Političen list za slovenski narod.
v* p«ltl preJeraM Teljk: Z» oelo leto predplačan 15 fld., za po! leta S fld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 fld. 40 kr. 7 »dminlBtnieiJi prejeman Telja: Za eelo leto 12 za pol leta S fld., za četrt leta I (id., za en mesec 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Narečnino prejema opravniitvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 3, II., 28.
Xaznanila (inseratil se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., 5e se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večtotnem tiskanji se cena primerno zmanjša Sokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja T8ak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne.

V Ljubljani, v petek 11. aprila 1890.
LetniU XVIII.
=1
Volitve v občiiislii zastop.
(Iz meščanskih krogov.)
Oprostite, aiio dobite o tej zadevi glas izmed občinstva. Meni se zde volitve v občinski zastop našega stolnega mesta tako važne, da jih je treba temeljito preudarjati in po utemeljenih sklepih še-le priti do zaključka. Kakor je Ljubljana središče slovenskega življenja, tako bi moralo politično življenje slovensko, oziroma narodni zastopi ljubljanski tudi v nekakem oziru merodajni biti za drugo deželo. Ljubljanski zastop v občinski svet je gotovo emi-uentne važnosti ne le za ožji kraj našega stolnega mesta, velevažen je tudi v narodnem oziru za vse slovenske pokrajine. Najsvetejša pravica državljana je gotovo ta, da si sme iz svoje srede izvoliti one može, katerim on zaupa, da bodo po najbolji vednosti vestno in pravično zastopali njegove interese, da bodo na eni strani skrbeli za blagor in napredek dotičnega kraja, da bodo pa tudi zabranjevali lahkomiselno gospodarstvo z davkoplačevalci ter kolikor mogoče obvarovali že itak preobloženega davkoplačevalca novih bremen. Te svete pravice posluževati se je dolžnost vsacega zavednega državljana, in ker imamo danes pred očmi volitve v občinski zastop ljubljanski, dolžnost je vsacega zavednega meščana, da odda svoj glas onemu možu, ki ima zaupanje svojih someščanov, onemu možu, ki deluje javno za blagor mesta, za blagor slovenskega svojega naroda. Kajti tudi narodnost je ona svetinja, katero moramo vsi ljubosumno varovati, katera mora biti v naših očeh nedotakljiva; in ako volimo tudi kacega Ne-slovenca, pogoj volitve mora ta biti, da ni sovražen naši narodni ideji, da nam ne bo nikdar nasprotoval pri izvrševanji svetih narodnih pravic. Ako se na ta način postopa, nimamo nikdar nič proti vstopu poštenega Nemca v naš zastop, ker akoravno ne bo tekmoval s slovenskimi svojimi tovariši v narodni ideji, skrbel bo vendar kot naš prijatelj, kot vesten
meščan za blagor našega mesta. Zaradi tega treba je nam tudi tu previdnost', da ne bomo morebiti necega lepega dne sedeli na ulici ter da ne bo za nas primeren latinski pregovor: »duobus certantibus tertius gaudet".
Razumljivo je, da morajo v občinskem zastopu zastopani biti razni stanovi, da se na ta način pravice in dolžnosti raznih krogov našega mesta vedno ložje določujejo, da se interesov mestnih tikajoča vprašanja strokovnjaško rešujejo. Posebno je treba zastopnikov obrtniškega stanu, toda zavednih, mirnih mož, ki ne gledajo vse le skozi obrtniška očala. Vsakemu je znano, da je obrtniško oziroma delavsko vprašanje postalo dandanes akutno vprašanje, ter da se osebe iz najvišjih krogov bavijo z rešenjem tega vprašanja. Ravnokar čitamo v dunajskih časopisih o žalostnih izgredih, ki gotovo ne bodo ugajali poštenim delavcem, ki gotovo ne bodo pospeševah ugodne rešitve socijalnega vprašanja. Ne m^nim tu strogih policijskih ukazov itd.; kakor je uvideti iz raznih časopisov, namerava se na drugi način vršiti štrajk, in sicer štrajk konsumentov. Naveličali se bodo večjih stroškov, draginje ter svoje vsakdanje potrebe skrčili na minimum. V obleki, hrani, zabavi sploh povsod se bo štedilo, tako da bo težko dobiti delavcu dela, ker mojster ne bo potreboval toliko moči pri pičlih naročilih. Kaj pa potem? Konsumenti zdrže lahko eno leto to stanje, zapeljani delavec in obrtnik pa ne. Kaj bo ž njim, kaj bo ž njegovo obiteljo, če se res ta ideja vresniči, kar je zelo ve-rojetno ? Zaradi tega je treba v zastopu našem moža, ki ima v teh vprašanjih zdrave nazore, ki bo pospeševal, kar je dobrega, odločno pa se tudi zoper-stavljal prenapetim zahtevam in s svojim vphvom koristil delavskemu in obrtniškemu stanu. Poprej smo omenili, da naj se zastop deli po raznih stanovih, kar je popolnoma pravično. V 3. razredu, v katerem je večina obrtnikov zastopanih, je voliti letos 5 novih odbornikov.
Slišali smo več nasvetov, enega radikalnega, k pomede z vsemi poprejšnjimi odborniki, razven vrednika »Brusa", g. Ivana Železnikarja, češ, poprejšnji ne zadostujejo, ne storijo svojih dolžnosti, torej proč ž njimi. Ne vem, kako pride obrtniško društvo k temu, da vse kandidate za 3. razred priporoča tako rekoč v imenu volilcev 3. razreda? Bi ne bilo bolj logično, ko bi se obrtniško društvo potegovalo v prvi vrsti za to, da spravijo nekaj obrtnikov v občinski zastop, in ker je v 3. volilnem razredu tretjina volilcev obrtnikov, uaj bi nasveto-valo obrtniško društvo 2 ali 3 gospode obrtnike, kateremu nasvetu bi se gotovo noben ne protivil, sosebno če izvoli može, ki so obče spoštovani meščani. Da pa hoče to društvo monopolizovati, temu bi pa jaz odločno protestoval. Ni mi umevno, zakaj se ogreva to društvo za vrednika »Brusa", gosp. Železnikarja. Mari zaradi tega, ker blati v svojem listu poštenjake slovenske, ki imajo pogum svoje katoliško mnenje javno izreči, ki imajo pogum kot katoličani delati za blagor slovenskega naroda? Naši najhujši nasprotniki se čudijo, da je sedaj to mogoče, in slišal sem, da v najhujših časih nasprot-stva med Slovenci in nemškutarji ni bilo nikdar take podle pisave, kakor jo sedaj nahajamo v slovenskem Hstu zoper narodne može.
Nisem nasprotnik opozicije, ali opozicija mora biti dostojna, v gotovih mejah. Naj se že politično mišljenje persifluje, ali privatno življenje, ki nima s politiko ničesa opraviti, naj bo sveto, drugače vzgojimo pri nas žurnalistiko, katero imenovati se še sedaj tii sramujem. Ali je to morebiti zasluga gosp. Železnikarja za obrtnike, oziroma obrtniško društvo, da se zanj ogrevajo? Morda menijo, da se narodni stvari koristi, ako sedi g. Železnikar kot vrednik »Brusa", v občinskem narodnem zastopu v dokaz, da slovenski obrtniki odobrujejo politične nazore g. Železnikarja? Torej le mirno premislite, in preverjen sem, da hote prišli do zaključka, vrednika
LISTEK.
