Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020 MOZAIK IRDO Akademija 2020 Novembra se zacne projekt Družbena odgovor-nost z mladimi in za mlade v novinarstvu. Str. 16 Kaj je družbena odgovornost? Kako DO definira Zelena knjiga EU in kako stan-dard ISO 26000. Sicer pa se družbena odgovor-nost zacne pri osebni odgovornosti… Str. 21 Horus 2020 Na 12. razpis za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS je prispelo 14 vlog. Str. 4 Postani družbeno odgovorni vodja Vec kot 130 udeležencev izobraževanja je od leta 2016 že pridobilo certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. Pridružite se jim tudi vi! Str. 22 Družbena odgovornost pogoj za poslovni uspeh Izbrani problem in vidik obravnavanja – družbena odgovornost kot pogoj za preživetje cloveštva. Str. 12 Projekt Brez veze do službe Za dobro službo je danes potrebno imeti vec kot samo odkljukano formalno izobrazbo. Projekt je prva uspešno zakljucila ekipa iz Celja, kmalu za tem pa med drugimi tudi ekipa iz Maribora. Str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 27 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 32 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 33 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 34 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 35 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 36 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 37 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 38 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 39 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 40 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 41 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 42 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 43 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 44 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 45 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 46 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 47 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 48 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 49 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 50 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 51 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 52 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 53 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 54 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 55 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 56 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 57 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 58 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 59 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 60 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 61 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 62 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 63 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 64 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 65 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 66 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 67 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 68 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 8/XIII, oktober 2020, str. 69 MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti si prizadeva povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (osebe, podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osve-šcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter kon-ceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega zna-nja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 SI-2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.paktzamlade.si, www.model-m.si/ Uredništvo Novinar: clani Inštituta IRDO, Monika Rajšp, dr. Martina Rauter, Nomi Hrast, Gašper Cvetic, Kaja Bracic in drugi mladi Glavni urednik: ddr. Matjaž Mulej Odgovorna urednica: mag. Anita Hrast Mentorstvo mladim: Barbara Bradac Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, poslano na najmanj 1400 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji Fotografija na naslovnici: Nataly Aks, https://www.freeimages.com/ V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elek-tronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridrža-ne. Ponatis celote ali posameznih delov je dovo-ljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inšti-tuta IRDO, simpatizerjem, podpornim partner-jem ter poslovni in širši javnosti. IRDO 4 IRDO projekt: Kdo so nominiranci Horus 2020? 12 IRDO izobražuje: Družbena odgovornost – pogoj za poslovni uspeh 16 IRDO projekt: Akademija 2020 19 IRDO izobražuje: Kaj je družbena odgovornost? 23 IRDO projekt: Pridružite se in postanite imetnik certifikata VDOTR v Sloveniji 30 IRDO literatura: Družbena odgovornost in upravljanje podjetij (1. zvezek: Predpogoji za integracijo) 32 IRDO konferenca: Pasti in priložnosti digitalizacije za trajnostno prihodnost 37 Aktualno razmišljanje: Izhodišca zavezništva za demokraticno in pravicno Slovenijo 42 DO v Sloveniji 43 Za svet brez jedrskega orožja—50 držav je za 48 Mladi, podjetništvo in družbena odgovornost 50 IRDO projekt: Projekt Brez veze do službe 54 Evropski SDG Summit 2020 56 Kdo so finalisti evropskega tekmovanja za socialne inovacije 2020 - Ponovno osmisliti modo in intervju z Ani-to Hrast, clanico med. žirije 61 Razpisi in priložnosti 64 IRDO literatura: predstavljamo kar dve knjigi 66 Dogodki, konference, webinarji Vsebine V skladu z odlocbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izda-lo Ministrstvo RS za kulturo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice, vpisana v razvid medijev pod zapore-dno številko 2014. Z nagrado HORUS Inštitut IRDO že 12. leto prispeva k zavesti ljudi, da je družbe-na odgovornost sestavni del nujne skrb-nosti ljudi in njihovih organizacij do ljudi in narave, se pa tudi splaca družbeno in osebno ekonomsko. Letošnji prijavljenci to dejstvo dokazujejo. Kaže jim cestitati za uspešen trud. Da postane organizacija nominiranec za Horus 2020, ni enostavno. Horus ni pre-prosta nagrada, na katero se nekdo prijavi in zanjo ni potrebnega truda, pac pa se za Horus gara in je vredno. Ce organizacija deluje družbeno odgovor-no, se ji povecata ugled in dobicek, prav tako sta vecji produktivnost in inovativ-nost zaposlenih, manj je absentizma in fluktuacije. Organizacija lažje pridobi nov kader, nova poslovna partnerstva, posle. Boljše je njeno sodelovanje z lokalno skupnostjo, dobavitelji. Poveca se ugled podjetja v skupnosti in vzajemno sodelo-vanje s skupnostjo, vec pa ima organizaci-ja tudi medijskih objav in boljšo prepoz-navnost. Družbena odgovornost se zacne pri osebni odgovornosti… Tudi zato vas Inštitut IRDO že vabi na 16. IRDO mednarodno znanstveno-poslovno konferenco z naslovom Pasti in priložnosti digitalizacije za trajnostno prihodnost, ki bo potekala 10. in 11. junija 2021 v Mari-boru virtualno in v živo na Univerzi. Inštitut IRDO pripravlja in sodeluje še v številnih projektih. Vabljeni, da se nam pridružite! Tudi tokrat smo pripravili veliko dobrega branja za vas. Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! Kdo bodo letošnji nagrajenci Horus 2020 Horus je vec kot samo nagrada, je priznanje za opravljeno delo. Je tudi nagrada, ki podjetje uci, hkrati pa mu omogo-ca, da z vloženim trudom samo sebe nagradi. Na razpis za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS 2020 je do 28. oktobra 2020, ko se je razpis zakljucil, prispelo 14 vlog. Kaj je družbena odgovornost? IRDO družbeno odgovornost pojmuje še širše, kot je defini-cija DO v Zeleni knjigi EU in definicija v Standardu ISO 26000. IRDO družbeno odgovornost pojmuje kot individual-no družbeno odgovornost (posameznikovo), družbeno od-govornost organizacij (podjetij, zavodov, izobraževalnih in raziskovalnih inštitucij, nevladnih organizacij, vladnih orga-nizacij), družbeno odgovornost poklicnih skupin, in družbe-no odgovornost naroda, države, zveze. Ce želite vecji ugled podjetja, bolj motivirane zaposlene, vec dobicka, potem vlagajte v družbeno odgovornost. Vabljeni, da se o tem podrocju dodatno izobrazite z znanji za ucinkovito vodenje trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti v majhnih, srednje velikih in velikih podjetjih ter organizacijah. Z vkljucitvijo v program treh seminarjev boste pridobili številne kompetence in certifikat. Certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja 16. IRDO mednarodna znanstveno-poslovna konferenca—Call for papers IRDO konferenca bo potekala 10. in 11. junija 2021 v Mari-boru virtualno in v živo na univerzi. Vljudno vabljeni, da pripravite avtorske prispevke in porocate o vašem delu v sklopu razlicnih tem naše konference! Doslej je v 15 letih sodelovalo preko tisoc avtorjev z vsega sveta. Število go-vornikov je omejeno. Ponovno osmisliti modo Evropska komisija je razpisala evropsko tekmovanje za so-cialne inovacije 2020 in bo s 150.000 evri nagradila tri ino-vacije na podrocju trajnostne mode. Izmed 766 prijav je bilo izbranih 30 polfinalistov, sedaj pa je v finale prišlo 10 idej. Clanica letošnje 12-clanske žirije je na mednarodni ravni tudi mag. Anita Hrast, direktorica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti. V prvem krogu so izbrali polfinali-ste in nato finaliste. Po novem letu sledi še evalvacija tek-movanja in podelitev dodatne nagrade. Kdo so nominiranci Horus 2020? Na 12. razpis za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS je prispelo 14 vlog Na razpis za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS 2020 je do 28. oktobra 2020, ko se je razpis zakljucil, prispelo 14 vlog. Od tega je prispelo za kategorijo Strateška nagrada šest vlog (po tri za profitne in neprofitne pravne osebe), za Priznanje za projekt so prispele štiri vloge (po dve vlogi za pro-fitne in neprofitne pravne osebe). Na razpis za Posebna priznanja Horus 2020 so prav tako prispele štiri vloge, od tega vse za splošno priznanje, vlog za kategorijo novinarji letos ni bilo. Od vseh napovedanih prijav dve vlogi nista bili oddani (po ena za projekt in za strateško nagrado za profitne pravne osebe). Vloge bodo 4. novembra poslane v ocenjevanje razlicnim neodvisnim strokovnjakom. Ocenjevanje pote-ka v dveh krogih, za uvrstitev med finaliste morajo kandidati zbrati vsaj 51 % vseh možnih tock. Ce jih ne zberejo, niso upraviceni do priznanja oz. nagrade, ne glede na število kandidatov v kategoriji. 13. no-vembra bodo znani finalisti, podelitev nagrad Horus 2020 pa bo 3. decembra 2020. Razpis za nagrado Horus je letos objavljen dvanajstic zapored. Za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2020 se potegujejo razlicne pravne osebe in po-samezniki. Nagrade bodo podeljene 3. decembra 2020. Za Strateško nagrado Horus 2020 se v kategoriji profitnih pravnih oseb potegujejo Press Clipping d.o.o., Nil d.o.o. in Nova kreditna banka Maribor d.d. V kategoriji neprofitnih pravnih oseb se za strateško nagrado Horus 2020 potegujejo Zdravstveni dom Radece, Fakulteta za dizajn (samostojni visokošolski zavod, pridružena clanica Univerze na Primorskem) in Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec d.o.o. Za Priznanje za projekt so na razpis Horus 2020 svoje vloge poslali naslednji kandidati: v kategoriji pro-fitnih pravnih oseb Ekosen d.o.o. in SSI Schaefer d.o.o. V kategoriji neprofitnih pravnih oseb pa Fakulteta za dizajn (samostojni visokošolski zavod, pridružena clanica Univerze na Primorskem) in Hortikulturno društvo Maribor. V kategoriji novinarji predlogov za priznanja ni bilo. Za Posebno priznanje v kategoriji splošno so bili predlagani štirje kandidati in sicer: Boris Krabonja, Marko Rakovnik, Jurcek Nowakk in mag. Danilo Burnac. Press Clipping nova kbm Zdravstveni dom Radece Komunala Slovenj Gradec NIL Horus—nagrada, ki je vec kot le nagrada, je nagrada, ki uci Leta 2008 je Inštitut IRDO postavili temelje Slovenski nagradi za družbeno odgovornost Horus skupaj s Slovenskim društvom za odnose z javnostmi. Od leta 2009 jo podeljujejo vsako leto s številnimi podpor-nimi partnerji. Doslej je prejelo priznanja in nagrade vec kot 180 razlicnih kandidatov – od podjetij, do ustanov, organizacij in posameznikov, celo izven meja Slovenije. V letu 2018 so praznovali 10 let obsto-ja Slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus, letos se ta nagrada podeljuje že dvanajstic. Družbena odgovornost pomeni mnogo vec od dobrodelnosti, je predvsem poštenost brez zlorabe pre-ko meja, ki jih zahteva zakonodaja; je 'odgovornost (organizacij) za vplive na družbo, t.j. na ljudi in nara-vo. Namen razpisa za nagrado Horus je pospeševati dobro prakso, iskati rešitve za odpravljanje slabe ter s povezovanjem krepiti odgovornost slovenskega gospodarstva, pa tudi drugih podrocij. Z razpisom želi Inštitut IRDO s partnerji poiskati in nagraditi celovite pristope podjetij, drugih organizacij, Slovencev podjetnikov v tujini, novinarjev in drugih ljudi k družbeni odgovornosti. Ko se podjetje odloci sodelovati na razpisu za nagrado Horus, je veckrat nagrajeno. Prvic tako, da de-jansko zbere vse, kar v podjetju pocnejo družbeno odgovornega, v en sam dokument. Ob raziskovanju tega se med seboj povežejo osebe iz razlicnih oddelkov in tako že posredno oblikujejo projektno skupi-no. Ta analizira dosedanje delo podjetja na podrocju družbene odgovornosti in se sproti uci, kaj še bi lahko v podjetju poceli. V procesu analize že nastaja zapis o strategiji podjetja na podrocju družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, ki ga kasneje podjetje lahko preoblikuje v jasno definirano strate-gijo na tem podrocju. Zato so za nas nagrajenci že vsi, ki se prijave na razpis za nagrado Horus lotijo. Rezultat takšnega dela podjetij, zavodov, torej