vzra-dostil, češ, ravno sedaj za zimo hvala Bogu, bo pa malo več za kurjavo ali toplejšo obleko. Vsak je bil prepričan, da bo dobrote znižanja vsaj nekoliko tudi on deležen ter s tem približno tudi računal. Toda kako razočaranje, samo trije posestniki so v Ljubljani, ki imajo usmiljenje do svojega bližnjega, siromaka, kateri mora iskati pribežališče pod tujo streho. Poziv Društva hišnih posestnikov je z ozirom na uspeh naravnost v posmeh gosp. banu in najemnikom. S tem je društvo dokazalo svoj vpliv odnosno avtoriteto na svoje člane hišne posestnike in lahko trdim, da je od teh vsaj devetdeset odstotkov včlanjenih pri društvu. Za te tri gg. prijavljence, ki jih sicer ne poznam, pa smelo trdim, da niso člani tega P. n. društva. Pričakovalo se je, da bo predsednik tega društva,.ki je sam hišni posestnik in upravitelj mnogih hiš v Ljubljani, z lepim vzgledom' prednjačil in stal na čelu dolgi vrsti onih svojih članov, ki so znižali najemnine in da bo s tem svojemu pozivu sledil prvi ter s tem dokazal upravičenost in nujno potrebo izvršitve njegovega poziva. A njega ni... Gotovo bi se pa oglasilo častno število prijavljencev, če bi poziv Društva hišnih posestnikov vseboval nasprotni smisel. Izgovori, da zaradi previsokih gostaščin, vodarine in drugih javnih dajatev najemnin ni mogoče znižati, ne drži. Gotovo so tudi med hišnimi posestniki človekoljubi, ki po-ražajoče obsojajo oderuške cene stanovanj nekaterih svojih kolegov, kar pa žal nič ne pomaga. Vsak najemnik ve, da zoper ode-ruštvo obstojajo zakoni in tudi stroge kazni, a kje je tisti, ki bi si upal proti temu nastopiti? Le naj poizkusi in jutri bo na cesti; to vzame vsakemu najemniku pogum in kjer ni tožnika ni sodnika. Najemnik je torej brezpraven, radi tega mora plačati, da gospodarjevi zahtevi ustreže, samo da je pod streho, čeravno ve, da bo potem sam stradal s svpjo družino vred, ker mu borno stanovanje pobere v mnogih slučajih nad polovico skromnega zaslužka. Z ukinitvijo stanovanjskega zakona, kar so hišni lastniki znali tako spretno izvesti, so ukinjene tudi vse pravice in zaščita najemnikov.«
Zakon o pridobitvi pravice na penzijo več ne velja!?
Leta 1929 je bil izdan poseben zakon, ki je predvideval pogoje, pod katerimi za-dobi uslužbenec pravico do osnovne penzije. Za slučaj, da uslužbenec v času prestanka službe še ne bi imel 10 let nastavljene službe, je imel pravico do odpravnine in sicer največ do 6 mesečnih plač.
Sedaj je direkcija nekemu uslužbencu priznala odpravnino, glavna kontrola pa je vložila tožbo na državni svet, da ta odlok razveljavi, češ, da je z uveljavljenjem novega zakona o državnem prometnem' osobju s l. julijem 1931 gornji zakon ukinjen in nima nikdo več pravice na odpravnino!
Pravilnik o uradniškem penzijskem fondu.
V avgustu 1931 je bil objavljen poseben pravilnik, ki predvideva v glavnem način računskega poslovanja z denarjem, ki ga plačujejo vsi državni nameščenci in torej tudi železničarji v uradniški penzijski fond. (Ta pravilnik seveda ne velja za delavce in profesioniste.)
Z denarjem pokojninskega fonda upravlja državna hipotekarna banka.
Dohodki tega fonda so:
1.	prvomesečni prejemki uslužbencev (ob postavitvi!).
