advertise in
the best slovene newspaper
Commerical Printing of All Kinds
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čiiatelji v: CHICAGL NEW YORKU. DETROITU,
sploh po in izven Amerike
— LETO XXXIX.
CLEVELAND, ОШО, THURSDAY (ČETRTEK), JUNE 21, 1956
^dnje vesti
^ Metni đm je danes In je ^ napoved kakor za ve-celn«	deževno, morda
^elan ' ^'ažno in bo v Cle-
Peratula
V' najnižja 63 stopinj. "«10^°'^'^'"°'""'^"
general ^ družbi šestih odlgw ktalskih generalov Moskvo. V nedeljo so v Nitvg vojno-letalske pri-V /^ning, tako se trdi, bo Za to Д P^^knšal pridobiti Ruse ^ predlog Ei-kih „„ o nadzorstvu vojaS-■^Prav iz zraka,
de ^ ^Glo federalne vla-je napovedal, da bo
ŠTEVILKA (NUMBER) 122
fiko	pomenil za Ame-
^ ljudi ^nih
^Poslenosti vseh
itku,.v ' ki živiio ru1 тлтл Sn

•nov.
živijo od mezd in plač, v avgustu 66
V ^^hingtonu je senatni od-^'502	zadeve sprejel
4>o^ Z .. kot ameriško po-
*^iknf^'	$400,000,000
Pf. ^ predlagal Eisenhow-W(. ^ besedo senat kot
^0 o Jniajo veliko razpra-^'^•stv ' Л ameriško vojno ^ eno milijardo
ђа	spravili v sena-
»^Ч ЈТ" zakon in na ТеЛк **	krajevnim Wam.
^ GOoZnn Wagajne naj bi Slo « podpore. Ni pa da bi kongres v tem "J« zakon sprejel.
V	---
^ Yorlni so se danes ob-novo delov-^ jeklamah. V Cle-k jekla	krajevne uni-
^	^bile navodila, da
W (5g	morebitno stav-
bilo v • ^ stavke res prišlo, območju
% ie^, . Prizadetih okrog 20,-^ Ižo.ooo^^' ^ P^ v celo-
''ova	je nastopila delo
^'rejšnji kancelar 1% Raah .^^^^rijske vlade Ju-^ postal znova pred-Ijajo in ^^trijsko vlado sestav-'^okfj^tjI^Pl'^jo krščanski de-K tofg. ^ socialni demokrat-'itlčai	avstrijski po-
VzhoH ——
^8 obin '? ^^"^^ka vlada je dar Izn' ^ ^ je v zadnjih me-Politijtjji/^^^la iz zaporov 19,000 Opornikov. To naj bi tudi Vzhod-združeno Nemčijo,
POLIO NE BO YEC NEVAREN! DANCI ZA OBVEZNO CEPLJENJE
WASHINGTON, 20. junija—Osrednji urad za narodno zdravje je dal splošni pregled o uspehih cepljenja zdravnika dr. Salka. Iz tega pregleda se razvidi, da so cepljenja skoraj odpravila tako imenovani paralitični polio, to je, da je polio povzročil ohromelost. Popolni uspeh je pred durmi. Ameriški zdravniki so prepričani, da bodo cepljenja izvršena meseca julija in avgusta, preprečila paralitični polio in smrti radi polia v mesecih avgustu in septembru.
Poročilo iz Danske pravi, da^
bodo v kratkem cepljeni vsi Danci in vse Danke do 40. leta starosti. Cepljenje bo brezplačno.
Osrednja zdravstvena oblast navaja samo en slučaj, da je obiskal polio otroka, ki je bil že trikrat cepljen zoper polio. Toda ta nastop polia ni bil paralitičen.
V Youngstownu, Ohio, so imeli prvi slučaj nastopa polia v letošnjem letu. Na poliu je obolel neki osemletni deček, ki je bil dobil že dvoje cepiv zoper polio in polio mu ni nevaren. Tudi zdravniki v Youngstownu, ki zdravijo tega dečka, povdarjajo, da cepitev zoper polio še ni absolutno preprečila novih slučajev polia, preprečila pa je paralitični polio.
*
Splošen pregled, ki ga je dala osrednja zdravstvena oblast v Washingtonu, navaja naslednje podatke: Ti podatki so zbrani iz 22 držav republike, cepljenih je uilo S,500,000 uLrok. Večina od njih je dobila ali eno, ali dve cepivi. Tisti pa, ki so dobili tri cepiva, pri njih ni bil znan noben slučaj kasnejšega nastopa para-litičnega polia. Morda kak
ti, kakor je javil tudi iznajditelj cepiva dr. Jonas Salk, da se vsakdo, ki se da cepiti .zoper polio, lahko imunizira zoper polio in sicer za vse življenje, če ga vzame trikrat. Kake izjeme niso izključene, ostane pa le pri izjemah.
V prihodnjih mesecih bo na razpolago toliko cepiva, da bodo zoper polio lahko cepljene dva^ krat vse osebe stare pod dvajsetimi leti in vse ženske v nosnem stanju. Tako bi bilo v Ameriki cepljenih 65 milijonov ljudi.
Nad 25 milijonov doz je šlo v zdravniške roke od 1. aprila dalje. Samo v prvih šestih dneh junija, ker smo v sezoni polia, jih je šlo skoraj sedem milijonov.
Ameriške zdravstvene oblasti so točno predpisale čas presledka med prvim, drugim in tretjim cepivom.
Ameriška zdravniška zveza je v bistvu "pbtrdila mnenje Salka samega, kakor tudi uspehe, ki jih je objavila osrednja zdravstvena oblast v Washingtonu, da je skoraj 99 odstotkov ljudi, ki so dobili tri cepiva, postalo imu-
osamljen slučaj. Rezultati so pač nih do polia
"NE VEČ DARIL!
GRE ZA KUPČUE!"
k!	DoHfjv
Velja Л ^"""cnem programu, ^jo.	Za Vzhodno Nem-
V ДЈ*ј "
^•Ромцк. ®o postali arabski Ni; ^	bolj drzni. Na-
^ prav	mesto Alžir, in
k bn ob^'^ tega mesta, ko J^jvej!«	dnevu promet
Ig sta bila dva me-So	jenih. Tudi upor-
Ч ^ ""»IIU v дш„ av» mrt-
»n
o	clevelandiska
k; k*Kathryn Troe-prejšnji petek ?®^»nestio^ » policijskega šefa
^'^Pee. v	Ray
dosedanji preiskavi ^'ožai ^ opisala svoj bedni ^kl	ko pokojni ni
1ђ , ^oih denarnih sred-®jo Večkrat pretepa-
Republikanci so za časa volitev leta 1952 Amerikancem pridi-govali, da je treba ukiniti ameriško pomoč tujini, ker gre preveč iz žepov ameriških davkoplačevalcev. Takrat so iznašli volilno parolo "not aid, but trade."
Nemška tvrdka Krupp je znana. Krupp, ki je najmočnejši kapitalist v nemškem industrijskem središču Porurje, je dobil nazaj svoja podjetja. Zavezniki so mu jih bili namreč zasedli v letih po vojni.
Krupp dela zopet s polno paro. Njemu ni dovolj Zapadna Nemčija, navadni trgi Evrope in morda zapadne poloble. Krupp se je vrgel na zaostale kraje Azije in Afrike. Dela roko v roki z nemškim gospodarskim ministrom Dr. Erhardom. Tudi zapadno-nemška vlada je namreč zainteresirana na tem, da se nemški produkti uveljavijo v svetu.
Krupp je bil v Aziji in ko se je vrnil nazaj v Nemčijo, je prišel na dan s temle programom-kako naj se pomaga zaostalim krajem Azije in Afrike:
val. Izkazalo se je tudi, da je zapadla zavarovalna polica glaeeča se na $7,000, ker pokojni Ray Trosper ni plačeval premij.
Ime Douglas Gotta je znano. Na noč 9. decembra lanskega leta je bil zasačil v gostilni v Wick-liffe lastnika Rudy Longo s svojo ženo v nedovoljenem razmerju. Začel se je pretep in Rudy Longo je bil do smrti zabodien. ^fa razpravi je bil Douglas Gott obsojen na zaporno kazen od enega do 20 let, kakor se bo pač ravnal v zaporu.
v Ameriki obstojate dve banki Svetovna Banka (World Bank) in pa Export—Import Bank. Ti dve banki sta bili ustanovljeni, da pomagajo tujim krajem. Nemški, angleški, francoski in ameriški podjetniki naj stopijo skupaj, pa izdelajo program kako bi dvignili standard življenja v zaostalih državah tehnično in z dolgoročnimi posojili. Ta podjetnost bi ne smela biti v vladi-nih rokah. Na čelu nove družbe naj bi biU taki ljudje, ki bi tam v Aziji in Afriki ne vzbudili vtisa, da jim gre za novo kolonialno oblast.