vseh organizacij, tudi javnih, je prijava na razpis za na-grado Horus, dejansko pa so si nagrado ustvarili že sami. Z analiziranjem podjetja, povezovanjem in hkrati ucenjem o družbeni odgovornosti ter trajnostnem razvoju so se veliko naucili, pridobili nove ide-je, vpoglede v delovanje samega podjetja in možnosti za nadaljnji razvoj ter izboljšave. Zato je nagrada Horus vec kot samo nagrada, je priznanje za opravljeno delo. Je tudi nagrada, ki podje-tje uci, hkrati pa mu omogoca, da se z vloženim trudom samo sebe nagradi, po drugi strani pa pridobi tudi javno priznanje in dejansko nagrado, umetniško delo akademskega kiparja Marka Pogacnika in nje-gove žene Marike. Ce ne pokažemo, kaj pocnemo, se drugi ne morejo zgledovati po nas in s tem nazadujemo tudi mi. Le izmenjava znanja, izkušenj, povezovanje in ucenje drug od drugega bodo krepili naš razvoj. Ne le samo-zavesti posameznika, ampak razvoj celotne družbe. Ker posamezniki sestavljamo družbo, v kateri živi-mo, je tocno takšna, kot jo ustvarimo. Zato je pomembno, da se tega zavedamo vsak dan in da odgo-vorno delujemo, najprej kot posamezniki ter da k temu spodbujamo tudi druge. Bistvo družbene odgovornosti je po ISO 26000 iz novembra 2010 tocno to, za kar se IRDO zavzema vseh 16 let svojega delovanja: odgovornost za vplive na družbo, upoštevanje soodvisnosti namesto ne-odvisnosti, zato doseganje precej celovitosti namesto enostranskosti, saj slabih posledic enostranskosti niti trg niti država sama ne zmoreta razrešiti. Torej vedno bolj razmišljajmo in delujmo celostno, spodbujajmo osebno in družbeno odgovornost in lepše nam bo! Nagrajenci Horus, med njimi ste lahko tudi vi! Nagrajenci Horus 2009 Nagrajeni Horus 2010 Horus 2011 avtor fotografij: Mediaspeed.net Horus 2012 avtor fotografij: Zavod Kultivacija Horus 2013 Horus 2014, avtor fotografij Mediaspeed.net Horus 2015, avtor fotografij Mediaspeed.net Horus 2016, avtor fotografij Mediaspeed.net Horus 2017, avtor fotografij Jan Dolar Horus 2018, avtor fotografij Mediaspeed.net Horus 2019, avtor fotografij Jan Dolar Družbena odgovornost je orodje za dosego trajnostnega razvoja v skladu s Cilji trajnostnega razvoja do leta 2030, ki jih je leta 2015 zapisala Organizacija Združenih narodov v svoji Agendi 2030 za trajnostni razvoj. Od leta 2017 tej agendi sledi tudi Slovenija s svojo Strategijo razvoja RS do leta 2030. Glavna prednost sodelovanja na razpisu za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2020 je ta, da s specializiranim vprašalnikom, usklajenim s smernicami Standarda za družbeno odgovornost ISO 26000:2010 in drugimi aktualnimi dokumenti o družbeni odgovornosti, lahko prijavitelji sami analizirajo stanje na tem podrocju v podjetju oz. organizaciji. Nato lažje pripravijo svojo strategijo družbene odgo-vornosti in trajnostnega razvoja v organizaciji, pridobijo pa tudi mnenje neodvisnih strokovnjakov o sta-nju družbene odgovornosti pri pravni osebi. Družbena odgovornost podjetjem prinaša konkurencno prednost in pomeni, da se morajo vse organizaci-je zavedati svojih vplivov na skupnost in naravno okolje ter o tem porocati, ne samo z ekonomskimi, am-pak tudi z okoljskimi in družbenimi kazalci. Z letom 2017 morajo velika podjetja v EU, tudi v Sloveniji, v svojih letnih porocilih porocati še o nefinancnih vidikih poslovanja. »Ker se zavedamo prednosti strate-škega pristopa pravnih oseb in vkljucitve družbene odgovornosti v njihovo poslovno prakso, smo že leta 2009 razvili in prvic objavili razpis za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus. To podeljuje-mo od leta 2009 vsako leto, saj podjetjem in drugim organizacijam prinaša številne koristi,« je ob objavi razpisa poudaril zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, predsednik Strokovno-organizacijskega odbora nagrade Horus. Ce organizacija deluje družbeno odgovorno, se ji povecata ugled in dobicek, prav tako sta vecji produk-tivnost in inovativnost zaposlenih, manj je absentizma in fluktuacije. Organizacija lažje pridobi nov kader, nova poslovna partnerstva, posle. Boljše je njeno sodelovanje z lokalno skupnostjo, dobavitelji. Poveca se ugled podjetja v skupnosti in vzajemno sodelovanje s skupnostjo, vec pa ima organizacija tudi medijskih objav in boljšo prepoznavnost. Družbena odgovornost namrec kot koncept spodbuja razvoj podjetja oz. organizacije na podrocju odnosa do zaposlenih, okolja in skupnosti ter vodenja in odnosov na trgu s kupci in dobavitelji. To krepi uspešnost podjetja in tako prispeva h konkurencni prednosti. V tujini ta koncept podjetja že uveljavljajo vec desetletij, pri nas pa v zadnjem desetletju postaja stalna praksa uspešnih podjetij. Koncept pa se ne uveljavlja samo v podjetjih, temvec vse bolj tudi v javni upravi in civilni družbi. Tako je postal glavni trend poslovanja uspešnih organizacij vseh oblik in velikosti. Z razpisom želijo partnerji poiskati in nagraditi celovite pristope pravnih oseb in posameznikov k dru-žbeni odgovornosti. Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2020 podeljuje IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti v sodelovanju s sofinancerji in številnimi podpornimi partnerji, in sicer: PRSS – Slovensko društvo za odnose z javnostmi, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje Manager, Štajerska gospodarska zbornica, Ameriška gospodarska zbornica, CNVOS – Zavod Center za informira-nje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Društvo novinarjev Slovenije, Društvo za marketing Slo-venije, Slovensko združenje za kakovost in odlicnost, Slovensko združenje ZN za trajnostni razvoj, Zdru-ženje socialna ekonomija Slovenije in drugi. Nagrado sofinancirajo prijavitelji ter Urad RS za mladino. Vsem sodelujocim partnerjem, ocenjevalcem in kandidatom za nagrado se za podporo in sodelovanje Inštitut IRDO iskreno zahvaljuje! Dodatne informacije: www.horus.si Dosedanji nagrajenci in finalisti Horus iz preteklih let: http://www.horus.si/nagrajenci/ Foto galerije s preteklih podelitev nagrad: http://www.horus.si/fotogalerija/ Zborniki z enajstih podelitev nagrad: http://www.horus.si/zborniki/ IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, mag. Anita Hrast, direktorica, gsm: 031 344 883 E-pošta: nagrada.horus@irdo.si Organizator: Sofinancer: Spoštovani clani! Predstavite se v reviji IRDO Mozaik. Pošljite nam vaše novice, predstavitve, mnenja, razmišljanja, intervjuje, primere dobrih praks, izdane publikacije, knjige… na novice@irdo.si Veselimo se vaših prispevkov. IRDO izobražuje Družbena odgovornost – pogoj za poslovni uspeh Zasl. prof. dr., dr. Matjaž Mulej, UM EPF in IRDO, Maribor, Za webinar IRDO - Horus, september 2020 Izbrani problem in vidik obravnavanja – družbena odgovornost kot pogoj za preživetje cloveštva •Družbena odgovornost (DO) = odgovornost cloveka in organizacije za vplive na družbo = ljudi in nara-vo •DO = znacilnost vrednot, ne le znanja in vednosti, osebna •Vrednote = usmerjajo uporabo znanja, vednosti, virov •Vrednote -> kultura -> etika (in morala) -> norme -> vrednote (VKEN); A LE DOPOLNJUJEJO PRAVO •Poslovna etika = VKEN, ki prevladujejo v poslovanju •DO (do) ljudi = poštenost in zanesljivost, ker je cenejša od ne-varnega in ne-zdravega odnosa (stavke + … vojne) Bistvo ISO 26000 – 1: vsebine = vse prakse življenja 7 vsebin: 1. Upravljanje organizacij 2. Cloveške pravice 3. Delovna razmerja 4. Naravno okolje 5. Poslovne prakse 6. Odjemalci 7. Vkljucevanje v širšo družbo in njen razvoj Dva skupna imenovalca (pogoja prakse DO), bistvo poleg odgovornosti vsakogar za vplive: 1. Celovitost 2. Soodvisnost DO = družbeno-ekonomska invencija -> inovacija -> obstoj Bistvo ISO 26000 – 2: Nacela – podpora za odgovornost, soodvisnost in celovitost (Uradna) odgovornost za vpliv; Transparentnost – preglednost podatkov; Eticno obnašanje (poštenost, enakovrednost, celovito upoštevanje deležnikov); Spoštovanje interesov deležnikov; Spoštovanje vladavine prava; Spoštovanje mednarodnih norm obnašanja; Spoštovanje clovekovih pravic. Sklep o ekonomskem delu bistva DOD: Družbena odgovornost stane malo, družbena neodgovornost ogromno, vse do globalnih družbeno-ekonomskih kriz, vkljucno z vojnami, tudi svetovnimi in s sedanjo serijo isto-casnih vojn s skupnim imenovalcem v vojni zoper terorizem namesto truda za prevlado družbeno od-govorne družbe. PO GLOBALNO SPREJETIH DOKUMENTIH (ZN: GLOBAL COMPACT; ISO: ISO 26000) cloveštvo išce z dru-žbeno odgovornostjo pot iz sedanje slepe ulice, vkljucno z nevarnostjo, da se sedanja dolgotrajna vojna proti terorizmu in sedanjih vec kot deset lokalnih vojn z okoli 100 milijonov ljudi brez doma spremeni v 3. svetovno vojno. Poslovne koristi od družbene odgovornosti: DO stane nekaj, družbena neodgovornost ogromno. DO - Ugled, dobri odnosi z deležniki, sodelovanje, zvestoba Vec zadovoljstva, inovacij, predvidevanja in obvladovanja tveganj, produktivnosti, kakovosti, dolgoroc-nosti, poti iz krize. Tudi širše in dolgorocne: klimatske spremembe, okolje, stres, razlike, oportunitetni in prepreceni stro-ški in problemi. Etika odgovornosti, soodvisnosti, celovitosti -> DO, uspeh Sklep o DO (tudi DOD) DO = nova globalna pot, da se omogoci sistemsko ravnanje z vsem = ISO 26000 – tri osnovne lastnosti: - odgovornost za vplive na družbo, tj. na ljudi in naravo; - soodvisnost in - celovitost. Nacela: pristojnost (ali uradna odgovornost), preglednost, eticno ravnanje, spoštovanje do deležnikov, do vlada-vine prava, do mednarodnih norm in do clovekovih pravic. ZOPER SEDANJO UNICEVALNO PRAKSO! Inštitut IRDO skupaj s partnerji, Društvom novinarjev Slovenije in Univerzo v Mariboru, v letu 2020 izvaja projekt Akademija 2020 – družbena odgovornost z mladimi in za mlade v novinarstvu. Namen projekta je mlade seznaniti z družbeno in osebno odgovornostjo ter jih povezati s svetom medijev in novinarstva. V tokratnih novicah vas vabijo, da se pridružite brezplacnemu izobraževalnemu programu. Akademija 2020 - Družbena odgovornost z mladimi in za mlade že tretjic zapored poteka v Mariboru. Pro-jekt v letu 2020 se osredotoca na družbeno odgovornost na podrocju novinarstva. Namen projekta je mla-de seznaniti z družbeno in osebno odgovornostjo na podrocju novinarstva ter jih na usposabljanjih povezati s prakticnim delom in priznanimi slovenskimi novinarji in mediji. Projekt je sofinanciran v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje mladinskih dejavnosti v Mestni obcini Maribor za leto 2020 ter v okviru mladinske-ga dela s sofinanciranjem Urada RS za mladino. Na izobraževanje o družbeni odgovornosti na podrocju novinarstva vabijo 20 mladih, ki bodo po koncu us-posabljanja tudi prejeli Certifikat vodja družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja podjetja, ce bodo v zvezi s tem uspešno opravili vse obveznosti. Pripravljenih je 40 ur usposabljanja s kakovostnimi predavatelji predvsem s podrocja družbene in osebne odgovornosti, podjetništva, družbene in osebne odgovornosti na podrocju novinarstva, trajnostnega razvoja, osebnega in poslovnega nacrtovanja, pa tudi kariernega sveto-vanja, prepoznavanja lastnih sposobnosti in pridobivanja ustreznih kompetenc za razvoj in kariero. S projek-tom »Akademija 2020 na podrocju novinarstva« je želja prispevati k dvigu zavedanja o družbeni odgovorno-sti med mladimi in družbeni odgovornosti na podrocju novinarstva. Prijave mladih so še mogoce do torka, 3. novembra 2020 na e-naslovu: info@irdo.si! Program usposabljanja v novembru 2020, ki bo potekal on-line: . 6. in 10.11. od 9. – 15. ure: Osebna in družbena odgovornost, ucinkovito vodenje, trajnostni razvoj . 13.11. od 9. – 15. ure: Osebno in družbeno odgovorno novinarstvo . 18.11. od 9. – 15. ure: Karierna orientacija – Moja kariera in jaz . 20.11. od 9. – 15. ure: Zakljucek in podelitev certifikatov Vec informacij lahko pridobite tukaj. Program je namenjen mladim od 18. do 30. leta starosti. Program je za vse mlade BREZPLACEN. Definicija DO – Zelena knjiga EU, leto 2001 Družbena odgovornost podjetij (def. EU, 2001) je koncept, s pomocjo katerega podjetja na prostovoljni osnovi integrirajo družbene in okoljske zadeve v svoje poslovanje in v svoja razmerja z deležniki. Zajema 4 kljucna podrocja: . pošten odnos do zaposlenih, . okolja, . širše skupnosti, . na trgu (do kupcev, dobaviteljev…), . Nujno: dobro nacrtovano in izpeljano vodenje. Standard ISO 26000 (ISO 26000: 2010) Standard ISO 26000 (ISO 26000: 2010) družbeno odgovornost definira tako: »Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje, da s preglednim in eticnim ravnanjem: . prispeva k trajnostnemu razvoju, vkljucno z zdravjem in blaginjo družbe, . upošteva pricakovanja deležnikov, . je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami delovanja ter . je integrirana v celotno organizacijo in jo izvaja v svojih odnosih.