Stov. 137 TRST, četrtek 19. maja 1910, Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA tsdl ob nedeljah In praznikih ofa 5., ab ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Itev. se prodajajo po 3 nvft. (6 stot.) v nmogih l-jbakarnah v Trstn in okolici. Gorici, Kranju, St. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-»Mni, Dornbergu itd. Zastarele iter. po 5 nvč. (10 stot.). MLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v iirokoati 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S »t. mm, »Mnrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p* iO st. mm Za oglase v tekste lista do 5 vrst 20 K, vsaka »»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, n^j-»anj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izkljofino le upravi „Edinosti". ===== Plačljivo In utožljivo » Trstu. ===== Glasilo političnega društva „Kdinoaf1 za Primorsko. za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece • K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. >ar*Mlaa na MC«lJiko lilanj« „SDIJfOSTI" ataše: za o«le lote Kron 5*30, ko pol loto Kron l-SO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma te ne aprejemaja in rokopisi aa aa vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Glorglo Gaiattl 18 (Narodni dom) Izdajate^ in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnih konaorcij lista „Edinost-*. - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ■ Giorgio Galatti štev. 18. -- PoItno-hranllnKnl račun St 841652. TELEFOfl It 11-57. 5RZ0JRUNE VESTI. Deželno-zborske volitve v Bosni in Hercegovini. SARAJEVO 18. Danes so pričele deželno-zborske volitve. Danes voli III. kurija kmečkih občin, ki izvoli 34 poslancev. Izvoljenih bo 7 katolikov, 9 muslimanov in 18 pravoslavnih. — Volitev v tej kuriji se vrši ustmeno. Pogreb angleškega kralja. DUNAJ 18. Nadvojvoda Fran Ferdinand ie danes iz Linca s spremstvom odpotoval v London, kjer bo zastopal cesarja na pogrebu kralja Edvarda. PARIZ 18. Portugalski kralj je sinoči dospel semkaj in je danes zjutraj odpotoval v London. POTSDAM 18. Cesar Viljem je sinoči ob 7 uri zvečer odpotoval v London. Hrvatski sabor. ZAGREB 18. Zbornica je nadaljevala debato o volilni reformi. K § 4 (pasivna volilna pravica) je bilo uloženih več spremi-njevalnih predlogov, mej temi predlog posl. Kis-a, da se da pasivna volilna pravica tudi javnim notarjem. — Posl. Supilo se je pridružil temu predlogu ter ga razširil v toliko, naj bi se podelilo pasivno volilno pravico tudi srednje-šolskim in ljudskim učiteljem. — Posl. dr. Horvat se je pridružil obema predlogama in se je izrekel za podelitev volilne pravice tudi pravosodnim uradnikom. Posl. Ogrizovič se je izjavil za to, da se pridrži pasivno volilno pravico srednješolskih in ljudskih učiteljev. C. in kr. vojne mornarice. DUNAJ 18. Vojna ladija „Szigetvar" je prišla včeraj v Smyrno, kjer ostane šest dni. — Vojna ladija „Cesar Karol VI." je prišla v Buenos Aires, kjer ostane 29 dni. Eksplozija. CANTON (Ohio) 18. V tovarni za pločevino American Sheet and Tinplate Com-pany se je pripetila eksplozija, vsled katere je bilo ubitih 20 delavcev. Ostali delavci, njih 300, so bili skoraj vsi več ali manj ranjeni. Francoski železničarji hočejo štrajkati. PARIZ 18. Ker niso hoteli ravnatelji državnih železnic vsprejeti odposlanstva sindikata železničarjev, ki so hoteli razpravljati o odmerjanju stanarin, je izvrševalni odbor železniškega sindikata vsprejel resolucijo, v kateri se precej odkrito žuga s štrajkom, ako se ne bodo voditelji državne železnice hoteli pogajati s sindikatom. PARIZ 18. Radi odklonjenega vspreje-ma odposlanstva narodnega sindikata železničarjev po ravnateljstvu državnih železnic poročajo, da ni bilo odposlanstvo zato vsprejeto, ker ie prošnja za vsprejem odposlanstva bila dostavljena še le potem, ko so sedelegatje predstavili ravnateljstvu. Dele-gatje bodo povabljeni na posvetovanje v petek. Nemiri na Kitajskem. LONDON 18. Iz Pekinga brzojavljajo, da so v pokrajinah Tsiangfu. Tsiang in Hu- PODLISTEK. iurkica Agićeva. Povest. rir> r.tski -pisal Ks. Šandor-Gja ski. - Prevel Fr. Ore Ostala jej je torej jedino šola. Tam jej je mineval čas ugodno in ne da bi opažala kedaj in kako. Vedno vprežena, z vsakim dnem kaka novost in zanimivost. Od dne do dne je bolj ljubila te maličke, a opažala pri tem, da so tudi one njej čim dalje bolj udane in odkritosrčne. A doživela je tudi v šoli veliko razočarenj. Opažala je, da te nežne dušice nagibajo več na zlo, nego na dobro, da odgovarjajo hitreje z „ne", nego z „da". Spoznala je, da ta otročja trma in svojeglavnost sta veliki oviri k napredku s poukom. Posebno pri računstvu se je čutila včasih prav utrujeno. Do dvajsetkrat redno je pokazala na računilu, da, ako od treh kroglic zakrije jedno, ostajata še dve. Pov-praševaje pa deco, prepričala se je, da dve tretjini je nista umeli. Vse to pa je zanjo vendar bila težka vaja k — potrpljenju. Večina otrok ni od doma prinesla seboj ni pojma o vzgoji. Niti najtemeljnejših pogojev uljudnosti. Kaj pa s čistobo? — ne jedenkrat je opazila gnjusno golazen na otrocih, — morala se je je očistiti tudi sama. A poleg tega — in to jo je bolelo največ — je opažala, da so otroci od doma nan izbruhnili vsled lakote novi nemiri proti vladi. Kreta. KANEA 18. Konzuli so izjavil voditeljem strank, da ukrenejo stroge odredbe, ako se ne bodo mohamedanski poslanci smeli udeleževati sej, ne da bi prisegli. Med kristijani vlada veliko razburjenje. Razprava proti Hofrichterju. DUNAJ, 18. — Dan končne sodnijske razprave proti nadporočniku Hofrichterju je odgoden. Grška. ATENE 18. Eskadra, sestavljena iz treh oklopnjač in štirih torpedovk, je prejela povelje, naj bo ta teden pripravljena, da odpluje, kakor se govori, na pomorske vaje. Ta odredba je pa očevidno v zvezi s splošnim razburjenjem, ki so je provzročili protesti Turčije pri velevlastih proti prisegi krečanskih poslancev. V političnih krogih priznavajo odkrita da je sedanji položaj kritičen. Nek tukajšnji list poroča, da se kralj Jurij na svojem povratkn iz Londona sestane z italijanskim kraljem, da se ž njim posvetuje o položaju na Kreti. Govori se, da predloži Italija načrt za rešitev krečanskega vprašanja. f Eliza Orzeszko. PETROGRAD 18. (Petr. brz. ag.) — V Grodnem je umrla pisateljica Eliza Orzeszko. Novorojen črnogorski princ. CETINJE 18. Princesinja Natalija, soproga princa Mirka, je povila sina. Princesinja in novorojeni princ se počutita dobro. 