2.	prvomesečna razlika ob vsakem napredovanju.
3.	mesečni prispevki (5%).
4.	procenti od kapitala fonda, ki je pa za 34% manjši, kakor sicer obrestuje drž. hipotekarna banka dolgoročna posojila.
5.	disciplinske denarne kazni.
Prvomesečni prejemki se plačajo v fond
v celoti, t. j. brez običajnih odbitkov, kakor davek itd., in sicer se plačajo ti prejemki v dveh obrokih. Davek od celotnih prejemkov in drugi odbitki se odtegnejo od polovice prejemkov, ki jo dobi uslužbenec izplačano na roko.	\
Tudi pri napredovanju se plača v fond razlika med novimi in prejšnjimi prejemki
Uredite stanovanjsko vprašanje.
Važno za železničarje!
v bruto-znesku in sicer se plača razlika, v plači, periodskem povišku, položajni dokladi in draginjski dokladi. Ta razlika se plača naenkrat in to takrat, ko mu po zakonu začnejo teči povišani prejemki.
Ko postane uradniški pripravnik uradnik, mora plačati razliko med celotnimi prejšnjimi in celotnimi novimi prejemki.
Od prvomesečnih prejemkov, ki jih uslužbenec plača v pokojninski fond, se ne plača 5% redni mesečni prispevek za fond. Isto tako tudi ne od prvomesečne razlike pri napredovanju, ki se v celoti vlaga v fond.
če je pa uslužbenec disciplinsko kaznovan na odtezanje rednih mesečnih prejemkov, mora plačati kot redni mesečni prispevek 5% celotnih prejemkov in ne zmanjšanih.
Od pogrebnine in od podpore v znesku dvomesečnih celotnih prejemkov, ki se izplačujejo po smrti uslužbenca v zmislu § 103 zakona o drž. prom. osobju, oziroma enake določbe zakona o uradnikih, se ne plačajo redni mesečni prejemki.
Če si uslužbenec oziroma njegova rodbina pridobi pravico do povračila vlog v pokojninski fond, imajo pravico le do povračila prvomesečnih prejemkov, prvomesečnih razlik ob napredovanjih in pa rednih mesečnih prispevkov. Druge vloge se ne vračajo.
Ako tak uslužbenec ne dvigne vlog, pa je kesneje reaktiviran in dobi višje prejemke, kakor jih je imel ob izstopu iz službe, mora plačati prvomesečno razliko med novimi in prejšnjimi prejemki v pokojninski fond.
V slučaju smrti uslužbenca izda potrdilo o času, ki se prizna kot čas vplačevanja v uradniški pokojninski fond do 1. aprila 1931, njegova pristojna oblast na podlagi službenega lista. O času vplačevanja po 1. aprilu 1931 pa izda potrdilo državna hipotekarna banka.
Vsak vplačevalec v fond dobi svojo vložno številko, ki ostane ves čas vplače-
vanja nespremenjena. Ta številka se mor^ vpisovati v plačilno polo in v seznam vpla-čevalcev.
Dokler drž. hipotekarna banka ne določi vsakemu vplačevalcu svoje številke, kar mora izvršiti v teku enega leta, izdajajo tudi potrdila o času vplačevanja po 1. aprilu 1931 oblastva.
Prispevki se pošiljajo finančni direkciji s posebnimi spisi vplačevalcev, ki pregleda spiske in rekapitulira ter odpošlje drž. hipotekarni banki.
To je treba izvršiti najkesneje do dvajsetega tistega meseca, za katerega so bili prejemki izplačani. Če se pa izplačajo prejemki med mesecem-, se pa pošljejo prispevki najkesneje 20 dni po izplačilu prejemkov.
Vplačevanje prispevkov upokojenih uslužbencev se vrši na isti način, kakor pri aktivnih drž. uslužbencih.
Vse kar vplača drž. uslužbenec v uradniški pokojninski fond, mora biti zabeleženo v plačilni poli.