« Družbena odgovornost se zacne pri osebni odgovornosti… . IRDO družbeno odgovornost pojmuje še širše, in sicer kot: . individualno družbeno odgovornost (posameznikovo), . družbeno odgovornost organizacij (podjetij, zavodov, izobraževalnih in raziskovalnih inštitucij, nevladnih organizacij, vladnih organizacij), . družbeno odgovornost poklicnih skupin, . družbeno odgovornost naroda, države, zveze. IRDO izobražuje Kaj je družbena odgovornost? Mag. Anita Hrast Zakaj DO(P) pridobiva na pomenu? . vse bolj osvešceni potrošniki kupujejo izdelke in storitve družbeno odgovornih podjetij . vecja podjetja povzrocajo spremembe v vedenju tudi pri manjših podjetjih (v dobavni verigi) . mladi presojajo bodoce delodajalce tudi po ucinkih organizacije na družbo/okolje; bolj DO podje-tja dobijo boljši kader . zaposleni v DO podjetjih so bolj zadovoljni . DO prispeva k vecjemu ugledu organizacije . DO je nacin delovanja, ki prispeva k trajnostnemu razvoju Koristi DOP Odražajo se na vec podrocjih: . odlocanje, vodenje, nacrtovanje in porocanje, . zaposlovanje in inoviranje, . financiranje, . sodelovanje s kupci in dobavitelji, . Komuniciranje. Koristi DO za podjetja (odlocanje, vodenje, nacrtovanje in porocanje): . spodbujanje bolj informiranega odlocanja na podlagi boljšega razumevanja pricakovanj družbe, z DO povezanih priložnosti (vkljucno z boljšim obvladovanjem pravnih tveganj) in tveganj, ce orga-nizacija ne bi bila družbeno odgovorna, . izboljševanje prakse obvladovanja tveganj organizacije, . izboljševanje konkurencnosti organizacije, vkljucno z možnostjo pridobivanja financnih sredstev in statusa prednostnega partnerja, . izboljševanje zanesljivosti in pravicnosti poslovanja z odgovornim udejstvovanjem v politiki, s pošte-no konkurenco in z odsotnostjo korupcije, . izboljševanje odnosov organizacije z njenimi deležniki ter s tem izpostavljanje organizacije novim pricakovanjem in stiku z vrsto razlicnih deležnikov, . pomoc pri analizi stanja organizacije in vzpostavljanju strateških pristopov ter zavezništev z deležni-ki organizacije pri njenem delovanju in pri razvoju družbene odgovornosti. Koristi DO za podjetja (zaposlovanje, inoviranje): . Zaposlovanje: . povecevanje pripadnosti, vkljucevanja, udeležbe, inovativnosti in morale zaposlenih, . manj absentizma in fluktuacije pri zaposlenih, . izboljševanje varnosti in zdravja, tako žensk kot moških, . pozitivno vplivanje na sposobnost organizacije, da zaposluje, motivira in obdrži svoje zapo-slene, . izobraževanje o družbeni odgovornosti, vecje zavedanje o pomenu družbene odgovornosti med vsemi zaposlenimi v podjetju, vkljucno z vodstvom in lastniki. . Inoviranje: . vec inovativnih predlogov za izboljšanje poslovanja, delovanja (zaposlenih, kupcev, dobavi-teljev …), . ustvarjanje inovacij, . vkljucevanje spoznanj dobrih praks drugih organizacij za izboljšanje dela lastne organizacije. Koristi DO za podjetja (financiranje, kupci in dobavitelji): . Financiranje: . varcevanje, povezano s povecano produktivnostjo in ucinkovitostjo virov, manjšo porabo energije in vode, zmanjšanjem odpadkov in pridobivanjem dragocenih stranskih proizvodov, . pridobitev novih poslov s strankami, dobavitelji, . vecji nakupi strank in njihovi predlogi za izboljšave sodelovanja, . vec dobicka ob izteku leta (posredno). . Kupci in dobavitelji: . povecevanje ugleda organizacije in spodbujanje vecjega zaupanja javnosti v organizacijo in njene izdelke, storitve, . »podeljevanje družbenega dovoljenja« organizaciji za delovanje, . preprecevanje oz. zmanjševanje morebitnih sporov s potrošniki glede proizvodov in stori-tev. Koristi DO za podjetja (komuniciranje): Komuniciranje: . vecja prepoznavnost in ugled organizacije pri deležnikih (v medijih in pri splošni javnosti, pri kup-cih in dobaviteljih, poslovnih partnerjih …), . vec objav o organizaciji v medijih, . urejeno porocilo o nefinancnih vidikih delovanja organizacije. Želite vecji ugled podjetja? Bolj motivirane zaposlene, vec dobicka? Vlagajte v družbeno odgovornost - Orodje za trajnostni razvoj! Certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja je v štirih letih prido-bilo že 132 managerjev, strokovnjakov in mladih. Vabimo vas, da se udeležite treh ONLINE seminarjev in delavnic z naslovom Vodenje družbene odgovor-nosti in trajnostnega razvoja podjetja ter opravite izpit in tako pridobite certifikat! Aktualni termini v letu 2020: . ON-LINE – november: 12., 17., in 20.11.2020 + podelitev 24.11.2020 . ON-LINE – december: 1., 3. in 7. december + podelitev 11.12.2020 Pridružite se 3-dnevnemu IZOBRAŽEVANJU, na katerem boste izvedeli naslednje: . ABC o družbeni odgovornosti podjetja in trajnostnem razvoju. . Družbena odgovornost se zacne z osebnim blagostanjem. . Kljucna podrocja družbene odgovornosti podjetja. . Strateško nacrtovanje in porocanje o družbeni odgovornosti podjetja, dobre prakse. Trije dnevi sklopov predavanj in izobraževanj, na koncu sledi izpit v elektronski obliki, s katerim boste pridobili certifikat! Vljudno vabljeni podjetniki, strokovnjaki, mladi in vsi, ki bi vas zanimalo novo znanje za ucinkovitejše delo v vaši organizaciji. Udeležba mladih med 15. in 29. letom na izobraževanju je brezplacna. Vas zanima vec o samem izobraževanju? Poglejte sem. Vložite vase, zase in nase! Pridobite znanja, ki vam jih nihce ne more vzeti. In to kar on-line! Poglejte, kdo v Sloveniji že ima Certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja, pridružite se jim tudi vi! Aktualno porocanje o družbeni odgovornosti in trajnostnem razvoju ter mreženje med prejemniki IRDO certifikata Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj 2016-2020, je potekalo 25. septembra 2020 med 10. in 14. uro v Ljubljani, prostorih IBM, Kristalna palaca BTC, Ameriška ulica 8. Na srecanju smo spoznali aktualne trende pri oblikovanju letnih porocil slovenskih jav-nih in zasebnih podjetij in vpliv Covid-19 na slovensko in svetovno gospodarstvo. Ude-leženci so imeli tudi možnost graditi osebna poznanstva ter sklepati nova poslovna partner-stva. Skupaj nas je bilo 17. Dogodek je izveden v hibridni obliki - del udeležencev se je pridru-žil v živo, del prek spleta. Veliko novega smo spoznali. Skupaj smo postavili temelje za nadgradnjo certifikata in vzpostavili mreženje med udeleženci ter dosedanjimi prejemniki certifikata, slednjih je že vec kot 130. AKTUALNO Certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj NOVOST: INTERNO in/ali INDIVIDUALNO IZOBRAŽEVANJE in SVETOVANJE Ce potrebujete individualno izobraževanje, svetovanje za podrocje družbene odgovornosti ali interno izobraževanje vaših sodelavcev, nam to sporocite na e-naslov anita.hrast@irdo.si. Pripravili bomo individualno ponudbo posebej za vaše potrebe na tem podrocju. Veselimo se sodelovanja z vami in vas lepo pozdravljamo! ŽELITE PRIDOBITI ŠE MEDNARODNI CERTIFIKAT? Izobraževanje ECQA Certificirani vodja za družbeno odgovornost (osnovni in nadaljevalni nivo) izvaja naš partner, podjetje BICERO. Priporocamo vam, da sledite naslednji ucni poti: 1. korak: Nacionalno izobraževanje (IRDO): "Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podje-tja", v slovenšcini Po prvem koraku se udeleženec odloci za specializacijo (SR ali SM) in EU certifikat: 2.1 korak: ECQA izobraževanje "Vodja za družbeno odgovornost (ECQA Certified Social responsibility ma-nager)", v anglešcini, ali 2.2 korak: ECQA izobraževanje "Vodja za trajnostni razvoj (ECQA Sustainability Manager - Foundation), v anglešcini, 3. korak: ECQA izobraževanje "Vodja za trajnostni razvoj (ECQA Sustainability Manager - Advanced)", v anglešcini. Vec informacij: dr. Tomislav Rozman, ustanovitelj in direktor Bicero d.o.o., gsm 041 692 020, e-pošta: tomislav.rozman@bicero.com IRDO literatura Družbena odgovornost in upravljanje podjetij 1. zvezek: Predpogoji za integracijo (Palgrave Macmillan, del Springer Nature, Švica, oktober 2020) UREDNIKI: Matjaž Mulej, Grazyna O'Sullivan, Tjaša Štrukelj Prispevek napisal: ddr. Matjaž Mulej Leta 2008 je svet doživel novo globalno socialno-ekonomsko krizo. V naslednjih desetih letih se je izvir krize, tj. neoliberalna globalna monopolizaci-ja, ki je nadomestila pricakovani prosti trg, izkazal za nevarnega za cloveštvo. Podjetja imajo odlocil-ne pristojnosti nad vladami. Z dokumenti, ki jih je sprejelo cloveštvo po svojih globalnih organih, kot so Združeni narodi, npr. Global Compact, Susta-inable Development Goals idr., in Mednarodna organizacija za standarde, kot je ISO 26000 (ISO, 2010), se je cloveštvo na to krizo odzvalo global-no: družbena odgovornost mora nadomestiti dej-stvo, da mnogim odlocilnim osebam in organizaci-jam, ki vladajo, manjkajo: • odgovornost za njihov vpliv na ljudi in naravo, tj. družbo; • etika soodvisnosti; • celostni pristop. Tako je cloveštvo prek svojih svetovnih teles pri-znalo, da • družbena odgovornost podjetij je izhod iz slepe ulice sedanjega cloveštva; in • izhod iz te slepe ulice se zacne v korporacijah kot najvplivnejših enotah globalne družbe. Zato družbeno odgovorno korporativno upravlja-nje ponuja prenovo z izvajanjem standarda ISO 26000. Na žalost mnogi v svojih raziskavah o dru-žbeni odgovornosti ne uporabljajo standarda ISO 26000. Organizacije, ki uporabljajo nacela ISO 26000 pri obravnavanju svoje prakse, imajo resne cloveške in gospodarske prednosti; družbeno odgovorno vedenje preprecuje stroške za npr. stavke, prema-lo ustvarjalnosti in inovativnosti sodelavcev, izgu-bo in zamenjavo dobrih zaposlenih, dobaviteljev in kupcev, absentizem in prezentizem, porušeno naravno okolje, zdravljenje ljudi in okolja itd., vkljucno s svetovnimi socialno-ekonomskimi kriza-mi (lokalnimi in globalnimi), revolucijami in vojna-mi, begunci itd. Takšni stroški so prepreceni, zato je treba odkriti rezultate v analizi oportunitetnih stroškov in koristi (na kar avtorji tukaj samo opo-zarjajo). Ta, prva knjiga zajema nakazano tematiko s sed-mih vidikov: 1. Podjetniška politika / upravljanje kot osrednji predmet družbene odgovornosti za dobrobit de-ležnikov podjetja; Tjaša Štrukelj, Matjaž Mulej, Simona Šarotar Žižek, vsi: Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, clani IRDO Inštitu-ta za razvoj družbene odgovornosti, Ddr. Matjaž Mulej Rezultat iskanja slik za matjaž mulej irdo 2. Vloga družbene odgovornosti podjetij in korporativnega upravljanja v trajnostnem raz-voju sveta; Grazyna O’Sullivan, Univerza za naravoslovje in humanistiko Siedlce, Fakulte-ta za ekonomske in pravne vede, Siedlce, Poljska, 3. Družbena odgovornost podjetij kot orodje za ustvarjanje vkljucenosti zaposlenih; Edyta Bombiak; Univerza za naravoslovje in humanistiko Siedlce, Fakulteta za ekonomske in pravne vede, Siedlce, Poljska, 4. Skrb za trajnostno obravnavo skupnih do-brin - obveznost prihodnjega upravljanja pod-jetij v javnem in zasebnem sektorju; Jernej Belak, Andreja Primec, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor, 5. Model kodeksa eticnega sodelovanja med milenijci in delodajalci; Magdalena Graczyk- Kucharska, Malgorzata Spychala, Univerza za tehnologijo v Poznanu, Fakulteta za inženirski management, Poznan, Poljska 6. Družbena odgovornost - ali s prekaria-tom ali z lastništvom zaposlenih in držav-ljanov? Matjaž Mulej, Univerza v Maribo-ru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Mari-bor in IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Maribor, Slovenija, Dejan Avsec, upokojen bancni direktor, Brežice, Slovenija 7. Integralna andragogika kot izbrana go-nilna sila razvoja družbene odgovornosti podjetij v 21. stoletju; Dana Bernardová, Katerina Ivanová, Markéta Vitoslavská, Mi-chaela Rudolfová, Moravska visoka šola Olomouc, Oddelek za družbene vede in pravo, Olomouc, Ceška. Druga knjiga tu obravnavana spoznanja dopolnjuje s prakticnimi primeri. O njej prihodnjic. Call for papers! Inštitut IRDO vas vabi na 16. IRDO mednarodno znanstveno-poslovno konferenco z naslovom DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA 2021: Pasti in priložnosti digitalizacije za trajnostno prihodnost (SOCIAL RESPONSIBILITY AND CURRENT CHALLENGES 2021: Pitfalls and opportunities of digitalisation for sustainable future), ki bo potekala 10. in 11. junija 2021 v Mariboru virtualno in v živo na Univerzi. Glavni namen konference je raziskati vpliv digitalizacije na oblikovanje povezav in interakcij med ljudmi, organizacijami in družbo, ki omogocajo razvoj skupne trajnostne prihodnosti. Dru-žbena odgovornost vsakega deležnika je predpogoj za trajnostno sobivanje, brez širše okoljske in družbene odgovornosti ni preživetja cloveštva niti orodja za dosego trajnostnega razvoja/prihodnosti. Vabljeni, da na njej sodelujete z vašim avtorskim prispevkom in/ali kot poslušalci. Poudarek je tokrat na vkljucevanju digitalizacije, saj z njo pomembno spreminjamo družbo in naravo. Tako naša aktivna participacija postaja gonilo prenove na svetovni ravni. Za razvoj digitalizacije je EU sprejela kar nekaj usmeritev, nekatere med njimi najdete tukaj: https://www.europarl.europa.eu/factsheets/en/sheet/64/digital-agenda-for-europe https://ec.europa.eu/jrc/en/research-topic/digital-living https://ec.europa.eu/growth/industry/corporate-social-responsibility_en Sodelovanje na konferenci bo potekalo v duhu Agende ZN 2030: Spremenimo svet; ta vkljucuje 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki naj vodijo v trajnostno prihodnost. Te cilje ima v svoji Strategiji razvoja do leta 2030 zapisane tudi Republika Slovenija, vendar jih je možno doseci predvsem z osebno in organizacijsko družbeno odgovornostjo. S konferenco v letu 2021 želi Inštitut za razvoj družbene odgovornosti z vidika digitalizacije razi-skati, kaj mladi, raziskovalci, ucitelji in menedžerji ter vsi drugi zmoremo skupaj in kaj bi morali storiti, da vkljucimo osebno, poslovno in družbeno odgovornost v družbeno in naravno okolje, kjer delujemo. Z namenom prispevati k trajnostni prihodnosti kot poti iz sedanje krize, zlasti z vidika izzivov in priložno-sti, ki jih odpira digitalizacija, bodo udeleženci na konferenci: . Razpravljali o metodah za razvoj konceptov osebne odgovornosti, da bi se uskladili s sedanjimi no-vostmi na podrocju digitalizacije. . Iskali rešitve, kako reagirati na digitalizacijo s potrebnim celostnim razvojem v družbenem, ekolo-škem in poslovnem okolju, s posebnim poudarkom na refleksivnem vedenju, soodvisnosti in ustvarjalnem sodelovanju, da bi dosegli cim vec celovitosti ravnanja. . Prikazali primere vpliva digitalizacije na družbeno (ne)odgovorno obnašanje v podjetjih, vladnih in nevladnih organizacijah ali pri aktivnem državljanstvu, in ocenili, kako ponovno razmisliti o standar-dnih procesih z vec vidikov in kako vanje vkljuciti družbeno odgovorno ravnanje. . Raziskali možnosti kako vplivati na trajnostni razvoj in vkljucevati digitalizacijo v polno osebno, po-slovno, naravno in družbeno udejanjanje. Z izmenjavo izkušenj, teoreticnih in prakticnih, zlasti z vidika digitalizacije, bodo udeleženci pomagali najti pravo pot do družbeno odgovornega ravnanja. Kajti družbena odgovornost in trajnostna prihodnost sta vira velikih koristi, kot se je pokazalo ob vseh krizah doslej, vkljucno s Covid-19 krizo. Vabljeni na konferenco kot avtorji in/ali poslušalci, da delite svoje izkušnje, poglede in predloge z dru-gimi udeleženci, vkljucno z raziskovalci, vrhunskimi svetovalci, drugimi strokovnjaki in izkušenimi prak-tiki, ki se bodo udeležili te konference. Mladi avtorji, dijaki in študentje, ki sodelujejo v izobraževalnih procesih, so zelo dobrodošli. Vljudno vabljeni, da pripravite avtorske prispevke in porocajte o vašem delu v sklopu razlicnih tem naše konference! Doslej je v 15-tih letih sodelovalo preko tisoc avtorjev z vsega sveta. Število govornikov je omejeno. 