47 oseb utonilo v Dnjepru. ALEKSANDROVSK (Jekaterinoslav) 18. (Petr. brz. ag.) Na Dnjepru je čoln, na katerem je bilo 94 delavcev, zadel na neko skalo, 47 delavcev je utonilo. Ruska državna duma. PETROGRAD 18. (Petr. brz. ag.) Po otvoritvi današnje seje državne dume je posl. Bobrinski (skrajna desnica.) podal izjavo, v kateri je energično protestiral proti spomenici, došli mu glede Finske od an-gležkih in irskih parlamentarcev. Bobrinski je stavil vprašanje, kaj bi pač rekli Angleži, ako bi se jim od ruske strani dajalo nasvetov, kako naj se vedejo na Irskem in v Indiji. Ruskemu narodu prijateljski angleški narod naj ve, da so tudi v Rusiji in so-sebno v dumi ljudje, ki vsako umešavanje inozemcev odklanjajo z energičnim Hands off ! (Proč roke!) (Viharna pohvala na desnici in v entrumu.) Predsednik ruske dume obsojen. PETROGRAD 18. (Petr. brz. ag.) — Okrajno sodišče je brez porotnikov razpravljalo o dvobojski aferi med sedanjim predsednikom državne dume Gučkovom in grofom Uravovom. Gučkov je bil obsojen na štiritedenski trdnjavski zapor, grof Uravov pa na tritedenski zapor na glavni straži. Nikaragua GUAYAQUIL 18. Sestal se je kongres, da razpravlja o položaju. Prvi ambulančni krivo poučeni o šoli, da so jej neprijazni ter da jo prezirajo. Pogostoma, kadar je kaznovala kako deklico, je to prišlo na dan. Marsikatero otroče se je zagrozilo, da pove doma, ker mati in oče sta jej rekla, naj se ne pušča kaznovati, ker učiteljica je njihova služabnica, ker jo oni plačujejo. Nekoliko-krat so celo roditelji prišli v šolo ter poklicali „meštrico" na odgovor, zakaj jim je kaznovala otroka. Neka priprosta žena je vstopila v šolo, ne da bi koga pozdravila, ter zaklicala: „A kje si ti, duša moja, kaj vsega ne trpiš, — pa kdo bo tebe zapiral v „arešt!'" Alo, domov! Kaj ? — Vi, ker ste „maještrovka", mislite, da boste mučili našo deco! Mari vas plačujemo za to ? Menda ste zato tukaj, da poučujete, pa ako otrok ne zna takoj, nimate pravice pridržavati ga črez uro. Moj otrok ni tak, nisem ga nosila devet mesecev pod srcem, da ga boste vi sedaj zapirala !" Pa naletela je še na večje surovosti, a Jurkica ni zmogla besede v odgovor. Drugikrat je prišel kancelist Nalje-škovič z vprašanjem, kaka nova „forma" je to, mučiti otroke s tem, da se jim nalaga domaČe naloge. „Otroče je slabotno, še umorite mi je s temi neumnimi nalogami ? Ni-li dovolj, da sedi tukaj po štiri ure na dan? Vi se v šoli potrudite nekoliko več, pa ne bo potrebno, da se otroci mučijo še doma!" Tudi temu Jurkica ni mogla oporekati. A vse take prizore je pozabljala hitro in radevolje. Bilo je pa zopet sto drugih notranjih razlogov, da se jej je šola omilila. V šoli jej je potekal čas, ne da bi bila čutila zbor, organiziran od rdečega križa, je odšel na fronto. OGRSKA. Ministerske konference na Ogerskem BUDIMPEŠTA 17. Danes ob 5 uri po-poludne se je vršil pod predsedstvom mini-sterskega predsednika grofa Khuen-Hederva-rija ministerski svet, katerega so se vdeležili rei ministri. Ogrske finance. BUDIMPEŠTA 18. Glasom izkaza državnih blagajnic je bilanca leta 1909 za 72,216.453 K neugodneja nego v minolem letu. Dunaj 18. Ministra Schonaich in baron Burian sta se vrnila iz Budimpešte. Dunaj 18. Ministerski predsednik baron Bienerth se je povrnil iz Budimpešte. DRŽAVNI ZBOR. DUNAJ 18. Začetkom seje je odgovoril domobranski minister Georgi na neko interpelacijo posl. Biankinija, glede zapostav-Ijenja Dalmatincev in Primorcev pri mornariški akademiji na Reki in na šoli mornarskih aspirantov v Puli in je povdarjal, da nepo-znanje nemškega jezika še ni nikaka ovira zr vsprejem v mornariško akademijo in šolo mornarskih aspirantov, ker je gojencem celo omogočeno, da polagajo izpite potom tolmačev. Minister je ugovarjal očitanju, da se zapostavlja Primorce. Zbornica je nato razpravljala v prvem čitanju vladno predlogo glede ustanovitve avstrijskega voia odsluženih vojakov. Predlog čeških radikalcev, da se stavi to predlogo z dnevnege reda, je bil odklonjen s 159 proti 82 glasovom. Za predlogo sta govorila posl. Baschle in Suggenberg. Govoril je tudi posl. Sokol v češkem jeziku. Potem se je razprava prekinila in nadaljevala razprava o nujnih predlogih glede visokih šol. Posl. dr. Adler je ojstro napadal naučnega ministra radi obljub, ki jih je napravil profesorjem in dijakom glede zgradbe vseučiliščnih zavodov, a jih ni izpolnil. Potem ko je bilo prekinjeno prvo čitanje o ustanovitvi vojaškega zbora, je zbornica nadaljevala nujne predloge glede gradenj visokih šol. — Prihodnja seja bo dne 27. maja. Proračunski odsek. DUNAJ 18. Proračunski odsek je vsprejel proračun ministerstva za javna dela. — Prihodnja seja jutri. Tekom debate je posl. dr. Ploj povdarjal potrebo, da se zgradi zistematična cestna mreža v Istri in da se napravijo re-servoarji, da se previdi prebivalstvo z vodo. Potem je govoril o vprašanju ustanovitve strokovnih šol na jugu države. Omenil je potrebo da se ustanovijo nadaljevalne šole za kamnoseško in zidarsko obrt ter pletenje košev v Istri. Dr. Ploj je predložil tudi resolucijo glede ustanovitve državnih obrtnih šol s slovenskim učnim jezikom v Trstu in v Mariborski okolici. Posl. dr. Korošec je protestiral proti temu, da se je zgradilo v Gradcu novo poslopje za obrtno šolo in s_- tako enostran- sko povspešuje nemško pribivalstvo na Štajerskem, dočim ni moglo slovensko prebivalstvo doseči dosedaj nobene obrtne šole. „Slovenec" na sodnem stolu. ~ i. „Slovenec" je v sobotnem svojem izdanju sel na visoki sodni stol, nagubančil čelo v gube najstrožjega sodnika ter zaklical voditeljem Hrvatov in Slovencev v Istri: Obtožujemo vas! Za take vrste ljudi, ki v nebotični svoji megalomaniji spuščajo od sebe na vse strani svoje sodbe in razsodbe, ne brigaje se nimalo, je-li so v soglasju z resnico in dejstvi, ima tržaško laško narečje drastično označenje : spudasentenze ! Taki sodniki so gospodje okolo „Slovenca". To pa zato, ker, sedeči gori na visokem tronu svoje domišljavane vzvišenosti nad vsemi drugimi, poslušajo samo na eno uho, v katero jim govore ljudje, ki jim ni do tega, da bi sodnik gori na tronu do-znaval resnico, ampak čuje naj zmes podtikanj in očitanj le od ene strani. Na drugo uho so sodniki okolo „Slovenca" gluhi! Dokazujte in dokažite jim ravno nasprotno, nego oni trde; prisiliti jih utegnete tudi, da morajo preklicavati — ali gospoda okolo „Slovenca" ostajajo tudi nadalje gluhi na jedno uho... in zaletavajo se dalje v vsakogar, ki si dovoljuje imeti o čem drugačne nazore, nego jih imajo sodniki tam gori na tronu... Za binkoštne praznike je hotel „Slovenec" privoščiti svoiim čitateljem nekaj posebnega — senzacijo iz Istre. V ta namen si je najel anonimnega dopisnika, ki kliče — italijanske liste in tisto mizerijo, ki so jo Italijani razstavili v Kopru, kakor priče, da more političnemu vodstvu Hrvatov in Slovencev in vsem narodnim faktorjem v Istri klicati: „Obtožujemo Vas /" Po izgledu brezbožnega francozkega Zole je zagrmel v svet, kakor daleč sezajo „Slovenčevi" čitatelji, svoj : „T accuse!" — „Obtožujem Vas!" Toda le malo časa vstraja v tej teatra-Iični pozi, ker le prehitro ovaja, da ga je le slabo prikrita zlobnost nagnala do tega, da proslavlja istrsko italijansko oligarhijo in blagoslovijo nje baje toli sadonosno delo! Istrsko gospodo — prosimo, tisto istrsko gospodo, ki je živela in bogatela do nedavno le od žuljev in muke, potnih srag in srčne krvi, od trpljenja in mučeništva našega ljudstva, isto istrsko gospodo, ki je pisala zgodovino Istre s krvjo in solzami našega ljudstva: isto gospodo postavlja „Slovenčev" člankar v izgled ter