Krupp misli, da se je treba zanimati za južno vzhodno Azijo, za Srednji vzhod, za Indijo in Ceylon, za Egipt in za Sudan, ki leži južno od Egipta in ki je sedaj samostojen.
*
Pomoč Jugoslaviji
Stališče ameriškega državnega tajnika John Foster Dullesa od ameriške pomoči Jugoslaviji, je to, da naj se s to pomočjo nadaljuje, dokler ostane Jugoslavija neodvisna država in je dajanje te pomoči v interesu ameriške varnosti. To stališča zastopa tudi predsednik Eisenhower. Senat in spodnja zbornica bosta takrat, ko bo šlo o podrobnostih ameriške pomoči tujini, razpravljala o tem ali naj se spričo novih zvez Jugoslavije s Sovjetsko zvezo da Jugoslaviji že nadaljna vojaška pomoč. To vprašanje lahko reši predsednik Eisenhower sam, če bo trdil, da Jugoslavija osnovno svoje zunanje politike ni spremenila, da je še vedno neodvisna, da tam ni sovjetskega nadzorstva, pa bo pomagano
ALI SMO Z INŽENIRJI TAKO NA KRAJU?
V kongresu v Washingtonu, kakor sploh v ameriški javnosti, se znova in znova razpravlja o tem, d!a ameriške visoke šole dajejo na delovni trg premalo izobra&m-cev, premalo inženirjev. Pri tem se objavljajo številke iz Sovjetske zveze, koliko je tam novopečenih izobražencev, strokovnjakov, inženirjev.
Ameriški kongres je dobil s privatne strani zanimiv predlog, da se da odpomoči pomanjkanju inženirjev v Ameriki.
Predsednik Eisenhower in njegov državni tajnik John Foster bulles povdarjata skoraj v vsakem govoru pomanjkanje znanstvenikov in inženirjev in se je ogledala za njimi v tujih državah. Najela jih je, tudi inženirje iz Združenih držav.
Ce smo res v pomanjkanju inženirjev in če jih ima Sovjetska zveza preveč, zakaj bi Amerika ne posnemala Sovjetske zveze, pa bi si tam najela ruske znanstvenike inženirje, ki bi bili gotovo srečni, da bi prišli sem v Ameriko, delali in dobili plačo kot plačujemo inženirje. Tako tudi ne bo treba spremeniti šolski sistem.
Seveda bi Rusi, ki bi prišli v Ameriko, ne smeli uga^-njati propagando za komunizem in brezbožstvo.
Lahko bi m obrnili tudi na Nemce, tudi iz Nemčije bi prišli v Ameriko dobri znanstveniki in dobri hiže-nirji.
HUDA SUŠA V MISSOURI
V 11 okrajih severozapadnega Missouria imajo tako sušo, da vode že primanjkuje. Pomanjkanje vode je tako občutno, da je bilo prebivalstvu teh okrajev naročeno naj se omeji na porabo vode par galonov na dan, da vode ne rabi za umivanje avtomobilov, za škropljenje vrtov, da se celo ne pere po nepotrebnem. V restavracijah in gostilnah postrežejo gostom z vodo le, če ti izrecno vodo zahtevajo. Okraji se celo bojijo, da bodo vsled silne vročine in suše lahko nastopili požari, pa kako naj jih gasijo, če ni vode?
V bolnišnici
Dobro poznani Mr. Joseph Medvešek iz 21141 Goller Ave. je bil v torek odpeljan v Euclid-Glenville bolnišnico. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo skorajšnjega okrevanja.
Iz bolnišnice
Mrs. Theresa PetkovSek se je vrnila iz bohiišnice na svoj dom na 15300 Grovewood Ave., kjer se še vedno nahaja pod zdrav niško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje vsem za cvetlice in voSčilne kartice, ki jih je prejela.
NAD TRUMANOM ŠE VEDNO MORA ATOMSKIH BOMB, KI SO PADALE NA JAPONSKO
NOVA VOJNA BI PUSTILA ZA SEBOJ LE RAZVALINE
LONDON, 20 . junija—Bivši ameriški predsednik
Ali Nimitz zaupa Japonski? Njegova trditev je ta, da z gotovostjo ne more trditi kaj mislijo
„	, .	, . , . ,	-	Japonci in kako čutijo ker so sc-
arry Truman, ki se nahaj na obisku v Angliji, je dobil daj ameriški zavezniki. Tako jim
od univerze Oxford naslov častnega doktorja. To odliko- narekuje položaj. Nimitz pa se vanje pa ni šlo tako gladko. Del članov uprave se je uprl in je moralo priti do ponovnega Vasovanja ali naj se Tru-manu naslov častnega doktorja podeli ali ne. Tisti, ki so bili proti, Trumanu ne morejo odpustiti, da je dal meseca avgusta leta 1945 povelje, da se odvrže j o atomske bombe na japonska mesta Hirošima in Nagasaki. Večina je končno zmagala in Truman je prejel odlikovanje.
Angleška Labor Party je pri-*-
redila Harryu Trumanu prijateljski večer. Enako ameriški poslanik v Londonu Winthrop Al-drich. Na zadnjem večeru je bilo zastopstvo britanske vlade; sestanek je imel torej uradni značaj.
*
V Washingtonu nadaljujejo z debato o naknadnih kreditih za ameriško vojno letalstvo, ti novi krediti pa znašajo nad milijardo dolarjev. Ameriški generali so za te naknadne kredite. Opozarjajo na sovjetsko letalstvo, ki da bo leta 1960 tako močno, da bo sicer brez konkurence, če se istočasno ne pripravi ameriško letalstvo in to po kvaliteti in po kvantiteti.
Adimiral Nimitz o vojni
Ameriški admiral Chester Nimitz je bil v zadnji vojni poveljnik ameriškega brodovja na Pacifiku. če naj pride do nove vojne, potem bodo po prepričanju admirala Nimitza posledice te vojne le te, da se bomo znašli v
splošnih razvalinah. Orožje, ki povzroča masovno razdejanje, ne more imeti drugih posledic. Nimitz upa, da bo svet dobil take voditelje, ki bodo znali ljudstva sveta prepričati, da je vojna nekaj slabega, nesmiselnega, zmotna.
• Admiral Nimitz zagovarja potrebo, da so Združene države na vojno pripravljene ker s tako pripravljenostjo atomsko vojno le odvračajo. Toda pri vsem tem je potrebno imeti pred očmi, da moderno orožje, ki ima ta cilj, da povzroči splošno razdejanje, ne bo udarjalo samo vojaških naprav, ne bo delalo razlike koga pobija, ali vojake, ali ženske in otroke.
Zanimiva je pripomba admirala Nimitza, da je v Evropi še danes nerazpoloženje zoper Ameri-kance, ker so ti v drugi svetovni vojni masovno bombardirali evropska mesta, pa se Evropejci bojijo, da bo v bodoči atomski vojni še huje.
_I _
BOLNI IN ZDRAVI KANDIDATI
V volilni propagandi bodo vo-lilci preiskali jetra in obisti vsakega kandidata, ali je zdrav, je bil kateri krat bolan, kaj je z njim.
Eisenhower si je leta 1912 poškodoval koleni, je dobil dne 24. septembra 1955 srčni napad, 9. junija 1956 želodčni napad in bil operiran. Eisenhower je star 65 let. Richard Nixon je star 43 let in je imel lažje bolezenske napade, februarja 1948 si je bil polomil obe roki. — Popolnoma zdrav je William Knowland, ki je star 47 let. Za seboj nima popisanega "zdravniškega lista."
Med demokrati gre za Adlaia Stevensona, ki je star 56 let, je bil v letih 1952 in 1954 operiran na ledvicah.—Estes Kefauver je star 52 let in je zdrav.—Lyndon Johnson je star 47 let, je dobil dne 2. julija 1955 srčni napad, je bil leta 1948 in 1955 operiran na ledvicah.—Stuart Symington si je v mladosti večkrat polomil kosti, je bil hud športnik, je rabil zdravniško pomoč, pa je zdrav, le da je vsled dela živčno napet. Harriman je star 64 let in je bolehal na rani na želodcu, pa je že leta 1940 bolezen pregnal.
