78. številka
Ljubljana, v petek 4. aprila
XVII. leto, 1884.
Izhaja vsak dan ivW«>r, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeuian za avstrij'Bko-ogorske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gla. 40 kr. — Za Ljubljano brez poSiljanja na dom za vae leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. /a pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za meBec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po <i kr., če se oznanilo j»denkrat tiBka, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat^ tn Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pravn ištv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka stolba . Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
tiska.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim jf? potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja »a Ljubljanske  naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto..........13 gld. — kr.
„   pol leta........6   „   50 „
,   četrt leta.......3   „   30 „
„  jeden mesee •......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pobijanjem po pošti velja: Za VBe leto........ .   15 gld. — kr.
n   P«! let*........8   n   — »
„   četrt leta........4   „   — „
„   jeden mesec.......I   „  40 „
Ufrravništvo „8lov. Naroda"*
Mestni zbor ljubljanski pa c. kr. deželna vlada.
Pod tem naslovom prinaša „Slovenec" od nekega nepristranskega in vnanjega opazovalca članek, ki se vleče skozi tri številke, in ker je kolikor toliko mirno in navidezno tudi brez predsodkov pisan, mogel bi menj razsodne in o celi stvari menj poučene čitatelje dovesti do prepričanja, da Be je mestni zbor s svojim sklepom, da se ima tržni red zopet le v wfovenskem jeziku vladi v potrjenje predložiti, prenaglil, ter tako brez potrebe spor s c. kr. deželno vlado prouzročil.
Potrebno in umestno se nam torej zdi, da njegove zaključke, ki bi utegnili večino mestnega odbora kolikor toliko pokazati svetu kot trdovrat nega in mir kalečega nasprotnika baš na podlagi istih postav (postava od 29. febr. 1880 in obrtnega reda od 15. marca 1883) na reščeto denemo in iz-podbijemo. V to svrho naj nam bode dovoljeno, da nekoliko nazaj posežemo v pol pretekli Čas.
Meseca decembra izdelal je bil mestni odbor tržni red in klavnic ni regulativ na podlagi
obstoječih postav, ter ju predložil visokej c. kr. dež. vladi v potijnnje le v slovenskem jeziku. Zakaj to ?   Znano je, da se je baš tisti čaH vseh ne-nemskih narodov, živečih v Avstriji,  polastila bila nekaka razburjenost vsled Wurmbrandovega predloga, 'ki se je imel v državnem zboru po božičnih prazni kih na   dnevni   -red   postaviti.   Vsaeemu količkaj izobraženemu  Slovencu  in   Slovanu   sploh bilo je cuano. kaj pomeni \Vurmbrandov predlog, in sveta dolžnost je bila iu je še v?aeega Slovana in vsake korporacije,  se ob  vsaki  priliki energično izjaviti zoper tak smrtni  napad  na  neueiuške narodnosti, kazoč, da ga ni volja nemško obleko obleči, ampak da hoče kot ravnopravni državljan po svoje zvesto služiti cesarju. Pod tem uplivom in tudi zaradi tega, ker imamo lastne skušnje, da tudi kranjska c. kr. deželna vlada neče slovenskih ulog slovenski  reševati (glej rešitev mestnega odbora uloge o regulaciji učiteljskega osobja in plač!) moralo je  mestnemu  zboru Ljubljanskemu kot zastopniku prve in največe občine ti a K r a n j * k e m n a t e m ležeče biti,  da se energično  potegne   za   svoje   po   §. XIX. temeljnih postav  priznane mu pravice, ter c. kr. deželno  vlado prisiliti,  da se mor u jo tudi samo slovenske uloge sprejemati in reševati,   poudarja je,  da ima na Slovenskem  slovenski jezik isto veljavo   kot   u rud ni  jezik,   kakor nemški. Ta razlog je vodil finančni odsek in  večino mestnega odbora, ki je predlogom pritrdila, in le zlob-nost ali pa kratkovidnost,  da  ue  rabimo druzega izraza,   mora  druge — motive podtikati onim gospodom odbornikom, ki ko 'meli poguma dovolj, potegniti se v novic za veljavo slovenskega, kot uradnega jezika.
Da pa tudi postavno določbe za to govorijo, hočemo takoj dokazati.
Po §. 70. obrtnega reda ima VBaka občina, v katerej ue sejmovi obhajajo, pravico in dolžnost tržne reda sestavljati po lokalnih razmerah, kakor velevajo predstojeće določbe.
V predstojećih določbah pa nikjer ni zapisano, da bi morala občina tržni red  v nemškem — po g. odborniku Ravniharji
vladi priljubljenem — jeziku skovati, ter ga v nemškem jeziku vladi v potrj e nje predložiti.
Toraj na podlagi te postave vlada ni smela zahtevati od mestnega magistrata, oziroma mestnega odbora, kateremu služi slovenski kot uradni jezik, da se jej mora tržni red tudi v nemškem jeziku predložiti. — To tudi g. pisatelj sam priznava.
A zgrabil je za drugo orožje,  po  postavi od 29. febr. 1880 št. 35,  ki veleva v §.9.: „Tržni red za  živinske  sejme določuje politična deželna oblast", ter pravi,  da  spadajo  tržni redi, posebno pa tržni redi za živinske sejme v delokrog deželue vlade in imajo postavno veljavo."   Dobro! Temu tudi nobeden oporekal ni!   A g. pisatelj je prezrl, da se v tem paragrafu tudi stavek nahaja: „nach Vernehmung  der  betreffenden Gemein-d e n"! Toraj po zaslišanji dotične občine ima deželna vlada razglasiti in sostaviti tržni red! To  ni gola naklonjenost c. kr. deželne vlade do mestuegfc, zastopa, ampak postavna določba, in ako bi si-, v na c. kr deželna vlada brez zaslišanja mestnega   odbora sestavila iu  razglasila   tržni  red za Ljubljano,  lahko bi se mestni zastop zoper tako preziranje na višjem mestu pritožil in svesti smo si, da  bi tudi  reusiral.   Prepričani   smo  o naklonjenosti c. kr. deželne vlade  in hvaležni  smo jej   zato, a tega ne moremo in ne smemo priznati,  da  bi  moral mestni zastop  se nemški   dogovarjati z vlado, ker   mu   je   občevalni  jezik slovenski. Pri p oz nali   bi   bili  s  tem,  da slovenske uloge   brez   prestave   na   nemški jezik neso  pravoveljavne in opravičene.
Kakor ima deželna vlada pravico od občine sestavljeni tržni red pregledati in ga tako popraviti, da se ujema z -zahtevami postave od 29. febr. 1880, tako ima skrb za to, da se dotični tržni red na primeren način razglasi, to je v slovenskem in nemškem jeziku.
Da vsaka prestava šepa, pripoznava pisatelj „Slovenčevih" Člankov sam, treba je torej zato skrbeti, da je le jeden tekst izvirnik naj si bode potem oni v slovenskem ali oni v nemškem jeziku. Dva teksta ne moreta biti ob jednem izvirnika.