Vsi odloki o postavitvi, imenovanju, napredovanju, premestitvi, upokojitvi, sprejemu ostavke in odpustu iz službe vplačevalcev v pokojninski fond se morajo v prepisu poslati drž. hipotekarni banki. Ravno tako je treba poslati tudi odloke o izrečeni disciplinski kazni.
če je vplačevalec premeščen, mora prejšnja službena edinica poslati vse potrebne podatke (vložno številko) novi službeni edinici.
Vse izdatke uradniškega pokojninskega fonda nosi drž. hipotekarna banka.
Odobravanje letnega dopusta stalnim delavcem.
Minister saobraćaja je z odlokom od 22. avgusta 1931 M. S. br. 21.412 odredil, da imajo službeni načelniki (šefi edinic) pravico odobravati stalnim delavcem letni dopust in sicer v mejah odobrenih kreditov, ako je potreben nadomestnik.
Nastup Ujedinjenog saveza nije bio blaži, a člancima u svojim listovima i letačima, je vrlo oštro napadao Udruženje nacionalnih željezničara i brodara.
Naše Udruženje, koje broji tek blizu hiljadu članova nije moglo pasivno sudjelovati u tim izborima, jer se Po broju samih članova i simpatizera nije moglo nadati apsolutnoj većini. Zbog toga je stupilo u pregovore s Udruženjem jugoslo-venskih nacionalnih željezničara i brodara, radi zajedničkog istupa na izborima. Poslije prvih uspjelih pregovora — isti su prekinuti, pošto je to Udruženje odbilo dalnju suradnju. Tada je naše Udruženje preporučilo aktivno sudjelovanje svojim članovima prema svom uvjerenju. Pojedini naši članovi su sudjelovali na izborima i pasivno na listi Udruženja jugoslovenskih nacionalnih željezničara i brodara, a aktivno za jedno i drugo udruženje. Uspjeh je našem Udruženju bio svakako osiguran korektnim držanjem naših članova, bez obzira na predbacivanja i ispade bilo kojeg Udruženja.
I ako izborni rezultati nisu službeno proglašeni saznajemo, da je na teritoriji zagrebačke željezničke direkcije pobjedilo Udruženje jugoslovenskih nacionalnih željezničara i brodara većinom od 260 glasova (4190 : 3930) a na teritoriju ljubljanske željezničke direkcije Ujedinjeni savez željezničara Jugoslavije većinom od 26 glasa (5386 : 5360). Svakako je interesantno da je u ljubljanskoj direkciji glasao veći broj izbornika nego u zagrebačkoj.
Pobjednika — bez obzira tko to bio — čeka veliki i teški zadatak, da nastoji zadovoljiti opravdane želje birača i članova Bolesničkog fonda, koje su oni u svoje prefstavnike prilikom izbora stavljali. Te želje su skoro jednake, tako pristaša jedne kao i druge organizacije, a o izabranim
Frazerstvo in
. . . isto tako je navadno frazerstvo in uganjanje demagogije govoričenje o brezplačnih starih pragih ... isto je s kreditiranjem premoga...
Tako je napisal r. direktor v okrožnici proti našemu savezu. Naš savez je namreč na shodih in v resolucijah apeliral na upravo, da naj čimprej razdeli brezplačno stare prage in omogoči nabavo premoga na obroke.
Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev v Ljubljani pa je
Kultura.
V. DELAVSKI PROSVETNI VEČER V LJUBLJANI. »Svoboda« in »Zarja« priredita v dvorani Delavske zbornice v sredo, dne 18. n o-vembra t. 1., ob 8. uri zvečer V. delavski prosvetni večer z zelo bogatim sporedom. Igrala bo godba »Zarja«. Vrstili se bodo solospevi s solonastopi na piščal, klarinet, kla-vir, rog, itd., predavanje s slikami na modernem epidiaskopu bo zaključilo večer. Vstop prost. Ljubljansko in okoliško delavstvo opozarjamo na ta večer. Za ostalo delavstvo pa bomo poskrbeli prenos po radiu.