UGIBANJA O EISENHOWERJU IN TITU
tudi ameriški varnosti, če podpiramo še nadalje Jugoslavijo.
Zastopniki tistih oblasti, ki upravljajo fonde ameriške pomoči tujini, so opozorili senat na to, da če bi umaknili pomoč Jugoslaviji, bi spodkopali temelje državi, ki je bila popre je sovjetski satelit, pa je postavila vzgled kako država lahko živi svoje lastno življenje brez Moskve in je pričakovati, da bodo vzgledu Jugoslavije sledile še druge države vzhodne Evrope, ki so še vedno sovjetski sateliti.
Ob nastopu zadnje bolezni Ei-senhowerja ni bilo izdano takoj uradno poročilo za kaj da gre. Menda je bil Eisenhower leta 1923 obolel na slepiču. Zdravili so ga radi te bolezni, takrat pa ni šlo za vnetje slepiča, marveč za isto bolezen, kot jo ima danes.
Ameriški letoviški kraji oblegajo Belo hišo s ponudbami, naj Eisenhower pri njih preživi dobo okrevanja. Glavni svetovalec Eisenhowerja Sherman Adams je enako povabil Eisenhowerja na svoje posestvo, ki ga ima v New Hampshire. Verjetno bo Eisenhower, ki je pod vplivom Adamsa, to povabilo sprejel.
Predsednik indijske vlade Nehru je bil najavljen v Washington za 7. julij. Nehru je v New Delhi v Indiji sedaj izjavil, da pride v Ameriko, toda le pod pogojem, da bo takrat Eisenhower že toliko zdrav, da bo imel z njim lahko daljše razgovore. V Ameriko pa na vsak način ne bi pri-
šel samo, da vidi tajnika John Foster Dullesa.
Ko je bil pri Eisenhowerju nemški kancler Adenauer, so v bolnici morali Eisenhowerja ostriči in obriti, obleči tako, da je Eisenhower vzbujal zunanji vtis človeka pri zdravju in dobre volje.
Tito—Hruščev
Ameriško poročilo iz Moskve ve povedati, da je Tito ponudil posredovalno vlogo med Sovjetsko wezo in Ameriko, da se odpravijo obstoječa nasprotstva. Hruščev je Titu očital, da sebe nadcenjuje, da ne rabi nobenega posredovalca, pa da je Titu ležeče le na tem, da bi s to svojo gesto vzbudil zanimanje v Washingtonu, kamor naj bi ga uradno povabili. Hruščev in Tito sta bila sprta polnih 24 ur in nista nič govorila. Treba je bilo posredovalcev, ki so oba politika spravili skupaj.
sprašuje kakšno je resnično japonsko čuvstvo, če Japonci pomislijo na atomsko bombardiranje mest Hirošime in Nagasaki.
Kako napredujemo
Prvo letalo bratov Wright leta 1903 je razpolagalo z 12 konj. skimi silami. Moderno od danes s 14,000! Prva lokomotiva v Ameriki iz leta 1830 je razpolagala s poldrugo konjsko silo, današnja s 6,000. Prvi avtomobil iz leta 1892 s štirimi konjskimi silami, današnji s 300. Prvi par-nik, ki je imel pogum za vožnjo preko Oceana leta 1819 je razpolagal s konjsko silo 90, današnji 200,000. Prva elektrarna Thomasa Edisona iz leta 1882 v New Yorku je imela gonilno silo 750 konjskih sil, modema 2,645,-000. Parne turbine so imele še leta 1884 gonilno silo deset, današnje moderne 368,500 konjskih sil.
Glavno pa je to, da iznajdbe prejšnjih let, na katerih se je delalo kasneje, imajo vso tendenco, da se ne ustavijo sredi pota, marveč gredo samo naprej.
JERNEJ AUC
Kakor smo včeraj poročali, je preminil Jernej Alič, podomače Bartol. Star je bil 79 let in je stanoval na 1148 Norwood Rd. Doma je bil iz vasi Dobrova pri Ljubljani, odkoder je prišel v Ameriko pred 50 leti. Bil je član društva Maccabees št. 1266, društva Vodnikov venec št. 147 S.N.P.J. in Kat. borštnarjev št. 1317. Zadnjih 15 let je bil upokojen, preje pa je delal pri American Steel & Wire Co. Žena Elizabeth je umrla leta 1949.
Tukaj zapušča štiri sinove: Bartholomew, John Alden, Joseph Alich in Frank Alden, hčer Mary in vnuke. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 9. uri iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary.
Zadušnice
Jutri, v petek zjutraj ob 7. uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida v spomin četrte obletnice smrti Mary Pire. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže.
V petek zjutraj ob 8.15 uri se bo brala zadušnica v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. v spomin druge obletnice smrti Jim Walter-ja. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by The American Jugoslav Prioting & Publishing Co. 6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carriet and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year — (Za eno leto)_________________________ 00
(Za šest mesecev)________g уц
For Six Months For Tiiree Months
(Za tri mesece)
4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
For One Year — (Za eno leto) _
For Six Months — (Za šest mesecev) For Ihree Months — (Za tri mesece)
.$12.00 . 7.00 4.50
Entered as Second Class Matter April 2&th 1918 it the Prvc* nw Cleveland, Ohio, under the A^ of
104
CHLKCmLLOV Р0УТ1СШ 'IJiSl'AMENT
Angležu Winstonu Churchillu gre za združeno Evropo. Churchill je sedaj privatnik, kakor je bil privatnik leta lU4d, ko je sicer kot vodja britanske opozicije v Zurichu v Švici predlagal prijateljstvo med Francijo in Nemčijo, lo prijateljstvo bo temelj bodoči združeni Evropi. Francija četudi je zmagovalka, tako je dejal Churchill leta 1У4(ј, ima zgodovinsko nalogo, da pokoplje svoja sovra-stva do Nemcev in s svojo roko pripelje Nemčijo v evropsko družino. Takrat seje zdel ta politični predlog Win-stona Churchilla nekam predrzen. Churchill pa je imel prav in lahko trdimo, da je velike dogodke predvidel. Kaj se je zgodilo?
Že leta 1948-1949 so bili tudi Francozi pripravljeni, da priznajo okupirani Nemčiji večjo samostojnost. Leta 1955 so podpisali pogodbo o popolnoma samostojni Zapad-ni Nemčiji in tudi pristali na to, da gre ta Nemčija v Severno atlantsko zvezo. Leta 1956 so Francozi privolili v to, da se dežela Posarje, iz katere so Francozi jemali vojno odškodnino, da nazaj Nemčiji. Z Nemčijo še ni končne mirovne pogodbe, nemško vprašanje še ni rešeno; Francozi pa so že sedaj dovolili Nemcem velikanske politične in gospodarske koncesije.
Fiancozi so nadalje v tistem bloku, ki skupno z Nemci upravlja produkcijo zapadnoevropskega premoga in jekla. Zopet ena stran zbliževanja in to na zelo važnem, to je na gospodarskem polju.
Francozi so v tisti'^organižaciji, ki dela na ideji za res pravo združeno EvropbT V tej organizaciji sedijo skupaj z Nemci in spričo vsega opisanega trdimo, da se je v kratkem času med Nemci in Francozi veliko spremenilo, da se je mnogo sovraštva med pbema narodoma pokopalo. Ideja Winstona Churchilla je šla torej v kolikor gre za zbliževanje med Francozi in Nemci, v popolno klasje, s tem pa v delno klasje, ko gre za združeno Evropo.
Najnovejši predlog Winstona Churchilla je združena Evropa, v kateri naj sodeluje enako Sovjetska zveza, države, ki jih imenujemo sedaj še satelitske države vzhodne Evrope, Severno atlantska zveza, pa tudi Zveza britanskih domini j ono v. Ce bi se te organizacije res znašle na skupnem programu napredka in miru, potem bi šlo za eno največjih organizacij praktičnega političnega pomena kar jih je kdajkoli videl svet. Ali je kako polje, kjer recimo v Nemčiji, vsaj štirje bivši vojni zavezniki v nemškem vprašanju sodelujejo skupno? Je!