Izpovedanja bivšega prostomisleca.
(Spisal Leo Taxil. Iz francoščine preioHl Martin Žiltir.)
(Dalje.)
»Tours, 15. novembra 1870.
Ud vlade narodne brambe, minister notranjega in vojske, potrjuje zopet g. polkovnika Frappolija v opravilih načelnika glavnega stana pri generalu Ga-ribaldiju, kakor so bila omejena po sklepu vlade. Njemu jedinemu priznavam ta naslov in moči, ki obsega.
Gre naj torej brez odloga, da prevzame to stopnjo pri generalu Garibaldiju, in naj izbacne gospoda Bordona, kopar sodnijska preteklost in obnašanje bi se ne mogli zjediniti z značajem predstojnika francoske vlade.
Podpis: Leon Gambetta."
Gosp. Frappoli je ta ukaz ohranil, in jaz sem moral dobiti pristni prepis. In kakošna je bila Bor-donova sodnijska preteklost, o kateri je govoril Gambetta?
Ker se avignonski lekarnar ni dal izbacniti, dala se je vlada podučiti od prvega vira. Minister prava je pisal prokuratorju republike v Avignon, naj mu pošlje sporočilo, kaj pravijo sodnijska pisma o Bordonu. To je sporočilo prokuratorja na vlado:
»Avignon, 23. novembra 1870.
(Št. 5375, sporočilo s številkami.)
Prokurator republike, Avignon, ministru prava, Tours.
Prepis sodnijskih pisem o Bordonu:
»2. julija 1858, kazensko sodišče v Lachatre-i; odstranjenje zarubljenih predmetov; 50 fr. kazni.
24. julija, dvor v Parizu; prevara; 2 meseca ječe, 50 fr. kazni."
Videli bodemo pozneje, da sodnijska pisma, poslana ministru prava od prokuratorja v Avignonu, niso bila popolna.
Pa Bordone se je smejal svoji odstavi. Imel je vzrokov, ostati pri Garibaldiju, iu on je tudi ostal vkljub ministru, vkljub družini in prijateljem generala. On je spočel in vzdržaval nered, da bi pripravil ob zaupauje laške prostovoljce in škodoval brambi."
Sporočilo v podporo:
»Lyon, 5. decembra 1870.
Bonski prefekt ministru notranjega in vojske, Tours.
Obnašanje Bordonovo v Autunu je predmet vsestranskih pritožb, vzrok zgube poguma, prav velika nevarnost. Ono zasluži vojno posvetovanje. Vi bodete o tem več vedeli, kakor jaz; pa to, kar jaz vem, me sili izreči, da tak načelnik glavnega stana je očitna spodtika. Garibaldi je slep; Vi ne morete
biti. Ali ni pomočka, odstraniti Bordona, ne da se žali Garibaldi? Pridi, kar hoče, vse mora odjenjati, ko gre za občni blagor.
Podpis; Challemel-Lacour."
Drugo sporočilo o Bordonu:
»Chaumont, 4. decembra 1870.
Haute-marne-ski prefekt vodji splošne varnosti, Tours.
Znano Vam je, da mi je naložil Gambetta, povedati generalu Garibaldiju, da bi rad videl, ko bi se znebil pomoči polkovnika Bordona. Tudi ste mi naznanili, da imate gotovost o obsodbi, katera sramotilno znamenje vtiska osebi polkovnika Bordona. General Garibaldi, želeč ustreči Gambettovi želji, mi je naročil. Vam povedati, da mora, predno se znebi 'pomoči koristnega moža, imeti dokaz o tej obsodbi in zagotovilo, da ni bila uničena po sodnijskem sklepu višjega reda. Čaka Vašega odgovora. da se odloči.
Podpis: Spuller,"
V Toursu so prišli skoro do trdnega mnenja o nravni vrednosti Bordonozi; poznali so vsaj jeden del njegovih sodnijskih pisem. Ali je vlada naznanila Garibaldiju vspeh svojih poizvedovanj, ne v^m. Gotovo je, da tisti trenotek je neki francoski republikanec, po imenu Gauckler, posredoval v prid Bordona, in narodna bramba se je udala, trpeti lekar-narja-goljufa.
„Brusa", g. Železuikarja, usluge uho take, da bi moral izvoljen biti f občinski z»8top afiegastolnega mesta.
V sedanjem občinskem svMa sedi 4&lje let« in leta mož, ki je vedno kazal, d« mu je na sre^ narodna stvar in blagor našega mesta, mož obč« čislan in spoštovan pri vseh meščanih, to je gosf. Valentinčič. Z>kaj si je ta gospod nakopal sovraštvo obrtniškega dr^tv«, nam ni znano.
Gospod Tomšič je zastopal učiteljski stan, in takega zastopnika nam je neobhodno treba. Torej je po mojem mnenji popolnoma neopravičena agitacija zoper tega pedagoga, ter upam, da se tudi tu ne bode juha jedla tako vroča, kakor se kuha. Istotako pri obitniku g. Dolencu.
„Sloga jači, nesloga tlači," pravi slovanski pregovor ; in če je kje sloge treba, treba jo je pri nas, ker se moramo boriti vedno za naš narodni obstanek. če se bodemo cepili, dosegli bodemo le to, da naši nasprotniki dob^ zopet pogum, med nami pa nastane še večje nasprotje. Mislim torej, da bi bil tu kompromis umesten.
Te vrstice imele so namen objaviti misli trezno miblečega meščana, kateremu je na srcu blagor naroda io stolnega mesta; dobro bi bilo, ako bi se to vprašanje še nadalje razpravljalo.	—č.
kako 86 delajo volitve.
II.
Res je, kar je rekel gospod poročevalec večine, da se d4 v dve skupini razdeliti, kar sem jaz svoje dni poudarjal; v skupino agitacij, ki gredo čez mero postavnega privoljenja in so se vršile za kandidate gosp. Rudolfa Auspitza, in v drugo skupino, ki hoče imenovati osebe, podkupujoče volilce.
Kakov je rezultat poizvedb, ki so se radi tega vršilj? Vsekako trdi gospod poročevalec večine: rezultat poizvedb je, da so se pritožbe, osnovane na temelji zasebnih poročil proti tej volitvi, pokazale deloma kot popolnoma neresnične, deloma kot ne-
Ijenil), koliko glasov gjfsilo se j« drugače, bi se jitili glasili. Po moja^ pi^pn^llji. moji vesti in mejam velespoštovanji visoko ||)ornico je nedopustno, pripozffti volitev za veljavno, kakor hitro se pokaže, da so se glasovi podkupovali. (Tako je! na desnici.)
Nočem se spuščati v podrobnosti^ ker bi gospode poslušale« prevei njotil; pred ^el^oj imate tiskano poročilo. Kar se tiče malih zneskov, boste uvideli, da so se kupovali glasovi, kar ni pripu-ščeno. Denar se je ponujal za glasove, kateri naj bi se oddajali kandidata Auspitta. To konstatuje gospod poročevalec večine sam. Konstatuje, da se je zapretilo tovarniškima služabnikoma Frid. Kovafu in Francu Hynštu, da bosta odpuščena iz tovarne, če ne bosta glasovala za kandidata Auspitza. A niso pri samem pretenji ostali. Kajti v zapisniku stoji naslednje: ^Oskrbnik sladorne tovarne je naju k volitvi tiral, kakor dva hudodelnika (Cujte! Oujte! na desnici.) ter silil, da bi glasovala za kandidata Auspitza." (Cujte! Cujte! na desnici. — Poslanec dr. Lueger: To je prav liberalno!)