proslavlja nje pozitivno delo, nje rodoljubne skrb! Radi tega blagoslovljenega dela da mero-davni faktorji uvažujejo in morajo upoštevati Italijane v Istri! To pa kriči „Sloven." člankar le zato, da se more izdajsko zagnati v hrbet voditeljem lastnega naroda. Italijanska mladina da se preporaja, italijansko časopisje da napreduje na delu za vzgojo in razvoj ljudstva... itd. itd. Same superlative piše „Slovenčev" člankar o namišljenih vrlinah istrskih Italijanov... In potem, ko se je do hripavega na-kričal o tej blesteči strani istrske medalje, potrebe misliti na drugo. A v šoli se je mudila le po štiri — v dnevih ponavljalne šole — po šest ur. Ostal: čas je bila svobodna, a na razpolago so je| bili Pazarinci se svojim sivim blatom in svojo jednolič-nostjo. Jurkica se jih je izogibala s tem, da je skoraj vsakega dne pisala domov. Kakor pravi hrvatski otrok ni imela preveč smisla za čitanje knjig. V tem ni mogla najti prave zadovoljnosti. S pisanjem teh pisem jej je mineval čas hitro — a kar je bilo glavno — s tem je dajala odduška svojemu srcu, prekipevajočemu za domom. Pisala je vedno po večerji; tako se je vsaj izmuznila iz družbe, ki jej je bila, radi neprestanega opravljanja, strašna. Srepim pogledom je Lisička motrila to njeno vedenje. Ni jej bilo prav, da Jurkica ne nahaja zabave v tej družbi; nalašč si je to tolmačila kakor prevzetnost, a dobro je pojmila, da Jurkičina čast, ne pa prevzetnost, ni mogla prenašati take zabave in neprestanega opravljanja. Pa bilo jej je tudi zavoljo luči. Povedala je Jurkici. da za mesečnih pet in dvajset forintu v jej ne more ustreči s tako množino petroleja. Jurkica si je na to kupila lastno svetiljko in lasten petrolij ter še bolj dolgo v noč prebijala večere sama zase v svojej sobi. Postalo jej je v ljubo navado, posebno, ko se jej je v kasni jeseni naselil gost — čvrček, — ki je v svojem kotiču pri peči neutrudno ponavljal svojo malo pesmico. Kakih drugih navad ni še poznala. Jeden ali dvakrat Šla je na izprehod z Milkovi-cevo. No, Pazarinci so stali sredi velike ravnine, na kateri ni bilo ne jednega primernega kraja za daljše izprehode. Pa da je bilo tudi takih, so pa bile ceste in poti tako polne blata, da je bilo v pravo muko, ako si hotel iz hiše. Razpolagali so resnično tudi z javnim vrtom ; a v njem ni jednega pota, a kje kake steze, po kateri bi se mogli izpreha-jati. Splošno je ta prostor služil Pazarincem za živinske semnje. Milkovičeva ni Jurkice niti sprovela tja, ampak se je sprehajala po trgu mimo trgovin ter je vsakotoliko začenjala razgovor s kakim trgovskim pomočnikom. Zavoljo tega se jej Jurkica ni hotela več pridružiti v tretje. V mestu se ni spoznala še z nobenim drugim dekletom. Lisička pa je malo občevala se ženskim spolom. Z ono peščico njenih znank pa ni hotela Jurkica seznaniti se bližje. Bila je Nalješkovičeva, svoj čas dekla, sedaj žena, a robatih izrazov, druga neka šivilja, tam iz bližnje okolice; a tretja, četrta in peta so bile jednake Nalješkovičevi in tej šivilji. Jurkica je hotela v obiske k Maleševičevim. Govorila si je, da že uljudnost zahteva to. A Lisička se jej je radi tega posmehovala, pravila jej o prevzetnosti te gospode ter tako odvračala Jurkico od tega obiska. Tako je Jurkica preživljala ves svoboden čas le doma. A tudi tukaj se je prigodilo nekaj, — kar jej ni bilo drago. Delala je okolu nekega finega ročnega dela. Da je videla bolje, morala je sedeti pri oknu. Žu ič, katerega je pot vodila vsak dan mimo, nje to kmalu opazil. Prvič, drugič in tretjič je le pozdravil, »EDINOST« št. 137. obrača medaljo in — v hipu nam je jasno, kaj je hote!... Jasna nam je tendenca teh slavospevov — čudnih iz ust Slovenca, a tisočkrat čudnih, ako so prišli iz ust katoliškega svečenika. Živa priča je to, kako je tisto pretvezno „preporajanje v Kristu", za katerem pa se v resnici skrivajo le stran-karsko-politični nameni in osebne ambicije, izvestne ljudi degeneriralo tako, da vedoma pišejo neresnico, da namenoma ovirajo na-rodno-politično borbo svojega lastnega naroda ! Ali, ne le da kakor ljudje govore neresnico, ne le, da kakor sinovi naroda zagrešajo izdajstvo na narodnih interesih lastnega naroda, — marveč se spozabljajo tudi do izdajstva na interesih vere in cerkve s proslavljanjem njih, ki so tradicionalni sovražniki vere in cerkve ! ! Ne le brez narodne možatosti in značajnosti, marveč brez vsacega čutstva sploh mora bit' človek, ki našo borbo proti zakletemu sovragu označa porogljivo kakor „najivno zabavljanje", ki da je že vseh naveličalo ! Le človek brez vsacega čuta more tako zaničljivo govoriti o naši mladini v I siri in pisati vnebovpijočo laž, da ta mladina sovraži svoje ljudstvo in jedini bog da jej je — mamon !! Kako frivolen in brezvesten je „Sloven-čev" člankar, priča dejstvo, da hoče z mizerijo kolonov opravičevati svoje i;;famne napade na naše politično vodstvo v Istri. Ali ni to že skrajno, nekvalifikovano početje, če se mož zgraža nad mizerijo kolonov, a ob enem proslavlja človekoljubno delo na italijanski strani, kjer kolonstvo obstaja ; in če ob enem izrablja mizerijo kolonov v zatožbe proti slovanski strani, kier — kolonov ni! Le brezkrajna zloba more kaj tacega, ali pa — če že hočemo vzeti najblažji slučaj — fenomenalno ignorantstvo. Mož je bil namreč menda čital, kar je nedavno temu dunajsko časopisje poročalo o grozovitem stanju kolonov v Furlaniji, pod goriško signorio, torej — pod dr. Gregorčičevimi zavezniki. Naj je že tu peklenska zloba, ali pa sramotna nevednost, fakt ostaja, da hoče tudi za mizerijo kolonov v Furlaniji proglašati odgovorne hrvatske vodilne kroge v Istri. Da možu ni nič do resnice, je pokazal se svojimi napadi na mladino, ki jej pač brez vsake podlage očita lahkomišljenost, („izvzemši enega samega dijaka"), ob enem pa potajuje vse, kar ta mladina z velikim trudom, s predavanji, deluje v Pazinu za prosveto naroda. Na višek zlobe in nevednosti pa je povspel „Slovenčev" člankar se svojim poskusom, da bi s proslavljanjem koperske razstave dokazal dekadenco istrskih hrvatskih politikov. O tem proslavljanju narodnega sovražnika in pobijanju lastnega brata v prihodnjem članku kaj več. XIV. mednarodni časn karsk* kongres. Včeraj in predvčerašnjem se je zbralo v Trstu okoli 160 zastopnikov, časopisja vseh narodov, ki se vdeleže XIV. mednarodnega časnikarskega kongresa. Udeleženci so se zbrali ob 10. predp. v vestibilu Lloydove palače, kjer so posedli v kočije in se odpeljali po mestu. Ob 1. in pol popoludne je bil na čast udeležencev v trgovski in obrtni zbornici banket, na katerem je otvoril nato napitnico istrski deželni glavar dr. Rizzi, ki je govoril imenom zveze za pospeševanje prometa tujcev. Govorili so dalje župan dr. Valerio, namestnik princ Hohenlohe, predsednik mednarodne časnikarske zveze, glavni urednik „Neues Wiener Tagblatta" Wilhelm Singer. ki je bii zelo živahno pozdravljen in katerega so vsi govorniki posebno proslav- zavihtevši visoko klobuk, ter šel naprej; a v četrtič je prebredel po sredi blatno ulico, se vspel pod nizkim