Mesto Berlin poznamo vsi, o njem tudi vemo, da je deljen na dva dela, da imajo v vzhodnem delu Berlina glavno besedo Rusi in komunisti, v zapadnem delu mesta pa Amerikanci, Angleži in Francozi. Mesto sicer uživa gotovo nemško samoupravo, kontrola nad mestom pa je vse drugačna, bolj stroga, kot pa recimo nad ostalo Nemčijo. Bn okraj mesta Berlina je Spandau, kjer je ječa, v kateri se nahajajo zaprti obsojeni nemški vojni zločinci. Poslopje ječe je treba stražiti. Dva tedna jo straži j o ruske, dva tedna francoske, dva tedna britanske in dva tedna ameriške straže. Ta naloga je za enkrat edina res praktično vzeto skupna naloga štirih vojnih zaveznikov. Ali morda zagledamo nek simbol, ki naj bo kakor luč bodočega sodelovanja, ko "štirje veliki" pazijo nad vojnimi zločinci, pa bi se lahko reklo, da imajo pred očmi tudi to, da naj do novih vojnih zločinov ne pride?
Winston Churchill sicer pristavlja besedico—če—, ko razpravlja o novi sovjetski notranji in zunanji politiki, pod Hruščevim in Bulganinom. Ce je ta politika res iskrena, ni nobene ovire, da vzhodnoevropske države, sedaj še ruski sateliti, postanejo resnično samostojne in kot take imajo z vsemi svojimi vojnimi pridobitvami ves interes, da pomagajo pri Združeni Evropi. Tisti, pa, ki so za združeno Evropo, imajo ves interes, da k temu delu povabijo tudi Sovjetsko zvezo.
Churchill napoveduje, da lahko nastopi trenotek, ko se bo za isto idejo postavila velika organizacija 15 držav, Severno atlantska zveza, pa tudi velika organizacija zveze britanskih domini j onov. Pristop zadnje bi pomenil, da gre pomembnim državam kot so Indija, Kanada, za idejo miru, tudi izven Evrope, mir pa bo podan, ko bo Evropa združena.	L Č
Poročilo odbora za pomoč Prosvetnemu društvu v Her pel j ah
EUCLID, OHIO—Naš odbor, ki je med tukajšnjimi rojaki zbiral prispevke za Prosvetno društvo "Svoboda" v Herpeljah, je prejel od uradnikov naslednje pismo, ki priča s kakim veselejm so čitali v naših listih, da smo se zavzeli zanje. Pismo se glasi;
"Predragi naši rojaki iz Amerike!
"Prejeli smo že dve Vaši pismi s časopisnimi poročili. Dolgo Vam nismo odgovorili, ker smo zelo zaposleni z delom za ureditev nase dvorane in ostalim prosvetnim delom.
"Neizrekljivo smo. Vam osebno tovariš Godina in vsem našim rojakom iz Amerike^ ki so prispevali za ureditev naše prosvetne dvorane, hvaležni za preveliki trud. Dolgo smo si želeli imeti pi'osvetno dvorano, da bomo lahko v njej slišali naše pevske zbore in gledali naše igre, ker smo bili za vse to prikrajšani v času fašizma, ko so Italijani gospodarili pri nas. Sedaj živimo v svobodni domovini Jugoslaviji in lahko breskrbno pojemo po naše in igramo v našem jeziku. Ker pa je naša domovina veliko pretrpela prej, kakor se je osvobodila svojih za-sužnjevalcev, ker je bilo mnogo domov porušenih, nam država ni mogla dovolj z denarjem pomagati, da bi si uredili res primeren kulturni dom. »Dosti udarniških ur smo žrtvovali, da smo si s pomočjo države, zgradili stavbo, v kateri imamo svojo prosvetno dvorano. Popolnoma urediti je pa nismo mogli. Za-/ese smo si' že nabavili, ker je oilo to pač najbolj potrebno. 'Nimamo pa ne kulis, ne ostale opreme odra in ne inštrumenta :a vaje pevskega zbora. Imamo nekaj denarja, katerega smo si pridobili z raznimi prireditvami n s pomočjo občine, toda ves labrani denar nam ne zadostuje za nabavo najpotrebnejšega.
"Denar, ki ste ga Vi, naši predragi rojaki iz Amerike, nabrali za naše delavsko prosvetno društvo 'Svoboda,' da bomo porabili za nabavo klavirja ipianina), ki bo služil našemu pevskemu zboru. Na ta klavir, (i nas bo stal okoli 300,000 di-larjev, bomo pritrdili ploščico z napisom: Dar naših rojakov iz Vmerike. Ta inštrument bo posredoval naše lepe slovenske pesmi, katera se bomo naučili z njegovo pomočjo, tudi Vam po vom nagnetofonskega traku.
"Iskreno si želimo, da bi pri--ili sami med nas in videli uspehe našega dela, kateremu ste Vi s svojim dragocenim darom veliko pripomogli do uspeha.
"Denar lahko nakažete na naslov ; Delavsko prosvetno društvo 'Svoboda' Hrpelje, pošta Kozina, potom Narodne banke FLRJ, Podružnice Sežana, na računa 654-405.
"Prosimo Vas, da napišete na položnico, da je poslani denar iarilo za opremo dvoraiie.
"Sprejmite prisrčne bratske pozdrave vseh članOv delavsko prosvetnega društva Svoboda, posebno vsega odbora in tudi Hrpelčanov, ki se bodo z nami vred veselili velikih pridobitev.
Na svidenje!
Josip Ščipanja župan
Beiiič Božo,
Predsednik.
Naj služi zgornje pismo v zahvalo vsem, ki so količkaj prispevali.
Vinko Goflina.
Lovci Si. Clair Rifle kluba se vežbajo
CLEVELAND, Ohio — Tem potom se članom-lovcem St. Clair Rifle kluba sporoča, da se vršijo klubove strelske ' vaje vsako drugo in vsako-četrto nedeljo v mesecu na klubovi farmi. Prošeni ste, da prihajate redno na vaje in se vežbajte v streljanju.
Dne 29. julija se vrši strelska tekma na naši farmi in sicer med tremi klubi: St. Clair Rifle klubom, newburskim Rainbow klubom in lovskim klubom iz Barbertona. Zato je potrebno, da se dobro izurimo v streljanju in da ne bomo pogoreli v tekmi.
Nadalje se obvešča člane kluba, da je bil sklep zadnje seje, da se določi tri člane za vsako vajo, da opravijo razna rutinska dela na farmi, člani bodo obveščeni po abecednem redu po tajniku kdaj, oziroma katero nedeljo imajo priti na delo. Kdor bi se ne priglasil za delo ko bo obveščen, bo zapadel kazni, katero se bo izvajalo strogo po klubovih pravilih. Zapomnite si to, da član katerekoli organizacije, ki se sploh ne zanima za organizacijo, je takorekoč mrtev član. (Mrtvih pa imajo radi samo pograbniki).
Torej, udeležujmo se redno klubovih sej in strelskih vaj. Pokažimo, da še živimo in da mamo še smisel za naš sport.
Prihodnje strelske vajte se vršijo v nedeljo, 24. junija. Na svidenje na farmi!
Odbor.
MOČ ČLOVEŠKEGA GLASU
Sodobna tehnika je že tako napredovala, da so najmanjše radijske oddajne postaje komaj tolikšne kot navadni telefonski mikrofon, potrebno energijo pa jim daje—človeški glas. Pri tem aparatu torej ni potreben posebni električni tok kot pri doslej običajnih radijskih oddajnikih. Drobceno radijsko oddajno postajo so izdelali v laboratorijih ameriške vojske.
Kolikšna je pravzaprav moč človeškega glasu ? Nič kaj posebno velika, saj bi moralo glasno govoriti kar milijon ljudi hkrati, da bi dobil dovolj energije, ki jo potrebuje stovatna žarnica. S posebnim transistorjem uporablja novi oddajnik človeški glas, oziroma njegovo moč. Seve takšna oddajna postaja za sedaj še ne seže daleč—komaj dve sto metrov — v kratkem pa bo dosegala daljave do 1.600 m.
UMETNI NOHTI
Zlomljeni noht je zelo neprijetna stvar, zato so Američani lali v prodajo preparat, sestavljen iz smolnatega prahu in tekočine, ki se na zraku strdi. Dovolj je, da se ta preparat vlije v kalup in že dobite umetni noht. Preparat se v nekaj minutah posuši in strdi, model dobi dovršeno prozorno oblogo, ki jo je mogoče lakirati in ščetkati. Tako napravljen umetni noht traja najmanj dva meseca, v tem času pa se naravni noht popolnoma regenerira.
v PARIZil ŽIVI NAD 27,000 UMETNIKOV
Pariz ima 2,850,000 prebivalcev, med njimi 27,500 umetnikov. Žensk akademsko izobrazbo je v Parizu 535,000, moških pa samo 400,000. Kmetov živi v Parizu nekaj nad 1000, veleposestnikov 60, rudarjev pa 940.