če ni to pritisek, potem ne v^m kaj je.
Morebiti se mi bode očitalo, da tretja priča, Franc Hala, ni potrdil teh podatkov. A vsa neresnica mojih podatkov tiči v tem, da je Hala rekel: „Res je, da me niso leta 1885. nič več priganjali, kajti že 1884. I. so me zapodili, ker sem bil Mo-ravitza v deželni zbor volil." (Cujte! čujte! na desnici.)
Vsekako je 1. 1885. neresnično, a moder pouk onim, katerih niso 1884. I. zapodili, da bi 1885 1. glasovali za Rudolfa Auspitza (Veselost in prav i dobro! na desnici.), če so si hoteli kruh prihraniti, j
Značilno je vsekako izpovedovanje Kovara in j Hjnšta, katera so tirali kakor hudodelnika k volitvi. Istotako je, kar se tiče malih doneskov 5 ali 10 gl., s katerimi so se kupavali glasovi. Posameznim slučajem, katerih sem omenjal, niso prišli na sled. Ljudij niso našli, nekateri so pa po ovinkih odgo- i varjali. Čudim se, da so se dobili ljudje, ki so pri-
resnične in dokazane" in sicer, kakor jaz menim, po vsej pravici. Iz besedij poročevalčevih bodete uvideli, da niso v nekaterih slučajih malenkosti (za 2 ali 5 gld.) dokazane, a v drugih slučajih, morebiti za tisoče, je pa vse dokazano. (Cujte! Čujte! na klopeh Mladočehov.)
Že pred dvema letoma o priliki prve obravnave sera omenil: Ne vem, ali je opravičena terjatev onih gospodov, da se mora, če se hoče ovreči volitev, zahtevati: Preračunih bomo, koliko glasov večine je kandidat dobil? Toliko. Koliko glasov n. pr. je dobljenih po krivici? In če odštejemo krivične glasove, in ostane še večina, potem potrdimo izvohtev.
Poudarjam še jedenkrat: S tako mordlo se kot poslanec nikdar ne bom sprijaznil. (Dobro! na desnici.) Po mojem mnenji ni odločilno, da se pri volitvi po številkah dokazuje, koliko glasov je kup-
dokazane. Gospoda moja, če bi tudi hotel besedam poročevalca večine pritrditi, da so ti „deloma" na j p^J^^jj g^^jo sramoto. (Prav dobro!'na desnici.) svojem mestu, četudi se izpodtikam nad besedo , ygekako je umljivo, da navadno taje, kajti vedo, da je ^neresnične", moram vendar-le opomniti, da naj bi j sramotno in protipostavno. Ljudje torej taje, če jih bil gospod poročevalec vmes pristavil „in deloma : j^^^ajni glavar k sebi pozove, a v treh slučajih so
o.i «	...... „	^^ vendar-le pripoznali, da se jim je ponudil in j
plačal denar, naj glasujejo za kandidata Auspitza. i Navratilu n. pr. so ponudili najprvo 5, a ker j je bilo to premalo, ponudili so mu 10 gld., če bode j za Auspitza glasoval. Tudi so ga nagovarjali, naj prinese svoj in očetov glasovni list; za vsacega bo dobil 10 gld. Vse to je dokazano. Ako bi me kdo zavrnil, češ, to je samo jedna priča pripoznala — da, gospoda moja, koliko prič pa lahko to dokaže? (Prav dobro! na desnici.)
Ce pravi dotičnik, ki je dobil denar: dobil sem denar — to je vendar dokaz. Ako ni to dokaz, ni mogoča nikaka pravda o tem, za to je stvar prepričanja. Pravdati bi se ne moglo s sodnikom, kateri bi utegnil reči: vsled tega ne bomo moža obsodili; a drugo vprašanje je, kako bo visoka zbornica vzela stvar in kako razsodila. (Tako je! na desnici.)
Taisto je z onimi 100 ali 200 gld. za uboge. Seveda umejo podkupljene! in podkupljevalci stvar zasukati in olepšati rekše: Niso nam sicer rekli, če volite Auspitza, dobite 200 gld., če ga ne volite, ue boste dobili ničesar; temveč reklo se nam je: Auspitz je imovit mož, če boste njega volili, utegne kaj za reveže storiti.
Ali ni to dovolj ? če prizna dotični volilec: Da
Tukaj je sporočilo Gambette odposlancu v Bor-deaux-u, ki je g. Frejcinet sam:
„Lyon, 24. decembra 1870.
Minister notranjega odposlancu za vojsko, Bor-deaux.
Nekaj dnij imam brati veliko sporočil, podpisanih od Bordona. Ta človek, kakor veste, je načel- j
nik višjega stana pri Garibaldiju; veste tudi, kaj se |	j^i^^gig _	^11 dotični »gent — ob-
0 njem govori; torej je umestno, ne zapustiti glede ' na njega pravil previdnosti. On ukazuje, reže, deli, dela vse pri Garibaldiju.
Prvič opomnim, da so njegova sporočila pisana velikokrat v nesprejemljivi obliki. Nikdo ne gevori in ne piše, kakor on. Prav bi se reklo, da je vsemogočen. Daje ukaze prefektom, predpisuje naredbe itd. Ni je reči, ki bi je on ne delal povsod, v njegovi okolici, kakor zunaj nje.
Zdi se mi potrebno, Vas še jedenkrat opreznosti opomniti zoper njegova brezmerna prevzetja, katerih ue moremo trpeti . . . Glejte torej, da ga že zavrnete! Znano mi je, da položaj zahteva pri-zanesljivost; pa je pomoček, zavrniti g. Bordona v njegov pravi tir, in prosim Vas, da s svojo navadno spretnostjo tega ne opustite.
Podpis: I/fton G am bet t a."
(Dalje sledi.)
ljubil 200 gld., ne bi bil prišel jaz Tlletni starček k volitvi (Cujte! na desnici.) — mar ni to podku-pavanje? Kako naj jasneje dokažemo visoki zbornici nakup glasov? Ali naj se podkopljenci zbero, pokažejo denar ter razbobnajo, kako so jih kandidatje podkupili?
Po mojem mnenji pričajo ti slučaji drastično o položaji.
Malenkosti so, kakor pravi poročevalec večine, da se pri vsaki Auspitzevi volitvi volilci obilo pogosti. Mogoče, da so take gosti,e šega dežele ali i okraja, a priporočila vredne nikakor niso. Sicer pa naj sodi o njih visoka zbornica sama.
Tudi o tem je bilo govorjenje, da so se volilci pritožili, ker so bili volilni lis^i na obeh straneh popisani, kar je vplivalo na prostost volitve. Gosp. poročevalec pa m^ni, da ni to čisto nič prostosti volitve oviralo. Le postava hoče, da se dotični volilec ue more siliti, naj pov^, koga je volil. Sam za
sebe pa sme povedati, ki^rega hiBdj4st| je volil. Dobro, z«kon pravi, da ai smeti pikogar siljti, naj pove, koga je volil. Alj pa veste, čemu je sto iu sto volilnih listov na obeb straneh pop||§§jfa 9 Bvojim ljudem ^jso zaupali; vedeli so, (^Vr jih napajajo jn gosti, imajo ljudi na svoji stra«!; če so pa pri-Kuorani, jtročiti jjm pred volitvije vplilne	ne
ffoptj« jim (Tako je! na d«8)ifi«).) |f§j obrne list tako ali tako, Auspitz se mora videti. (Veselost na desnici.)