2021 IRDO Conference – Call for author contributions 1.9.2020 2021 IRDO SR-and-current-challenges-Registration form-1.9.2020 Dodatne informacije: IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor. Web: www.irdo.si E-pošta: info@irdo.si Telefon: 031 344 883 Call for papers! Pasti in priložnosti digitalizacije za trajnostno prihodnost 10. in 11. junija 2021 bo v Mariboru potekala 16. IRDO mednarodna znanstveno-poslovna konferenca Družbena odgovornost in izzivi casa 2021. Avtorji naj svoje predloge povzetkov prispevkov oddajo organizatorjem do 10. novembra 2020. 1. septembra 2020 je IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti v sodelovanju z Univerzo v Mari-boru in številnimi podpornimi partnerji na svojem spletnem mestu objavil vabilo avtorjem za pripravo znanstvenih, strokovnih in poslovnih prispevkov na temo Pasti in priložnosti digitalizacije za trajnostno prihodnost. 16. IRDO mednarodno znanstveno-poslovna konferenca Družbena odgovornost in izzivi casa bo tako potekala 10. in 11. junija 2021. »Poglavitna tema konference za naslednje leto je digitalizacija. Organizatorji vabimo avtorje prispev-kov, da le-te osvetlijo iz vec vidikov obravnave, potrebnih za ustvarjenje sinergije med temami. Ti vidiki so: posameznik, organizacije, okolje, družba (lokalna in mednarodna), gospodarstvo. K sodelovanju va-bimo kot avtorje prispevkov tako znanstvenike, strokovnjake, poslovneže, kot tudi mlade ter druge po-sameznike,« o konferenci v nagovoru vabila avtorjem med drugim pove zaslužni profesor ddr. Matjaž Mulej, predsednik programskega odbora konference. Dodaja še: »Razpisali smo naslednje predlagane teme za konferenco v letu 2021: sistemski vidiki digitalizacije, mednarodne usmeritve na podrocju pri-hodnosti z digitalizacijo, cyber-security, digitalizacija v razlicnih dejavnostih, cloveški vidiki digitalizacije in druge teme (lahko so povezane z digitalizacijo). V okviru spremljevalnega programa konference bodo potekale še okrogle mize in srecanje Slovenskega društva za sistemsko raziskovanje, zato vabimo vse, da se nam pridružijo pri iskanju rešitev za trajnostno prihodnost.« K oddaji povzetkov avtorskih prispevkov organizatorji do 10. novembra 2020 vabijo znanstvenike, me-nedžerje, strokovnjake iz razlicnih podrocij, vodje oddelkov, ucitelje na univerzah in v drugih izobraže-valnih organizacijah, raziskovalce, vodje iz podjetij, vladnih in nevladnih organizacij, študente, mladin-ske delavce, mladinske organizacije, oblikovalce javnega mnenja in druge. Doslej se je konference vsako leto udeležilo od 50 do 150 udeležencev, predstavlja pa pomemben pri-spevek razlicnih avtorjev k znanosti in stroki. Zborniki dosedanjih 15-tih konferenc so javnosti brezplac-no dostopni na spletni strani inštituta IRDO, vire za svoje delo pa iz njih crpajo tako študenti, kot ucitelji in drugi raziskovalci, strokovnjaki ter menedžerji. Zborniki dosedanjih konferenc so brezplacno dose-gljivi na tem spletnem mestu: http://www.irdo.si/irdo-konferenca/ . Izr. prof. dr. Igor Perko, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, generalni direktor WOSC, podpredsednik Pro-gramskega odbora IRDO konference, zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, predsednik IRDO Strokovnega in Razisko-valnega sveta ter predsednik Programskega odbora IRDO konference, red. prof. ddr. Ana Vovk Korže, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta Maribor, vodja mednarodnega centra za Ekoremedi-acije, podpredsednica Programskega odbora IRDO konference, zasl. prof. dr. Peter Glavic, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, podpredsednik Programskega odbora IRDO konference. Aktualno razmišljanje Izhodišca zavezništva za demokraticno in pravicno Slovenijo To besedilo je skrajšana verzija dokumenta, ki ga je v celotnem obsegu mogoce najti na spletni strani: https://forumzademokracijo.net/2020/10/13/zaveznistvo/ Pripravila ga je delovna skupina Foruma za demokracijo, Odbora za pravicno in solidarno družbo, Alternativne akademije in Gibanja za družbeno odgovornost v sestavi: dr. Dušan Keber, dr. Rado Bohinc, dr. Jože Mencinger, dr. Stane Pejovnik, dr. Ru-di Rizman, dr. Slavko Splichal, dr. Ivan Svetlik, dr. Darko Štrajn, dr. Vito Turk in dr. Niko Toš. I. UVOD Slovenija še trideset let po osamosvojitvi nima jasne vizije, kakšna država želi biti in kateri so njeni kljucni socialni, ekonomski in politicni cilji, ki bodo dolocili prihodnost njenih državljank in državljanov ter vseh drugih, ki v njej živijo. Kaoticni, neusklajeni poskusi vseh dosedanjih vlad pod vplivom tujega in nastaja-jocega domacega kapitala so v skupnem ucinkova-nju privedli do usmeritve države v neoliberalni kapi-talizem in erozijo demokracije in pravne države. Slo-venija se je iz najbolj uspešne clanice EU-13 držav, ki so na novo pristopile k EU, ''uspela'' v 30 letih po vrsti kazalcev uvrstiti na dno vseh clanic EU. Sedanja oblast niti v razmerah nevarnosti za zdravje in življenja ljudi in pretecih socialnih stiskah in gospodarski krizi ni sposobna povezati vseh potenci-alov naše družbe. V zadnjem casu se še krepijo av-toritarne tendence in obnavljajo zgodovinsko prese-ženi državljanski spori. Zastali so domala vsi nacio-nalno pomembni projekti; tudi tisti, katerih pomen je tragicno dokazala prav sedanja epidemiološka kriza (javno zdravstvo, dolgotrajna oskrba...). Da bi spodbudili odgovorne in demokraticne politic-ne sile k opredelitvi skupnih vrednot in temeljnih izhodišc za nujni demokraticni preporod ter k pove-zovanju za uresnicitev skupnih ciljev v dobro držav-ljank in državljanov Slovenije, smo predstavniki pod-pisanih civilnih združenj Slovenije pripravili skupna izhodišca za program zavezništva za demokraticno Slovenijo. Povezujeta nas dva glavna cilja. Prvi cilj je boj za obnovo in prenovo nacete demo-kracije in nasprotovanje avtoritarnemu nacinu vla-danja, ki se kaže v zmanjševanju državljanskih svo-bošcin, kršenju clovekovih pravic, populizmu, revan-šizmu, politicni zlorabi sprave, zgodovinskih revizio-nizmih, izkljucevalnosti, demagogiji, nepotizmu in korupciji kot metodami brezobzirne borbe za prisvo-jitev nekdanje družbene lastnine. Iz tega izpeljujemo potrebo po novi ali na novo vzpostavljeni politicni kulturi v slovenski politiki in slovenski družbi, pri cemer se zavezujemo resnici in spoštovanju dane besede. Drugi cilj je ustvarjanje družbenih in politicnih spre-memb kot alternative eroziji in privatizaciji družbe-nih dejavnosti in premoženja, poglabljanju razlik v bogastvu in družbeni moci med politicno-kapitalsko elito in vecino prebivalcev, begu možganov, odriva-nju ljudi od neposrednega upravljanja, razgrajevanju socialne države, oženju prostora za kulturo in umet-nost, krcenju družbene solidarnosti, izcrpavanju na-ravnih virov, okoljski in klimatski krizi ter migracijah. Druži nas tudi zavedanje, da obstojeci volilni sistem zmanjšuje legitimnost predstavniške demokracije, saj postavlja na vrh izvršilne in zakonodajne veje oblasti posameznike z vrha politicnih strank, ne pa predstavnikov, ki bi jih izbrali volivci, kar demokraci-jo pretvarja v strankokracijo. Koncno nas povezuje spoznanje, da sedanji ekonom-ski model ni ekosistemsko in socialno vzdržen in da današnje krize na globalni in lokalni ravni ni mogoce reševati na nacine, ki so privedli vanjo. II. NAŠE VREDNOTE IN NACELA Naše temeljne vrednote so clovekovo dostojanstvo, svoboda, enakost, solidarnost, pravicnost, ustavnost in zakonitost ter družbena in okoljska odgovornost. Odlocno nasprotujemo reviziji vrednot, na katerih je utemeljena sodobna Evropa, reviziji zgodovine, obujanja fašizma, nacionalizmov in razpihovanju so-vraštva. Zavezani smo naslednjim nacelom: 1. Spoštovanje clovekovih pravic in svobošcin. Clovekove pravice in svobošcine so enake za vse, nedeljive, univerzalne in neodvisne od državljanstva, pripadnosti etnicni ali socialni skupini, starosti, spola, spolne usmerjenosti, vere, politicne pripadnosti in katerekoli druge osebne okolišcine. 2. Država je servis vseh državljank in državljanov za zagotavljanje njihovih temeljnih potreb, družbene pravicnosti in solidarnosti, za zašcito javnih dobrin in lastnine, za zašcito zasebne lastnine in za ustvarjanje pogojev za ustvarjalno svobodo na vseh podrocjih, od podjetniško gospodarskega, znanstveno razisko-valnega do kulturno umetniškega, in za svoboden duhovno-eticni razvoj posameznika brez neupravice-nega nadzora in omejitev. 3. Javno dobro in enake možnosti za vse. Država mo-ra varovati in krepiti vsebino javnega interesa ter obseg javnega dobrega kot dobrin in storitev, do katerih imajo vsi državljani enakopraven dostop. Dr-žava mora vsem državljanom ne glede na njihov dru-žbeni in ekonomski položaj ter osebne okolišcine omogociti enako dostopnost do izobraževanja, zdravstvenega varstva, kulturno-umetniških in inte-lektualnih vsebin, socialnih storitev in drugih vsebin javne infrastrukture. 4. Svobodna gospodarska pobuda. Država mora zago-tavljati svobodno gospodarsko pobudo in okolje, naklonjeno ustvarjalnosti in podjetnosti, pri cemer je osnovni cilj razvoja dobrobit vsakega posameznika in družbe kot celote v okviru zmogljivosti okolja in na-ravnih virov. O novo ustvarjeni vrednosti morajo (so)odlocati vsi, ki so jo ustvarili. 5. Spoštovanje nacela delitve oblasti in demokratic-nega odlocanja. Država mora spoštovati nacelo deli-tve oblasti, vladavino prava in demokraticno odloca-nje. Povecati mora neposrednost vpliva volivcev na izbor poslancev ter krepiti oblike participatornega odlocanja. 6. Utrjevanje javne lastnine. Nacin upravljanja lastniš-tva nad bogastvom države doloca, kako in v cigavem interesu deluje ekonomski sistem, in je podlaga da-našnje »demokracije«, ki deluje na podlagi nacela »en evro, en glas«; to moramo spremeniti v izvirno nacelo demokracije »en clovek, en glas« ter demo-kratizirati lastništvo in nadzor nad skupnim bogas-tvom. 7. Znanje je temelj razvoja družbe in posameznika. Socialna blaginja države in njen razvoj ter ekonom-ska rast so neposredno povezani z izobraževanjem in osvajanjem novih vešcin na podrocjih znanosti, tehnologij in inovacij. Odlicni strokovni in vodstveni kadri so v pogojih izjemne mednarodne konkurence nujen pogoj. Po drugi strani pa je znanje tudi nujni pogoj za formiranje clovekovega duha in avtonom-nega posameznika. 8. Kultura in umetnost sta stebra narodnostne identi-tete. Zaradi specificnih zgodovinskih okolišcin sta kultura in umetnost, še posebej jezik in književnost, odigrali in še vedno igrata bistveno vlogo pri ohranjanju in razvoju skupnosti. Umetnicam in umetnikom mora-mo omogocimo pogoje, kakršne si njihova nadarje-nost in dosežki zaslužijo. III. IZHODIŠCA ZA PROGRAM DEMOKRATICNEGA PRE-PORODA SLOVENIJE 1. Demokratizacija družbe in uresnicitev temeljnih družbenih soglasij Za demokratizacijo družbe si bomo prizadevali z: - doslednim uresnicevanjem temeljnih družbenih soglasij, kot so trojna delitev oblasti, socialna, pravicna, pravna, sekularna ter družbeno in okolj-sko odgovorna država, avtonomne javne institu-cije, svobodni mediji, enakost pred zakonom in spoštovanje clovekovih pravic in svobošcin; s krepitvijo oblik participacije državljank in državlja-nov pri odlocanju v politiki; - s spremembo volilnega sistema, ki bo povecala vpliv volivk in volivcev na sestavo predstavniških teles; - z odpravo kadrovanja na strokovne funkcije po po-liticnih kriterijih. 