Janko N. Rogelj:
IzobraŽevanje zelenca

•SqviMQS
Prva leta v Clevelandu
V	Cleveland sem prišel na dan 26. maja 1916. S prijateljevo družino smo se ustavili na St. Clair Ave., blizu Norwood ceste. Temu delu slovenskega Cleve-landa so rekli Ribnica. V tem okolišu je stala znana Birkova dvorana, tu je bilo uredništvo "Clevelandske Amerike," uredništvo lista "Sloge," Knausova dvorana, pol ducata slovenskih gostilen in še več drugih slovenskih trgovin. Na cestah se je slišala večinoma slovenska govorica. Vse to je delalo name vabljiv in prijeten vtis: kakor da bil bil spet doma v Sloveniji.
Bilo je lepo in mlado spomladansko jutro, ko sem stal na pločniku St. Clair Ave. ter z radovednimi očmi opazoval delavce, ki so hiteli na delo. Mnogi izmed njih so se ustavljali pred uredništvom "Sloge" in "Clevelandske Amerike." V oknih obeh uredništev sta visela zemljevida Evrope ter kazala premikanje ali napredovanje armad v prvi svetovni vojni. Pristaši Avstrije so vrjeli zemljevidu uredništva "Sloge," sovražniki mačehe Avstrije so pritrjevali zemljevidu v oknu "Clevelandske Amerike." Pri tem opazovanju sem zapazil, da živijo v Clevelandu Slovenci, katerih politično življenjfe je usmerjeno v dve strani.
Pri tem opazovanju mi je živo stopil pred oči članek, katerega je napisal za dijaški list "Mentor" dr. J. Gnidovec konec leta 1910. Naslov članka je bil tole: "Slava 80-letnemu vladarju." Članek pa se je glasil:
"Bliža se osemdeseti god Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Dopolnil je osemdeseto leto svoje starosti in enoinšest-descto leto svoje vlade.
"Avstrijski narodi s hvaležno ljubeznijo slave svoj^gg, plemenitega vladarja, in kdo ima več povoda proslaviti dostojno ta dan, kakor ravno mi Slovenci, katerih narodno življenje je najtesneje spojeno z vlado presvetlega jubilarja. Saj smo Slovenci kot enakopraven narod nekako toliko stari, kolikor časa vlada naš ljubljeni cesar. Pod njegovim modrim vladarstvom so se raztrgale vezi, ki so ovirale razvoj naše mile materinščine. Narodna vez se je probujala, slovenska beseda se je začela oglašati v vedno širših krogih ter je vzpodbujala narod k požrtvovalnemu delu za kulturni napredek. Ta napredek se pa ne da ločiti od neštevilnih zaslug prvega ustavnega vladarja cesarja Franca Jožefa I.
"Ako že zaseben človek, ki zvesto izpolnuje svoje dolžnosti ter osivi v svoji službi, po vsej pravici zasluži spoštovanje in ljubezen, koliko bolj zasluži spoštovanje in ljubezen osiveli vladar—osemdesetletni Fran Jožef I.
"Odkar vlada habsburška dinastija na Slovenskem, so se Slovenci ves čas zvesto oklepali svojih vladarjev, a najbolj ljubijo in spoštujejo vladarja, s čigar pomočjo so ве povzpeli naj višje.
"Da, tudi v rod ne sme omahovati v zvestobi do presvetlega cesarja; ,ne sme omahovati in ne bo omahoval, za to nam je porok slovenska mladina, ki gori za ideale in ve, da je cesar od Boga postavljen, in da moramo biti pripravljeni zanj in za domovino darovati tudi življenje, preliti srčno kri, ako je treba."
To je bil članek, katerega ne bom nikoli pozabil v mojem življenju. Dijaki na kranjski gimnaziji smo bili takrat prav tako razdeljeni v dva tabora, kakor so bili naši Slovenci ob mojem prihodu v Cleveland.
V	par mese^ sem postal član Slovenske mrodne čitalnice v Clevelandu/Tajnik čitalnice je bil takraf^atro J. Grill. On mi
je izdal člansko knjižico. Tako sem prišel med ljudi, ki so bili liberalnega mnenja, ki niso oboževali Franca Jožefa I.
Tu se je nadaljevalo izobraževanje.
V	čitalnici sem srečal člana Ivana Ausec-a, ki je takrat stanoval na 5427 Homer Ave., ne daleč od mojega stanovanja. Bil je bolj majhne in čokate postave, po mišljenju narodno zaveden Slovenec, dovolj načitan in izobražen človek. Bil je ustanovni član Slovenske narodne čitalnice, lii je bila organizirana na dan 29. avgusta 1906. Rojen je bil dne 21. januarja 1866. v vasi Prelesje pri št. Rupertu na Dolenjskem.
V	prijateljskim pogovorih je rad omenjal, da je doma iz tiste vasi, kjer je bil rojen slovenski zgodovinar Ivan Steklasa. To je menda napotilo njegovo mater, da ga je po končani ljudski šoli v Št. Rupertu poslala v Ljubljano na gimnazijo, da bi bil tudi on enkrat tako poznan gospod, kot je bil Steklasa. Iz Ljubljane je šel študirat v Novo mesto, da je bil bliže doma. Njegova mati je vedno želela, da bo njen sin enkrat pel novo mašo, toda to se ni uresničilo. Veselilo ga bolj kmetijstvo ter je začasno postal kar zadovoljen kmetovalec.
Leta 1896 pa se mu je zahotelo po Ameriki. Leta 1902 je v Clevelandu, ko se ustanovi društvo Janeza Krstnika št. 37 Jugoslovanske katoliške jednote. Po svojem pristopu je izvoljen za računovodja, a pozneje za prvega tajnika. To delo je opravljal enajst let. Na konvenciji v Pittsburghu je bil izvoljen za nadzornika JSKJ. Leta 1916. je bil četrti nadzornik.
To je bilo v letu, ko se je vršila deseta redna konvencija JSKJ na Evelethu, Minn.
Umrli Ivan Ausec je bil prvi Slovenec v Ameriki, kateri mfe je seznanil z našo organizacijo. Ko sem živel v East Heleni, Mont., sem izvedel iz časopisa "Glas Naroda," da obstoja JSKJ, toda nikoli mi ni nihče izpovedal, da tam obstoja tudi društvo naše Zveze. Iz tega je zelo razvidno in je menda tudi res, da se vsak naseljeni zelenec pridruži posebni skupini in da mu ista prva leta kuje življenjsko usodo.
Posebno dobro se spominjam njegovega pripovedovanja, ko sva bila v poletju na pikniku slovenskega društva na Jeren-kovih farmah. Tam mi je orisal 'ustanovitev naše organizacije in kako se je ustanovila 18. julija 1898. na Elyu, Minnesota. Na prvi konvenciji je bil leta 1903. v Omahi, Neb., kjer so pričeli z rezervnim skladom, toda tudi ni dosti pomagalo. Izjavil je, da je bila tam skupina delegatov, ki je hotela postaviti organizacijo še na boljšo podlago ter jo tudi napraviti bolj liberalno, da bi odpirala vrata vsem zavednim in delavsko usmerjenim Slovencem in Slovenkam v Ameriki. To se ni zgodilo. Omenjeni delegatje Eo šli domov nezadovoljni. Posledice te nezadovoljnosti so rodile ustanovitev Slovenske narodne podpore jednote v Chicagi ic^a 1904. Po njegovem mnenju j jv Lila to napaka, ki ne bo po-! zabljena med ameriškimi Slovenci. Tu je nastal drugi prelom v zgodovini slovenskega podpor-niškega zavarovanja v Ameriki. Sledili so drugi, tako da imamo že danes pol ducata bratskih organizacij.
Opisal mi je tudi konvencijo v Deverju, Colo., kjer so spet malo povišali mesečne prispevke, toda ne zadosti. Rekel je, da so prišli na pravo pot še le na konvenciji v Pittsburghu, kjer so sprejeli lestvico "National Fraternal Congress-a."