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Ruski Bpisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XIII. Poglavje. Vanjuha Perstenj in njegovi tovariši. (Dalje.)
— Le jezi se, tepec! — rekli so razbojniki, .— zakaj se pa ne jeziš?
— Le še bolj suvajmo ga.
— Lej ga, kako kočljv je! No tu imaš!
— Ali hočeš še bolj?
— Tu imaSl
— No, zdaj boste pa dobili, kar ste iskali; — rekel je fant, razardivši se nazaduje zares.
Zavihal je rokave, pljunil v dlan, in začel je prekucevati pravične in krivične. Razbojniki neso pričakovali takega napada. Ti, ki so bili bližje, ležali so kmalu na tleh, in podrli tudi svoje tovariše. Ves kup valil se je proti ognju; kotel se je preobrnil in juha se je razlila v oglje.
— Tiho, tiho, Batan! Kaj si bo tako razjezil! Pomiri se! -- kričali so razbojniki.
Pa fant ni ničesar slišal. Mahal je na desno in na levo s pestmi in z v.<akim udarom podrl je razbojnika, včasih Še po dva.
— Vidite ga medveda! — govorili so, kateri so utegnili odskočiti v stran.
Nazadnje se je fant streznil. Nehal je prete-pavati, ustavil se je sredi preobrnenih in razbitih loncev, praskajoč se za ušesi, kakor bi hotel reči:
— Kaj sem pa naredil!
— Nu, bratec, — rekli so razbojniki, ustaja-joč in tipajoč rebra, — ko bi se bil ti ob pravem času razjezil, ne bili bi ti vzeli neveste! Vidite ga, kak II j a Muromec je !
— Kako ti je ime korenjak? — vprašal gaje stari razbojnik.
— Mitka.
— No, Mitka! Vrli Mitka!
— Dobro, Mitka!
—' Fantje! — rekel je mlad fant, ki je k njim pritekel, — ataraan začel je zopet pripovedovati o svojem življenji na Volgi. Vsi so že nehali peti in poslušati pripovedke, in useli so se okrog atamaua. Hitimo, da še kako mesto dobimo.
Na posekanej kladi, v senci velikanskega hrasta sedel je sirokopleč   korenjak srednje velikosti, v
dragem z zlatom obšitem kaftauu. Njegovo glavo je pokrivala čelada ali železna kapa. II kapi bila je pridelana jeklena mreža, ki je branila tilnik, vrat in ušesa sabljinih udarov. Ta sirokopleč korenjak držal je v roki čekan, na jeduej strani poostreno kladivo, nasajeno na toporišče. V takej krasnej opravi bilo je težko spoznati našega Vaujuho Per-stnja. Njegove oči obračale so se na vse strani. Izpod kratkih črnih brk bliščali so tako beli zobje, da so osvetljevali ves njegov obraz.
Razbojniki so molčali iu poslušali.
— Poslušajte, bratje, — rekel je Perstenj, — to ni nič čudnega, če jih nas deset ustavi voz ali oropa kakega bojarja. Ali to je čudno, če jeden sam ustavi in oropa petdeset mož ali pa še več!
— Oh, kaka predrznost! — rekli so razbojniki : — kaj vse hoče! Sam bi rad ustavljal cele prevoze!
— Jaz ne govorim sam o sebi; pa poznam korenjaka, ki jih sam ustavlja.
— Pa saj ni zopet tvoj Volžki bogatir?
— Nekdo drugi. Premikala se je počasi na vrvi ladja iz Astrahana po materi Volgi. Na ladiji bilo je mnogo ljudij; vsi so bili kupci, pravi fantje, s puškami,  sabljami,  odpetimi kuftaui,   kapami po
Ker je pa mestni zastop Ljubljanski po većini sestavljen iz odbornikov voljenih od Slovencev na narodni podlagi, mislimo, da je tudi njegova dolžnost na to delati, da se 'slovenskemu jeziku pri deželnej vladi duri ne zapro. Nečastno in nedostojno bi bilo za narodni občin-Bki zastop, ako bi se u da l zabtevi c. kr. I deželne vlade, kajti s tem bi pripozual, da slovenski jezik nema iste veljave z n o m - k i in , uiti na slovenskih tleb! Turaj izvirnik mora biti slovenski!
Naše mnenje je tedaj to: Tržni red za Ljubljano, sestavi en v slovenskem je/iku, naj se od visoke c. kr. deželne vlade potrdi kot izvirnik, ob j--.in. m pa naj visoka c. kr. vlada ali sama preskrbi prevod na drugi deželo) jezik, ali pa naj naloži mestnemu magistratu, da on prevod nareJi in prepira bode konec.
Govor poslanca dra. Josipa Vosnjaka
v državnem zboru 20. marca.
(Po atenogratičneui zapisniku.) Povodom resolucije, ki se licu slovenskih pa-ralelk na gimuazijab v Celji iu Mariboru je gospod poslanec Celjskega mesta naslikal pravo ^pako Spodnje Btftrskti. Ko bi -i hotel po niegovem govoru predstavljati deželo, mislil bi, da vsi Slovenci stoje tam z uzdigueiio palico v roki, da padejo na Nemce, Nemci pa, ki me| Slovenci živ«, pa dvigajo črno-belo zastavo, in se v pr stu.h procesijah puiuikajo k Bisuiareku.
Pa diti jedno, uiti diugo* ni lesuica. Slovensko prebivalstvo želi »umu oarudne pravice, knkeršne že dolgo imajo ajdi sodezelant Nemci, m velik del nemškega prebivalstvi uoi, ki konservativno m tali in ne mara *a prtUapetoati gospodov doatorjev Foregger in Schmiderer, tudi želi, da bi v deželi vladal mir iu sloveuski sodeželam uživati iste pra vic-*, kakor Nemci suni Če gospod dr. Fotegger iu dr. Schmiderer vedno prihajata na to, da Slovenci o svojih poslancih uič vedeu neeejo, ampak da sta zastopnik.i slovenskega prebivalstva prav za prav ta dva poslancu, prepisovati moram to ojijinej ^.ivej fantaziji, ali spnitstKnun nazorom, ko je veb'der sploh /.nino, da Slovenci o teh dveh poslancih in njib somišljenikih uič vedeti iiečejo, iu ju nikoli neso Bmati ali za svoja proroka, in jih, kakor smemo upati tudi niaoii ne, bodo. Tem bolj so moram čuditi, da ca dva gospoda, ki se vedno ponašata s svojim v» iiiiin poHunjem razmer Spodnje Stirske in Slovencev, v svojih govorih kažeta tako goropadno nevednost
Gospod poslanec dr Schmiderer je v svojem poslednjem odgovoru, v katerem js na Jako surov način napa) spomenico „Sioveuskega društva", mej drugim trdil, da B* na Vinorejskej šoli v Manboiu učenci v slovenščini poučujejo. Pa vinorejska šola je sami deset minut od M.iioora m g. dr. Scbmi-derer ni se bil lahko tja potrudil u se prepričal, da je, ua se posiuzim njegovega tinega i raza, neresnico govoril. Ka,ti na vinorejskej šoli se poučuje po nemških učebuikdi, četudi posamezni učitelji uinejo slovenski, a so zavezani nemški pou čev^ti. J<z sem sam govoril s takimi učene , kateri
so brez znanja nemščine prišli v to šolo, in povedali so mi, da so od nauka samo to pridobili, kar so praktično videli.