Ce a« |[a vidi, izneveril je glas in kažnjen je, seveda z denarjem. (Veselost na desnici.) Ali ni tu volilec primoran, povedati, koga voli ? Po mojem mnenji ne treba temu lepšega dokaza, in gosp. poročevalcu večine sem hvaležen, da je vse to natanko razložil. Vse to kaže, da so volilci v istini primorani, povedati svoje voljence, vsekako vpliv, ki ni dopuščen.
A sedaj pridejo še velike svote, ki so jako zanimive. Gosp. poročevalec je omenil v odseku in zopet danes, da ni onih 10.000 ali 20.000 gld. z volitvijo poslanca Auspitza v nikaki zvezi. Gospdda moja, jaz sem prepričan, da so se te volitve tako vršile, kakor še nikoli ue. Gospdda moja, ako stvar čisto objektivno vzamete, uvideli boste, da ni nihče drugi v zvezi z onimi 10.000 ali 20.000 gld. nego g. poslanec Auspitz.
Hus v svojem iu sedaujem ^asu.
XXX.
Naslednik Franca L je bil cesar E^erdinand I. od 2. marca 1835 do 2. decembra 1848. Ogri so Ferdinanda kronali že leta 1830. za svojega kralja, zraven pa so Ogri zahtevali na deželnem zboru še marsikaj, tako n. pr. vredbo jezikovne pravice, odgovorne ministre itd. Vsega niso dosegli, vendar jim je kralj moral nekaj dovoliti.
Velikaje bila slovesnost vPragi, koso cesarja Ferdinand a kronaliza kralja češkega po starodavnih kraljevskih obredih in običajih leta 183 7. Dve leti pozneje se je dal Ferdinand kronati tudi v Milanu.
Cesar Ferdinand je bil dober vladar in si je resnično prizadeval svojim podložnikom pomagati, le škoda, da njegovi ministri niso razumeli tega. Na zunaj je želel cesar živeti v prijaznosti s sosedi; sošel se je s cesarjem Nikolajem v Toplicah (dn^ 19. septembra 1835) in po dogovoru z Rusijo in Prusijo je zasedel krakovsko republiko in zedinil jo z Avstrijo.
Stara Turčija je v tem času mnogo trpela po Mehemed-u Ali-ju, namestnem kralju v Egiptu, ki se je puntal zoper sultana. Metternich je podpiral Turčijo z Angleži vred, Francozi pa so bili zoper to vzhodno politiko in Rusi so bolj od strani gledali, zato ni avstrijsko brodovje doseglo kaj vspeha.
Enaka brez znatnega vspeha je bila Metter-nichova podpora katoliških švicarskih kantonov v tako imenovanem boju „Sonderbund", ker so se morali protestantovski večini udati na milost.
Leta 1846. (21. febr.) so se spuntali Poljaki na Ruskem, Pruskem in v Avstriji, pa niso opravili nič, le Krakov je prišel stalno k Avstriji (16. novembra 1846).
Mirno je bilo sicer vladanje Ferdinanda L, a ministri niso bili zmožni povzdigniti občnega blagostanja in niso razumeli novih razmer in iz teh razmer izvirajočih potreb in preosnov. Deželni zbori so sicer močno delali in postave kovali ali osrednja vlada je bila tako okorna, da se je iz strahu pred delom in trudom le ustavljala ali stvari po svoje zasukavala in tako pospeševala prevrat leta 1848.
Ker se z letom 48. začne nova doba za Avstrijo, bomo tudi mi to najnovejšo zgodovino posebej pregledali in zdaj še povzeli načela, namere in smeri te dobe od francoske revolucije do 48. leta. Pokazale se bodo prav zanimive stvari in nam po> jasnile marsikaj nenavadnega in bolnega v naših današnjih razmerah.
Korenine in prvi začetki naših modernih silnih in gromih tvoritev na socijalno-političnem in versko-nravnem polju evropskega ljudstva se najdejo v reformaciji Lutrovi in tovarišev. Jedro reformacije je bilo: zanikanje in rušenje naravne in postavne avktoritete ali oblasti t človeški družbi.
Naravno je, da ima oblast v družini oče in r državi vladar. Naravno je, da imata ta dva svojo oblast le v oziru na namen družine in države, kateri namen je časno blagostanje udov družine in
države. Kar preseže tu meje, ni več v področji pra-volastaem družine ali države, ampak pripada v delokrog cerkve, iu ta delokrog je nadnaraven, ker je tudi namen nadnaraven, dušno blagostanje ljudi v času in v večnost. Ker pa imata cerkev in država v obče ene in iste ude, treba je med cerkvijo in državo (oziroma družino) postavno določiti tako, da ostaneta sicer neodvisna v svojem območji, da se pa vzajemno složita v medsebojno podporo v oziru na edini skupni zadnji namen.
To je na kratko idejal človeštva na zemlji; popoln nikoli ni bil, ker so ljudje sami nepopolni; bolj ali mauj pa se je človeštvo ob raznih časih bližalo temu idejalu, in zato je bilo tudi bolj ali manj srečno ravuo v tej meri.
Protestantizem pa je to naravno in postavno razmerje prevrnil in razkopal iu prišel je kot praktično merilo tisti nečloveški aksijom: „cojus regio, illius religio", kar je peljalo v najkrutejši cezaropapizem.
Dve načeli, katoliško in protestantsko, sta se bojevala skozi 100 let do vestfalskega miru 1648, kjer je zmagalo načelo protestantsko.
Politični pregled.
v L j u b Ij ac i, 11. aprila, .^"otranfe dežel«.
Ueielni »bori. Kakor poroča „N. Fr. Pr.", bodo tekom maja razpuščeni vsi deželni zbori, ki 80 se osnovali I. 1884. Nemško-liberalna stranka se boji poraza, in imenovani list že sedaj opozarja za ta slučaj strogo slogo pri volitvah. Posebno se Židinja boji za uižjeavstrijski, štajarski in koroški deželni zbor.
Moravski deielni «6or se je sošel minolo sredo. Deželni odbor je predložil nasvet, naj dežela vzame 9 milijonov posojila. V ta odsek so izvoljeni: Auspitz, Gomperz, Weeber, Bubela, Helcelet, Pa-terna, Tuček, Žaček, knez Salm, baron Klein, Franki, Hopfen, grof Zieritin, Sfeinbrecher in Habner. Druga seja je bila danes. S tem posojilom hoče dežela plačati zemljiško odvezo in izredne potrebe.
Tnanje driare.