2. Varovanje in krepitev socialnih pravic Zagotovili bomo, da država: - varuje socialne pravice, ki vkljucujejo pravico do dela, do prebivališca, do kakovostnega javne-ga izobraževanja in zdravstvenega varstva ter do enakopravnega dostopa do kulturnih, umetniških in intelektualnih vsebin; - zagotavlja pravice in enake možnosti žensk, mladih in pripadnikov etnicnih manjšin ter vseh drugih ranljivih skupin. Naš cilj je vkljucujoca družba, ki vsakomur zagotav-lja: - splošne pogoje, v katerih lahko razvije svoje vešcine, zmožnosti in talente; - delo, ki omogoca dostojno življenje, polno zapo-slitev za vse ob skrajšanju delovnega casa, pravicno porazdelitev dela med oba spola, enako placilo za enako delo in zakonsko zago-tovilo minimalne place, ki omogoca dostojno preživetje; - celovito varstvo pred samovoljnim odpušca-njem, podcenjenim delovnim mestom in na-domešcanjem redne zaposlitve z delom za dolocen cas in prekarnim delom. Javno pokojninsko zavarovanje mora: dolociti minimalno pokojnino, ki starejši osebi zagotavlja dostojen življenjski standard; spodbujati cim daljše obdobje poklicnega dela ustvarjalnih in dela željnih starejših oseb. Podpiramo reformo socialnih transferjev, ki bi vsem clanom družbe omogocala socialno in ekonom-sko varnost. Spodbudili bomo javno razpravo o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka. Okrepili bomo univerzalno javno financiranje in jav-no izvajanje zdravstvenega varstva. Javna sred-stva morajo zagotavljati vse potrebne zdravstve-ne storitve, dolocene v košarici zdravstvenih sto-ritev. Dopolnilno zavarovanje je potrebno opusti-ti in ga nadomestiti z javno dajatvijo. Dolgotrajna oskrba mora biti pretežno financirana z javnimi sredstvi in se mora izvajati kot neprofitna dejavnost. Spodbudili bomo vlaganja v infra-strukturo ter obseg in kakovost storitev. Uveljavili bomo mednarodne in domace zaveze za varstvo invalidov. Javni sistem vzgoje in izobraževanja je potrebno do-graditi in prepreciti poskuse njegovega razgraje-vanja. Potrebujemo kakovostno splošno izobraz-bo državljanov in znanje, ki jim mora omogocati avtonomno, kriticno mišljenje in presojo ter od-govorno ravnanje. Bodoce aktivne državljane mo-ra pripraviti tudi na izziv produktivnega sobivanja in eticnega ter odgovornega ravnanja z naravo, na uporabo novih znanj in tehnologij ter na delo-vanje po nacelih sodelovanja, solidarnosti in skrbi za okolje in dobrobit vseh ljudi. Vsi ljudje morajo imeti možnost kulturnega ustvarja-nja in sodelovanja v kulturni komunikaciji. Država je dolžna varovati in spodbujati kulturo in umet- nost v širokem razponu od izobraževalnega siste-ma in ljubiteljskih dejavnosti do najvišjih profesio-nalnih in mednarodno primerljivih dosežkov. Zavzemamo se za pospešeno izgradnjo neprofitnih stanovanj in programe za vecjo dostopnost mladih do stanovanj (državna poroštva, davcne vzpodbude, stanovanjske zadruge). 3. Vecja družbena veljava dela, delitev novo ustvarje-ne vrednosti Uveljavili bomo omejen razpon dohodkov v javnem in zasebnem sektorju in enako placilo za enako delo; omejili bomo prekarno delo in vzpostavili programe za spodbujanje zaposlovanja. Zavzemamo se za pravicnejši sistem obdavcitve, ki naj odpravi regresivnost davkov in prispevkov in bolj obremeni veliko premoženje, dedišcine in dobicke. Vzpostavili bomo zakonsko podlago deležništvu, de-lavskim podjetjem in odkupom, delavskemu za-družništvu, socialnemu podjetništvu in drugim oblikam solastništva zaposlenih. 4. Zagon gospodarske dejavnosti za blaginjo vseh Linearno (enodimenzonalno) ekonomijo, ki jo vodi logika profita, mora nadomestiti trajnostna (hibridna) ekonomija, katere cilj ni (zgolj) BDP, temvec blaginja prebivalstva, merjena z znanimi kazalniki blaginje, ter ohranjanje naravnega kapi-tala. Uveljavili bomo program razvojnih, ekonomskih in socialnih politik, ki bodo uravnotežile rast dobic-kov z rastjo plac in socialnih dajatev, z davcno podporo vlaganjem v razvoj cloveških zmogljivo-sti, v nove zaposlitve in neprofitna stanovanja. Slovenija mora gospodarsko rast spodbuditi z vlaga-nji v znanost, aktiviranjem EU skladov in z izbrani-mi projekti, ki imajo visok narodnogospodarski multiplikator. Ohraniti in vzpodbujati moramo krepitev razvojnih jeder slovenske industrije, za kar pa bo morala industrija predvsem skrbeti sama, saj je od nje same odvisna njena uspešnost na globalnem trži-šcu. Takoj moramo pristopiti k postavitvi Strategije razvo-ja znanosti, tehnologije in inovacij. Državna vlaga-nja v temeljne in uporabne raziskave in razvoj je potrebno dvigniti do vkljucno 2022 na 1% BDP in nato vzdrževati vzporedno z rastjo BDP. V kmetijstvu je potrebno povecati obseg samooskr-be. 5. Pravicnost sodišc, varovanje družbenega premože-nja Omogociti moramo vecjo ucinkovitost in nepristran-skost sodišc, odpravo sodnih zaostankov, uveljavi-tev pravice do sojenja v razumnem roku in spre-membo zakonodaje, ki naj omogoci, da korupcija v zvezi z državo ali državnimi sredstvi ne zastara. Uzakonili bomo neodtujljivost javne infrastrukturne dejavnosti in konfiskacijo tajkunske lastnine, ki je bila sodno preverjeno pridobljena s krajo skupne-ga premoženja. 6. Prepoznavna Slovenija Zavzemamo se za družbeno soglasje o temeljnih zna-cilnostih naše skupnosti. Med te identifikacijske elemente sodijo naravne danosti (ohranjena na-rava, gozdovi in voda kot strateške dobrine), ljud-je in njihovo znanje, ustvarjalnost, visoka stopnja družbene odgovornosti, socialne kohezije in dru-žbene enakosti, kultura, ki je raznolika in odprta do lastne tradicije, manjšinskih posebnosti in mednarodnega prostora, mocni, inovativni in uni-verzalno sporocilni umetniški dosežki, trajnostni razvoj, visoka dodana vrednost proizvodov in turi-zem. 7. Kakovosten, okoljsko vzdržen in kolicinsko nevtra-len razvoj Sprejeli bomo dolgorocno strategijo sonaravnega razvoja, ki bo uravnoteženo obravnaval socialni, okoljski in gospodarski razvoj in ki bo vsem regi-jam in vsem generacijam omogocal enake in bolj-še možnosti za življenje v cistem okolju in traj-nostno rabo naravnih virov. 8. Avtonomija medijev, univerzalna dostopnost do informacijskih virov in zašcita zasebnosti Uveljavili bomo prenovo medijske zakonodaje, ki naj zagotovi popolno avtonomijo medijev. Udejanili bomo pospešeno prilagajanje Slovenije glo-balni preobrazbi v informacijsko družbo oziroma družbo. 9. Globalno sodelovanje kot alternativa tekmovanju Zavzemali se bomo za takšno globalno sodelovanje, kjer se trgovanje brez meja prekriva z demokraci-jo, spoštovanjem clovekovih pravic, varovanjem okolja in solidarnostjo brez meja. Od EU zahteva-mo odlocnejšo in ucinkovitejšo politiko, ki mora dajati prednost koristim vseh pred koristim neka-terih in ki se mora ucinkovito boriti proti davcnim utajam in davcnim oazam. Slovenija lahko kljub majhnosti prispeva k prebujanju odgovornosti za bolj eticno, solidarno in okoljsko odgovorno po-dobo evropskega in svetovnega gospodarskega in družbenega sistema. Dali bomo pobudo za vzpo-stavitev solidarnosti med clanicami EU na podro-cju kriticnih problemov zdravstvenega varstva. V mednarodnih odnosih se bomo zavzemali za mir in razorožitev, za preprecevanje in miroljubno reše-vanje konfliktov, za solidarnost pri izboljševanju življenjskih pogojev in cloveškega dostojanstva za vse ljudi, za odpravo ekonomskega izkorišcanja, za olajšanje položaja beguncev in migrantov, za boj proti rasizmu in rasni neenakosti za globaliza-cijo dela kot protiutež globalizaciji kapitala. ***** V zadnjem letu smo se na podlagi sodelovanja s širo-ko paleto ljudi vprašali: kaj pa, ce bi spremenili opti-ko, skozi katero vidimo svoj svet - od avtoritarnosti in strankokracije k pravi demokraciji, od individualizma, tekmovalnosti in herojskega vodenja k sodelovanju, blagostanju vseh in kolegialnemu vodenju, od enodi-menzionalne k trajnostni ekonomiji, od izcrpavanja narave k njenemu obnavljanju? Ali lahko to postane prevladujoc nacin razmišljanja in dela in ne le seznam predvolilnih gesel? Ali lahko majhna država v svetu parcialnih interesov globalnih sil krene na tako pot? Naš odgovor je: da. Za uresnicevanje te dramaticne preusmeritve je po-trebna druga vlada. Nastale razmere terjajo povezo-valno koalicijo, ki bo zaustavila demokraticni razkroj in zastavila gospodarsko in socialno obnovo na sku-paj sprejetih vrednotah in izhodišcih. Ni dovolj, da smo samo proti. Želimo tudi povedati, kaj podpiramo in kaj želimo uresniciti. Ljubljana, 15. oktober 2020 137 podpisnikov (znanstveniki, akademiki, umetniki, menedžerji, politiki): Dušan Keber, Rado Bohinc, Jože Mencinger, Stane Pejovnik, Rudi Rizman, Slavko Splichal, Ivan Svetlik, Darko Štrajn, Niko Toš, Vito Turk, Dana Mesner An-doljšek, Milica Antic Gaber, Nenad Cuš Babic, Rajko Bakovnik, Živko Bergant, Marko Bešlic, Milena Mile-va Blažic, Lucija Cok, Martin Copic, Aleš Crnic, Boro Culibrk, Božidar Debenjak, Bojan Dekleva, Andrej Detela, Andrej Dobnikar, Sreco Dragoš, Božidar Flaj-šman, Miha Fošnaric, Boris Frlec, Slavko Gaber, Pet-er Glavic, Vesna Godina, Boris Gombac, Silva Gomzi, Tatjana Greif, Primož Hainz, Andreja Hartner, Mira Hladnik, Anita Hrast, Janez Hribar, Spomenka Hribar, Maca Jogan, Tomaž Kalin, Božidar Kante, Darja Ke-rec, Rudi Klajnšek, Friderik Klampfer, Matjaž Kmecl, Zdenko Kodelja, Mirt Komel, Bruno Korelic, Igor Kor-šic, Anica Mikuš Kos, Mojca Šebart Kovac, Bogomir Kovac , Miha Kovac, Jani Kovacic, Mateja Kožuh, Ro-man Kuhar, Mojca Kumerdej, Bojana Leskovar, Vesna Leskošek, Andrej Lukšic, Ljubica Marjanovic, Jasna Mažgon, Metka Mencin, Miran Mihelcic, Vesna Mikolic, Zdravko Mlinar, Matjaž Mulej, Mojca Drcar Murko, Rajko Muršic, David Neubauer, Boris A. No-vak, Franci Percic, Borut Petkovšek, Dragan Petro-vec, Jože Pirjevec, Rado Pišot, Andrej Pleterski, Du-šan Plut, Andrej Poglajen, Tomaž Poglajen, Marko Polic, Vika Potocnik, Igor Pribac, Igor M. Ravnik, Špe-la Razpotnik, Danijel Rebolj, Tanja Rener, Božo Repe, Rado Riha, Blaž Rozman, Jana S. Rošker, Andrej Rus, Stane Saksida, Renata Salecl, Marjan Sedmak, Remzo Skenderovic, Boris Sket, Božidar Slapšak, Svetlana Slapšak, Peter Stegnar, Metka Svetlik, Marjan Ši-menc, Vesna Škreblin, Magda Šmon, Iztok Šori, Ivan Šprajc, Renata Šribar, Damijan Štefanc, Jadranka Kocjan Šturm, Peter Tancig, Simona Tancig, Borut Telban, Goran Turk, Lojze Ude, Stanislav Uhan, An-drej Ule, Mirjana Ule, Barbara Vajda, Tomaž Vec, Va-lerija Vendramin, Matjaž Vesel, Boris Vezjak, Nastja Vidmar, Aleš Vodopivec, Ljubica Vrba, Joško Vucemi-lo, Tomaž Wraber, Simona Zavratnik, Aleš Završnik, Pavel Zgaga, Marcela Batistic Zorec, Tomaž Zupancic, Tomo Zupancic, Sonja Žorga »Prvi cilj je boj za obnovo in prenovo nacete demokracije in nasprotovanje avtoritarnemu nacinu vladanja...« »Drugi cilj je ustvarjanje družbenih in politicnih sprememb kot alternative eroziji in privatizaciji družbenih dejavnosti in premoženja...« »Slovenija še trideset let po osamo-svojitvi nima jasne vizije, kakšna država želi biti« »Sedanji ekonomski model ni ekosistemsko in socialno vzdržen« »Naše temeljne vrednote so clovekovo dostojanstvo, svoboda, enakost, solidarnost, pravicnost, ustavnost in zakonitost ter družbena in okoljska odgovornost » Skromni premiki v deležu oseb-nih avtomobilov na elektricni in hibridni pogon - Raziskava REUS 2019 Rezultati raziskave REUS kažejo, da se je v desetih letih povecal delež gospodinjstev, ki nacrtujejo nakup vozila na elektricni ali hibridni pogon... Delež gospodinjstev, ki v naslednjih 12 mesecih verjetno, zelo verjetno ali zagotovo nacrtujejo nakup novega avtomobila, se je v obdobju od leta 2010 do 2019 povecal za 7 odstotnih tock ... Pri tem se je delež gospodinjstev, ki nacrtujejo nakup avtomobila na elektricni pogon povecal za 8 odstotnih tock (2019: 9 %, 2010: 1 %) in delež gospodinjstev, ki nacrtujejo nakup novega avto-mobila na hibridni pogon za 5 odstotnih tock (2019: 5 %, 2010: 0 %)... Clanek je povzet po kazalcu okolja Odnos javnosti do baterijskih elektricnih vozil in plug-in hibridnih vozil na spletni strani ARSO, vec podatkov o Razi-skave energetske ucinkovitosti Slovenije - REUS pa na spletni strani www.reus.si 6. Štajerski gospodarski forum 2020: Najboljša podjetja Podra-vja 2019, ogled oddaje Projekt Podjetje Podravja spodbuja pozitiven od-nos do podjetnosti in podjetništva, predvsem pa za zgled postavi najboljše. V Podravju je veliko dobrih gospodarskih družb, ki vzpostavljajo in raz-vijajo uspešne proizvodne programe, srecamo odlicne izvoznike in motivirajoce delodajalce. Vsa-ko od izpostavljenih podjetij je uspešno in na svoj nacin izstopa iz povprecja. S tem dokazuje, da je tudi v našem okolju mogoce biti uspešen in kon-kurencen. Vsako od teh podjetij je primer dobre prakse in neprecenljivi gradnik nadaljnjega razvo-ja celotne regije. Kliknite tukaj za ogled oddaje! Vir: Štajerska gospodarska zbornica Obcina Brda med 26 kandidati za Evropsko nagrado za razvoj podeželja za leto 2020 Ocenjevalna komisija Evropske delovne skupnosti za razvoj podeželja in obnovo vasi (ARGE) si je ogledala obmocje Goriških Brd in tako izvedla še drugi del ocenjevanja za evropsko nagrado za raz-voj podeželja 2020, za katero se poteguje 26 ob-mocij iz 12 držav. Ta dan je sonce še posebej lepo osvetlilo skrbno obdelane terase in jesenske bar-ve gricev v Brdih in tako še samo podcrtalo slo-gan: »Brda – kjer je vse mogoce!«, s katerim se je strinjala tudi komisija, ki je poudarila, da ima le malo katero obmocje izdelano tako jasno in dol-gorocno strategijo trajnostnega razvoja. Vec. Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano SPS razpisuje 56,6 MIO EUR mi-krokreditov za omilitev posledic COVID-19 Mikro, mala in srednje velika podjetja bodo lahko mikrokredite do višine max. 25.000 EUR za omili-tev posledic epidemije COVID-19 prejela HITRO, ENOSTAVNO, POD ZELO UGODNIMI POGOJI in BREZ STROŠKOV ODOBRITVE. Slovenski podjetni-ški sklad nacrtuje, da bo s skupno kvoto razpisa-nih sredstev v letu 2020 in 2021 skupno podprl okoli 2.200 projektov, od tega do konca leta 2020 okoli 400 podjetij, ki so utrpela škodo zaradi vpli-va izbruha COVID-19. Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju SPS) je danes v Uradnem listu RS št. 139/2020 objavil javni razpis P7-2 2020 COVID Mikrokrediti 2020, 2021, katerega razpisuje iz sredstev Sklada skla-dov SID BANKE. Namen produkta je neposredno zagotavljanje ugodnih virov financiranja mikro, malim in srednje velikim podjetjem v Kohezijski regiji Vzhodne in Zahodne Slovenije ter zagotoviti hitro in ugodno financiranje za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na gospo-darstvo. Vec. Vir: Štajerska gospodarska zbornica DO v Sloveniji Jedrsko orožje predstavlja eno od glavnih groženj mednarodnemu miru, civilnemu prebivalstvu in cloveštvu nasploh. Gre za najnevarnejšo vrsto orožja, dalec hujšo od ostalih za množicno unice-vanje, katerega uporaba vodi do katastrofalnih humanitarnih posledic. Grožnja jedrskega orožja ostaja realna, kot je razvidno iz besednega dvobo-ja med voditeljema Združenih držav in Severne Koreje, napetosti med Rusijo in Natom ter merje-njem moci med Indijo in Pakistanom. 