Ko bi se bil gospod dr. Schmiderer deset minut daleč v vinorejsko šolo potrudil, ne bilo bi treba zavračati njega neresničnih trditev.
Ko bi Slovenci, kakor trdita ta dva gospoda, ne marali /.a svoje poslance, b li bi to že večkrat na pr pri volitvah pokazali, pa nedavno smo imeli volitev v državni zbor na Ptuji in privrženec onih dveh gospodov dobil je od 360 oddanih glasov samo 40 glasov, v tem, ko je naš narodni kandidat bil izvoljen s 320 glasovi
Tu je prebivalstvo jasno odgovorilo ua vse vaše agitacije z vašim „Schulvereinomu iu vsemi uemškimi društvi, katere ste ustanovili na Spodnjem Stirskem, da sejete razdraženost mej ljudstvo.
Gospod dr. Foregger sam pobija svoje trditve, ko trdi,  da Siovenci ne marajo za svoje poslance, potem pa omenja, da je narodno gibanje na slovenskem Stirskem že tako veliko,  da ga ni več moči zavirati, in se Ze Nemci čutijo vznemirjene. Prebivalstvo že ve, zakaj se drži svojih poslancev, kateri se potegujejo za njegove pravice  in zakaj  da neče nič vedeti o teh dveh gos|iodib iu njih privržencih. Ali je pa prebivalstvo mest iu trgov  s  tema gospodoma tako zadovoljno,  pokazala  bode prihodnja volitev. Videli smo že pri volitvah 1879. 1., da je v Celji dr. Foregger — kar ga še sedai boli, ker je že danes napal svojega nasprotnika na tak mič u, ki se ne da označiti —  videli srno da je  goi-pod dr. Fo-reggi r zmagal z majhno večino samo štiridesetih glasov proti ..••rodnemu kandidatu, pa tudi Mariborski poslanec, ki talko govori, kakor bi bilo vse nemško prebivalstvo za njim, imel je pri poslednjih volitvah proti  sebi  manjšino  200  vodičev,   n to neso bili samo Slovenci,   ampak tudi   mnogo konservativnih Nemcev, kateri otendencijah tehdveh gospodov uečejo nič vedeti. Najmanj pa marajo Slovenci slišati o tem, da bi ustopid v kako državnopravno zvezo /. Nemčijo, o čemer s»nja dr. Foregger.   Niti Nemci, niti Slovenci na Spodnjem Stirskem nečejo uič vedeti o kakej druge j državnopravnoj zvezi razen te, v ka-terej   živimo,  namreč  državnopravne!  zvezi  z Avstrijo (dobro!  dobro! na desuici),  in  če. Slovenci zahtevajo, na] He za nj«j   ustanovi  oddelek namest-ailtva na Spodnjem Stirskem, to ni  naproti Avst-1 nj', ne nasproti   zgi«dovinsk e| jodi.otnosti Štirske, ampak doseči se s tem hoče samo olajšanje uprave.
Gospod poslanec <lr. Foregger se nadalje upira iz pedagogičnih ozirov proti resoluciji ker po njegovem mnenji slovenščina ni dovolj razvita, da bi se mogla uvesti za učni jezik v gimnazijah Pa poučevanje na gimnazijah na Kranjskem, kjer so za vse predmete potrebni učebniki, za nekatere celo po več, kaže. da jezik ni samo za poučevanje v srednjih šolah sposoben, ampak v vsakem oziru dovolj izobražen. Sicer naj pa Celjski poslunec nikar ne pozabi, da srednje šole neso zato, da bi gojile znanost v visokem smislu, ampak praktične šoie, v katere stopajo naroda sinovi, da si pridobe neko stopinjo splošne omike in se potem vračajo domov, ali se pa dalje izobražujejo na vseučiliščih. Gospod Celjski poslanec trdi, da slovenski jezik ni dovolj izobražen,   potem  pa   takoj  izjavi:  „ Jaz nemam o
strani, prav kakor n.s jedili. N.i iadiji je bilo polno zlat-, žiahtnib kamnov, biserov, Astrahanskega blag« in razne šare. Breg ;e vhok, steza ob reki va vlečenje ladje ozka, a sredi reke je na onem mestu otok, gola skala, obrnena proti vodi s tako ostro rtino, da Bog varuj!
„In /vedel je korenjak, s čira se pelje ladja. Nikomur ni povedal, odšel je zjutrai, usel se je v grmovje; in čakal je. Minula je jedna ura, minuli sti dve, prišlo je kakih dvanajst ljudij, in ječe in mole jezike iz ust uleklo za ladjitio vrv, kajti ladja ni bila lahka, in h.trost reke ni bila primerna njih silam
, In naš korenjak je počakal, da so odšli dalje za kakih petdeset sežnjev, potem je pa presekal s BabljO vrv, in pali so na nos vsi, kateri so ladjo z vso silo vlekli. On pa je nekatere pobil z železno krogljo na jermenu, drugi so pa bežali, kakor so jih nesle noge. Ladja se je premikala naravnost proti skali. Presti asi.i so se kupci, nikomur ni prišlo na miBel streljati; mislili so Bamo, kako bi se ognili skale, da ne bi se razbila ladja. A moj korenjak je zgrabil z jedno roko za vrv, a z drugo se je oklenil nekega drevesa, iu ustavil je ladjo.
— MEj, vatlarji, kupci! pogumni fantje! Po-
inecite v vodo sablje in puške, če ne, pa spustim vrv in poginili boste z blagom vred,
„Kupci pomolili so v bogatirja svoje puškine cevi, pa takoj so se premislili: če ga ubijemo, kdo bode pa držal vrv!
„Kaj so hoteli, pometali so orožje v vodo, pa ne vsi; mislili bo, kadar bode zlezel korenjak na krov, in hotel oropati ladjo, pa ga bomo ubili! A moj bogatir se ni dal preslepiti.
— „Dobro, — rekel je, — dragi moji kupci, vaše orožje šlo je na dno, zdaj pa pojte vi, kamor vam je drago! A rečeno z drugimi besedami: poska-kajte z ladje na glavo !
„Oni so se obotavljali, a on je privezal vrv za deblo, zgrabil puško in ustrelil.
„Zdaj so vsi, kolikor jih je bilo, poskakali v vodo, kakor žabe.
„A on je kričal.
— „Ne plavajte semkaj, plavajte k drugemu bregu, če ne vse postrelim.
— Kaj ne fantje, da je pravi bogatir?
— Korenjak je! — rekli so razbojniki, — pravi korenjak! A kaj je pa naredil z ladjo?