oknom, odprtim vsled miline zraka, dasi že kasne jeseni, ter si ogledal sobico. Veselo in dobrohotno je pozdravil mladenko in se takoj začel diviti in slaviti one „božanske" prstiče, tako pridne in poleg tega tako „lepe". Jurkici ni bila po volji taka hvala. Mislila si je: „Poročen je, pa tako govori!" Žunič je opazil to takoj, zato se ni več ustavljal tako, ampak le tu pa tam je začenjal kak uljuđen in resen razgovor. S tem se je Jurkica pomirila. Kesala se je celo svoje neumne misli; še več — splašila se je, da si je tako tolmačila njegove prvotne besede. Naposled je Žunič se svojim ljubeznivim, povsem dostojnim vedenjem omamil že marsikatero. Priznavati je morala Jurkica tudi sama sebi, da je zelo postrežljiv in vljuden človek. „A zopet — on je v mestu prva oseba in naj-ugledneji, pa vendar ni ohol. Stepanovič se nosi bolj", — mislila si je Jurkica in trpela še dalje, da se jej je Žunič ustavljal pred oknom. „Navsezadnje, oženjen je in ima lepo, mlado soprogo", — očitala si je, kako je mogla niti za hip misliti, da bi imelo njegovo dvorjenje kak gotov namen. Tako jej tudi ni bilo na kraj pameti, da bi si mogel kdo misliti kaj nepristojnega. Ni znala revica, da ravno v teh stvareh je Žunič na strašnem glasu, da pa vse molči, ker se ea vse mesto boji, odkar mu je (Pride še). upravitelj. Ijali. Imenom tržaškega časopisja je govoril glavni urednik „Piccola" dr. Robert Precioso. Govorili so dalje še predsednik trgovske zbornice Demetrio in še nekateri drugi gospodje. Popoldne so gospodje odšli v Koper, da si ogledajo razstavo. Krasne pokrajinske slike z bogatimi premem bami, so napravile na udeležence najboljši utis. Z udeleženci kongresa je bil tudi princ Hohenlohe. Potem, ko so si udeleženci ogledali razstavo, jih je razstavni odbor primerno pogostil. O tej priliki je imel deželni glavar dr. Rizzi slovesen nagovor v katerem je omenjal slavne istrske zgodovine.... Odgovoril je g. Schvveizer iz Bero- lina. Ko so se udeleženci kongresa vrnili s Kopra, je bil pri namestniku sprejem, katerega so se udeležili tudi razni drugi dostojanstveniki. Zvečer je priredilo mesto na čast vde-ležencem kongresa v gledališču „Verdi" predstavo Goldonijevo „La Locandiera". Po predstavi je bil neprisiljen sestanek v Dre-herjevi pivarni. Danes ob 8. uri se ukrcajo udeleženci na Lloydov luksus-parnik „Thalia", s katerim pojdejo ob istrskem in dalmatinskem obrežju do Dubrovnika. Seje kongresa se bodo vršile na odprtem morju med potovanjem, ki bo trajalo štiri dni. Potovanje bo zaključeno z malim prestankom v Opatiji, od kjer se povrnejo dne 23. t. m. v Trst, da odpotujejo z vlaki dalje. Volilna reforma na Hrvatskem vsprejeta. Hrvatski sabor je dovršil generalno debato o načrtu volilne reforme za hrvatski sabor in je bil načrt vsprejet v podlago za podrobno debato. Zanj je glasovala vsa koalicija, medtem, ko so pristaši Mile Starčeviča glasovali proti. Frankovci so bili odstotni. To je značilno, ako se pomisli, da so poprej bljuvali žveplo in ogenj in napovedovati pravo križarsko vojno proti predloženi volilni reformi. Generalna debata se je vršila v nenavadno hitrem tempu in je trajala samo tri dni. Sedaj — se vrši podrobna debata, ki menda tudi ne bo zahtevala mnogo časa, čim je boj za princip izvojevan. Novi volilni red sicer ne pomenja popolnega demokratiziranja volilne pravice, oziroma uvedenja splošne in enake volilne pravice, ker ostane ta tudi nadalje volilni cenzus — četudi v znižani meri — in stara razdelitev okrajev. Pač pa bo volilna pravica znatno razširjena. Medtem, ko doslej. nistvolila še ne dva odstotka prebivalstva, bo melo po reformi volilno pravico 8 odst. tor^- i po priliki štirikrat toliko, nego prej. Po > arem volilnem redu je bilo okoli 50 tise: volilcev, med temi skoraj polovica uradnikov, katere je vsaka vlada doslej izrabljala v svoje svrhe in jih pritiskala, da so glasovali zanjo. Tako je vsaki hrvatski režim mogel v pravem pomeni besede „delati" volitve. Odslej to ne bo več tako lahko in v tem je velik napredek. Narastek glasov pripade neuradnikom in sploh neodvisnim ljudem. Po pravici torej pozdravljamo tudi mi to reformo kakor prvi korak k splošni in enaki volilni pravici, korak po poti do resnično vstavnega življenja v Hrvatski. Rosegger za pobratimstvo narodov. Nekam čudno zveni ta naslov, kaj ne da ? Rosegger, oni isti Rosegger, ki je izdal na nemški navod poziv, da nabere dvami-lijonski bojni fond, da bi bil za pobratimstvo narodov ? In vendar je temu tako! Roseggei je namreč poslal na občni zbor nemškega „Schulvereina" pismo, v katerem pravi med drugim: Nečemo graditi na jezikovnih mejah bojne trdnjave. Šola je tabor miru. Prava — pravim z namenom prava — izobrazba srca in značaja vodi k oni nravnosti, ki nas uči, da je jezik in zemlja prednikov nepro-datna last vsakega naroda, na katero ne sme nobeden soseden narod predrzno položiti svoje roke. Ne drugim v nasprotstvo, temveč nam v varstvo. To je bila misel, s katerim sem začel svoje delo in s tem blagoslovom bi jo želel tudi dokončati. Ako ustanovi j a jo tudi sosedni narodi v tem smislu svoje šole, potem bodo prihodnji rodovi s spoznanjem in dobrohotnostjo opuščali narodna nasprotstva in našli sredstva, da bodo mogli tudi v jezikovno mešanih krajih mirno živeti eden poleg drugega in se medsebojno podpirati To so gotovo zlate besede, vredne in dostojne pesnika kakoršen je Peter Rosegger. Le žal, da je on s tako plemenitimi nazori prilično osamljen med svojimi rojaki in da mož še ni prišel do spoznanja, da je misija, ki jo vrši „Schuverein" ravno nasprotna nazorom, ki jih je razvil on v gori omenjenem pismu in da bo tudi njegov fond služil v namen, da bo nemški narod „predrzno segal s svojo roko na podedovan jezik in zemljo sosednjih narodov." Ali ipak dokazuje to Roseggerjevo pismo da se je počelo tudi med Nemci (svitati. _ Dnevne novice. Cesar ne pojde v Bosno ? Neki dunajski list javlja, da ni izključeno, da odloži cesar še ▼ zadnjem momentu svoje poto- vanje v Bosno in Hercegovino. Aehrenthal da je sam svetoval vladarju, naj se pusti zastopati po prestolonasledniku nadvojvodi Fran Ferdinandu. Stadler in frančiškani. Sarajevski nadškof dr. Stadler se mudi sedaj v Rimu, kjer toži frančiškane, ter zahteva, da se jih odstrani iz njegove dioceze. Kakor znano, je med frančiškani in dr. Stadlerjem veliko nasprotstvo, a ne morda iz verskih, temveč iz politiških razlogov. Dr. Stadler tira namreč dosledno klerikalno politiko, dočim stoje frančiškani na hrvatskem narodnem stališču. Ker dosedaj niso dali frančiškani še nikakega povoda, da bi se postopalo proti njim na podlagi kanoničnega prava, se gotovo tudi dr. Stadlerju ne posreči doseči svoj namen. Nove zahteve za vojsko in mornarico. Kakor poročajo iz Budimpešte, se je na skupnih konferencah razpravljalo tudi zahtevo vojne uprave, da se proračun za vojsko in mornarico zviša za 300 do 400 mil. K. Prusko volilno „reformo" je obsodila gospodarska nemška zveza „Hansa". Prav/, da predloga ne odgovarja interesom trgovine in obrti, katerima so naprtili