7. julija letos je 122 držav clanic OZN, sicer nobe-na izmed tistih, ki posedujejo jedrsko orožje, spre-jelo Pogodbo o prepovedi jedrskega orožja (PPJO). Gre za odlocitev 4/5 svetovne skupnosti. Pogod-ba, ki temelji na humanitarnem pravu, daje nov zagon procesu odpravljanja jedrskega orožja, ki je na mednarodni ravni blokiran že skoraj 20 let. Ka-ko pomembna je pogodba, je potrdila tudi podeli-tev Nobelove nagrade za mir organizaciji ICAN (International Campaign to Abolish Nuclear Wea-pons), ki si je deset let prizadevala za sprejem te pogodbe na ravni OZN. Sredi oktobra letos je mednarodno pogodbo o prepovedi jedrskega orožja ratificirala 50. država, Honduras, tako da bo ta dokument, ki je zgodo-vinski, a pretežno simbolicen, cez 90 dni zacel ve-ljati, torej 24. januarja, ko bo pravnomocna. Jedrske države (ZDA, Združeno kraljestvo, Franci-ja, Kitajska in Rusija) ter clanice Nata, tudi Sloveni-ja, k pogodbi niso pristopile z utemeljitvijo, da je v dolocenih delih prevec radikalna in nerealna. Je-drske države ob tem trdijo, da njihovo orožje služi kot sredstvo odvracanja in da ostajajo zavezane pogodbi o neširjenju jedrskega orožja. ZDA in Ru-sija se poleg tega pogovarjajo o novi dvostranski pogodbi o omejitvi jedrskega orožja. Podpisnice so med drugim Nigerija, Malezija, Ir-ska, Malta, Tuvalu, Tajska, Mehika, Južna Afrika, Bangladeš, Nova Zelandija, Vietnam in Vatikan. Pred 75 leti so bili ustanovljeni Združeni narodi. Njihovo glavno poslanstvo je zagotavljanje in kre-pitev miru, a organizacija se spopada s številnimi novimi izzivi. 24. oktober velja za rojstni dan ZN. Veljati bo zacela pogodba o prepovedi jedrskega orožja, podpisalo jo je 50 držav, Slovenija ni med podpisnicami Nuclear Warning 3 Freeimages.com/Flavio Takemoto Oktober je mesec podeljevanja Nobelovih nagrad. Letošnjo Nobelovo nagrado za mir je prejela orga-nizacija Svetovni program za hrano (WFP), ki si prizadeva proti lakoti na svetu in opozarja, da la-kota ne bi smela biti orožje v vojnih razmerah, ki so se med pandemijo novega koronavirusa še za-ostrile. Svetovni program za hrano (WFP) je podružnica Združenih narodov za pomoc v hrani in najvecja humanitarna organizacija na svetu, ki se osredo-toca na lakoto in varnost preskrbe s hrano. Usta-novljen je bil leta 1961, ima sedež v Rimu, pisarne pa v 80 državah. Po uradnih podatkih WFP v pov-precju pomaga 91,4 milijonom ljudi v 83 državah vsako leto. Od leta 2019 se je njegov doseg pove-cal na 97 milijonov ljudi v 88 državah, najvec po letu 2012, in dve tretjini svojih dejavnosti izvaja na konfliktnih obmocjih. Poleg nujne pomoci v hrani se WPP osredotoca na pomoc in rehabilitacijo, razvojno pomoc in poseb-ne operacije, na primer izboljšanje odpornosti prehranskih sistemov na podnebne spremembe in politicno nestabilnost. Je izvršni clan Razvojne skupine Združenih narodov, ki si skupaj prizadeva izpolniti 17 ciljev trajnostnega razvoja (SDG) in je prednostno dosegla cilje SDG 2 za "nicno lakoto" do leta 2030. Svetovni program za hrano je leta 2020 dobil No-belovo nagrado za mir za leta "za prizadevanja za boj proti lakoti", "prispevek k ustvarjanju miru na prizadetih obmocjih" in za delovanje kot sila za preprecevanje lakote kot orožja vojne in spopa-dov. Nobelova nagrada za književnost za ameriško pesni-co in esejistko Louise Glück, ki je po letu 1901 šele 16. ženska, ki je prejela to nagrado. Nobelovo nagrado za kemijo letos prejmeta Franco-zinja Emmanuelle Charpentier in Americanka Jen-nifer Doudna za razvoj metode za spremembo ge-noma crispr. Nobelovo nagrado za fiziko prejmejo trije znanstve-niki – Britanec Roger Penrose, Nemec Reinhard Genzel in Americanka Andrea Ghez za odkritja o crni luknji. Nobelovo nagrado za medicino letos prejmejo Har-vey J. Alter, Michael Houghton in Charles M. Rice za odkritja na podrocju hepatitisa C. Letošnja Nobelova nagrajenca za ekonomijo, ki sta nagrado dobila za svoje delo na dražbenih siste-mih, Paul Milgrom in Bob Wilson Nobelova nagrada je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne pri-spevke družbi v petih kategorijah. Nagrade je v svoji oporoki predvidel Alfred Nobel, švedski indu-strialec in izumitelj dinamita ter v ta namen zapu-stil vecino svojega premoženja. Z njim upravlja za-sebna ustanova Nobelov sklad, ki tudi organizira podelitev, za izbor nagrajencev pa skrbijo druge inštitucije, ki so od sklada neodvisne. Nagrade se podeljujejo vsako leto 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti, imena nagrajencev pa razlicni odbori in inštitucije, ki izbirajo nagrajen-ce, praviloma objavijo že v oktobru. Nagrado spremlja tudi vecji denarni znesek, trenutno okrog 10 milijonov švedskih kron (približno 1 milijon evrov). To je bilo sprva namenjeno vzpodbudi na-grajencu za nadaljevanje raziskav brez pritiska iska-nja financnih sredstev zanje, v praksi pa vecina na-grajencev prejme nagrado prepozno, da bi bil ta namen dosežen. Kljub obcasnim kontroverznim odlocitvam podelje-valcev velja vsaka od nagrad za najprestižnejše pri-znanje svojega podrocja na svetu. World Food Programme Logo Simple.svg Nobelovo nagrado za mir prejel Svetovni program za hra-no. Kdo so še drugi Nobelovi nagrajenci? UDELEŽITE SE BREZPLACNIH SPLETNIH PREDAVANJ! 5. maraton pozitivne psihologije bo letos potekal nekoliko drugace. S pomocjo podpornikov smo zagotovili brezplacna splet-na predavanja, ki se bodo odvijala v oktobru in novembru 2020. 5. maraton pozitivne psihologije BREZPLACNA PRIJAVA Štart: 3. 10. ob 18:00 Cilj: 21. 11. ob 19:15 Startnine letos ni. Ste pa vabljeni k dobrodelnim prispevkom Botrstvu in Humanitarcku. 8 etap: posamezna predavanja 7. 11. ob 18:00 dr. Miha Kos – Radovednost = nagrajevanje napak (Igranje in znanje). 14. 11. ob 18:00 Brigita Langerholc – Intuicija in doseganje ciljev s pomocjo uma. 21. 11. ob 18:00 Feri Lainšcek – O pesniški resnici. Pa smo spet tam … Od 19. 10. dalje je za 30 dni za celo Slovenijo razglašena epidemija. Najboljše, da si spet organiziramo brezplacne* treninge možganov prek Zooma – in postanemo mi gospodarji svojih misli, ne one nas. Zakaj bi se prepušcali strahu, ce se lahko s situacijo soocimo konstruktivno in sodelovalno? Dobivali se bomo: a) ob ponedeljkih od 17.15 do 18.15: Kako imeti ustvarjalne ideje – lateralne vaje z Nakljucno besedo (21-krat: 19. 10. – 8. 3.) b) ob torkih od 19.30 do 20.30: Enostavnost v razmišljanju – nehajte komplicirati in zacnite razmišljati hitreje in jasneje (12- krat: 20. 10. – 5. 1.) c) od cetrtkih od 19.30 do 20.30: Šest klobukov razmišljanja – izviren, prakticen in pozitiven pristop k sprejemanju odlocitev in raziskovanju novih idej (15-krat: 22. 10. – 11. 2.) d) od petkih od 19.30 do 20.30: Naucite sebe in svojega otroka razmišljati – najprej naucite razmišljati sebe, da boste svojemu otroku dali najvrednejše: da razmišlja s svojo glavo (30-krat: 23. 10. – 21. 5.) e) ob nedeljah od 19.30 do 21h: Pozitivna revolucija v razmišljanju – kaj lahko vsak od nas naredi, da bomo vsi živeli v boljšem svetu (3-krat: 25. 10. – 8. 11.) Center Noordung je ob pomoci ameriškega veleposlaništva v Ljubljani in Nase doletela cast, da do februar-ja 2021 na ogled postavi enega izmed najdragocenejših eksponatov, ki je kadarkoli prišel v Slovenijo – ka-men s površja Lune. Na ogled je vzorec iz bazalta, ki ga je na misiji Apollo 17 zbral astronavt in geolog Har-rison »Jack« Schmitt. Kamen ima maso 120 g in je del 8,1 kg težke kamnine, ki je bila v okviru misije prine-sena na Zemljo. Za vse, ki ste zamudili predavanja in okroglo mizo ob izstrelitvi prvih slovenskih satelitov v vesolje, objavlja-mo spletno povezavo, kjer si lahko ogledate in prisluhnete predstavitvam in debati o slovenskih satelitih in podjetjih, ki so aktivna na podrocju vesoljskih tehnologij v Sloveniji. 5. novembra 2020 bo potekal še tretji online dogodek Dan družbenih inovacij—Vitanje 2020. 10h-11h: Kohezijska politika 2021-2027, ga. Nena Dokuzov (predstavitev in Q&A) 11h-13h: Kako lahko doprinesem? - delavnica z ga. Majo Novak za akterje ekosistema družbenih inovacij Dogodek bo potekal preko aplikacije Zoom in je BREZPLACEN. Vec o projektu: https://www.alpine-space.eu/projects/asis/en/home in https://socialinnovationstrategy.eu/ Kontakt in prijave: Tanja Tamše pri tanja@center-noordung.si ali 041 229 035 in www.center-noordung.si Mariborska knjižnica pripoveduje Ker nam v casu epidemije pri Mariborski knjižnici ne morejo pripovedovati v živo, nadaljujejo z ob-javljanjem posnetih pravljic. Prisluhnete jim lahko tu. In napovedujejo 20. PRAVLJICNI DAN v virtualnem okolju, ki bo 10. - 12. november 2020. Vec tu. InnoCamp Te zanimajo inovacije in digitalizacija v mladin-skem delu? Bi skupaj z drugimi mladinskimi delav-ci radi odkrili novo orodje za inovacije praks v mladinskem delu? Usposabljanje InnoCamp je zasnovano tako, da spodbuja in podpira mladin-ske organizacije pri inovaciji svojih storitev za mladinsko delo in jim dodaja digitalno dimenzijo. Temelji na orodju Innobox, ki ga je razvil Verke in ponuja strukturiran pristop in podporo za (ponovno) razvijanje sistemov in ustvarjanje ne-cesa novega. Rok za prijavo je 30. november 2020! Vec ... Ideja ni nic vredna ce … … je nekdo ne realizira. Tako je tudi nastal pod-cast Gravitacija. Iz ideje o podcastu, ki bi bil na-menjenem idejam. Pa ne samo idejam, ampak vsemu, kar sledi, da ideja ne ostane nicvredna. V epizodah podcasta Gravitacija, v studiu GZS gostijo gostje in goste iz Slovenije (kdaj tudi iz tujine), ki s svojimi idejami in njihovo realizacijo spreminjajo naš in vaš svet. V prvih štirih epizodah so v studiu GZS svoje iz-kušnje, znanje in inovativne rešitve deli-li Primož Zupan iz podjetja mBills, Marta Klanjšek Gunde iz startupa MyCol, Mateja La-vric iz Kolektor Ventures ter Mojca Zupan in Miha Vrhovec iz podjetja PlanetCare. Vec. Katalog prostovoljskih aktivnosti za mlade 2020/21 Tudi osnovnošolci, srednješolci in študentje ste lahko prostovoljci. Tudi mladi lahko polepšate življenje tistim, ki potrebujejo pomoc. Tudi vi lah-ko prispevate k ohranjanju narave, popravljanju krivic, prizadevanju za bolj pravicno družbo. Tudi vi lahko pomagate. Obstaja samo en pogoj: DA TI JE MAR, DA TI NI VSEENO. Za lažje iskanje prave prostovoljske aktivnosti za vsakogar so pri Slovenski filantropiji oblikovali dva kataloga: eden zajema celotno Slovenijo, drugi pa samo obmocje Ljubljane. Vec. Mladi, podjetništvo in družbena odgovornost Mestna obcina Maribor letos prvic organizira Virtualni karierni sejem – sejem poklicev in izobraževanja za osnovnošolce. Na tej podlagi in ob podpori Mestne obcine Maribor bo Fundacija za izboljšanje zaposli-tvenih možnosti PRIZMA, ustanova, s soorganizatorjem Zavodom RS za zaposlovanje, OS Maribor, organi-zirala Virtualni karierni sejem – sejem poklicev in izobraževanja za srednješolce. Oba dogodka bosta po-tekala na isti spletni programski platformi – Digital Event, v sodelovanju s Štajersko gospodarsko zborni-co, Obmocno obrtno – podjetniško zbornico Maribor, Univerzo v Mariboru, MKC Maribor in drugimi. Vabijo vaše podjetje, da pomembno prispeva k razvoju družbe znanja ter k razvoju in gospodarski razvi-tosti regije in širše. Z vašim sodelovanjem želijo prispevati k promociji poklicev ter preventivno vplivati na usklajevanje ponudbe in povpraševanja na lokalnem trgu dela. Posebno pozornost namenjajo pred-stavitvi poklicev, delovnega okolja in povezovanju mladih z gospodarstvom in izobraževalnimi organiza-cijami. Glede na obstojece razmere, ki so posledica globalne pandemije Covid-19, bo letošnji Karierni sejem – sejem poklicev in izobraževanja potekal v sodobnejši, virtualni obliki. Virtualni sejem predstavlja edinstveno priložnost za promocijo vašega podjetja, za krepitev sodelovanja mladih z gospodarstvom in aktivnejše vkljucevanje mladih na trg dela v Mariboru in regiji. Obisk tako ucencev kakor dijakov bodo virtualno vodeno organizirale šole, s cimer bo številcno zagotovljeno vec tisoc obiskovalcev. Hkrati izkoristite priložnost za kadrovanje in mreženje z mladimi (npr. glede spoznavanja poklicev, možnosti opravljanja obvezne delovne prakse, projektnega dela in štipendiranja v casu šolanja), s poudarkom na informi-ranju o pomenu krožnega gospodarstva in deficitarnih poklicev skupaj z vajeništvom. Virtualna stojnica vam v tednu sejemske dejavnosti omogoca, da se s preprostimi teksti in vsebinami, ali z naprednimi virtualnimi pred-stavitvami in z vklopi v »živo« povežete in nagovorite obiskovalce. Po dogodku bo vaša stojnica na platformi, z vsebinami, ki jih boste želeli, aktivna in za zainteresirane obiskovalce dostopna še naslednjih 10 mesecev. Vljudno vas vabijo, da sodelujete na virtualnem kariernem sejmu 2020 in predstavite vaše podjetje/organizacijo, programe oz. storitve, dosežke ter druge zanimivosti (tehnološke in socialne inovacije). Prepricajte mlade, dijake oz. bodoce študente, kako in zakaj sodelovati z vami na njihovi nadaljnji karierni poti. Vašo povratno informacijo o interesu sodelovanja na dogodku sporocite na info@stajerskagz.si. Za vse informacije poklicete na Štajersko gospodarsko zbornico po telefonu na 02 220 87 00 (Aleš Kegl in Dr. Dragica Marinic) ali poglejte tu. Projekt BREZ VEZ(E) DO SLUŽBE celostno obravnava mladega posameznika z namenom uspešnega vklju-cevanja na trg dela. Projekt jih spodbuja, da s pridobljenimi kompetencami postanejo sodobni aktivni državljani, ter si s tem vecajo zaposlitvene možnosti na trgu dela in tako pušcajo za seboj pozitiven dru-žbeni odtis. Za dobro službo je danes potrebno imeti vec kot samo odkljukano formalno izobrazbo. V vseh nas se skriva potencial, ki je potreben za to, da najdeš ustrezno delovno mesto. Poglejte si, kako so se mladi pridružili programu Zaposlitveni kamp. Vec. Fotografija je s podelitve oktobra v Mariboru. Opis ni na voljo Tatjana Fink, MBA Mesec je naokrog