(Dalje prih )
tem jeziku nikakega pojma". Jaz ne razumem, kako more imeti kdo toliko poguma, da more nci; Jaz sicer prav nič ne vem o tem, veoder trdim, da je črno, belo ali slabo. Takega poguma jaz nemam, in jaz ne bi sodil o kakej stvari, katere ne poznam in ne razumem. (Pritrjevanje na desnici.) Moram se še obrniti proti nekaterim opombam gospoda dr. Fo-reggerja — vseh njegovih kriv'h trditev in zavijač pa sedaj ne morem zavrniti.
Predrznil se je slovensko duhovščino obsipati z obrekovaujem in podlim sumničenjem, da moram jaz to od'očno zavrniti in označiti za to, kar je, za obrekovanje namreč, uokler gospod ne prinese dokazov.   Šel je tako daleč, da je trdil, da naša duhovščina   ni   niti   katoliškega   mišljenja,   da dela samo narodno propagando in pri tem pozablja na katoliško stališče.   Da je duhovščina narodna, to je pri vsakem narodu, in to tudi  mora biti, kajti ko bi ne bila iu ne  bi umela naroda učiti v njegovem jeziku zapovedi božje, potem res ne vem, kako bi delovala. Da se pa odlikuje nas., duhovščina v verskej gorečnosti, je sploh znano, saj slišimo pogostem, da je, kakor tudi tirolska duhovščina, še preklenkalna. Iu znaj pa pride dr. Foregger s trditvijo, da ni katoliška,  da  ne dela  nikake katoliške propagande. Pn kom neki hoče sloveaska duhovščina delati katoliško propagando?   Slovenci   so katoliki in udani cerkv , jaz res ne vem,  v čem naj b. obstala ta propaganda.   Da pri zastopnikih onega političnega mi" n a,   kateremu pripada Celjski poslanec, nema vspeha, je naravno, kajti ti imajo vse drugačno politično m versko mišljeuje, morda pa še nobenega verskega mišljenja nemajo.   To se pa saj ne bode nušej  duhovščini  oč talo,  da  pri teh gospodih ne dela nobene propagande. (Konec prih.)
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
V. G. Vazo PetiičiČ   poroča,  da  je c. kr. trgovinsko ministerstvo naznanilo, da posamne trgovinske   in obrtne   zbornice   zaračunajo uradnikom potnins na tak način, da neso v nobeuej razmeri s službo dotičnega uradnika, in vsled tega je povabilo zbornico, naj bi o tej zadevi stavilu uteme'u>ne predloge, kateri b; so mogli vporahiti  pri  osnovi pravilnika za vse trgovinske in obrtne zbornice. Poročilo navaja natančno ona obstoječa določila, po katerih se naj ravnajo državni uradniki pri računih o pot-ninah in se ozira na min-sterke ukaze od 18 junija 1883 drž. zak. i*t. 115, od 28. septembra 1858 drž, zakona št. 166, od 3 decembra 1859 drž. zak. št. 321, od 28. junija 1876 drž zuk. št. 97, od 4. oktobra 1863 St  19   572, od 27. oktobra 1873  «t. 44; a odsek je bil tega mnenja,   da bi se ne nasvetovalo pravilnik za potni ne tako uravnati, kakor je uravnan za državne m   deželne  uradnike,  iu da  bi  se to uravnalo  tuko,   da   bi se zborničnim uradnikom le pravi troški za vozniuo jiovračali. Na podlagi obširnega poročda stavi poročevalec v imenu odseka nasledile predloge:
1. a) Za potovanje v službi zunaj uradnega kraja se sme zaiačunati tajnikom in njih uamestni-kom 8 gld. dijete, drugim konceptnim uradnikom 6 gld., iu kancelistmu 4 gld.
b) Za potovanje v službi v uradnem sedeži se sme tajnikom in njih namestnikom zaračunati duev-ščiue 5 gld., drugim konceptu'iu uradnikom 4 gld., in kancelistom 2 gld. 50 kr.
2. Za potovanje v službi se smejo povrniti le pravi troški za vožnjo.
Zbornica vzprejme predloge.
VI. G. Vazo Petričič poroča o dopisu brzojavnega vodstva o napravi brzojavne postaje v Za-gorji. V poročilu se navaja, koliko meri produktivni svet v tem kraji, pri katerih rečeh je precej živahen promet, našteva tamošnje tovarne in veliki premo-gokop, v kojih najde dela veliko število delavcev; dalje se omenja, koliko je v Zagorji obrtnikov in trgovcev; omenja tudi bližnje toplice v Mediji. Na podlagi navedenega Btavi se predlog: Zbornica na-svetuje napravo brzojavne postaje v Zagorji, katera bi bila v zvezi b tamošnjim poštnim uradom.
Zbornica vzprejme ta predlog.
VII. G. Vazo Petričič poroča, da je c. kr. okrajno glavarstvo na podlagi zakona z dne 19. junija 1866 drž. zak. št. 85 dovolilo Josipu Verder-berju v Kočevji nastavili javno tehtnico. Na podlagi §. 15. tega zakona se sme za tehtanje po dovo-ljenej tarifi plačilo vzprejemati; take tarife potrjuje politično deželno oblastvo, katero pa ima prej za-slišati trgovinsko iu obrtno zbornico. Tarifa ne sme
biti previsoka ter more biti le mala odškodnina za trud in troske, katere napravlja javna tebnica podjetniku. Po predloženej tarifi bi se plačevalo: za tehtanje rogate živine, telet in prašičev po 10 kr., za tehtanje praznega voza z jednim konjem 5 kr., od naloženega voza z jednim konjem 10 kr., in od naloženega voza z dvema koniema 20 kr., za tehtanje raznega drugega blaga od 100 kil po 2 kr.
Odsek meni, da je tarifa opravičena, ter predlaga: Zbornica naj c. kr. dešelnej vladi nasvetuje, da te tarife potrdi.
Zbornica prejme vzpredlog. (Dalje prih.)
Politični razgled.
\<><i .iiij< dežele.
V Ljubljani 4. aprila.
Gospodska   zbornica   državue|(a zbora
snide se danes, na dnevnem redu so nekatere men) važne stvari. i
Budgetn odsek zbornice poslancev se je po-Bvetnval pred ve. "raj o pet ciji suplentov na sredujih Šolah, da bi se njih položaj zbolišal, da bi )ih vsaj postavili v jedno vrsto s sodmiskimi avskultanti. Večina odseka bila je za to, da se ua to peticijo ozir jemlje, še celo vladna zastopnika sta obl|ubilt, da se bode vlada tudi ozirala na njo iu storila, kar bode potrebno.