nad dve tretjini davčnih bremen. Novo bolgarsko stranko so ustanovili v Bolgariji pod vodstvom poslanca Do-reva. Nova stranka hoče združiti vse makedonske Bolgare ter jih obvarovati pred nadaljnim cepljenjem. Potrebo vstanovitve take stranke so v Makedoniji že dlje časa uvidevali, vendar so se doslej ponesreč li vsi poskusi, ker so si interesi makedonskih Bolgarov preveč raJični. Zato je vprašanje, ako se bo nova stranka mogla vzdrževati. Nemški princ — prijatelj socijalnih demokratov. Splošno začudenje je vzbudilo, da se je nemški princ Maks na parlamentarnem večeru v Karlsruhe zelo mnogo pogovarjal s socijalno-demokratičnimi poslanci. Princ Maks se je izrekel za skupno delo socijalističnihi n meščanskih poslancev. Kreta. — Po vsem Turškem se vršijo shodi, na katerih se razpravlja kretsko vprašanje. Zahteva se celo, naj Turčija zasede Tesalijo, ki spada pod Grško. Seveda bi tak korak neizogibno provzročil vojno med Turčijo in Grško. Carigrajski listi poročajo, daje grški odposlanec protestiral pri porti, ker sta bila na omenjenih shodih razžaljena grški kralj in grška vlada. Minister za notranje stvari je baje obljubil, da bodo krivci kaznovani. Anarhistični kongres. V nedeljo je pričel zborovati v Halle na Nemškem mednarodni kongres anarhistov, katerega se je vdeležilo 50 anarhistov in 16 členov socialistične zveze. Dosedaj so razpravljali o organizacijskih in agitacijskih stvareh. Madjarski upliv v bosenski upravi je že vedno odločilen. To se je pokazalo ravnokar z dogodkom, ki ga omenjamo tu doli: Zagrebška nrvaška opera se je bila odločila za gostovanje v Sarajevu povodom cesarjevega obiska. Vse je bilo že pripravljeno, da bi bila opera iz Splita, kjer sedaj gostuje, odšla v Sarajevo. V zadnjem hipu pa je intendant Treščec dobil od bosenske vlade brzojaven migljaj, naj opera — ne pride, češ, te predstave niso predvidjene v programu cesarjevega obiska. Brez vsakega dvoma pa je to le pretveza in je pravi vzrok politične naravi. Oni migljaj je bil gotovo oddan na zahtevo skupnega finančnega ministra Buriana, ki je Madjar do mozga in kosti in je vnet izvrševatelj načrtov madjarskih imperijalistov. Le tako naprej, ali slednjič mora vendar zmagati narava in se končno uredi usoda Balkana po devizi: slovanski Balkan slovanskim narodom ! Ali na posledicah poloma te blazne madjarske politike na Balkanu ne bodo trpeli samo Madjari, ampak tudi vsi oni, ki iz nesmiselne slavofobije ali pa iz sramotne strahopetnosti pred Madjari dajajo potuho vrtoglavi madjarski megalomaniji. Incident v hrvatskem saboru. Zagrebški sabor je včeraj nadaljeval razpravo o volilni reformi. Začetkom seje je prišlo do zanimivega dogodka. Posl. Badovinac (frankovec) je povzel besedo, da bi se zavaroval proti nekemu mestu v poročilu „Obzora" o saborskih sejah. Pri tem je rabil izraz „vsakovrstni časnikarski lopovi". Na to so vsi časnikarski poročevalci demonstrativno zapustili svoja mesta ter izjavili, da zaustavijo vsako poročevanje, dokler se jim ne da zadoščenje za to razžaljenje. Posl. Badovinac je na to izjavil, da ni niti od daleč mislil, da bi razžalil časnikarski stan. Predsednik je vzel to izjavo z zadovoljstvom na znanje. S tem je bil dogodek poravnan. Domače vesti. Promocija gospice — doktorjem filozofije. Jutri dne 20. maja se bo vršila na dunajski univerzi redka slavnost: kandida-tinja fil. gospica Marta Furlani, hčerka našega rojaka g. Ivana Furlanija, učitelja na tukajšnji državni ljudski šoli, bo promovirana doktorjem filozofije. Gospica je študirala na tukajšnjem liceju, potem je položila zrelostni izpit za učiteljico in zarem tudi za gimnazij. Položivši z odliko rigoroz iz filozoiske vede, je postala sedaj doktorjem filozofije — menda prva ženska v Avstriji. Čestitamo ! O strokovni izobrazbi železniških uradnikov. Slovenska priloga „Časopisa česk. ur. železničniho" prinaša članek, v katerem naglaša potrebo reorganizacije in modernizacije železniške uprave. Največa ovira temu pa je pomanjkljivost v strokovni izobrazbi železniškega uradnika. Noben stan ni tako zanemarjen v tem oziru. Jedini vir za strokovno izobrazbo mladega aspiranta je par zastarelih, suhoparnih instrukcij. Potem seveda ne more biti govora o kaki temeljitosti ali pogloblenosti. Železničarji ne dobivajo od svojega gospodarja nobene pomoči, še inicijative ne, da bi dobivali v roko kako železniško-znanstveno glasilo ali strokovno revijo. Železniško ministerstvo niti ne misli na to, da bi izdajalo list, primeren želji železničarjev po naobrazbi. Razni tarifi, njihovi dodatki in duhomorne in itrukcije — to je duševna hrana za železničarja na progi. Niti v centralah noče železniška uprava poskrbeti za strokovne knjižnice uslužbencev, pač pa so jim hoteli vzeti — brezplačne vozne listke !! Članek zaključuje : „Kako skrbi železniška uprava za dober naraščaj uradništva in za njegovo strokovno izobrazbo, je jasno, če povemo, da je pri tržaškem železniškem ravnateljstvu komercijalni konzulent človek, ki ni bil nikoli železničar, Strokovnjaka za železniške stvari si je morala železniška uprava dobiti od drugih inštitucij, mesto da bi ona sama vzgajala ljudi tako, da bi nekoč ti veljali tudi drugim institucijam za strokovnjake v železniških stvareh. Že samo to dejstvo govori glasno in jasno ! V železničarju vzbudite veselja in pravega zanimanja za železniško stroko. Kruha, ki ga trdo služi, mu dajte in pot do čim-večje strokovne izobrazbe mu odprite! To bo res lep in moderen in koristen način tiste vaše reorganizacije. Dokler ne storite tega, ne bo uradnik nikdar to, kar se zahteva od njega, namreč zastopnik in premišljen varuh železniških interesov. Kako bo zastopal stvar in jo branil, če je ne pozna od vseh strani in če mu niste znali vcepiti pravega razumevanja in ljubezni za njo ! Dosedanje razmere pospešujejo samo birokratizem in nesamostojnostu. Napis podružnice „Gospodarske zveze". Prijeli smo in priobčujemo : Slavno uredništvo ! V štev. 132 Vašega c. lista priobčili ste zopet sumničenje, da G. zv. podr. ni imela (ozir. nima) slov. napisa. Ker smo prepričani, da bo c. uredništvo lojalne tudi v dejanju, ne samo v besedah, ne sklicujemo se več na § 19 tisk. zak., prosimo pa, da priobčite v prih. štev. Edinosti izjavo vodstva podružnice, ki potrja s tem, da je Podružnica Gosp. zveze imela s a m o s I o-venski napis: „Gospodarska zveza Ljubljana podružnica Trst zastopnik Sv. H. Škerl". Če ga niso različni pismonoše itd. videli, je samo znamenje, da se za to niso zanimali! Vodstvo pa zlikovcev, ki so napis sneli z vrat, kjer je bil pribit, oblasti ni naznanilo, ker se je šele par dni pozneje opazilo, da manjka napis! Opravilo bi se nič; samo sitnosti bi imeli! Naročil se je pa nov napis! Z odličnim spoštovanje za Gospodarsko Zvezo — Ljubljana, podružnica Trst. S. H. Škerl vodja. Pripomba uredništva. Pravde je konec. Vodstvo podružnice priznava sedaj samo, da nadpisa ni bilo, marveč le tablica, pribita na vratih. Takih reklamnih tablic, pribitih na vrata ali šipi, pa videvamo vse polno po slovenskih trgovinah