Knjige Cankarjeve družbe za leto 1931/32 so izšle in so že razposlane.
Knjige so zares prav krasne. Za majhno članarino Din 20.— na leto je dobil te dni vsak član 4 knjige, in sicer:
1.	Koledar Cankarjeve družbe 1932. Kakor je dosedaj Koledar C. D. vsako leto zbujal splošno pozornost, tako bo tudi za leto 1932 nadvse zanimiv in lep. Vseboval bo poleg mnogovrstnih slik potopise, poljudno znanstvene razprave, posebno o Afriki, o fašizmu, medicinske razprave o raku itd. Leposlovni del bo imel povesti raznih znamenitih proletarskih pisateljev. Že s koledarjem samim bo članu Cankarjeve družbe vrnjena njegova članarina.
2.	Angelo Cerkvenik: »Orači«. Napeta in zanimiva povest iz delavskega življenja.
3.	Znameniti vojni roman angleškega pisatelja Liam OTlahertiy-ja: »Zver se je prebudila«, je prvi roman te vrste v slovenskem prevodu.
4.	Andersen Nexö: »Po solnčni Španiji«. Lep potopis s krasnimi slikami.
Vsak naj pri prejemu knjig kar nakaže Din 20.— za prihodnje leto.
Kdor pa še nima letošnjih knjig, naj takoj pošlje Din 20.—, da mu jih takoj pošljemo. Naklada je omejena in se lahko zgodi, da bodo v kratkem vse knjige razvzete.
Naša prava Kolinska cikorija.
odbornicima najviše ovisi, da svojim radom steknu simpatije ne samo članova svoje organizacije nego i protivničke — što je doduše mnogo težje, ali časnije i ugodnije, a od presudnog značenja za slijedeće izbore.
Naše Udruženje će i nadalje sa simpa-vtijama pratiti rad svakoga udruženja, koji je za boljitak interesa željezničara.
Izjave obeh glasil nam dokazujejo, da se naš savez nahaja na pravi poti. Od zavednosti in discipline našega članstva, ki je danes res vzorno, je odvisen povsod naš uspeh ter se zavedamo, da nas ne morejo zadržat* nobene grožnje in tudi ne persekucije.
demagogija.
dne 22. oktobra 1931 (torej en mesec pozneje) predložilo direkciji vlogo za rešitev sledečih zadev:
1.	da bi se z ozirom na bližajočo zimo takoj izdali stari pragi za kurjavo in
2.	personalni premog naj bi se izdajal tudi na obroke.
Radovedni smo, ali je tudi sedaj stavljanje teh dveh zahtev demagogija, ali je bila demagogija le tedaj, ko je to zahteval naš savez.
Komers »Svobode«. Na predvečer kongresa delavske telovadne in kulturne zveze »Svoboda«, ki se vrši v nedeljo, dne 13. decembra t. 1. v Ljubljani, priredi ljubljanska podružnica »Svobode« delegatom in članom v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani kulturni večer pri pogrnjenih mizah.
Ta komers, ali pravzaprav VI. delavski prosvetni večer, se bo začel ob 8. uri zvečer. Na sporedu so koncertne točke delavske godbe »Zarja«. Solospevi naših pevk in pevcev, solonastopi na razne instrumente itd. Točen spored priobčimo pravočasno.
Prosimo, da na ta dan, to je v soboto, dne 12. decembra t. 1, druge organizacije ne prirejajo večerov.
Odbor.
Zahvala.
Podpisana vdova Pribovšek se najlepše zahvaljujem vsem darovalcem, ki so mi pomagali z denarno pomočjo, in sicer v skupnem znesku Din 765.55, in s tem olajšali bedo.
Še enkrat vsem prisrčna zahvala.
Vdova Pribovšek.