in tukaj je nabor zgodb, ki so v poslavljajocem mesecu našle svoje mesto na našem portalu. Ekipa Navdihni.me vam želi, da zase najdete kakšno, ki vam bo vlila energijo in dovolila upa-nje. Andrej Ivanuša o casu, ki ga je Nikola Tesla preživel v Mariboru: Nikola Tesla in »elektricni« Maribor Herman van den Bosch piše o tem, kakšna naj bodo zares pametna mesta Looking for the city of the future? Swap smart for humane Petra Leskovšek Lasetzky o svojem poslanstvu dela z otroki in za otroke Dovoljeno ji je delati to, kar cuti in želi Rok Kralj o tem, kako izstopiti iz vlaka koronske norosti Žarki upanja v megli koronakrize Ines Ceman pripoveduje o svojem življenju in zakaj je zanjo pomembno, da pomaga drugim »Iz prosto-voljstva crpam smisel življenja« Sanja Rubinic o slovensko-maroškem podjetniku, ki pomaga maroškim ženskam Pri otrocih iz mešanih zakonov raste dvojna zvestoba Mirela Smajic o casu, ki odkrije vse tancice in skrivnosti Pot, ki je vredna življenja Zgodbe "malih" in "velikih" ljudi. Znanih in ne-znanih. Takšnih, ki so bili na socialnem dnu, pa so zdaj nekje "nekdo". In obratno, tudi zgodbe takih, ki so bili na vrhuncu in višku, pa so zdaj... ja, bili so na dnu, a so ponovno vstali z neko novo izkušnjo in nadaljujejo. To so zgodbe, ki jih berete tu. Postanite clani Inštituta IRDO! V Evropi je trend, da se odgovorna podjetja in organizacije odlocajo za clanstvo v organizacijah, ki krepijo družbeno odgovornost. Na ta nacin pridobijo vecji ugled, lojalnost kupcev, vecjo motiviranost zaposlenih za delo, boljša sodelovanja s skupnostjo in drugimi poslovnimi partnerji. S tem povecujejo svojo konkurenc-nost, svoj socialni in poslovni kapital ter inovativnost. Clani inštituta IRDO so podjetja, ustanove, organizacije in posamezniki. Združujemo se v Svet clanov, ki pod-pira delo inštituta in podaja razvojne usmeritve. Izmenjujemo znanja z razlicnih strokovnih in poslovnih po-drocij, osvešcamo o pomenu družbene odgovornosti ter povezujemo gospodarske, socialne in druge intere-sne partnerje z namenom izvajanja in ustvarjanja projektov za vec družbene odgovornosti v Sloveniji in v tujini. Enkrat letno organiziramo srecanje vseh clanov inštituta, clani pa so vabljeni tudi na druge dogodke inštituta in njegovih partnerjev. V inštitutu IRDO od leta 2008 združujemo približno 100 clanov ter vec partnerskih organizacij. Med njimi so tako velika, kot majhna in srednje velika podjetja, ustanove, zavodi, organizacije in številni znanstveniki, strokovnjaki, raziskovalci, zaposleni, študentje, upokojenci… Med kolektivnimi clani so podjetja in organizacije, na srecanjih sodelujejo clani vodstva ali posameznih stro-kovnih podrocij, clani uprav ter predsedniki vecjih slovenskih podjetij, organizacij in ustanov. Clani posame-zniki so: študenti, raziskovalci, znanstveniki, strokovnjaki in vsi, ki se zavedajo pomena družbene odgovor-nosti in jo zato so-razvijajo. V inštitut IRDO se lahko kadarkoli vclanijo pravne osebe iz gospodarstva in negospodarstva (kolektivno clan-stvo) in posamezniki (individualno clanstvo), ki podpišejo pristopno izjavo oz. dogovor o kolektivnem clan-stvu ter spoštujejo pravila inštituta. Inštitut IRDO je nacionalna partnerska organizacija evropske mreže CSR Europe, preko katere naše clane dodatno informiramo o novostih na tem podrocju v svetu. Vec: www.csreurope.org Zakaj postati clan Inštituta IRDO? Inštitut IRDO svojim clanom omogoca naslednje pravice in ugodnosti: . sodelovanje pri oblikovanju programa dela in razvoja inštituta, . promocija clana in njegovih projektov na spletnih straneh, na konferencah ter v izbranih strokovnih in drugih publikacijah inštituta, . sodelovanje na panožnih in tematskih razpravah v povezavi z družbeno odgovornostjo, ki omogocajo izmenjavo izkušenj clanov inštituta, . brezplacen dostop do baze primerov dobre prakse s podrocja družbene odgovornosti, . brezplacna udeležba na letnem srecanju clanov inštituta in objava vseh clanov v publikaciji srecanja, . brezplacno prejemanje e-novic inštituta (e-informacije o aktivnostih clanov inštituta, aktualnih dogod-kih v Sloveniji in tujini, porocanje o aktualnih temah…), . brezplacen dostop do virov informacij na portalu inštituta IRDO (informacijski portal za clane, partnerje in javnost z aktualnimi informacijami, povezavami, primeri dobre prakse, novicami clanov in drugimi novostmi), . s svojimi pobudami in predlogi lahko aktivno sodeluje pri nacrtovanju dejavnosti Inštituta, . seznanjen je z rezultati raziskav, ki jih je sofinanciral s clanarino, . dodatni popusti pri uporabi storitev in izdelkov inštituta (praviloma 20% popust na svetovanje, izobra-ževanje, založništvo, oglaševanje, raziskave, projekte). Evropski dogodek SDG Summit 2020: 55 brezplacnih virtualnih srecanj v 5 dneh CSR Europe, krovna evropska organizacija za družbeno odgovornost na evropskem nivoju, je zadnji te-den oktobra pripravila velik dogodek The European SDG Sumit 2020. Oglejte si še vseh drugih 55 do-godkov, ki so potekali virtualno z vec kot 200 govorniki in 5000 udeleženci iz vse Evrope. Eno izmed okroglih miz je je organiziral tudi IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti z naslo-vom Trajnostno usposabljanje in izobraževanje v Sloveniji in Evropi (nacionalna okrogla miza CTR, Slove-nija). Potekala je v torek, 27.10.2020. Na okrogli mizi so sodelovali ddr. Matjaž Mulej (IRDO), dr. Martina Rauter (IRDO), mag. Vesna Lešnik Štefotic (IRDO), Lucija Glavic iz Ekvilib Inštitut, Roberto Biloslavo iz UP Faculty of Management - UP Fa-kulteta za management ter Tomislav Rozman iz BICERO Ltd. Moderirala in povezovala jo je mag. Anita Hrast, direktorica IRDO. Vabljeni k ogledu posnetka, za ogled se registrirajte tukaj: https://www.csreurope.org/european-sdg-summit-2020. Dogodke, ki so se odvili si lahko pravtako ogledate. Special Image Cilj šole CSR je zagotoviti napredno usposabljanje glede prepoznavanja trajnostnih poslovnih priložnosti in vkljucitve odgovornosti v jedro lastne poslovne strategije, da bi dosegli trajnostno vrednost in obliko-vali prožnejšo organizacijo. Program usposabljanja je zasnovan kot potovanje, ki bo zajemalo vsa glavna opredeljena podrocja, ki se nanašajo na odgovorno upravljanje trajnosti. V šestih tednih bodo udeleženci pridobili najnovejši pre-gled glavnih dogodkov glede najvecjih okoljskih, socialnih in upravljavskih izzivov, ki danes vplivajo na podjetja. Udeleženci se bodo udeležili predavanj uglednih clanov akademske fakultete, razpravljali o ustreznih študijah primerov, se seznanili z najboljšimi praksami, ki so jih izvedli izkušeni strokovnjaki, ter izmenjali mnenja in razmišljanja o vkljucitvi ustrezne teorije v CSR pobude lastne organizacije. Corporate Sustainability & Responsibility School 2020 Cetrtek, 5. november – torek, 15. december 2020 | Spletni ucni program Tematska podrocja, ki bodo obravnavana na 12 splet-nih seminarjih, so naslednja: . Dolocitev okvira za novo družbeno odgovornost podjetij (korporativna trajnost in odgovornost) [cetrtek, 11.5.2020] . Eticno vodstvo [torek, 10.11.2020] . Trajnostno ustvarjanje vrednosti [cetrtek, 12.11.2020] . Odgovorno upravljanje [torek, 17.11.2020] . Trajnostna oskrbovalna veriga [cetrtek, 19.11.2020] . Okolje [torek, 24.11.2020] . Krožnost [cetrtek, 26.11.2020] . Odgovorno upravljanje s cloveškimi viri [torek 01.12.2020] . Odgovorno financiranje in bancništvo [cetrtek, 03.12.2020] . Nefinancno porocanje [torek 08.12.2020] . Odgovorne naložbe in trajnostni kapitalski trgi [cetrtek 10.12.2020] . Partnerstva za trajnostni razvoj [torek, 15.12.2020] Znanih 10 finalistov evropskega tekmo-vanja za socialne inovacije 2020 - Ponovno osmisliti modo. Evropska komisija je razpisala evropsko tekmovanje za socialne inovacije 2020 in bo s 150.000 evri nagradila tri inovacije na podrocju trajnostne mode. Izmed 766 prijav je bilo izbranih 30 polfinalistov, sedaj pa je v finale prišlo 10 idej. Žirija bo novembra izbrala tri zmagovalne ideje, od katerih bo vsaka prejela nagrado v višini 50.000 EUR. Clanica letošnje 12-clanske žirije je na mednaro-dni ravni tudi mag. Anita Hrast, direktorica Inštitu-ta za razvoj družbene odgovornosti. V prvem kro-gu so izbrali polfinaliste in nato finaliste. Po no-vem letu sledi še evalvacija tekmovanja in podeli-tev dodatne nagrade. Kakšni so letošnji predlogi polfinalistov, kmalu bo znan zmagovalec? »Vloge so bile zelo zanimive, nekatere kar zelo napredne. Polfinalisti so vidni na spletnem me-stu https://eusic.challenges.org/semi-finalists/ . Med njimi odlicne ideje so s podrocja inovativnih materialov, procesov, izdelkov, tudi digitalne mo-de in varstva tradicionalne kulture in sodelovanja mode z njo.« Vas je kdo s cim presenetil? »Presenetile so me številne ideje, zelo zanimivo je bilo, da se nove tkanine lahko npr. izdelujejo tudi iz sadja, gob ipd. Veliko je bilo uporabe reciklira-nih materialov ali celo izdelave pohištva iz odpa-dnih tekstilnih izdelkov. Zanimiva je bila digitalna moda, kjer te npr. oblecejo za potrebe virtualne realnosti, ni pa nakupa dejanskega izdelka. Morda je celo to moda prihodnosti. Še posebej dragoce-no se mi je zdelo, da je potrebno zašcititi tradicio-nalno kulturo, saj modna industrija iz nje veliko crpa, pa za to nic ne placuje. Predstavljene so bile še zanimive tehnicne rešitve za cim boljšo recikla-žo tekstila, prav tako nove oblike proizvodnje s cim manj uporabe vode, novi nacini barvanja tek-stila, skupnostne akcije na podrocju mode ipd.. Med polfinalisti je bila tudi ideja Swap Shop iz Slo-venije, kar me zelo veseli.« Kam gre trajnostna moda? »Kar sem se naucila iz tega tekmovanja, je videti, kot da gre moda v smeri recikliranja izdelkov, zmanjševanja hitre mode (fast fashion) v dolgo-trajnejšo uporabo modnih izdelkov. Prav tako se išcejo bolj trajnostni materiali za proizvodnjo oblacil, stremi se k spoštovanju tradicionalne kul-ture in upoštevanju potreb kupcev. Zmanjšuje se potrošnja na veliko in se usmerja h kakovostnej-šim ter naravi in okolju prijaznejšim izdelkom. Prav tako se spodbuja inoviranje procesov v proiz-vodnji. Zelo zanimiva je nova dimenzija mode v virtualnem svetu, kar je v casu Covid-19 selitve aktivnosti v virtualno okolje vse bolj aktualno.« Kdo so finalisti? . Fairbrics (Francija) - tehnologija, ki CO2, ki na-staja med proizvodnjo tkanine, pretvori v no-ve sinteticne tkanine. . Kleiderly (Nemcija) Zagon, ki reciklirana obla-cila spremeni v trpežen material, ki se uporab-lja za izdelavo razlicnih izdelkov, od pohištva do kovckov. . MycoTEX (Nizozemska) inovativna oblacil po meri z uporabo trajnostne tkanine iz micelija, snovi, ki jo najdemo v gobjih koreninah. . Post Carbon Fashion (Združeno kraljestvo)ponuja storitve barvanja in nanašanja barv in premazov za tekstilno uporabo z mikrobiolo-škimi postopki. . Resortecs (Belgija) Zadrge in gumbi, ki so topljivi ob primerni vrocini, kar omogoca eno-stavnejšo in cenejše recikliranje tekstilnih iz-delkov. . ROND: Podplati iz odpadne tkanine (Danska), ki absorbirajo znoj in udarce, kar ponovno re-ciklirajo z ustvarjanjem novih vlaken. . SENSTILE: (Španija) Prihodnost je digitalni is-kalnik, ki tekstilije identificira, poišce ujemanja in primerjavo digitalno in v merilu. . Snake (Hrvaška) Platforma digitalne trgovine, ki uporablja razširjeno resnicnost in omogoca razvoj digitalne mode s spreminjanjem nacina uživanja mode. . Hempcell (Nemcija) promovira uporabo vr-hunskih evropskih konopljinih vlaken Lyocell kot izvedljivo in trajnostno alternativo za tek-stil. . Kulturna trajnost v modi (Romunija) s sodelo-vanjem umetnikov in oblikovalcev se osredo-tociti na oživitev dedišcine evropske tekstilne obrti. Prvi trije nagrajenci letošnjega tekmovanja bodo razglašeni na online prireditvi, 26. novembra 2020. Zmagovalci prejmejo 50 tisoc evrov za nadaljnje razvijanje svoje ideje. Revolucionarna tehnologija Fairbrics bo omogocila, da bo tekstilna industrija dose-gla resnicno krožno gospodarstvo s pretvor-bo poceni in škodljivega CO2, ki je stranski ucinek v celotnem postopku izdelave tka-nin, v nove sinteticne tkanine, kot je polie-strska preja. Kleiderly izumlja inovativno rešitev, ki preprecu-je, da odpadna oblacila pristanejo na odlagališcih ali v sežigalnica, pac pa se s to tehnologijo, tek-stilni odpadki reciklirajo v nov, trpežen material, ki ga je mogoce uporabiti kot nadomestilo plasti-ke in spremeniti v karkoli, od pohištva do kov-ckov. MycoTEX razvija trajnostna oblacila iz kore-nin gob in jih je mogoce kompostirati. MycoTEX uporablja 3D proizvodni posto-pek za ustvarjanje oblacil brez šivov, brez potrebe po krojenju in šivanju. Njihov ce-lostni (holisticni) pristop pomeni skrajšanje dobavne verige s pametnim kombinira-njem obstojecih elementov iz razlicnih in-dustrij in odpravo potrebe po kemikalijah in pesticidih. Cilj Post Carbon Fashion (UK) je znižati prag trajnostnih inovacij tako, da odprejo svoja vrata za raziskave in uporabo laboratorija, hkrati pa z modo zagotavljajo pot do podneb-ne pozitivnosti. Ponujajo trajnostne in rege-nerativne storitve barvanja in nanašanja pre-mazov za tekstilne namene z mikrobiološkimi procesi, ki so brez odpadkov in podnebju pri-jazni. resortecs (Belgija) Zadrge in gumbi otežujejo recikliranje in ponovno uporabo oblacil, saj odstranitev takšnih podrobnosti zahteva roc-no delo, zaradi cesar je postopek drag in dol-gotrajen. resortecs® topljivi šivalni navoj in zakovice, ki jih je mogoce odstraniti s toploto, omogocajo enostavno razstavljanje, reciklira-nje in ponovno uporabo tekstilnih izdelkov v industrijskem obsegu. ROND - Podplati iz zavrženih tkanin, s katerimi se zmanjša izpust CO2 (Danska) ROND razvija vložke za obutev, ki absorbirajo znoj in udarce s ponovnim recikliranjem in po-novno vzpostavitvijo vlaken iz odpadnega teksti-la in modnih