in gostilnah. „Slovenec" pa je izzval polemiko o nadpisih in da je bila ta tablica zelo skromna, priznava zopet vodstvo podružnice samo, ko naglaša, da zginotja tablice par dni niti opazili niso!! Potem pa res ni čudo, da drugi te tablice niso opazili. Izlet „Kola" v Vipavo. Bil je krasen dan! Veselih src so odhajali naši „Kolaši" iz Trsta, v nekaljenem veselju so preživeli ves dan in radostnim zadoščenjem so ostavljali divno vipavsko dolino. Vreme je bilo krasno: da so si je sami naročili, ne bi moglo biti lepše. Vriskajoče pomladanje jutro se je družilo z divoto krajine, odete v sočno zelenilo, ki jej je balzamični vzduh podeljal pomladanjo poezijo, ki se ob njej človeku srce širi od zadoščenja. Do Štanjela smo se vozili po železnici, a potem na vozeh po romantični braniški dolini v vipavsko dolino. Že ta vožnja sama bila je izletnikom v največo naslado, da so glasno pesmijo dajali duška svojemu zadovoljstvu. Ko pa se jim je na vrhu pod Gočani hkratu odprl pogled v krasno vipavsko dolino: bilo je čuti le ~en vsklik radostnega presenečenja. Kakor zelen tapet se je razprostirala pred nami vipavska dolina: prelep prizor za onega, ki te doline še ni videl. Po kratki vožnji smo dospeli do pred Vipave, kjer nas je pričakovalo pod ukusno prirejenim slavolokom s prisrčnimi pozdravnimi napisi na obeh straneh vipavsko pevsko društvo : sami vrli mladeniči iz priprostega naroda. Njih predsednik je pozdravil „Kolaše" v prisrčnih besedah, v katerih je omenjal V Trstu, dne 13. maja l'J10 »EDINOST« st. 137 Stran III. junaških borb tržaških Slovencev, ki se jim divi ves zavedni slovenski svet. Na ta pozdrav je odgovoril predsednik „Kola" z iskreno zahvalo. Naglašal je, da po namenu tega izleta nismo pričakovali nikacega vspre-jema. Hoteli smo priti le kakor navadni izletniki, ki se hočejo zateči iz mestnega zidovja v lepo svobodno naravo. Tem srčnejo hvalo so dolžni na tem dokazu bratske ljubavi in slovenske gostoljubnosti. Ob živahnih živio-klicih in z razvito zastavo smo odkorakali v vipavski trg do gostilne g. župana Petrovčiča. Pred vhodom, nad katerim je bil tudi prirejen pozdraven napis, je „Kolo" ubrano zapelo en zbor, na kar so dekleta s terase usuvale cvetje na Kolaše. Po kratkem odpočitku so se izletniki razšli po Vipavskem trgu in tudi po bližnjih vaseh, kjer imajo nekateri sorodnike in znance. Nekoliko njih je šlo celo tja gori k razvalinam na „stari grad", od katerih se nudi gledalcu omamljiv panorama velikega dela vipavske doline, po kateri se vije reka Vipava kakor srebrna nit tja doli proti Gorici ob očaku Cavnu. Izletniki so bili za obed razdeljeni na več gostiln, a za tretjo uro je bil določen sestanek v dvorani Petrovčičeve gostilne, kjer se je razvila animirana svobodna pevska zabava. Pesem se je vrstila za pesmijo v nekaljenem veselju, dokler se ni približala 7 ura — določeni čas odhoda. In zopet: koliko slasti je nudila tista vožnja ob hladu nenavadno lepega pomladnega večera. Izletniki so zatrjali, da jih je že ta vožnja — tudi če bi ne bili ničesar druzega užili — bogato nagradila. Soglasna sodba je bila: bil je to prekrasen dan ! Ko mene več ne bo . .. — V korist družbe sv. Cirila in Metoda so se trije rodoljubi zavarovali pri „Prvi češki splošni delniški zavarovalnici v Trstu za ssupni znesek 2000 K. Hvala iskrena ! „Kmetijska družba za Trst in okolico" naznanja, da se je v Sovodnjah pri Gorici otvoril večmesečen vrtnarski tečaj s posebnim ozirom na zelenjadarstvo. Družba namerava poslati tja na druž-bine troške 2 mladeniča iz spodnje tržaške okolice z dovršeno Ijudskošolsko izobrazbo. Prosilci naj se nemudoma javijo v družbeni pisarni ki je odprta vsaki dan od 9. do 12. ure predp. V prospeh domače prašičjereje v tržaški okolici namerava „Kmetijska družba za Trst in okolico" nakupiti 2 marjasca in 6 svinj znane plemenite nemške pasme, ter iste prepustiti okoličanskim kmetovalcem za polovično ceno. — Natančnejša pojasnila daja družbino tajništvo, ul. Galatti, št. 12. Oglasiti se je takoj. „Kmetijska družba za Trst in okolico" sklicuje svoj redni občni zbor prihodnjo nedeljo 22. t. m. ob 9. uri predpoludne v Sokolovo dvorano v prostore „Narodnega doma" v Trstu; z običajnim dnevnim redom. Vabljeni so družbeni člani, vsi kmetje iz okolice in prijatelji našega kmeta brez izjeme. Kmetje okoličani! Prihitite v nedeljo v obilnem številu na ta občni zbor ter vpišite se v kmetijsko družbo, ki pospešuje Vaše interese ! Moška podružnica družbe sv. CM vabi na svoj XXIV. OBČNI ZBOR, ki se bo vršil v torek, dne 24. maj-nika v gor. restavracijskih prostorih „Narodnega doma" točno ob 8. uri zvečer s sledečim dnevnim redom: 1) Nagovor predsednika. 2) Poročilo tajnika. 3) Poročilo blagajnika. 4) Volitev odbora. 5) Volitev 3 zastopnikov za glavno skupščino. 6) Razni predlogi in nasveti. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. Hal!eyev komet. Včeraj smo v seriji svojih astronomičnih črtic ad usum delphini omenili astronomično senzacijo srečanja Zemlje z repom Halleyevega kometa. Rekli smo, da so si davi od 3.22 do 4.22 stala tri nebesna telesa, Solnce, Komet in Zemlja v isti ravni črti, vsled česar se je moral Kometov rep dotakniti naše Zemlje. U tega je nastala govorica o „koncu sveta". Ko to pišemo, ne moremo seveda še vedeti, ali je imel ta astronomični dogodek za posledico kake posebne fenomene na nebu. — Znanstveniki so imeli gotovo mnogo snovi za opazovanje, ali je pa široka publika kaj imela od vsega tega, to je drugo vprašanje. To vemo, ko to pišemo, da sta komet in „konec sveta" v ustih vseh in da je bilo čez noč mnogo krokarij na račun kometa. Več bomo izvedeli post festum, in o tem poročali. Kar pa se tiče kometa, je mogoče, da ga že danes, četudi neznatno in za malo časa, zagledamo na večernem nebu hip po zatonu solnca. Gotovo pa ga bomo videli pojutršnjem zvečer več časa na nebu, kjer nam bo bržkone nudil veličasten prizor. In ko je sedaj minula vsaka „nevarnost" ter bo komet le zabava za oči, bomo mirno nadaljevali svoje prisilno prekinjene „astronomične črtice". In zopet Halleyev komet! Kakor smo videli danes zjutraj, napovedanega konca sveta — ni bilo in nas je torej zopet neki kometič prav pošteno vlekel za nos. Ne moremo pa odpustiti tega ravno Halleyevemu kometu, ki je postal na mah tako svetovno znan, da mu je prebivalstvo te tužne zemlje celo po noči prirejalo ovacije. Znano je vsakomur, da bi nas imel ravno ta slavni komet spraviti brez par-dona na drugi svet. Prebivalstvo vse zemlje se je pripravljalo, da čim svečaneje zapusti ta svet in da kolikor možno olajša ta trudapolni in odgovorni posel svojemu drugemu odrešeniku vesoljnega človečan-stva: Halley-evemu kometu. Ali varali smo se. Halley je Šel mimo nas, ne da bi nas odrešil, niti zmenil se ni za nas in pričakovanega konca sveta — hvala kometu! — ni bilo. Da se pa nekoliko oddahnemo po prestanem strahu, vsi na prvo veselico po koncu sveta, ki se bo vršila v nedeljo dne 22. t. m. ob 4. uri popoludne na vrtu „Gospodarskega društva" v Trebčah s sodelovanjem sledečih pevskih