Z veseljem in zanosom je pripovedoval, da se prične redna konvencija dne 11. septembra v Evelethu, Minn. Obljubil mi je, da bo po konvenciji še govoril z
menoj ter mi povedal kaj nov ga o njegovi organizaciji. Ta me je mislil vpisati v društvo.
To sem tudi pričakoval
Vrnil se je s konvencije Ausec. Ni bil več izvoljen ^ glavnega uradnika. Ce se ne tim, izvoljen je bil iz Clevel^ Rud. Perdan kot glavni ura#
IU6V8
organizacije. Z Ausecem več govorila o naši orga^'^l^ tudi vprašal me ni, da bi P"® član iste. S Perdanom se dosti poznala; še potem, se dodobra spoznala, ^ jj
nisva dosti razumela. Ta "
na svetu: Vsi značaji niso en Našim bratskim organizaci pa to dostikrat škoduje, ko venci je odtujijo dobre in g, šene člane od organizaciji dela.
• d.
Ivan Ausec je umrl pr® . ^
v Clevelandu. Bil je že pr®® letih^f ko se je poslovil od n
V^oteklo je potem osem 1®^' da bi me kdo vprašal, da ^aJ stanem član JSKJ. Dogo se je, da je bil moj prijate ton J. Terbovec odbran za ^ nika novega .glasila "Nov® be," leta 1924. On voril, da naj pristopim K jednoti. To sem tudi stor sem hvaležen njemu, da ^e. nes član Ameriške bratske
Prva leta v Clevelandi*
XXX _
življenje v Slovenski na čitalnici v Clevelandu mi f ^ velo spomine na domo^ jg. šolska leta. Enolično in jj no življenje na zapadu ubijalo. V čitalnici sem ljudi, ki so čitali knjig®-in radovedno sem pH^^^ ^ gio-razgovorom in razpravam V venskih pisateljih in P® gj^e Slike nekaterih mož sloV ^ nevezane besede in po®^ џ visele na stenah čitaim® • dolgo čitalniško mizo včasih občutke, da sp®^
aekje v domovini ter P''® ,^gy.
^rWavanje o slovenski
nosti. To je bil moj zažeu® tek. Začel sem prebirati knjigo za knjigo sem P moje izobraževanje se 3® Ijevalo v Ameriki. Knjig®'. re sem prečital v domo^ii^^^el ponovno začel prebirati* sem v njih druge podob® ggl glede, katerih še nisem ^ doumeti v domovini. Dv® џ pol ameriškega življenji pol-vtisnilo v mojo miselnost P^g. nejše razumevanje po^^ ga pisatelja ali pesnika- jg; nekoč berem Stritarjeve
... (.iToor
"Kdor je čul v svojih o^^
letih doma blažene glas° žičnega zvona, naj biva morja, na drugem koncU^^j^gt-naj mu bo otrplo srce v nih izkušnjah življenja" de sveti večer, tedaj ® gc oglasi teh glasov spomiH' ,go mu, da mu zopet done, mu nekdaj doneli v dalj^\ ^ t^' vini, v srečni mladosti, " ko daleč, tako daleč za
Pisatelj Stritar je ziv^^^ gago let v tujini, zato je ^
pisal te besede, prav tako, je čutil v srcu. Ž njim sem.^gl ^ čutil tudi jaz, ker sem ^
tujini.
bil
Pisatelj Meško mi j® gpe' no priljubljen. Približam ^ k njemu, čitam njegovo vanje ter zapišem v zveZ®
deči stavek:	;
"Ah, neznane so poti v in tako nevarne! Nikje^^
beče duše, ki bi ti dejala^L i^^ 'Povej! Vso bol^ni razo^ jg,
ves veliki strah in- vse

ler
WiW
slabotno in omahujoče." J g
ni sočutnega srca,
istinito iskrenostjo:
k meni!" Nikjer ni m«®'' ^ po-
joče se, bodreče: "Name sloni!"
Help yourself — po
mag®-^ gtav
icu-
sam, sem pripisal temu y Tako je v Ameriki, kjer i® sel jeni Slovenec svojo la® mopomoč v bratskih po P organizacijah.
(Dalje prihodnjič)
SILONE:
Novička cigarete
Nekega J. . „
CNAEOPRAVNOST
rekel ^
vzeti me .	pripravljen
bilzZ!	je
sva T Г dogodek. Na pot кајц дд? ^ kreniti zelo zgodaj, Fugin , Р°Че je ležalo sredi trovH ®	deset kilome-
»гм"	bolje priti tja
Pa Ve	vzhodom. Vsi
^olovs^'	^ pomika voz z
pešec Ф	naprej kakor
"strezala	počasnost je
razTini «	razpoloženju, dečka, ki mu prL
^адШћ	pridružiti se od-
Opazovl^	skupaj z njimi,
peljali tik	kmete, ki so se
^"■ehitevali^^ Tf so naju ^ v dolgem sprevodu
Vozov
je tiiiv!"	Presenetila me
host in°^^	hladnokrvnost,' res-Vai gp ^olčečnost. In prizade-
ko r_ao	bi bil tudi jaz ta-
nihgg J'	molčeč, da ne bi
%01	mi ni bilo, da
ce. To • !	menoj niti besedi-
^»»Jegovih
očeh že fant.
se pomikala po 'Ij se je redčila °slov "^metov, voz, mul in
nižini T ®
so zavijali na desno in z
levo л ,,
' "okler nisva ostala _
moj	pa je opazil
°^etotn
nekaj posebno neprijet-
.Al
bil pozabil doma. šeči fu "^ prenašal ves dan du-^'^ak, ne da bi sploh kniet ц- ^ niti najrevnejši je. gg ^ '^ogel prestati brez ka-8va	biio že vzšlo in bila
bi luog,?^® predaleč od doma, da sva misliti na vrnitev. Ko pd^. je
gel v pi ^P^^gel vole in jih vpre-багце	t)i se sploh ozrl
Hoj ig ^ da bi spregovoril z me-
Pas cesT°	Dolgi, prašni
Hej] j topoli na obeh stra-
kakor	nama, zapuščen,
®o bile videti zapuščdne
upanja ni bilo, da bi srečala kakega znanca, ki bi bil pripravljen razdeliti svoj tobak z mojim očetom.
V trenutku, ko je nastavil plug k prvi brazdi, je moj oče vzkliknil: "Na, vzemi denar in ponudi ga prvemu mimoidočemu za cigareto ali ščepec tobaka."
Sonce je že močno pripekalo: bilo je malo verjetna da bi še kdo prišel mimo. Mc5j oče, zdaj z zavihanimi rokavi, je dvignil votek in z razdraženim glasom pognal vole. Utrujen in razočaran sem sedel na robu kanala med cesto in njivo v travo in gledal očeta, kako hodi sklonjen nad plugom za voli. Srce se mi je skrčilo in prevzela me je želja po spanju. Zdelo se mi je, da bi bilo bolje, če bi bil ostal doma.
Toda proti poldnevu me je očetov glas zdramil iz brezbrižnosti. Bližal se nama je kmet na oslu in kazno je bilo, da se oba premikata na težkem in gostem oblaku prahu, ki se je dvigal izpod nevidnih oslovih kopit. Odhitel sem mu naproti, mu pokazal denar in mu ga brez ovinkov ponudil za tobak, vtem ko sem s prstom pokazal na očeta, stoječega s plugom in voli na njivi. Sodeč po zunanjosti je bil eden najrevnejših kmetov.
"Saj niti sam nimam cele cigarete več, ostala mi je samo polovička," mi je odgovoril kme-tič. "Imenitno!" sem vzkliknil in stopil k njegovemu oslu, "vzemite denar in dajte mi, kar pač imate." "Toda zakaj naj bi ostal sam ves dan v Fucinu brez kaje ? Mar je tvoj oče toliko boljši od mene?" "Moj oče nikakor ni boljši od vas," sem dejal, "toda če mu kaj ni po volji, vam zna molčati ves teden." "Obžalovanja vredno zanj," je omenil kmet.
Še zmerom sem stopal pokraj osla in že sem obupaval. Kaj sem mogel storiti, da bi dobil
№


Walte
^a^isnil je svoje blage oči dne 21. junija 1954.
r
d , ^®selo smo živeli Da zdravje smo imeli, prišla je kruta smrt, PreseHla v božji vrt.
Globoko pod zemljo,
tam v ozki hladni hiši,
kjer šum sveta se več ne sliši, Tvoje truplo v miru spi.