Nemci so uiožili pritožbo ua državno upravno sodišče proti temu, da je viada razpisala volitve v Pražflio trgovinsko in obrtno zbornico |)0 novem volilnem redu, proti kateremu se je izrekla zbornica sama. Nemcem je težko, da bodo i/.gubili 2 poslanca v državnem in 4 v češkem deželnem /boru
Ker ima tehnična visoka šola v Brnu na 111*-ravukeiii premalo slušateljev, potegujejo se moravski Čehi, da bi se odpravila i ti mesto nje u-ti-novila češka obrtna šobi, ki bi b'la mnogo koristnejša za deželo, kajti visokih tehmčuih šol je že itak preveč, srednjih pa primanjkuje. Nemci si pa prizadevajo da bi obdržali to tehn čuo šolo, iu sicer zato, ker je nemška. Vlada pa vidi, da ue kaže vzdržu-vati slabo ohi-kovune visoke šole, zato je poročila moravskemu nanieatni&tVU, da diugače ne more ob držati te šole, ako dežela sama in mesto Brno k temu ne pripomoreti. Sedaj je od teh dveh zavisno, ali ostane tehnična šola v Brnu ali ne.
VnaiUe <lrž«ive.
SrbMki ministarski sovet je sklenil, da se osnuje polk jahajočib žaiidarjev. Sestavil se bode iz mejačev in redarjev in drug h sposobnih oseb, ki so voiaški izvežbane. - Komisija za svečauosti pri vsprejemu cosarjeviča Rudolfa določila je dotične stioške na 20.000 cekinov. Državni sovet je pa za to jednoglasno dovolil neomejen kredit iz državnega zaklada.
Novi ruski diplomatičui i gent v Sofiji je 19. ?n. m. izročil bolgarskemu kne/u svo|e pove-rilno pismo. Nagovor pri tej priložnosti bil je skoraj brez vsuke politične barve. — Vest, da so prijeli Degajeva, morilca Sudejkina, se dementuje. Prijeli bo bili sicer nekega kupcu, kateri ie podoben De-gajevu, pa se je pokazalo, da ni pravi, iu čez štiri dni so ga izpustili.
V 1 zliodnjoj IC ii ■■>«<-1 i i i se pridno agi tuje za združenje z Bolgarijo. Sklicujejo se tabori v ta nameu, vender ni dosti upanja, da bi se is sedaj uresničila ta želja, kajti zavirale jo bodo velevlasti.
„Fanfulla" ve povedati, da se laski kralj in kraljica takoj po otvorenji razstave v Turinu poda-sta v Berolin obiskat kralja Viljema. Od tam se vrne kralj v Italijo, kraljica pa potuje v Lizbono k portugalske) kraljici, ki je njena svakinja.
Ker se je nemški cesar prehladil, se uajbrž ne bode še hitro odločil, ali vsprejme demisijo kneza Bismarcka ali ne.
Mpaiifski kraljevi pretendent, Don CarloB, zaukazal je svojim privržencem, da se ne udeleže prihodnjih volitev.
Dopisi.
Iz Gorice 3. aprila. [Izv. dop.] V predzadnjem listu prinesel je „Slovenec" dopis iz Gorice, kateri je vzbudil tu obče nezadovoljnost in zoper katerega moramo protestovati. Dopisnik govori najprej o irredenti, o tej točki sem z dopisnikom jednakih misli j; potem pa priponaša ali saj odobruje imenovanje dra. Flapp-a za škofovo stolico v Poreči. V tem oziru nam je omeniti, da se z dopisnikom ne strinja uikdo na Goriškem. Objavili smo že in ponavljamo, da je g. Flapp kot duhoven poštenjak, a on ne zna slovenskega jezika, ali pa le toliko, da s slovarjem v roki čita „Sočo", ali kakšen drug list, ter jih le za silo razume. To pa nikakor ne zadostuje, da bi kdo slovensko tem manj hrvatsko deco razumel. IQ duhovni pastir bi moral vender jezik nad polovice svojih ovčic popolnem razumeti. To in njegova mladost pouzročujeta, da mož ni sposoben za imenovano stolico.   Obžalujemo, da nesmo
tako pohlevni v svojih zahtevah kakor dopisnik nSlo-venčev", kateri izpeljuje Flappovo sposobnost ta Po-reško škofijo deloma tudi iz tega, da ima zadnji slovensko kuharico, da si je tudi že naročil hrvatsko slovnico in da ni nasprotnik Slovencev, ker je pristaš Tržaške vlade.
To je pa vender že strahovito! Ne razumemo, kako je mogel vsprejeti „Slovenčev" urednik to bedarijo v svoje predale, kako mora najedenkrat zagovarjati kandidaturo Flappovo, dočim je bil do sedaj odločen nasprotnik njegov, kako mora desavmrati naše brate v Istri in Trstu, kateri se in so se z vBemi postavnimi sredstvi branili zoper imenovanje prof. dra, Flappa.
Pros mo uredništvo „Slovenc*", da bi bilo še s svojimi dopisi Jn dop.sinki previdnejše, dane škoduje samo sebi in našej sveti stvari.
% Doleti |sk<ega 1. aprila* [Izv. dopis.] Nemški poslanec Roser potezal se je prošli teden v državni zbornici za povišanje plač po&tnih uradnikov najnižje kategorije, katerim pak je trgovinski minister za sedaj vsekako zboljšanje zarad neugodnih državnih financ kar kratko odreči moral. Tudi mi sicer na jednej strani priznavamo potrebo večje uiesečnitie imenovanih gospodov, ali na drugej strani moramo ugovatjuti, da je zanje vsaj uekoliko skrb ljeno, med tem ko se v državnej službi nahajajo še osobe, ki eraru večletno tlako opravljajo iu to so izpii.ani c. kr. davkarski praktikanti.
V Kranjskej se počez nahajajo 114 davčn h uradnikov, mej ktenmi je 36 praktikantov, to so pravi po domače, da tretjina vseh uradnikov obstoji iz praktikantov, ki tudi posla svoja v zadovoljuost svojih višjih opravljajo. Manjina praktikautov dobiva pičli letni adjut po 240 gld. ogromna večina pa /a svoje tri do petletuo službovanje do danes še vinarja videla ni.
Pred nekaj leti   razpisovalo je finančno vodstvo natečaje za vsprejem   davčnih pruktikantov ter na toki način privabila do!<aj kompeteutov na svoje limanice. Vsprejeti mučili so se, da tem brže polože j izpit, ki jim ditje pravico na borni adjut in sedaj, j ko so uboščeki ustregli vsem potrebam in zahtevam 1 uporablja jih ono za brezplačne posle k opravilom, i »padajočim v resort plačanih adjunktov.
Če je že oča teh revčkov podpisal reverz, da j jih hode stanu primerno vzdrževal in preskrbijeval ! z vsem, dokler neso ndjunkti, gotovo ni mislil na j celo desetletje.
Kur od več in umazano pak je, *da morajo I več let brezplačno službujoči i izpitani praktikanti celo črnilo in peresa za uradna posla iz svojega žepa kujiovati; sicer ne znašajo ti gotovi stroški ua leto veliko, ali za reveža je vsak groš kapital ! Prisiljeni so pomagati si v tej zadevi plači primerno; če zmanjka črnilo prilivajo vode in zopet vode, naposled pišo z počrnjeno vodo in ne z vodenim črnilom; č-z leto dni pak je delo ničevo in popisana pola prazna.