Bolgarija. Iz Sofije se poroča: Prepir med bolgarsko in srbsko vlado bode končan, kar se tiče bolgarskih diplomatskih agentov v Belemgradu, kedar se pckličejo bolgarski agentje iz Srbije. Tukajšnja vlada je primorana storiti ta korak radi nepravilnega postopanja agenta Minčeviča. Nikakor bi ne bilo dostojno in vredno, da bi se bila radi tega unela vojna med Bolgarijo in Srbijo. Nagibi, iz katerih je poklical bolgarski minister vnanjih zadev imenovanega agenta, vsekako so diplomatski. Mej drugim pravi: „Ker nimate niti Bolgarija, niti Srbija v svojih glavnih mestih nikakih titularnih diplomatskih agentov, kazalo bi rešiti vprašanje v tej zadevi in vsled tega je g. Minčevič v Belemgradu brez-potreben." — Nekaj časa sem vrši se v Bolgariji agitacija, ki namerava pripraviti sobranje k temu, da bi izdalo v prvi prihodnji seji zakon, s katerim bi bila tujcem zabranjena pridobitev in posest nepremičnega premoženja. — Dne 9. t. m. se poroča iz Sofije: Preiskovalna komisija za Paničevo zaroto sklene danes svoje delo. Ko so vprašali konečno zarotnike, ali vedo še kaj povedati o svojih namenih, odgovorili so vsi, da ničesar več. Spisi se bodo izročili vojnemu ministru, kateri jih bode predložil državnemu pravdništvu.
Rusija. „Pol. Corr." poroča, da še ni določeno, kedaj se poda ruski cesarjevič na nameravano potovanje. Bržkone odpelje se še-le jeseni t. I. Cesarjevičev spremljevalec bode njegov brat veliki knez Jurij. Ladija „Orel", na kateri se bode odpeljal, bo v ta namen divno okrašena. Njegov spremljevalec se bo vozil na drugi ladiji z imenom »Vladimir vladar". Velika kneza nameravata odpluti daleč proti vzhodu. Kakor se poroča, utegne se vrniti cesarjevič iz Vladivostoka po suhem preko Sibirije. — Glede na dijaške nemire se poroča, da je v ta namen sostavljena komisija sklenila prognati 28 dijakov in sicer 19 za eno do dveh let, ostale pa za vselej. — Kakor poroča že gori imenovani list, ne namerava ruska vlada Finlandije tako porušiti, kakor je porušila baltiške provincije. V ta oameu sostavljeua fiusko-ruska komisija ne namerava predrugačiti sedanjih pogojev politiškega stanja v Finlandiji, temveč le odpraviti nekaj nepravilnosti z ozirom na finsko carinstvo, novčarstvo in poštar-stvo. Vsa prenaredba tiči v tem, da se Finlandija tesneje sveže z Rusijo; fiuiki poštni uradniki bodo morali umeti ruski jezile. — „Kreuzztg." poroča, da utegnejo biti letošnjo jesen velik« ruske vojaške ▼tie v Kovuu, blizu avstrijske meje. Pri vajah bode 150.000 vojakov iz kijevskega in varšavskega voj-niškega okraja. Omenjeni list pravi konečno, da niso te vaje v nikaki zvezi s kako prihodnjo vojno.
Italija. „N. Fr. Pr." poroča 9. t. m. iz Rima: „Kakor govori sotrudnik lista „Secolo Decimonono", izrazil se je proti njemu Magliaui, da bode njegov
govor v Napolji politične vsebine, ker se pri današnjem položaji Italije ne dajo ločiti finančne in politične zadeve. Da je treba vnanjo politiko zaviti v skromnejšo obliko, sledi iz slabega poljedelskega stanja, ki tlači laški narod. Trozveza nalaga Italiji neznosno breme. To breme do skrajne utrujenosti nositi, bila bi največja neumnost. „Ko smo mi," — pravi nadalje Magliaui, — ,romali čez Dunaj v Berolin, da smo vstopili v trodržavno zvezo, morali smo prezreti največjo nevarnost od francoske strani. Razmere naše države so dandanes mnogo drugačne, in naša državna moč je dovolj krepka za obrambo naše nezavisnosti. Oemu naj torej ponovimo 1892. leta zvezo?" Nadalje je omenil Magliaui, da zahteva nadaljevanje dosedanje politike najmanj petdeset milijonov.
Nemčija. Berolinska „Kreuzzeitung" poroča: ,V raznoterih listih se poroča o določilih, katere je baje izdal cesar Viljem IL o dvoboji v armadi. Ce tudi pričajo posameznosti same, da so nezanesljive, vendar moramo izrečno omeniti, da so vsa ta poročila le izmišljena." — Iz Berolina se poroča: V znamenje, da hoče cesar Viljem zboljšati razmere med Nemčijo in Francijo, opominja „Voss. Ztg." ua namero cesarjevo, da se ne bo več tako strogo
gledalo na potni list ob nemško-francoski meji. _
Seja državnega zbora, ki se prične due 6. maja 1.1., trajala bode radi obilnega in važnega dela do meseca julija.
Izvirni dopisi.
Iz Padove, 10. aprila. Sinoči točno ob polu 11. uri odpeljal nas je avstrijski vlak proti laški meji. Slovenci smo se že v Pontebi na kolodvoru našli in združili. Razven teh , ki ste jih že zadnjič omenili v svojem listu, sta se napotila v Rim tudi dva štajarska duhovnika, in sicer čast. g. Jakob Caf, kapelan pri sv. Magdaleni v Mariboru, in Valentin Mikuš, kapelan v Konjicah. Razven teh sta v naši družbi tudi dva zastopnika kmetskega stanii, namreč Janez Zabred, vulgo „Šengar", iz Britofa, iu Janez Novak, posestnik v Dobr^poljah.
Sicer sem imel priliko, spoznati sedanje rimske romarje takoj sinoči v Pontebi. Ondi je trebalo čakati par ur, in vse se je torej obrnilo v restavracijo, kjer se je pokazalo, da je naš vlak prava pravcata — muogojezična Avstrija.
Tik sebe si opazil Hanaka in poleg njega nemškega Pt-mca od saksonske meje. Tudi s par Poljaki sem govoril. Cehi pa sevMa prevladujejo. In to se je takoj sinoči pokazalo. Ko se je občinstvo dolgočasilo v restavraciji, sede neki Ceh k pianinu in zaigra najprej „Hej Slovane", potem „Kde domov muj" in „Naprej zastava slave"; takoj se je mnogo Slovanov zbralo okrog njega, ki so živahno odobravali njegovo sviranje.
O uredbi romarskega vlaka pa se ne morem pohvalno izreči. Ko smo si že dali potrditi vsak svoj vožni listek, oglase se hipomb reditelji, da talijanska železnica ne bode v tretjem razredu več romarjev vozila, kakor petdeset. Vsi drugi naj torej blagovolijo doplačati 21 lir in 20 centezimov, da se bodo potem vseskozi po Laškem vozili v drugem razredu. Lahko si mislite, da je ta trditev mnogo romarjev razburila, tembolj, ker jih je mnogo iz priprostega in delavskega stanu, ki niso kdo v4 kako z denarjem založeni. Slednjič se je vendar stvar poravnala, tako, da jih je kakih sto doplačalo; a obžalovati je, da se je prigodil tak nedostatek, ko bi bil odbor vendar v prvi vrsti moral skrbeti za točno izvršitev naznanjenega programa. Krivdo vzvra-čajo sedaj na Schroekel-na, ki je vlak priredil. Toda odbor, ki je na Dunaji, bil bi pač moral bolj zanesljivo ukrepati zaradi prevažanja potnikov. Kako mučni so prizori doplačevanja, vedel bode tisti, ki je kdaj bil v takih razmerah. Denarne reči so sploh jako kočljive ....