društev: domačega pevskega društva „Primorec", „Lipe" iz Bazovice, „Slovana" iz Padrič, „Slovanske straže" iz Gropade, „Višave" s Konkonela, „Zarje" iz Rojana, „Zastave" iz Lonjera, „Zvona" z Opčin — in slednjič N. D. O. iz Trsta. Opažamo, da bo dne 22. zvečer Hal-ley-ev komet krasno videti na zapadni strani nad morjem in še najkrasneje z vrta, kjer se bo vršila slavnost. Ker je torej ta veselica prva po koncu sveta, naj nikdo ne zamudi prilike in naj se je vsakdo udeleži! Na svidenje v nedeljo v Trebčah ! Izlet na Artviže priredi v nedeljo 22. t. m. skupno s pevskim zborom tukajšnje Glasbene Matice podružnica S. P. D. — Odhod ob 7 34 zjutraj z državno železnico do postaje Rodik. Od tod peš na Artviže— Zavrhek. Kosilo pri „Dujcu". — Radi kosila prijaviti se je do petka 20. t. m. pri vrata-rici Nar. doma. Tržaška mala kronika. Junaki noža. Predsinočnjem ob 1 uri je v gostilni „De Catina" pri sv. Jakobu radi igre nastal prepir med kmetovalcem Josip Hlača, starim 28 let, stanujočim v ul. Cisternone št. 21, in Ferdinandom Martin-gano, starim 41 let, delavcem, stanujočim na Greti št. 22. Zadnji je ranil Hlačo z nožem v desno stran prsi in mu poškodoval jetra. Ranitelja so spravili v luknjo, ranjenca pa v bolnišnico. Zakonska sreča. Na zahtevo Ane Polič je bil predsinočnjem aretiran njen mož 43-letni kotlar Nazarij Polič, stanujoč v ul. delle Acque št. 22, ker jej je večkrat grozil s smrtjo in jo hotel raniti s sekiro. Kavalir na nepravem mestu. Premo-gar Cezar Polak, star 28 let, iz Trsta, ki je bil že nič manj ko 41-krat aretiran, je včeraj dosegel tozadevni 42. rekord, ker je hotel v ul. S. Giusto iztrgati iz rok redarjev neko ženščino, ki je bila aretirana radi izgredov Aretacija goljufivega regnikolskega trgovca. Včeraj je bil aretiran v Trstu Angelo Civina iz Mesine, trgovec, bivajoč v Zagrebu. Isti je obdolžen, da je pod goljufivimi pretvezami opeharil tržaškega trgovca Reya za blago v vrednosti 819 K, in trgovca Alberta Guttman za K 534. II: šli Potni kovčeki. - Torbice in listnice. - Lastna tovarna. g Ivan Rcicker, Trst ul. 5. flnfonio 10 i J Velika trgovina vsako*rstuih predmetov iz kože za potnike, »urist^ in planince V lastni tovarni se z letujejo kovčeki, kicbnfinice, platnena, uoetm izdelana pokrivala za kovčeke xer se izvriajejo vsakovrstni popravki. — ZMEKNE GENE. TRGOV?NA JE SEDAJ V SLOVANSKIH ROKAH. R. ftasperiisi, Trst Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10 Prevozno podjetje o. kr. avstrijskih dri. železnic Sprejme razcaniijacje iataršuegasiM blaga iz mitnic, dostavljanje na dom. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „CEMENT' Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu. CENE BREZ KONKURENCE. E Velike no*8 prodajalnice pohištva in tapetarij :: Paolo Gastwirtb :: TRST, Dl. Stadion St 6 - Telefon 22-85 (m gledalltta Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cene zmerne. Bogata izbera izbera popolnih sob od 300 do 4000 kron Jedilne uohp. Sprejemne in ka lilne dvorane t najuovejšem slogu. — SPE3UALITETA : Železno in medeno pohištvo Bogata izbera vsakovrstnih stolic, — popolne opreme in posamezni deli. sag Bi- —ie sins UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez S vsake bolečine Pr. I Cermak1 V. Tuscher :: zobozdravnik :: koncesij, zobni tehnik •• TRST - alioa delta, C&ierma it. 13, II, n. P. T. Udano podpisani dovoljujem fr-m potom obvestiti slavni občinstvo, da je b:ia dne 14. maja t. 1. zopet otvorjena restavracija „Al Telegrafe" nasproti glavne pošte. Nemška in italijanska kuhinja. P. T. občinstvu je ve no na razpolago tudi tekaj aob za tujce. Informacije in postr žba v vseh avstrijskih jezikih. /jB mnogoštevilen obiuk se piiporoJa Čeh F. VoncUuška resta vrater (Več let kuhar pri g. Wieningerju Borsa Vecchia) „Konsumno drustjo" o Rlcmanjin registrovana zadruga z omejeno zavezo razpisuje službo PEKARNA IN SLAŠČIČARNA FRAN LAMPE Prodaja svežaga kruha 4-krat na daa. - Postrežaa točne h na dom. Prenočišče Alta cittfl dl Uienno ulica Vlenna štev. 8 blizu južn. kolodvora je na novo urejeno. Sobe od K 150 dalje, sobe z dvema posteljama. Za gosp. trgovske potovalce posebne cene. j — [ — upravitelja. Plača po dogovoru ; vstop če mogoče takoj. ZAHTEVA SE 1500 K KAVČI/E Tozadevne prodnje z eventuelnim! spričevali pošiljati Je NAČELSTVU „Konsumnega dru štva" v Ricmanjih. TRVDKA Adolf: Kostoris skladišče oblek za moške in dečke Trst, via S. Giovanni 16, I. TELEFON šfev. 16-83. (zraven restavracije Cooperativa ex Hacher) prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike za moške, perilo itd. Najdogovornejše cene. POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju .—. ■ ' •_. ' - - ■ - ■; r -. i m IGVG POGREBNO PODJETJE S J^ST? Corso 49 (Piaeza Goidoni) Tel. 1405 Zahvala. Za m no go broj ne dokaze iskrenega sočutja povodom britke izgube naše predrage matere, oziroma stare matere l^sJr?' z bogato oprezno za vsako vrstni pogreb in prodajal- nico mrtvaš'.vih predu:«?tov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic Perie, porcelan*. Velika zaloga v voščeni svec Prodaja &a debelo in drobno. in sploh vsem, ki so blagovoljno prihiteli izkazat pokojnici zadnjo čast, spremivši jo na zadnji poti v večnost, izreka podpisana, globoko ginjena svojo najiskrenejo zahvalo. SEŽANA. 17. maja 1910. Žalujoča rodbina: Dettoni - VVilfer. AlleinecMirBali MaiMp JLThtwrytol mi A. thierry balzam (postavno obvarovan) ===== Pristen samo z NUNO kot varstveno znamko. Učinkuje proti želodčnim krčem, napetju, slabemu prebavljanju, kašlju, pljuč-nim in pranim boleznim, zagrljenju itd. — Čiati rane, ublažuje bolesti, 1J malih ali 6 dvojnih steklenic, ali pa velika posebna steklenica E 5 Lekarnarja Antona TMerry pristno mazilo Iz VRTNIC (CENTIFOLIUM) zanesljivo učinkuje pri oteklinah, ranitvah, vnetjih, 2 lončka tC2f K 3 60. Nuslovlia se na lekarno: A. THIERRY, PREGRADA pri ROGATCU •• o«" «e v vseh iek«ra.h. Dobiva se v lekarni Z ANE m, Trat, Piazxa Goidoni Engros, fco, MELL, drogist Stran IV EDINOST* št. 137. V Trstu, 19. maja 1910 HOTEL, BALKAN J 70 sab, električna razsajava, iift, kopelju cene zmerne. j j. kčgl. HOTEL Hudi regnikolki. Josipina Menzaresa, stara 25 let, iz Massa pri Lecce se je včeraj podala k neki Rozi Mattinato, stanujoči v ui. Crosada 6, in zahtevala od nje denarja na posodo. Ko jej je ta odrekla posojilo, jej je Menzaresa zagrozila : Če te najdem na cesti, ti preluknjam trebuh! Bila je aretirana. 61.211 žakljev riža je dospelo včeraj v Trst s parnikom „Shira", ki je priplul iz pristanišča Molmein v Birmaniji. Naklad je namenjen za tukajšnjo čistilnico riža. Demonstracija. Sinoči je bila v gledališču Verdi slavnostna predstava na čast inozemskim časnikarjem. Mej predstavo je vrgla neka osoba z galerije v dvorano več sto belih, zelenih in rdečih listkov. — Ta oseba je znani iredentist Renato Gioppo, star 19 let, stanujoč v ulici Antonio Ca-nova štev. 21. — Gioppa so takaj aretirali. Loterijske številke, izžrebane dne 18. maja: Brno 53 85 16 67 72 Inomost 7 47 45 43 90 Koledar in vreme. — Danes: Ce-lestin sp. — Jutri: Bernardin sp. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f 20° Cels. — Vreme včeraj: lepo. , Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Zmerna vročina. Društvene vesti. Na ustavnem občnem zboru „Društva jugoslovanskih medicincev na Dunaju" dne 13. maja 1910 izvoljeni odbor se je konštituiral takole: predsednik: Vekoslav Zalokar, podpredsednik: Vladimir Mihajlov, I. tajnik : Franjo Rajski: II. tajnik: Fran Virant, blagajnik: Vladimir Bočarov, knjiž-njičar : Ivan Pintar, gospodar: Leonardo Fichtner, Stevo Ilić, Milan Jovanovič, namestniki: Ivo Fras, lanski Nikolov, Niko Grubičič, pregledniki: Slavko Petrovič, Filip Kisov, Josip Tavčar, Ivo Kandijaš. Občni zbor „Dramatičnega društva" se bo vršil nocoj ob 8 uri, a ne, kakor je bilo javljeno, v gledališki dvorani, marveč v Sokolovi telovadnici. Gostilna Članov. N. D. O. Naznanjamo, da upravlja gostilno N. D. O. do nastopa novega voditelja odbor sam. Kuhinjo oskrbuje začasno vešča kuhariea Franja Kenda. Odbor. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Opozarja se vse stariše mo-škega naraščaja, ki imajo doma jj^^fS, obleko za moški naraščaj in je ne ;\f oJ grabijo, da jo dajo na razpolago Sokolov za javno telovadbo v so-boto dne 21. maja. Obleke sprejema vratarica Nar. doma. iii. oddelek kolesarskega društva ..Balkan44 v Komnu priredi v nedeljo, dne 22. maja 1910 v prostorih (na dvorišču) g. Žigon v Komnu, veselico s petjem, godbo plesom in srečkanjem. Začetek ob 4. uri pop. Vstopnina k veselici 50 vin. — Sedeži l. vrste 80 vin., II. vrste 50 vin. Vstopnina k plesu vsak komad 20 v. Slovanska Čitalnica v Trstu naznanja; svojim cenj. članem, da ima dne 31. t. m. svoj redni občni zbor v lastnih prostorih z vsporedom, ki se natančnejše objavi v prihodnjih dneh. Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu opozarja tem potom vse gospice pevke in gg. pevce, da se gotovo udeleže pevske vaje, ki bo danes (četrtek) zvečer ob osmi uri. — Ker se društvo vdeleži v nedeljo, dne 22. t. m., 10-letnice „Konsumnega društva" v Trebčah, priporoča podpisani, da se te pevske vaje udeleže vsi člani. Pevovodja E. Adamič. Št. Jakobška „Čitalnica44 naznanja, da je sklenila preložiti za nedeljo 22. t. m. določeno predstavo radi veselice N. D. O. pri „Tirolcu" na nedeljo 29. t. m. Ta dan se uprizori kakor zaključna predstava igra „Pri belem konjičku" Obenem opozarjamo gg. pevce na pevsko vajo, ki bo danes četrtek ob 8. uri zvečer. Odbor „Trgovskega izobraževalnega društva" vabi na sestanek, kateri se bo vršil v nedeljo dne 22. t. m. v gornjih prostorih hotela „Balkan". Trgovci in pomočniki, tudi nečlani dobrodošli. Nar. del. organizacija. priredi pomladansko veselico, v nedeljo 22. t. m. pri Sv. M. Magd. v gostilni „pri Tirolcu" na kateri se bo proizvajal begat in jako zanimiv vspored. Ker je ta prireditev v korist podpornemu fondu N. D. O., je želeti številne udeležbe od strani zavednih rodoljubov in tovarišev. * * * Danes ob 8. uri zvečer debatni večer. Tovariši, udeležite se polnoštevilno, ker ravno danes zvečer imamo važno debato, kakor je to znano že od zadnjič tovarišem in slušateljem. Torej nocoj vsi k debatnemu večeru. __ DAROVL — Vrla mlada rodoljubka Jožica Sancin-Drejač je predlagala na svatovščini gospoda Ivana Sancin-Drejača in gospice Urške Flego-Dražen in nabrala med svati 18 K. Živeli! _ Druge slovenske debele. Potres so 17. t. m. zvečer ob 8. uri čutili v Št. Petru na Krasu. Tresenje je tra-j jalo 3 sekunde. Štrajk. Iz Trbovelj poročajo, da so vsi rudarji pričeli šlrajkati, ker je ravnateljstvo odpustilo nekega delavca. Razne vesti. Število Dreadnoughtov v posamičnih državah. Iz Londona poročajo : Pravkar izšla izdaja „Naval Annual" navaja število Dreadnoughtov, ki so v različnih državah že zgradjeni, oziroma, ki jih gradijo sedaj in sicer ima Angleška 9 že zgradje-nih, 7 jih gradijo ; Združene države ameriške 4 ozir. 4, Nemčija 2, ozir. 11. Francoska 0 ozir. 6, Japonska 1 ozir. 3, Rusija 0, ozir. 6, Italija 0, ozir. 1. li ©glas! Gostilna članom H. D. 0. članom N. D. O. in cenjenemu občinstvu. — Isto upra\lja t-edi-j do ras-opn V.veg* uprav;te!ja goatil-n 5ki odbor Bain. Kuhinjo vodi »e^ča kuharica Franja Kenda __§35 '-"Jj! vila ure ^eJezniSte postaje nI^e-■ »II*« »IlO, ženice" na KoroSkem, 5 minut izven večje vrbi, tik cesto in gozda, obsegaioča 6 lep;h »ob, 4 kuhinje, Bhrambe, z lastnim vodovodom ne takoj proda za ceno 11000 K. Nadalj"a pojasnila daje posestnik Janez V o h p e r n i k, p< šta Fodravlie KoToSko._827 Pozor! M. LEV! Pozor! Trst - ul. Ombrelle 3, III. nad. - Trst Kupuje rabljeno pohištvo, ponošeno obtok© ln £ valne ©troje. Fisati dop^unico. Pride »*»m ur Hon? UEKS. FKAFC MATER-TRST telefon 1743. Hsjbc'Jfti vir za dobivim}® p« ćen« kan ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvad noo TRST, Carlo Goldo^ijev trg štev. 11 imM tram tm Molai® „Puci" '» jia.o"«. .»:AkVteu1b iTnot'Vn* r.f 1. i gra ur■>*■><■'«', ia bacgintni Silos« P " ^ z* toćiti pi»c i»'»»t,!r» in 3-);nriian'(i at-... n otoko f* td VsiJka rajona jjrfpadfcov do tovar cenah. mu a CVmpany. - Dezenna vina b-.la in ruleča iz kleti p inca Lichtensteina v Felrisburgu in g.ofa I>ntierija v Vipavi. Vnuki an kuhbna gnjat, štaujelaka gnjat in raznovrstne slan ne. Sveže surovo maslo k planin in izbran sir. t ^ : po najnižjih. caiiEk. Velikanski : do- Jj hod ; za : novo | sezono ■■■■ Lastna kro-: jačnica. : Proda se velika, elegsut a < mBra ? stekieni-n-i vrati, primerna za bibliotek*-, za droStva. ali za prodajamo bolj? vrMe Cena iz-rtdca Naslov: Emica Kirtla, Fiazza G. B. Vico 8 IIL n. 83" Prodajalnica D^anim blugorn (jedilnim t.lnioin. 7a leti)? vo, sadjem, pivom in vin in v bteklenicam) ** radi riružioifcih r zmer takoj in ceno proda. Prostor hrtz tonfcj- rence Naslov pri uprf.vniS vu Edinosti. Po-red va'.ci izkljoč^ni._ Mihael Pernarčič n:šk» m:z»r. Izvršuje vsakovrstne specijalitete za notranje in zunai je i redbe v Mano anjili. pisarnah ud. Ct ve r.e}o zmenit. Pii^or ča Ee vgem Slovanom 7 or> Konec sveta se približuje Repatica H»«l- _______ _ _ lfy je tu, ali jfcz lui^m še dobre f a vina in po gi bU^a, ki so .ikupiCili tekom n<*- a z- ue. prodajam, dokler traj* zalogi po znižanih cenah Ne 3 prezrite te prilike in xahtt va|te j»oto n dopisnico Tzorct . f! RAZPOK i I„TALXA TVRI>KA SUKSA ranz Schmidt JagerndorflOS; Na obroke ! Velika Iz&era SŽST- Na obroke ! [zgotovljen, oblek za gospode in manuf. blaga pe jako zmernih cenah JAKOB DUBINSKY, Trst, Barriera 34, H. n. ■ arer v selen: ima Mvojo nouo j.lnico proda-b; ur v TRSTU, Ulica Vi: cen. Belllni 13 nasp^eti cerkve f.v. j\r.vOna novega. Vsikov. verižic po tov cenAh. F. P. Vidic & Comp. Ljubljana ——- TOVARNA ZAREZANIH STREŠNIKOV--- ponudi vsako poljubno množino patent, dvojno zarezani strešnik - zakrivač s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola \ Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! Strešnik- zakrivač se lahko pribije ali priveže na late. NajpriprostejSe, najcenejše in najtrpežnej