Euclid
Enkrat bomo se združili v raju tam nad zvezdami,
s Tabo dragi nepozabni,
v Bogu večno združeni.
Žalujoči:
MARY, rojena KUŽNIK, soproga VLADIMIR, sin MILDRED EVANGELISTO, hči sinaha, zet, vnuki, bratje in sestre
' Ohio, dne 21. junija 1956.
Žtiri	_ ^ /.apuscene sem mogel storiti, da bi dobil
^^^^^^^ate njive. Nobenega cigareto? "V košari za jestvine
V blag spomin
•Ifugi obletnici odkar je umrl naš ljubljeni, nepozabni soprog, oče, stari oče in brat
imava z očetom dobre stvari," sem rekel, "če hočete, vam lahko odstopim svoj delež. V sod-šku pa imava vino od domače trte." "Na," je rekel kmet in mi pomolil pol cigarete, "podarim ti jo." "Mar nočete mojega denarja?" "Ne, vse, kar lahko stori človek s polovičko cigarete, je, da jo ali podari aii pa obdrži zase."
Nisem ^ mu več prigovarjal, naj vzame denar, ker se mi je preveč mudilo, da bi pokazal očetu svoj plen. "čudno," je rekel, ko sem mu sporočil svoj kratki pogovor s kmetom. "Moral bi ga bil vprašati vsaj po imenu."
&TEAK3
Minilo je nekaj mesecev. Nekega večera, ko sem sedel na hišnem pragu z Ezopovimi basnimi na kolenih, sem zagledal moža s polovičko cigarete med dvema karabinjerjema in z okovi na rokah, gredočega mimo. Spoznal sem ga takoj in srce mi
je začelo močno utripati. Hotel sem skočiti po očeta, pa ga ni bilo doma; našel sem ga pozneje, ko je napajal krave. Biti sem moml zelo osupel, kajti kp me je zagledal, me je vprašal, ali se ni morda zgodilo, v hiši kaj hudega.
Naslednji dan je bila nedelja. Oče me je pričakoval pri izhodu iz cerkve, da bi me odvedel k sodniku. "Aretirali smo ga zaradi tatvine," je povedal sodnik. Bil sem ves iz sebe, kajti prej bi bil verjel, da je morilec, kakor da je kradel. "Je že moral kaj zagrešiti, da je sodnik naročil karabinjerjem, naj ga aretirajo zaradi tatvine," mi je skušal pojasniti zadevo moj oče. "Toda sam bog ve, kaj je storil."
Sodnik je bil prijazen in dal nama je dovoljenje, da sva obiskala najinega moža v zaporu. Tega obiska se spominjam do najmanjših podrobnosti, kajti
bil je prvi primer, da sem prestopil prag jetnišnice. Oče je predlagal, da bi mu nesla skromno darilo; jaz sem mu rekel, da bi bilo po mojem mnenju najbolje kupiti mu nekaj cigar.
Jetniški paznik je naju odvedel v tesno, zatohlo sobico in pokazal na odprtino v steni, skozi katero sva smela govoriti s pripornikom. Spoznal me je na prvi pogled. "He, ti si pa fant, ki sem mu dal takrat polovičko cigarete, mar ne?" Prikimal sem in kar veselilo me je, da ima mož tako dober spomin. "Vidim, da se se gode čudeži!" je vzkliknil. Ne vem, ali je pri tem na tihem jokal ali vriskal.
"Ali še veš, katerega dne je bilo?" me je vprašal. Moj oče si je bil dobro zapomnil dan. "Alibi, ki mi je padel z neba!" je vzkliknil mož in objel palice železne mreže.
In res so ga po najinih izpo-
vedbah še isti dan izpustili, ker se je pokazalo, da tatvine, ki so mu jo očitali, nikakor ni mogel
zakriviti. Ne vem, ali je polovička cigarete že imela kdaj na svetu tako čudovit učinek.
J & J SECURITY SEAL SASH & SCREEN CO.
18211 ST. CLAIR AVE.
prodaja
Secur-Seal zimska okna in vrata ter mreže iz aluminija, kot tudi razne druge predmete iz aluminija za okraske.
Pokličite, da vam damo proračun JOSEPH A. SMERDEL, slovenski zastopnik
IV 6-1818











тш


%^за%ам
Ш
%%\<5


■Л
m

ш

&%!%%







*wk^m%a
f/'.V'*'^;- ■ .'-tr ... '...,»С *. .vt»'t..»'i
2л^5К| odsek doma
'VPADNIH SLOVENCEV
prijazno vabi prijatelje na
Neko importirano
pivo se izdeluje v Clevelandu
Vprašajte Otto Kalscna, odličnega pivovarja pri 1.Д isy, in vam bo povedal, da so nemška piva—Wur/burger, Kulmbacher, I)ortmiintl(?r, Tucher, Thomasbrau— vsa sijajna. So bogata in slastna t«r imajo te.meljit okus po hmelju. Na kozarce, so prava dobrota tega sveta, v steklenicah pa so neprekosljiva.
Nemci niso tako izurjeni v pasteriziranju kot mi, in rezultat j(\ da imajo njUi piva "močnat" okus. Se tudi hitro pokvarijo na policah in dolgotrajno potovanje in skladiščenje prodno dospe semkaj tudi ne pomaga.
Ker gotovi bierliebhabers (ljubitelji pi ve) resnično hrepenijo po m mškem pivu,
napravi Leisy DORTMUNDER—pivo, ki privabi tu našemljenim Evropejcem pri-
j«!tne spomine in jim nanje, orosijo oči. Hmelj, kot zgornji sveženj prihaja iz
Bavarske; kvas je čisto nemškega izdelka, ki pride zračnim potom v Ameriko, in
voda, ki jo rabimo, se kemično primerja vodi Ruhr reke. Varjeno pod izkušenim
nadzorstvom v Nemčiji izurjenega Otta, imamo pivo, ki je ... no .. . čudovito pivo.
Ce nimate radi DORTMUNDER z ostrejšim okusom, pomnite, da so tudi druge vrste Leisy i)iva. Ne glede kakšen okus vam ugaja, Leisy ima za vas pivo.


Л#.-I
1862-1956 » PRODUCTS OF 94 YEARS OF EjiPERIENCE AND PROGRESS • THE LEISY BREWING CO., CIEVEIANO 13,OHIO
^nilc
V nedeljo, 24. junija
na vrtu Doma na 6618 Dension Ave.
Igrajo slovenski fantje—Mauser godba. Dobra okrepčila—prvovrstna zabava za vse. Pridite!
STRAN i
ENAKOPRAVNOST - '
Gustave le Rouge:
MISTERIJA
ROMAN
Nadaljevanje
Molče in nepremično je radža s svojima dvema svetovalcema gledal to nadnaravno prikazen. Zdelo se jim je, kot bi veter z onega sveta zavel okoli njih, in Jaghir je opazil, da se je naenkrat vijoličasta megla dvignila iz fakirjevih prs. Sveta groza jih je otfjela ...
Med tem, ko je yoghijevo telo počivalo na cunji, se je njegova volja pokorila povelju radže. Njegovo fluidno telo se je z velikansko naglico zagnalo skozi plasti svetovja duše, kjer ni preteklosti, ni prihodnosti.
Natančno je videl ogromni dragulj, ki je bil brušen v obliki briljanta in sredi katerega se je smehljal Budhin obraz. Noben draguljar ne bi mogel ceniti neizmerne vrednosti tega dragega kamena, ki je tehtal več kot tisoč karatov.
All-Mah je prisostvoval vsem doživljajem znamenitega deman-ta, od trenutka, ko ga je bil Bud-ha sam sprejel iz rok princese, ki ga je podarila beraču.
Indijski mogotci so ga imeli v posesti do 15. stoletja, potem pa je prišel demant na Kitajsko. Polastil se ga je cesar iz dinastije Ming, kateremu ga je slednjič ukradel nezvest minister.
Od stoletja do stoletja so te-
CHICAGO, ILL.
FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarbron 2-3179
DOMESTIC HELP
MIDDLE aged couple rnted — Woman take care of c. ning store in exchange for luing quarters and commission. Mus^ read and write English.
ARmitage- 6-6150 week days
HOUSEWORK — Help with children. Capable woman to stay. Room and board, plus $25 week.