Danes zjutraj ob sedmih že smo dospeli v Pa-dovo. Talijani sploh menda na železnici ue poznajo točnosti. Čez dan ostanemo tu, kjer si bodemo v spremstvu ogledali slavnoznauo cerkev sv. Antona, padovanskega „il Santo". Zvečer ob devetih odpeljemo se naprej proti ,Loretu".
Dnevne novice.
(Volilni shod) za I. razred je bil sinoči ob 7. uri. Gosp. dr. vitez Bleiweis je pozdravil volilce in nasvetoval mestnega odbornika g. Gogolo kot predsednika. Dosedanja mestna odbornika gosp. dr. vitez Bleivveis in Vaso Petričič sta bila brez debate potrjena kot kandidata. Živahnejša debata je bila o kandidatih namesto g. dr. Mosch eta, ki se je odpovedal, iu pokojnega g. M. Pakiča. Gosp. J. Hribar je namesto g. dr. Moscheta pred-
lagal g. dr. Danila Maj arona, mestni odbornik g. Fran Povše pa trgovca iu posestnika Karola P o laka. Gosp. Petričič je podpiral predlog gosp. Hribarja, g. Regali pa predlog g. Povšeta. Pri glasovanji je bilo 9 glasov za g. Polaka in 8 za gosp. dr. Majarona, in je bil torej prvi proglašen kandidatom. Dalje je namesto umršega g. Pakiča zopet g. J. Hribar predlagal g. dr. Majarona, g. notar dr. Zupane pa g. Andreja Kalana, kapelana v Trnovem in hišnega posestnika v Ljubljani. Gosp. Regali in č. g. župnik Rozman podpirata predlog g. dr. Zupanca. Pri glasovanji je bilo 9 glasov za g. A. Kalana, 7 pa za g. dr. Majarona; prvi je bil proglašen kandidatom. Gosp. Regali je naposled priporočal varčnost pri mestni upravi in izrazil željo, naj se vodomet opusti. Dalje je priporočal, naj bi se pomnožilo število redarjev. Odgovarjali so mu gg. Petričič, Hribar in Gogala. S tem je bil shod končan.
(V Rudolfinu ljubljanskem) je te dni na ogled mala, a zanimiva razstavica koptskih veznin in tkanin iz prvih časov krščanstva, namreč iz 4. in 6. stoletja. Prinesel jih je učenjak iu potovalec po jutrovih deželah, dr. Bock, iz zgornjega Egipta. Ta mož ue nabira samo starin, ampak je tudi že mnogo študiral o življenji in nošah koptskih kristijanov, tako da je prvak v tej zadevi. Na 52. tablicah se tu kažejo ostanki obleke, kakoršno so nosili Kopti pred 1400 leti. Dasiravno je toliko časa vse ležalo pod zemljo, je vendar deloma še prav dobro ohranjeno. In kako je mnogo predmetov umetno izdelanih! Marsikak košček bi si naše gospice pri vezenji in pletenji želele imeti za vzorec. Najlepše so umetne gobelinske pletenine z izvrstno ohrauje-nimi barvami n. pr. rudeča iz škrlatnika. Kdor se peča z zgodovino in sestavo cerkvenih oblačil, ima tukaj pred seboj prvotne uzorce, izkopane iz egipt-iskega peska. Po listinah iz papirusa se je dala starost teh predmetov natanko določiti. Tu občuduješ srednji del tunike z vtkano amatistovo ba-greno volno, ondi je obšiv toge in rokava iz vijo-lastega ali črnega bagra, dalje zopet kos halje, štirivoglato oprsje in rumeno-bele okraske. Kaj mi-čen je platneni kos ogrinjača v rudečem bagru in zraven podobske gobelinsko vpletene okraske: ribe itd. Nad vse zanimiv je kos ženske obleke pod št. 27, kakor tudi 34 in 36 in pa reliefni okras pod št. 49. — Priporoča se ne le starinoslovcem, ampak vsaki izobraženi dami, da si ogleda te umetnosti.
(Iz gorenjske doline) piše prijatelj našemu listu: Pravo spomladno vreme smo imeli zadnje dneve. Sneg je skopuel popolnoma po nižavah, le hribovje je še belo. To bi sicer ne bilo nič posebnega. Toda kar čez noČ je izginila prejšnja toplota in danes (v sredo) je vsa gorenjska dolina pokrita z novim snegom.
(Častnim občanom) je izvolila včeraj občina Studenec blagorodnega g. c. kr. okrajnega glavarja Mahkota zaradi mnogih njegovih zaslug za to občino.
(V Škofjo Loko) pride kot notarski substitut g. Karol Hans, notarski kandidat pri notarju gosp. dr. Voku v Ljubljani.
(Iz Smlednika) se nam poroča: Gosp. Valentin Šubic, podobar iz Poljan nad Loko, naredil je za farno cerkev v Smledniku nov božji grob. Delo je izvrstno, splošni vtis najprijetnejši. V resnici krasna skupina. Delo priporoča umetnika; tudi cena ni previsoka.
(Prihod laških delavcev.) Nekaj dni sem prihajajo od goriške strani v Ljublano železnični vlaki z izredno dolgo vrsto vozov, natlačenih z znanimi obrazi laških delavcev, ki prihajajo iz blažene Italije v črteno Avstrijo dela in zaslužka si iskat. Privoščiti je s človekoljubnega stališča vsakemu siromaku bodisi katerekoli narodnosti, da si pridobi vsakdanjega kruha, a v prvej vrsti naj se gleda na domačine. Ne samo pri nas na Kranjskem, temveč v vseh avstrijskih krouovinah preostaja za vsako tudi najnavadnejše in težavno delo pridnih rok, vkljub temu pa se dopušča, da v.sako pomlad priroma na tisoče italijanskih podanikov črez mejo v naše dežele, ki jemljo domačim delavcem delo in zaslužek, na jesen pa odnes6 domov na tisoče prihranjenih novcev. V zahvalo pa, da potrpežljiva Avstrija in njeni prebivalci tuje goste prijazno sprejmo iu leto za letom prežive, agitujejo in rujejo italijanski mogotci in politiki prvi sosedni prijateljici in prežijo po ujeuih primorskih deželah. Italiji bi bilo svetovati, naj manj tira visoko pohtiko, uaj ne izsesuje svojih sploh ubožnih prebivalcev za vzdržavauje
TelikaDske vojske, temveč naj se peča z domaČimi zadevami in narodno-£:ospodarskimi vprašanji ter preskrbi svojim stradajočim državljanom dela in kruha. Z milijoni, ki jih stane le ena bojna oklop-nica, dd se veliko revščine olajšati.	K.