Tlako je naš svitli vladar odpravil in ou ne zahtevu, da se ona v držmiib službah zopet upelje. Če praktikuje kedo jedno leto bodisi tudi v druzih strokah, brezplačno, je odpustljivo; da se pa praktikanti uporabljajo tri do pet let brezplačno v državni službi je neopravičeno iu erar ima gotovo dolžnost, pokazati mu kaki sold iz njegovega žepu.
Bodimo štedljvi, a tam, kjer je mogoča, kjer pa gre za golo eksistenco, za malo svoto 240 gld., ki bi zadostovala, da ne bode vsaj praktikantom treba, ako jim oče odreče zarad neugodnih denarnih razmer daljno podporo, prosjačiti hrano po hišah, v tacih slučajih je brezozirna štedljvost neumestna.
Finančno vodstvo bodoče ne more zahtevati, da se praktikanti uporabljajo brezplačno in zakaj bi neki delali? Ako ima vlada samo grablje, kje so pa vile ? Davčni eksekutorji menim nagrabili so skupaj pri davkoplačevalcih prošlo leto 46.000 gld. samo ua izvršbenih troških in vlada jim daje vrhu plače še podpore od 50—100 gld., a /a praktikante pak nema ue novca; kje je tudi pravica?
V imenu revnih praktikantov g. deželnega predsednika prosimo, da se za velikonočne praznike usmili njih, ki državi 3—5 let brezplačno dajo svoje moči v porabo: če še nimajo rajske bodočnosti, postati kmalu adjuukti, naj se jim vsaj adjut po 240 gld. dovoli, ktero svoto bode vsak kot opravičeno izdano smatral.
Domače stvari.
— (Čisti dohodek koncerta v Zagrebu,) namenjen „Narodnomu domu" v Ljubljani
iznaša po odbitku vseh stroškov, ki so nerazmerno veliki, 301 gld. 38 kr., katera svota je odpravljena odboru za „Narodni dom" v Ljubljani.
— (Imenovanje.) Gosp. Jakob Gomil-šek, nemški pridigar pri novem sv. Antonu v Trstu imenovan je začasnim učiteljem veronauka na c. kr. realki v Trstu.
— (Rana spomlad.) Dolgo vrsto let nas ni vesna tako rano obiskala. Lepi topli dnevi izvabili bo novo življenje iz tal, drevje zeleni, v Zvezdi kažejo že divji kostanji zeleua peresca, deželnega dvorca vrt odevlje se spomladanski, Žolti metulji letajo okolu, šetališč* so polna sprehajalcev, odetih v lahnejo, deloma popolnem poletno opravo, z jedno besedo mlado leto je tu in prihodnja nedelja bode po vsej pravci cvetna nedelja.
— (Vabilo k Besedi v Ljubljanski Čitalnici) v soboto dne 5. aprila 1884. Program: 1. Ne kliči vraga! Vesela igra v jeduem dejanji, poslovenil dr. Karol Bleiweis. 2. F. Meudelsohn-Bartholdv — „Jesenska", dvoglasui ženski zbor s apremljevanjem glasovira. 3. Fr. Vilhar—„V kolo", moški zbor. 4. a) Fr. Schubert — „Pri morji", b) R. Franz — „Majnikova", po\e g. A. Razinger. 5. Pablo de Sarasate — Koncert-fantazija iz Gou-nodove opere „Faust", igra na goslih g. Ludovik \Videmaun. 6. A. Foerster — „ Venec Vodnikovih in ua njega >.ložeuih pesnij", za moški in mešani zbor, samospeve in glasovir. — Spremljevanje ua glasoviru prevzel je blagovoljno gosp. vitez Ohin-Januschovskv. — Začetek točuo ob 8. uri zvečer.
— (Zopet nova knjižica,) katere pa nesmo veseli. Naslov jej je; Roparsko življenje. Povest. Prosto poslovenil Ignacij Hladnik. V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasleduiki. 1884. 86 str. Povest sama ua sebi ni bila vredna prevoda, iu škoda je, da se tako slabi in neuiavuiproizvodi prevajajo na naš jezik. Viku tega je prevod sam slab, neprijeten. Exempli gratia: „za njim pa so 4 ga ve ln i vlekli velikansko kočijo, majhen manjo kot noetovo barko in za temi je prav leuo 8 pandurjev krevcalo". — „Daj mi še poslednjo uit življenja upih uiti" itd. Škoda za papir, ki ni kaj prida!
— (nTržaškega Sokola" Jour fixeJ) bode v nedeljo dne 6. t. m. v gornjih prostorih (švicarska kuča) pri „Zelenem hribu" (Moute Verde). Začetek točno ob 7. uri. K obiluej udeležbi se gosp. elani uljudno vabijo.
— (»Srbski Narod") poroča, da so se pri dra. Politu, znanem srbskem vodji opazovala znamenja zblaznelosti in da je zaradi tega svojo odvetniško pidaroo moral odstopiti Novosadskemu odvetniku Vučetiču.
— (Vabilo k prvemu re d n emu občnemu zboru „Zveze slovenskih posojilnic"), katere se ho vršil dne 6. aprila (nedeljo) t. 1. ob Vili« uri predpoludne v dvorani Celjske čitalnice. Dnevni red: I. Poročilo načelnika zveze. II. Pogovor o novih tiskovinuh. III. Pogovor o davkarskih zadevah. IV. Pogovor kako se naj naložijo reseivni fondi. V. Pogovor o ustanovitvi novih posojilnic. VI. Pogovor kako se imu ravnati pri dovoljevanji posojil. VII. Pogovor o časniku „Zadruga„. VIII. Pogovor, ah bi se trimesefcui računski sklepi objavljali v „Zadrugi-4, IX. Pogovor o določbi §. 6. pravil zveze. X. Eventueluo: Pogovor o rednih dopr-ueskih v gotovini posameznih posojilnic. XI. Razni nasveti. Opomba: a) Po §. 18 naših pravil pošlje vsaka posojilnica najmanj jednega zastopnika k etičnemu zboru, b) Ustop k temu občnemu zboru se pa tudi dovoljuje vsakemu, ki se zanima za razvoj naših narodnih denarnih zavodov, ustanovitev novih posojilnic itd.; prosi se pa, naj dotični gospodje prej si vzdignejo vstopne listke v uradnici Celjske posojilnice, ker brez teh ustopoic se ne more razen zastopnikom posojilnic nikomur vstop k občnemu zboru dovoliti, c) Zastopniki posojilnic so proseui, nekatere eksemplare „hrauilnih in društvenih knjižic" seboj priuesti, da bi se te pregledale in najpraktičnejše potem posnela.
Celje, dne 20. marca 1884
Mi bael Vošnjak, načelnik a voze slovenskih posojilnic.