ŽELEZNIČARSKI KOLEDAR ZA LETO 1932 JE IZŠEL. Ker ga je v zalogi le še 500 izvodov, opozarjamo na to vse one podružnice, ki koledarja še niso naročile, da ga takoj naroče. Stane Din 10.— komad.
IZ UREDNIŠTVA. Prihodnja številka Ujedinjenega Železničarja izide zopet redno dne 1. dec. 1931, in sicer na 4 straneh.
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna
los. Reich, Ljubljana
Volitve v bolniško blagajno.
Velik uspeh, ki ga je dosegel naš savez pri zadnjih volitvah v bolniško blagajno, je tako razburil zvezarske duhove, da so smatrali za potrebno, da v svojem skupnem glasilu začno objavljati grožnje proti našim članom. Dosegli so za ljubljansko direkcijo, da so se vršile v četrtek, dne 12. novembra 1931 ponovne volitve skupščinarjev in sicer samo za območje enega progovnega mojstra, to je za 76 ljudi ter se bodo s tem uspehom lahko ovekovečili v železničarski zgodovini.
Za teritorij zagrebške direkcije, kjer je bilo ugotovljenih polno malverzacij z glasovnicami in nedovoljenega pritiska, do danes še ni izšel odlok, da naj se volitve ponove, ker je pač vsem jasno, da bi tudi v zagrebški direkciji zvezarska večina skopnela kot sneg, ako bi se vršile ponovne volitve.
Značilno je, kako mislijo o volitvah v bolniško blagajno druge organizacije ter zato v informacijo našim članom objavljamo dva članka. Prvi je izšel v »Glasniku stručnog ložača«, glasilu društva kurjačev, in se :glasi:
Onim, ki se jih tiče!
Dne 31. avgusta t. 1. so se vršile volitve skupščinarjev Bolniške blagajne humanitarnih fondov. Za ljubljansko oblastno upravo sta bili postavljeni dve listi: lista Saveza in lista Jugoslovanskih narodnih železničarjev. Kakor vsa druga leta je v ljubljanski oblastni upravi tudi letos zmagala lista Saveza.
Jugoslovanski narodni železničarji se mnogo in z vsemi razpoložljivimi sredstvi trudijo, da bi dobili ljubljansko oblastno upravo v svoje roke. Vedno poudarjajo, da so oni edini pravi zastopniki jugoslovanskega železničarstva, vse ostalo, tako tudi nas, pa smatrajo kot privesek inter-nacionalcev. če so kurjači volili nasprotno listo, niso tega storili iz kakšnih političnih, Internacionalnih ali nacionalnih nagibov. Vsak Zvezar bi pač moral vedeti, da je bolniška blagajna socialna institucija, ki naj služi zboljšanju socialnih razmer jugoslovanskega železničarja, nima pa potrebe ne interesa, da bi se kot taka ukvarjala še s kakim drugim — izumom, kakor le s socializmom, ki ga pa vam jugoslovanskim narodnim železničarjem še mnogo primanjkuje. Ako pa trdite, da vam nasprotna lista ni imela drugega namena ko zbrisati vas s površja, potem bi morda pač bili do tega upravičeni že z ozirom na neovrgljivo dejstvo, da je še vsakemu kurjaču prav dobro znana izjava nekega našega ministra za socialno politiko, ko se je na svoji inspekciji po Sloveniji'pohvalno izrazil o naših socialnih institucijah, ki jih je stavil za vzgled ostalim v državi. »Gospodje« naj tega dejstva ne pozabijo, saj jim je prav dobro znano, da je oblastna uprava Bolniške blagajne ljubljanske direkcije edina, ki še nikoli ni bila v rokah Jugoslovanskih narodnih železničarjev. Zato se nikar ne čudite, da daje tako visoko priznanje vsakemu povod zaupanja v naše vodstvo in vsak količkaj zaveden železničar bo pač vedno čutil v sebi dolžnost ščititi to, kar je postavljeno za vzgled vsej Jugoslaviji. Razmere v državi so sedaj take, da le treba delati v prid in blagor vseh železničarjev Jugoslavije, zato naj izginejo s površja vsi tisti, ki so dosedaj želi same neuspehe, med katere spadate tudi vi Jugoslovanski narodni železničarji,
kar. sami priznavate. Za odločitve železničarjev pri volitvah naj vedno govore dejstva, ne pa teror, kakor ga vi omenjate. Savez se je čutil zadosti močnega, zato je tudi zmagal, čeprav s 26 glasovi večine, kar bi pač Jugoslovanski narodni železničarji z navdušenjem sprejeli, če bi bilo obratno.