(Hitra vožnja po mestu.) Cestokrat se je prehitra vožnja po mestu že javno grajala, izrecno vožnja po ožjih in zelo obiskanih mestnih ulicah; žal, da se vozniki za grajo in policijsko prepoved nič ne brigajo. Velikonočni ponedeljek zvečer, ko so se vračali mnogoštevilni izletniki z dežele v mesto, imeli smo priložnost opazovati jako brezmiselno ia divjo vožnjo, ki utegne imeti kaj nevarne posledice za zdravje in celo življenje mimohodečih, osobito za stare ljudi in otroke. Od enega konca pridivja v ozke ulice izvozček s polnim vozom vinjenih in kričečih gostov, od druge strani pa gosposka kočija s kočijažem v livreji, med njima pa plava še dvo-kolesar. Zadrega je večkrat taka, da človek ne ve, kam bi stisnil svoje zdrave ude in se ognil pretečej nevarnosti. Ako ima kak pešec dosti poguma, da opozori kočjaža na prepoved hitre vožnje, slišati mora celo vrsto surovih psovk in prete mu z bičem. V imenu javne varnosti in reda dovoljujemo si mestno redarstvo na to nedostatnost nujno opozarjati.	K.
(Iz Opatije) se poroča, da je bilo tam velikonočne dni mnogo tujcev. Vsi hoteli so bili polni in tndi v zasebnih hišah ni bilo lahko najti stanovanja.
(»Katoliško-politično in gospodarsko društvo") za Slovence na Koroškem ima prvi občni zbor v četrtek dne 17. aprila ob 2. uri popoludne v gostilni pri „Sandwirthu" v Celovcu. Izvolil se bode stalni odbor in sprejemali novi udje
(V Reko) so se v sredo pripeljali princ Alfred Liechtenstein, bavarska princesinja Arnulf in knez Schonburg.
(Iz Jeruzalema) piše načelnik IV. avstrijsko-ogerske karavane: Naša karavana je prišla dne 25. marca ob 5. uri srečno tu sem. Avstrijski konzul, kustos sv. dežele in vodja avstrijskega vsprejemališča so nas prisrčno sprejeli. Karavana ostane do 12. aprila v Jeruzalemu, 14. odide v Nazaret.
(Iz Zagreba) smo prejeli knjigo: »Narodne pripovjesti u Varaždinu i okolici" sakupio Matija Kračmanov Valjavec; drugo izdanje, izdala knjižara »Dioničke tiskare". Knjiga obsega na 315 straneh 25 pripovesti o »Vilah", 11 pripovedk o »Rojenicah" ali nSojenicah", 11 pripovedk o volčjem pastirji, 72 različnih pripovesti in v dostavku 32 narodnih pesni. Ta zbirka bode gotovo zanimala tudi slovenske prijatelje narodnega blaga.
(V Cerknici) je razpisana četrta učiteljska služba s 400 gld. letne plače. Prošnje do 15. t. m. — V Crnomlji je razpisana služba 3. učitelja; plače 500 gld. — V Dragatušu tretja in druga učiteljska služba; plača 400 in 450 gld. s stanovanjem. — Na Vrhu učiteljska služba; plača 450 gld., 30 gld. doklade in stanovanje. — Na Robu učiteljska služba; plača 450 gld., 30 gld. doklade in stanovanje.
Raznoterosti.
— Finančne razmere evropskih držav. Iz statistične sostave o finančnih razmerah šestih evropskih velikih držav posnamemo sledeče številke. Vsekako so nam bila števila završenih budgetov le do incl. 1888. 1. na razpolaganje. Znašali so od 1887. do 1888. I. v frankih.
Dohodki	Troški Primanjkljej ozir.
presežek
—	Ž53,932..')81
—	194,306.751
—	138,114.560
—	72,928.841
—	6,312.124 + 43,524.105
Nemčija: 2 443,463.099 Francosko: 2.952,097.879 Avstrija: 1.902,858.013 Italija: 1.499,926.207 Rusija: 3.149,155.241 Angleška: 2.347,024 845
2.697,385.680 3.146.404.630 2.040,472.573 1.572,855.138 3.155,437.365 2.303,500.740
Vse države razven Angleške kažejo primanjkljej. Ta ie znašal po odstotkih dohodkov: Nemška okoli Avstro^Ogerska 7-20%, Francija 6-50®/o, Ita-
10";o
lija 4-80%, Ruska O 20%. Ako primerjamo razvoj dohodkov pri evropskih velikih državah od I. 1882. do 1888. I.. razvidimo sledečo sostavo:
1882. I.	L. 1887-1888.	Razlika
Rusija: 2.709,026.070 3.149,125.241 440,099,171 Nemčija: 2.151,200.122 2.443,463 099 292,268,977 Italija: 1.301,681 960 1.499,926.297 198,304.337 Avstrija: 1,738,473 580 1.902,358.013 163,884.433 Francija: 8.852,835.223 2.952,097.879 99,262.656 Angleška: 2 277,379.525 2.347,024.845 69,645.320 Pomnožek je znašal v odstotkih: Rusija 16 24®/o, Italija 15-23«/o. Nemčija 13 50«/9. Avstro-Ogerska 9-42»/o, Francija 3-48\, An^leJka S OB«/,. Na posameznika v prebivalstvu je prišlo leta 1887: Francija 82-32 frankov, Angleška 58 86 frankov, Nemčija 57 06 frankov, Italija 51-97 frankov. Avstro-Ogerska 51-04 frankov. Rusija 28 99 frankov.
ri4ajat«]j: MaUI« Kalar.
—	Zanimiv podatek o hitrosti je v novoizšli knjigi dr. A. Winkelmanna. Polž preleze v jedni sekundi 0 0015 m; navadni pešec prehodi 1-25 »»; Hallejsov komet 3 00 >«; najhitrejša reka 4 00 )»; balon v mirnem vremenu 6 4 »i; brzotek 7-1 m; muha 7 6 m; najhitrejši parnik 8 5?«; kolesar 97 m; veter 10 0 w»; torpedo-čoln IIŠ »»; konj v diru 126 m\ pogorska reka 14*3 »t; brzo-vlak 16-7 m\ morski valovi 21 6 m; golob za pisma 27 >»; Vihar 45 wt; lastovica 67 9 m\ najmočnejši vrtinec-vihar 116 w; glas v zraku 290 »t; zrak skozi brezzračni prostor 337 m; krogla iz topa 500 »m; val pritoka 800 >»; zemlja 29 5 hn-, utrinki povprek 40Z;»»; vrvni tok 4000 brzojavni tok 11.690 hn\ indukcijski tok 18.400 hn-, električni tok povprek 36.000 hn; blisk v solnčnih pegah 200.000 A;hj; svetloba 300.000 Am.
—	Morski volk. V Geestemuadu so prodali zadnjo soboto velikanskega morskega volka, katerega so bili vjeli v Severnem morji. Omenjeni velikan meri vzdolž 3 metre 90 centimetrov in počez 2 metra 50 centimetrov.
—	Izvažanje živine iz Avstrije. Leta 1889. je šlo 62.439 volov, 41.122 krav iz naše države. Leta 1888. je šlo pa le 45.383 volov in 24.440 krav iz Avstrije. Leta 1889. se je izpeljalo iz naše države 58 191 ovac, 7337 jagnjetov, 1380 koza, a 1888. 1. 109.015 ovac, 8626 jagnjetov in 2216 koza. Svinj se je izvozilo 1. 1889. le 131.796, a 1888. I. 170.873. Da se je zadnje leto mnogo menj prešičev izvozilo, provzročila je prepoved, da se ne smejo v Nemčijo svinje uvažati.
—	Zmaga. Sodnik: »Zatoženec, ali pripoznate svojo krivdo?" — Zatoženec: »Nikakor ne. Iz govora svojega odvetnika sera se prepričal, da sem nedolžen."