Telegram »Slovenskemu Narodu'1:
Dunaj 4. aprila. Poljedelski minister Falkenhavn otvoril je ornitologično razstavo s kratkim nagovorom, v katerem je izrazil pripravljenost vlade, podpirati to znanstveno podjetje. Cesarjevič Rudolf s soprogo prišel tudi v razstavo, po poljedelskem ministru in odbom
vsprejet prehodil je vse prostore ter izrekel se pohvalno o vspešnej razstavi.
Dunaj 4. aprila. Gosposka zbornica je v drugem in tretjem čitanji nespremenjeno vsprejela budget, finančni zakon za 1884. Po-nočna seja nedoločena.
Budimpešta 4. aprila. Kasacijski dvor je v Tisza-Eszlarskej pravdi vse zatožence ne-krive spoznal.
Ra/iiie vesti.
* (Umrl) je včeraj na Dunaji mani poslanec dr. Nace Kuranda, nekdaj urednik „O^trieutsrhe Post" in važna politična osoba, s katero so se tudi slovenski listi čestokrat bavili.
*(G. Les teli) brzojavni uradnik v Mont de Massau izumil je elektrićuo-avtomatićen stroj, s katerim se more po vinogradih užuati ogenj iu napraviti toliko dima, da se vinograd obvaruje slane. Stroj pa je neki jako drag in kompliciran.
Narodne-gospodarske stvari.
Nafielstvo zveze slovenskih posojilnic je po gosp. dr. Vošnjaku uložilo  državnemu  zborn sledečo peticijo:
Visoka zbornica  poslancev  državnega zbora!
Zadruge, ustanovljene na podlagi postave od 9. aprila 1872, so jako važni del narodnega gospodarstva; potrebno je toraj, da se utrdijo že obstoječe zadruge in da se olajša ustanovitev novih zadrug.
V tem smislu stavi podpisano nač^lstvo zadrug uljudno prošnjo:
Slavna zbornica poslancev v državnem zboru naj blagovoli dotičue postave sledeče spremeniti, oziroma jim dostaviti sledeča določila ;
I. Postava o davku ddo. 27. decembra 1880, drž. zak. št. 151 §. 3 se naj tako spremeni, da bi plačevale take posojilnice, ki dajejo samo udom posojila, ."koravno si dobivajo denarna sredstva tudi od neudov, še le takrat dohodninski davek, kadar iznaša čisti dobiček nad 3000 gld. in da se ne bi postavljale obresti (dividenda) izplačane za deleže v ta čisti dobiček. (§, 2. I)
II. §. 2. postave od 21. maja 1873. (drž. zak. št. 88) naj se tako spremeni, da smejo take posojilnice, ki dajejo samo udom posojila, rabiti vse knjige iu druge uradne spise in vsa potrdila brez kolekov iu davkov, in da to velja tudi v slučajih, ako zadržujejo omenjene knjige iu dokazila pravne razmere mej zadrugo in mej neudom.
III. Ako se zadruga z novega ustanovi, naj bo zadružna pogodba, prepisi, kakor sploh vse vloge brez kolekov, ki so potrebne, da se zadruga in podpis njene firme registrira.
Ravno tako naj bodo vse uloge koleka proste, ki so potrebne pri že obstoječih zadrugah, ako se pravila spremenijo ali upišejo novi udje načelstva. (Postav* od 21. maja 1873, drž. zak. št. 87.)
IV. Posojilnicam z neomejeno zavezo, ki po določilih pravil samo posojila dajejo, zamore visoka c. kr. vlada dajati primeren odprt kredit z denarjem uloženim pri postnih hranilnicah, zbirajočim se v centralni denarnici, in sicer po 3°/0-nem obresto-vanji.
V. Posojilnice z neomejeno zavezo udov, ki smejo samo svojim udom dajati posojila, so glede koristODOsnega nalaganja pupilarnih in drugih v javnem varstvu stoječih denarjev jednakopravne s hranilnicami.
It a z 1 o g i:
ad I. Določilo postave od 27. decembra 1880., da so posojilnice davka proste, ako zuuša dobiček samo 30O gld., je zarad tega pretesno, ker že male posojilnice hitro ta letni dobiček prekoračijo. Pri tako malem dobičku je pa davek jako občutljiv in torej je potrebno, da se razširi meja davkom pod-vržeuegt, dobička od 300 gld. na 3000 gld.
To določilo tudi zavira raz vitek zadružništva zarad tega, ker skušajo posojilnice spraviti čisti dobiček na vsak način na najnižjo stopinjo, to pa tako, da določuiejo nizke deleže, ker se obresti od teh uštevati morajo mej čisti dobiček. Po tem takem je seveda le malo stalnega denarja in se tak:' posojilnica ne more tako razvijati kakor one, ki imajo mnogo v zadružnih deležih naloženega denarja na razpolago.
ad II in III. Ako se prošeno oproloenje od kolekov in davka privoli, da se zadruga brez pristojbin ustunoviti zamore in da more ceneje urado-vati, gotovo bo to zadružništvo množilo, posebno, ker so nekateie zadruge vsled nejednak ega posto panja pristojbinskih uradov pri kolekovanji knjig in listin neprimerno močno bile z izdavki za koleke obložene.
IV. Posojilnice zamortjo le takrat izpolniti Bvoj pravi namen, namreč dajati posojila na male obresti, ako imajo same po ceni denar v rokah; toraj se samo po sebi razume, da bi jako koristno bilo določiti, da dobivajo posojilnice od centralne po t n uh ran i I ne blagajne kredit, ker potem jim ne bi bilo treba iskati odprtega kredita za 5, 6, celo 7 8%, iu hi zumogle dajati  posojila za  prav nizke
obresti. To pa bi pospeševalo poljedelstvo in obrtništvo, krepilo davčno moč državljanov in tako državo samo.
V. Hranilne uloge pri posojilnicah z MNMJMM zavezo uloženi, posebno ako dajeio te samo udom posojila, so z ozirom na veliko Število zadružnikov bolj varno naložene, kakor v marsikateri hranilnici na deželi.
Po tem takem ni nobenega tehtnega in sploh umnega zadržka, da ne bi imele hranilne kujižice takih posojilnic ravno tiste veljave, kakor uloAne knjižice hranilnic pri koristonosnih naložbah denarjev, stoječih v javnem varstvu, t. j. pupilarnega, ustano-vitevskega premožeuja.
Celje, dne 20. januvarja 1884.
»Nafielstvo zveze slovenskih posojilnic"
Denašuji številki „Slovenskega Naroda" je za vse nase čast. naročnike na ogled priložen list „Slovaiiu, na kar jih posebno opozorujemo.
Migljaj ura«lni£tvu. V velikem delu sedeče životarenje je največkrat uzrok bolestim na jetrah, zlatej žili, zasedenju krvi itd., katerim boleznim sigurno odpomore Moll-ov „Seid 1 i t z - p ra še k". Škatljica z navodom rabe stane 1 gld. Vsak dan ga razpošilja proti poštnemu povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno J M o Hov preparat z njegovo varstveno znamko In podpisom. 12 (690-4)
TiUci:
dne 3. aprila.
Pri Slonu t Trautmanu iz Građe*. — Ružič iz Reke.