Volitve so bile svobodne, mi nismo prakticirali z nobenim kompromisom, vsak se je lahko odločil po svojem lastnem prepričanju za to ali ono listo. Prepričani pa smo, da bi bil rezultat za zmagovito listo še mnogo boljši, če bi se ne vršile razne nepravilnosti. Tako čitamo nekje, da so nekateri progovni mojstri dajali svojim podrejenim delavcem zapečatene kuverte z listo Jugoslovanskih narodnih železničarjev. (Najbrž so se sramovali zvezarskih kandidatov. Op. ured.)
Tako pravijo kurjači, ki so uvideli, kam vodi zveza in kakih sredstev se poslužuje ne za dosego boljše bodočnosti za celokupnost, marveč le za ozke strankarske namene in cilje ter cilje pojedinčev.
Udruženje željezničkih činovnika, torej uradniško društvo, je priobčilo v zadnji številki daljši članek posebno o volitvah v bolniško blagajno na teretoriju zagrebške direkcije, v katerem objektivno slika položaj pred volitvami.
Članek se glasi:
Izbori za bolesnički fond.
Prema odluci Ministarstva saobraćaja od 14. jula o. g. održali su se na dan 31. avgusta o. g. izbori za Bolesnički fond. Opće interesovanje željezničara za te izbore bilo je prilično, što se vidi po torne što je na teritoriji zagrebačke i ljubljanske direkcije glasalo 21.114 željezničara (Zagreb 9.820; Ljubljana 11.294!) Izbori su bili od naročitog značenja za dvije najjače jugoslavenske željezničke organizacije, koje se bore za prvenstvo na teritorijama zagrebačke i ljubljanske direkcije. Ta borba je ispala — neriješeno.
Udruženje jugoslovenskih nacionalnih željezničara i brodara stupilo je u izbore svijesno svoje brojčane nadmoći, a u svoj program je stavilo održanje »status quo«, kao maksimum onoga što se na razboriti način postići moglo. Veliku prednost je to Udruženje imalo u tome što ono pored velike mase nižeg osoblja ima u svojim redovima i više činovnike, koji mu svojim uplivom mnogo koriste. U borbu je to Udruženje stupilo prilično oštro jednim člankom u svom društvenom listu, a osiguravši si zaledje suradnjom drugih manjih udruženja čekalo je izbore svijesno svoje pobjede.
Ujedinjeni savez željezničara Jugoslavije, koji na teritorijama drugih željezničkih direkcija nema dovoljno članova da bi mogao poduzeti borbu s U. J. N. Ž. i B. ojačao je svoje pozicije u Zagrebu i Ljubljani ne oslanjajući se toliko na broj članova, koliko polažući najviše na discipli-novanost i stalešku svijest svoga članstva. Na svojim listama nije istakao zastupnike intelektualnih radnika, po svoj prilici zbog pomanjkanja takovih u njihovim redovima. Ujedinjeni savez je u izbornom programu isticao promjenu pravila Bolesničkog fonda u tome, da se Bolesničkom fondu zagarantuje potpuna autonomija, te da se podredi Ministarstvu socijalne politike.
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik: Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru. — Lastnik In izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.