ostankov v industrijski cikel, s cimer ustvarjajo zavest o tem, kako bi lahko vsakdanje predmete ponovno uporabili s trajnostno pove-zavo, in zmanjšujejo emisije CO2 v modna indu-strija. Senstile (Španija) presega vizualne modne iz-kušnje z njihovim inovativnim iskalnikom, ki z umetno inteligenco upošteva fizikalne lastno-sti tekstilij jih identificira, primerja, poišce uje-manja, torej digitalizacija tekstila brez dotika. Snake (Hrvaška) je platforma za digitalno po-slovanje, ki uporablja razširjeno resnicnost in omogoca razvoj digitalne mode s spreminja-njem nacina uživanja mode, da bi obrnila trend odnosa do enkratne uporabe in privedla do boljšega okoljskega in družbenega vpliva na evropski in svetovni trg. Hempcell ™ (Nemcija) želi sorazvijati in tržiti vlakna evropska konoplje Lyocell kot novo, brezkompromisno trajnostno alternativo modni industriji. Ta metoda, ki se odlikuje po krožno-sti, razgradljivosti in nizki porabi vode, je sestavljena iz spreminjanja površinske teksture surovin, ki niso tako mehke kot bombaž, a prav tako primerne za oblacila, ce ne celo bolj. WhyWeCraft: Kulturna trajnost v modi (Romunija). Njen cilj je prepreciti nesmiselno uporabo tekstila in oblacil v EU ter oživiti dedi-šcino evropskih tekstilnih obrti z vkljucevanjem tradicionalne obrti v sodobni modni razvojni proces in spodbuditi sodelovanje obrtnikov in oblikovalcev. Razpisi in priložnosti Spodbujanje trajnostne poslovne strate-ške transformacije in razvoj novih poslov-nih modelov v slovenskih podjetjih za laž-je vkljucevanje v globalne verige vredno-sti Javna agencija Republike Slovenije za spodbuja-nje podjetništva, internacionalizacije, tujih inve-sticij in tehnologije - SPIRIT Slovenija je objavila javni razpis, katerega predmet je financiranje trajnostne poslovne strateške transformacije v malih in srednje velikih podjetjih in razvoj njiho-vih poslovnih modelov ter sofinanciranje izved-benih projektov za lažje vkljucevanje v globalne verige vrednosti. Predmet javnega razpisa zajema: .Sklop A: financiranje stroškov udeležbe podjetij v Akademiji TPSMP. Sklop B: sofinanciranje izvedbenih projektov pod-jetij. Za financiranje stroškov izvajanja Sklopa A agen-cija namenja 1.848.910,00 EUR. Za sofinanciranje upravicenih stroškov izvedbe predlaganih pilotnih izvedbenih projektov prijavi-teljev Sklop B agencija namenja 6.000.000,00 EUR. Preostala roka prijave 10.11.2020 in 23.04.2021. Vec. Vir: Spirit Slovenija Semenski kapital - So-investiranje z za-sebnimi investitorji Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo objavlja javni razpis Semenski kapital—so-investiranje z zasebnimi investitorji. Namen pro-dukta je zagotavljanje lastniškega financiranja za inovativna podjetja v semenski fazi, ki težko do-stopajo do financiranja komercialnih bank oz. drugih klasicnih oblik financiranja. Skupni razpo-ložljivi znesek znaša 3.375.000,00 EUR. V primeru razpoložljivih sredstev se razpisan znesek lahko poviša. Rok prijave je do 31. 12.2020. Vec. Vir: Slovenski podjetniški sklad Javni poziv za start up mentorja inovativ-nih start up podjetij Slovenski podjetniški sklad poziva zainteresirane kandidate, da kandidirajo za start-up mentorje izbranih in podprtih start-up podjetij v okviru raz- licnih produktov Slovenskega podjetniškega skla-da namenjenih ciljni skupini podjetij v zgodnjih fazah rasti (start-up in scale-up podjetja). Namen vkljucevanja izkušenih start-up mentorjev v pro-ces mentoriranja start-up podjetij je prenos speci-ficnih izkušenj in znanj ter specificnih socialnih povezav v proces uspešnega razvoja prejemnikov javnih sredstev. Javni poziv je odprt do 28. 12.2021. Vec. Vir: Slovenski podjetniški sklad Spodbude za digitalno transformacijo MSP Mikro, mala in srednje velika podjetja z najmanj 5 zaposlenimi lahko pridobijo nepovratna sredstva v višini od 30.000 EUR do 100.000 EUR, oz. bodo lahko sofinancirala upravicene stroške do najvec 60 %, s pomocjo katerih si bodo lahko zagotovila tehnicno opremljenost in digitalno transformacijo kljucnih proizvodnih in poslovnih procesov. Gre za dvoletni razpis za obdobje 2020-2021, ki bo odprt do 15. 1. 2021 oz. do porabe sredstev. Skupno je razpisanih 15 mio EUR sredstev, od te-ga 5 mio EUR za leto 2020 in 10 mio EUR za leto 2021, kar bi naj zadostovalo za podporo vec kot 150 projektov digitalne transformacije v MSP. Do prijave na razpis so upraviceni projekti iz obeh kohezijskih regij. Podjetja, ki izpolnjujejo tudi ostale pogoje javnega razpisa, lahko vlogo oddajo na SPS na naslednja prijavna roka 15. 11. 2020 in 15. 1. 2021. Vec. Vir: Slovenski podjetniški sklad Spremenjena investicijska uredba Programa razvo-ja podeželja 2014–2020, ki omogoca lažje izvajanje in zakljucevanje naložb Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v petek, 23. oktobra, v Uradnem listu objavilo Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske teh-nologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje goz-darskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja 2014–2020. https://www.gov.si/novice/2020-10-27-spremenjena-investicijska-uredba-programa-razvoja-podezelja-20142020-ki-omogoca-lazje-izvajanje-in-zakljucevanje-nalozb/ Dogodki, konference, webinarji Konferenca trendi na podrocju družbene odgovornosti 2020: Družbena odgovornost – nova realnost Mreža za družbeno odgovornost Slovenije skupaj z Ekvilib Inštitutom, IEDC – Poslovno šolo Bled in Inšti-tutom WISE, 5. novembra organizira tradicionalno mednarodno konferenco Trendi na podrocju dru-žbene odgovornosti 2020. Na konferenci se bomo pogovarjali o novi normalnost družbenega in eko-nomskega sistema, ki je nujen za ucinkovito naslavljanje globalnih izzivov kot so globalne podnebne spremembe, socialni izzivi in najnovejši izziv Covid19. Je to družbena odgovornost ali kakšen drug kon-cept? Kateri so že drugacni trendi, ki se dogajajo v gospodarstvu – npr. delavsko lastništvo in trajnostno investiranje? Za vec informacij pišite na lucija@ekvilib.org Konferenca bo potekala v okviru projekta »Družbeno odgovoren delodajalec – certifikat Družbeno od-govorno podjetje«, ki ga vodi Ekvilib Inštitut in je sofinanciran s strani Evropsko socialnega sklada. Nadaljnje informacije: www.certifikatdod.si E mail: certifikatdod@ekvilib.org petra@ekvilib.org gasper@ekvilib.org Tel: 01 4303751 Monografijo si lahko ogledate tukaj: 2020 IRDO – Ekonomski vidiki regijskih struktur ASS ok Predstavitev monografije: Regionalni razvoj stopa v ospredje razmisleka o doseganju trajnostno naravnanega, skladnega, urav-noteženega in družbeno odgovornega ekonomskega razvoja. Tako v Sloveniji kot tudi v drugih sred-njeevropskih državah strokovna javnost svoja stališca utemeljuje na podatkih, ki omogocajo zaznavo in analizo aktualnega stanja in dinamike razvoja. V tej monografiji avtorji bralcu poskušajo ponuditi takšno perspektivo za tri srednjeevropske države, in sicer za Avstrijo, Slovaško in Slovenijo. V prvem prispevku je predstavljen pravni red vkljucno z analizo davcnega sistema v Republiki Avstriji, ter analiza gospodarskih kazalnikov na nacionalni in regionalni ravni. V drugem prispevku je predstav-ljeno ekonomsko okolje na Slovaškem, njena regionalna struktura in regionalni razvoj ter dejavniki le-tega. V tretjem prispevku je prikazana ekonomska analiza za Slovenijo, s posebnim poudarkom na regijski strukturi pobranih davkov. Prispevki razkrivajo vpogled v znacilnosti ekonomskega okolja na regionalni ravni za države v sosešcini, ki delijo številne kulturne in zgodovinske podobnosti, danes pa so vse tudi clanice evrskega obmocja in so tako tudi del poglobljene gospodarske integracije in enot-nega trga. Monografija je plod cezmejnega sodelovanja na znanstveno-raziskovalnem podrocju raziskovalcev iz Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, Tehnicne univerze v Gradcu ter Univerze v Žilini. Avtorji: Ass. Prof. MMag. Dr. Stefan O. Grbenic, StB, CVA (Graz University of Technology, Faculty of Mechanical Engineering and Economic Scien-ces, Institute of Business Economics and Industri-al Sociology), Rudolf Gruenbichler, BA, MA (Graz University of Technology, Faculty of Mechanical Engineering and Economic Sciences, Institute of Business Economics and Industrial Sociology), Assoc. Prof. ing. Jozef Klucka, PhD (University of Žilina, Faculty of Security Engineering, Depart-ment of Crisis Management), dr. Tomaž Lešnik, doc. dr. Vita Jagric, univ. dipl. ekon., dipl. prav. (UN) (Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta) Urednika: prof. ddr. Timotej Jagric, CQRM (Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fa-kulteta), Dušan Fister, mag. inž. meh., CQRM (Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fa-kulteta) Recenzenta: prof. dr. Rasto Ovin (DOBA Fakulte-ta), doc. dr. Tjaša Štrukelj (Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta) Elementarne sile in bitja Rodika Moja doživetja potrjujejo obmocje Rodika kot sakralno krajino, pomembno za zdravje širšega prosto-ra v tem delu Evrope. O njihovih vrednotah bajajo ustna izrocila, katerim žal ne morem zaupati v ce-loti, saj so prevec obarvana z religioznimi predsodki. So pa kljub temu dragocena, ker so ohranila spo-min na kraje, ki so za sakralno krajino Rodika odlocilnega pomena. Zato sem jim pri svojem risanju sledil. Sveta krajina Rodika je binarne narave. Na eni strani so kraji zbrani okrog dvojice Ajdovšcina – Cuk. Ti so del pokrajine Brkinov. Na drugi strani so kraški kraji osredinjeni v dvojici Remešcica – Debela griža. Obe enoti povezuje kraj Pod lisicino, ki je lociran med flišno kamenino Brkinov in apnencasto plošco Krasa. Zemljevid, ki sem ga narisal, ni geografsko tocen, temvec prikazuje koncept prostora, kot se je v meni oblikoval med risanjem. Vabim vas, da kraje, ki sem jih risal, veckrat obišcete in se na njih poglobite v svojo notranjo tišino. Ni treba, da tam vidite nekaj izjemnega; pomembno je, da se vas kraji dotaknejo in vam izrocijo svoje darove. Da se bo to lahko zgodilo, je treba postaviti na stran svoje predsodke in vnaprejšnje predsta-ve. Predvsem pa je treba odpreti svoje srce in vse svoje senzorje, tako telesne kot duhovne. Marko Pogacnik, Unescov umetnik za mir Založba VITAAA ima povsem novo spletno stran, kjer si lahko ogledate bogat izbor knjig izdanih v društvu VITAAA (samo v letošnjem letu že tri!) in tudi drugih. Elementarne sile in bitja Rodika Avtor: MARKO POGACNIK Leto izida: 2020 Založilo: Društvo za sožitje cloveka, narave in prostora VITAAA Vezava: Mehka Cena: 15 EUR Call for papers NAZIV ROK ZA ODDAJO Call for Papers for the Research Topic “Consumer Psychology and Corporate Social Responsibiltiy in the post COVID-19 Era” - Frontiers in Psychology Abstract: 30 November 2020 Full paper: 31 March 2021 Sustainable and resilient extractive and circular eco-nomies under uncertainty Submission date: 31st December 2020 Corporate social responsibility and sustainable deve-lopment of economy: monitoring and management based on data sets Author Submission Deadline: May 31, 2021. Alarm Clock Lying on Multicolored Surface Sustainable Creativity, Innovation and Entrepreneur-ship: Concerning failures and resilience in hard times, difficult conditions, and special communities Full paper submission deadline: 31 December 2021 Resilience in Sustainable Supply Chain post-COVID-19: Future Pathways Deadline for submission: 30 April, 2021 2018 - 03 - glava - accredited - programmes 10th International Scientific Conference "The Future of Global Business and Marketing: How will Smart Companies Deal with Challenges and Opportunities?" 11 November 2020, Maribor, Slovenia, Europe Academics, lecturers, researches, scientists, practitioners, business people, entrepreneurs, and stu-dents, we invite you to submit your contributions, papers and panel proposals related to Marketing, Economics and Business Management. Be an active part of the conference The main purpose of the conference is to disseminate research results, exchange experiences and identify key issues, challenges and obstacles in the thematic areas of the conference. It aims to bring together business people, entrepreneurs, researchers and scientists to exchange and share their experiences and research results regarding the most recent innovations, trends, and concerns as well as practical challenges encountered and solutions adopted in the fields of Marketing, Econo-mics and Business Management and their challenges and opportunities in the Marketplace. We want to promote and deepen further cooperation and networking between researchers from different countries, from different research fields and at different levels of scientific and research careers, through only face to face interaction, but also through the world of online collaboration and online study. Key note speakers will be: Prof. John L. Stanton, PhD, University of Philadelphia, USA Prof. Anders Parment, PhD, Stockholm Business School, Sweden Assoc. Prof. Svend Hollensen, PhD, University of Southern Denmark Prof. dr. Ilijana Petrovska, University of Stenden, Qatar. Prof. Mirjana Pejic Bach, PhD, University of Zagreb, Croatia More information about the conference IMPORTANT DATES Deadline for abstracts: April 10th 2020 Feedback on abstracts: June 10th 2020 Deadline for full papers: September 10th 2020 Conference date: November 11th 2020 Contact for authors Assoc. Prof. Dr. Tina Vukasovic; tina.vukasovic@net.doba.si O družbeni odgovornosti www.irdo.si VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vplivu na raz-licna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se povežimo pri iskanju rešitev in njihovem udejanjanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883 e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si www.horus.si www.model-m.si