— Jarc iz Gornjega grada.
Pri Baron Scolti z  Dunaja. —  liomb iz
Monakova. — Fendeis z Dunaju. — VVasinger iz VVaidhofna.
— Gerber z Dunaja.
Meteorologicno poročilo.
C a	Čas OpH-ZOVaU j a	Stanje barometra v mm.	Teni-peratura	Ve ffO\ 1	Soho	Mokrimi V mai.
3. aprila	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	732'43 mm. 729 84 mm. 73062 mm.	-|- 4-4" C -j- 198°0 + y-4«o	sl. svz. si. zah. sl. zah.	ja0. jas. jas.	O-OO mm.
Srednja temperatura + 11-2°, za 3*1° nad nor malom, dne 4 aprila t. 1.
■ I ..vi; ur. taitnimficiKt 'joročilo.
Papirna renta      . . Srebrna renta .
Zlatu renta . ... 5% marčna renta. .....
Akcij;.- narodne bank .....
Kreditne akcije .
London ......
Srebro .........
Napoi. ....
O, kr. cekini . ...... . .
Nemške, marke .....
4U„ državne srečke iz 1. 1864   950 gld. Državne srečke iz 1. IS64.        l'K) gld. 4n/0 Hvsir. zlata renta, davki« prosta, odrska zlata renta 6'/a......
401
B    papirna renta .">"/„.....
5°/0 štajerske zemljišč. od.ez. obii:.r. . Dunava rog. srečke 5° „    .   .   100 gld. Zeinlj. obe. avstr,       u >;':ir' **>t. listi Prior. onlig. Eli/.abetii■•• zapad. železnice Pri->r. obli*?- Ferdinandove tov. ielemioe
Kredirno srečke......100 gld.
Uudolfove srečko  .... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120 „ Traiuumav-društ. veli.  170 irld. a. v.
79		75
80		85
101		35
06		40
	(	—
316	n	75
21	/»	35
		80 Vi
		69
9	—	25
123		75
170		75
101		40
121		75
91		65
H8		50
li)4		50
114	n	25
P21		50
108		—
106	i	50
174	*	25
117		80
23G		40
Št. 4178.
Razglas.
(203—2>
Letos hmtopijo i« mestnega /bora naslednji gospodje mestni odborniki, in sicer:
Iz III. volilnega razreda:
dr. Karol Bleiweis vitez
Trateniški, Pran Goršič,
Fran Peterca, Vaso Petričič in Ignacij Stupica,
ki pa se jV odborni *tvu že prej odpovedal. Iz II. volilnega razreda: > Iz I. volilnega razreda:
Fran Fortuna in Anton vitez G-ariboldi.
Fran Doberlet, Alfred Ledenik in Fran Šuklje.
Razen teh sta se v I. razredu odborništvu -po povedala :
dr. Josip Suppan in Josip Luckmann.
Ostanejo pa v mestnem odboru  še naslednji
gospodje:
1 Josip Kušar, dr. Alfons Meseno,
Alojzij Bayr. dr. Josip Drž, dr. Henrik Dolence. Peter G-rasselli, Ivan II c rak, Ivan Hribar, Anton Klein, Fran Kollmann, Friderik Križnar,
Ivan Murnik, Mihael Pakio, dr. Fran Papež, Fran Ravnikar, Josip Tomek, dr. Valentin Zarnlk in Fran Žužek.
Dopolnilne volitve se bodo vršile vsled sklepa mestnega odbora z  dne 18. t. ni. naslednje dneve: lil. volilni razred voli Sl. aprila 1.1.
od 8. do 12. ure dopoludne. Će bo petrebna ožja volitev, vršila se bo isti dan popoludoe od 3. do 6. ure.
II. volilni razred voli       aprila 1.1.
od 8. do 12. ure.
I. volilni razred voli 34. aprila t. I.
od 8. do 12. ure dopoludne.
Razpisi volitve in glasovni listki dostavili se bodo gospodom volilcem v pravem času.
To ae naznanja s pristavkom, da smejo izsto-pivSi mestni odborniki zopet voljeni biti in da je ugovore zoper dovršene volitve predložiti najpozneje 8 dni po dokončani volit vi mestnemu odboru.
Mestni magistrat v Ljiljani,
v 20. dan marca 1884.
Za župana: Perona.
Izumil!! !
Po neutrudljivih  študijah se je <lrn. pl. Ren-d«-n-ii posrečilo napraviti
n katerej ae po vsej pravici trditi sme, da za-doNluje Nvojeuiu namenu. Po tej pomadi v kratkem času /.rastejo gosti lasje in brada, ter je tudi dober pripomoček proti izpadanju las. Izu« mite 1 i ju mri za gotov vzpeli.
Ceno loin'tkn f-i {jt***-
Pristna se dobiva proti predpošiljatvi zneska pri izumitelji  samem,   um.  pl. Iteiiilcnu, Prag, Salmgasse 7. (56—22)
\a prodaj
stoji lepa, malo nibljena, po novej sistemi narejena
kočija
za jednoga ali za dva konja, sprednji sedež se lehko proč jemlje. — Več pove Karol HOuig, sedlar v. Batnborgovej "hiši št. 10, n.„ Dunajskej cesti. (204—2)
dražba
tlls: Zavca.
■>no 8. aprila 1SS4 se bodo prodajala zemljišču, spadajoča v zapuščino Marije Žuža v Žavcu, v 9 kosih, povprek po 1 oral.
Dražbeni pogoii leze pri c. kr. okrajni sodniji iu pri dru. Josipu Sernec-u v Celji. (221)
Čudovite kapljice
Siv. Antona FndovaiiA£%ega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro-dejna pomuft in ni treba mnogih besedi;, da so dokaže njihova čudovita mor. v'e se le rabijo nekoliko dni j, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovrat-nejše žebidreve bolesti. 1'rav izvrstno ustrezajo zoper homorojide, proti boleznim na jetrah iu na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadleinostih, zoper beli tok, božjast, zoper skropok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih boleznij, iitnpak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodsijejo se v vseh trlavnih lekarnah na svetu; ta naročbo in pošiljatve pa jedino v lekarni Cristo-(Oletti v Ciorici. V LJubljani jedina zaloga v lekarni Jul. pl. Trukoczv, na Mestnem trgu št. 4.
Steklenica stane 30 kr. (89—18) ||^~ Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zaradi dooičkažoljnosti tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nemajo nobene moči in vrednosti.
ca
H—•
O
< a>
§ o
P? CD
pr
CD
O
CD
t-«
'_..
cr
CD
-t g
r>2
Pivovarna v Senožečah
ima v zalogi
letošnjega izdelka v uouckib. in »oteli jali. Priporoča se vsem dosedanjim prejemnikom in drugim gostilničarjem,  ki žele slav. občinstvu postreči z zdravo pijačo. Postrežba je natančna in ceno.
Senožeče, pošta OPostojin.si- (184—7)
►
> ► ►
►
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar,
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne1
8017
36855^