Te!eg;raiiii.
Dunaj, 10. aprila. Po pismenih dogovorih med Caprivljem in Kalnokyjera ostane zveza trdna v vseh vprašanjih.
Pariz, 10. aprila. Občinske volitve v Parizu se bodo vršile dne 27. aprila.
Vaiencia, 11. aprila. Ko je došel markiz Oerralbo, vodja Karlistov, bili so veliki nemiri. Okrog 15.000 ljudij je šlo za njim, kričeč in sikajoč do hotela; pobili so okna in hoteli zažgati poslopje. Žandarmerija je razpodila množico, ki se je, pojoč marseljezo, razšla po ulicah in začela delati barikade. Nato je množica napala klub Karlistov, zažgala opravo in zabranila gasilnemu društvu, da se ni približalo; naposled je skušala zažgati jezuitski konvent. Konjiki so pogasili ogenj in razpodili množico. Trije so ranjeni.
Umrli Hoi
9.	aprila. Marija Pregel, kramarjeva hči, 2 meseca, Stari trg 4, katar v črevih. — Ludovik Pavšič, krojačev sin, 2'/, leti, Streliške ulice 11, jetika. — Jovana Ilikel, dekla, 35 let, Dunajska cesta 24, vsled protina.
10.	aprila. Lorenc Pance, posestnik, 73 let, Krakovski nasip 14, vodenica. — .Jera Križaj, mizarjeva žena, 57 let, sv. Petra cesta 77, vodenica.
V bolnišnici:
3. aprila. Fran Jenko, delavec, 53 let, jetika.
6 aprila. .Tanez Jeklar, gostač, 65 let, marasmus. — Janez Kosmač, delavčev sin, 3 mes, atrofia.
7.	aprila. Anton Kern, črevljar, 27 let, jetika.
8.	aprila. Marija Ulčar, gostija, 74 let, pljučnica. — Ivan Milavc, davčni uradnik, 43 let, vsled raka. — Gregor Ko-bilšek, gostač, 70 let. pljučnica.
9.	aprila. Meta Babšek, gostija, 47 let, emphysem pulm.
Tremensko sporočilo.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 11. aprila.
Papirna renta 5^ po 100 gl. (s 16^ davka)	88
Srebrna „ 5* » 100 » » 16 * „	88 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .110
Papirna renta, davka prosta......103
Akcije avstr.-ogerske banke......939
Kreditne akcije..........302
London.............119
Srebro ..........................—
Francoski napoleond.........9
Cesarski cekini...........5
Nemške marke ..........58
gld. 90 „ 90 » 50
20
kr.
44 64 40
Prošnja.
Gosp. dopisnika z Gorenjskega prosim uljudno, naj pusti v miru mene in mojo hišo. Enako prosim dopisnika »Brusa", naj se ne poteguje zil-me. Želja moja je, da me oba pustita v miru.
Alojzij Schrey,
lastnik hotela „Zum Kaiser von Oesterreich na Jesenicah.
Oznanilo.
Slovenski rodoljub dobi
mesto sodelovalca
pri hIot. političiicm in gospoilar-Hkeui liHtu.
Kdor živi v okoliščinah, da more vsprejeti tako službo, naj se oglasi v ,, tiskarni
sv. Cirila" v Mariboru.
(3-1)
v bogati izberi priporoča za prihodnjo sezono (10-2)
I. kočev.ski domači obrt
v Ljubljani, Schiellenburgove ulice 4. Za prekupovalce vsekako najcenejša zaloga.'Vis
Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine proslo!
Visokočastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, kineškega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot
itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih v	po-
zlatim in posrebrim. Na blagovoljna vprašanja radovoljno odgovarja.	(52—15)
Teodor Slabai^a,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17.
Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto!

I Cas	Stanje
--- Veter Vreme Šrc 1
opazovanja	__^
17. u. zjut. 722^3 6 4 si. svzh. oblačno 10 2. u. pop. 723 7 18 2 si vzh.	„ 0-00
9. B. zveč. 716 9 9-4 svzhod
Srednja temperatura 9-3" za 0-3'' nad normalom.
ijaeeiisiiezeoiiciieMjice
M y	g
posebno zdravilne pri želodčnih boleznih.
Iziušene pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, napenji^i, kislem riganji, koliki, prehlajonjn žclodca, Korecici, zlatenici, gnjusn in brulianju, glaroboln (fa izvim u žeMca), krču t želodcu, zaprtju, prenapolnjenju želodca z jedili m pijačami. Cena one steklenice z n«-
_dvojne ateklenice 70 kr.
> Sehutimarke. Osrednji razpošiljatelj: Lekarner KAROL BRADV, Varstvena znamka.	_ ., Kromeriž (Moravija).
= ''»'■''0: Pristne marijaceljske želodčne kaolilce se mnogo ponarejajo - V zn.k priatno.ti mora biti vsaka stekS t rudecem zavitku, na katerem je odtisnjena zgorajinja v«-stvena zna^.! poleg tega mora biti pa na vsakem navodilu rabi ziznamovanor da je bifo tiskano v tiakarni G. Guseka v Kromeriži.	^
Maryaceljskc pn zprju i„iapVk;„j^ čistilne kroffliice.
r„>j„!. 1„V_______ r. O-.SV ..	^t!»"«šlijo varstveno znamka in
(28)
že več let z najboljšim vspchoB ^ri zaprtju in zapekanju rabljeno krogljice se sedaj mnogo po-
----= -jo. Paziti je tedaj treba
I..V_______ r. O J-'. " .. . "" 'KT^jšnjo varstveno znamko in
podpis lekarnarja C. Bradyja, Kromeriž. - Cena škatljici 10 kr., 6 Skat-«'<>•,r	n«P"j POfjc, stane 6 škatljic s prosto dopo-
Biljatvijo I gld. 30 kr., 18 škatljic 1 gld. 30 kr.	-j r	f
M»"jac'y«ke želodčne kapljice in iiatilne krogljice niso tajno sredstvo. Predpis je pri vsaki steklonici in škatljici naveden v navodilu rabe J v. .	kapljice in Ciatilne krogljice se pristne"
dobivajo t LJubljani: pri Ickamaiju Piccoliju; - lekarnarju Svobodi: - t Po.tojini: pri lekarnarju F. Baccarcichu; - v Skoiji Loki: pri lekarnariu Karolu Fabianiju; - v Radovljici: pri lekarnanu Aleks. Robleku; 1 J rjT.^niv"'	Dominil"" Kiizoliju; - lekarnarju Bergmannu ;
iT. BlaikT	lekarnarju J. Močniku; _ v črnomlji: pri lekarnarju
^ k^ti rabi neobhodno po trebno sredstvo za čiščenje zob.
Nova ameriška
Lepota z6b.
zobna glicerin-creme
(presknSena od zdravstvene oblastnije)
ALODONT^-^^^fflffliiP
v vX1 X	na DUNAJI.
DobWa se pri vseh lekarnah in parfnmerljah itd. 1 komad 35 kr.
DI.. I •	Erazmu Birschilzu, Vilj. Maferja, Gabrijelu
Piccoliju. 1». Svobodi, pl.Tn|k6cz|riu, dalje pri C. Karinge;ju, JesipuVordImi, Petru Lasniku, M. F. Suppanu, Antenu Krisperju.	■ i . r (gg^g,^