Wilmette.8044
COUPLE — Caretaker and superintendent for scliool and synagogue buildings. Free 3 room apartment. Gas, light, telephone. Must speak English.
HOllycourt 5-2161
MAID — For doctor's home. 3 school age children. Must live in. Private roora and private bath. Good salary. References required.
Call — ORchard 5-5637
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT -r- Good business. Established 6 years. Door leading to Tavern. Laundry & Cleaners near by. Busy location. $85 rent. Steam heat. Seating 35. Must see to appreciate. Selling due to illness.
HUmboldt 6-9431
FOOD SHOP —
Long established. Good west side location.
COlumbus 1-6550
TASTE FREEZE — Excellent location comer 87th St. & Aberdeen.. Immediate return on investment.
Call after 11 a.m. RAdcliff 3-9007
DRESS SHOP — South Shore. Established 30 years. Air conditioned, Retiring. Real buy.
Call 1 to 5. HYde Park 3-8419
CORSETS - LINGERIE - 4 fitting rooms. — Going business. Nice clientele. 14 years same location. Reasonable. Owner retiring. So. West side.
PRospect 6-6959
kli potoki krvi za posest usode-polnega kamena.
čimbolj se je All-Mah v svoji viziji bližal sedanjosti, tembolj so zatemnele časovne slike postajale jasne.
Budhin demant je zapustil Kitajsko. All-Mah ga je videl v rokah gusarskega kapetana. Bandit je imel dolge črne lase in v očeh se mu je bliskal pogum, obraz pa se mu je vražje hudobno režal.
Toda ta slika je kmalu izginila pred drugo. Videl je plemenita-ša s pudrano lasuljo, oblečenega v baržunasto in vezeno obleko konca 17. stoletja, nato osebo z dolgimi zalizci in romantično, dolgo suknjo, kot jo nosijo še sedaj Angleži, končno pa je stopil predenj — in to je bila zadnja vizija All-Maha—elegantno oblečen starec, skrbno obrit, na videz modern bankir ali vele-tržec.
Yoghi je bil vidno utrujen, njegovo slabo telo je klonilo in pogled mu je postajal steklen in brezizrazen.
—Zdaj menda že ve, vizija se bliža koncu, je vzkliknil nestrpno Jaghir. Vaše Visočanstvo naj ga izvoli izprašati!
—Kaj si videl? je zapovedujoče vprašal radža. Govori: kdo je sedanji posestnik demanta?
Hripav, komaj razumljiv glas je začel prihajati iz stisnjenega grla All-Maha, toda radža tega jecljanja ni mogel razumeti.
—Govori palisko narečje, je razložil Jaghir, hočem vam prevesti. Pravi, da so demant ukradli dinastiji Ming, da je potem prišel v roke gusarju in da ga sedaj imajo njegovi potomci. Zadnji izmed njih poseduje to skrivnost.
—Kje je? je vprašal Jaghir nepotrpežljivo.
—V Londonu, je s težavo za-jecljal yoghi.
—Hočemo ime tega moža! Kako se imenuje?
Yoghi več minut ni odgovoril. Bil je vsekakor na koncu svojih moči. Njegovo, obličje je kazalo bolesten izraz.
—Če ne odnehamo, lahko umrje, je pripomnil Ravana.
—Kaj zato! je sirovo odgovoril Jaghir. Naj nam pove ime!
—Naprej! Govori! je spet za-povedal radža.
Yoghijevo čelo je bilo čisto potno; bele sline eo se mu prikazale v kotu ustnic.
—Terry . .. John Terry.. .
Padel je na cunjo, ves izčrpan, oči je imel steklene kot mrtvec. —TDejal je John Terry iz Londona, je vzkliknil Jaghir, ne da bi SĆ naprej brigal za yoghija, ki je izvršil ta čudoviti poskus hip-notelepatije.
—Poročilo ni preveč točno, je dejal radža nezadovoljno, in sedaj je All-Mah napol mrtev. Trajalo bo najmanj štirideset dni, da prenese nov poskus.
—Naj Vaše Visočanstvo dovoli, da povem, je dejal Jaghir navdušeno, da je poročilo zelo točno. John Terry je bil pred leti zelo znan kot eden prvih trgovcev z dragulji v Londonu in Amsterdamu. Imenovali so ga kralja demantov. Nedavno pa je prenehal s svojim trgovanjem. Gotovo je on posestnik Budhine-ga demanta.
. —Če je tako ,ne smemo izgubiti niti trenutka; takoj moramo brzojaviti Mister!jI. Ko zve, kje se nahaja dragulj, ji ne bo težko, se ga polastiti: saj veste, kake čudeže dela, kadar se potrudi za kako stvar .. .
—Takoj izvršim povelje Vašega Visočanstva, je dejal Jaghir in se spoštljivo priklonil.
In hitel je v sobo, kjer se je nahajala radio-telegrafska postaja.	. , tu
Sedmo poglavje. ;
Pijani telegrafist.
"Morska lastovka" je imela vsa jadra razpeta in močan južen veter jo je gnal preko penečega se valovja proti severu.
Na krovu je vse spalo, in Lionel Brady, ki je stopil iz »vo-jega skrivališča, ni nikogar кге-čal. Na prednjem delu ladje je kimala straža, zavita v plašč,
Lionel je šel naravnost h, kabini brezžičnega telegrafista, že je hotel vstopiti, ko si je premislil in naglo sel nazaj v svbj zaboj. Čez trenutek se je .vrnil z zavojem v roki.
Zadržujoč svoje dihanje se je splazil skozi priprta vrata v kabino. Bil je samo korak do uradnika, ki je prepisaval dospelo brzojavka na list papirja. Lionelu je kazal hrbet.
Par trenutkov je tako preteklo. Lionelu se je zdelo, da čuti, kako bije srce možu, ki je bil poleg njega. Imel je utis, da mora ta uganiti njegovo prisotnost in se nenadoma obrniti. Trenutki so bili dragoceni, kajti tudi Miste-rija je morala slišati električni zvonec. Vsak trenutek je bila lahko tu.
Naenkrat je telegrafista zagrabila železna pest za vrat in ne da bi mogel poklicati na pomoč, je začutil nekaj ledeno mrzlega na obrazu. Potem je izgubil zavest in tako slonel ob svoji mizi.
Lionel mu je bil pritisnil na lice masko, napolnjeno s kloro-formom in hitro zgrabil za napisani brzojav.
S strastno radovednostjo je čital:
—Yoghi All-Mah trdi, da se nahaja demant pri Johnu Terry ju v Londonu. Na delo!
Lionel je ta stavek večkrat ponovil, da si ga tem bolje utisne v spomin. Potem je potegnil iz žepa steklenico whiskyja, izlil polovico tekočine na mizo telegrafista, mu ž njo pomajal obraz, postavil na pol prazno steklenico na mizo in iz^nil. Deloval je tako naglo in odločno, da ta mala drama ni trajala več kot eno minuto.
Lionel je bil zelo zadovoljen da se mu je bila stvar tako posrečila. Dovolj časa je imel, da se je neopažen skril v temi.
Naenkrat je videl prihajati Misterijo. Kot je bil pričakoval, je bila čula zvonec, se naglo oblekla in prihitela.
Ko je videla nesrečnega telegrafista, ki je bil pijan zaspal pri svojemu delu, se je z jezila.
—Klada pijana; je zamrmra-
ŽELIM KUPITI
harmonike Mervarjevega izdelka, 3-vrstne.
Kdor jih ima naprodaj, naj sporoči na naslov TIEBEa 7406 St. Clair Ave.
Išče se stanovanje
Dvojica z 10 let starim otrokom išče stanovanje s 5 sobami, najraje na zapadni strani mesta. Kdor ima za oddati, naj pokliče
EN 1-5053
RUDOLPH KNtFIC
AGENCY
IV 1-7540 820 E. 185 St.
24 HOUR SERVICE Complete Life, Auto &
Fire Insurance.
Rates given over phone. Our companies are rated A-plus.
ZIDARSTVO
Zgradim novo hiio all gavaio; izvriim popravila in postavim klet pod itaro hišo.
Za pojasnila se obrnite na zanesljivega gradbenika JOHN YAGER
IV 1-5702
ZAVAROVALNINA
na ШбО BIZNES - AVTO -
ŽIVLJENJE
Pomnite, da kakršnokoli zavarovalnino vi potrebujete, vam Jo lahko preskrbi
DANIEL STAKICH
815 EAST USfll STREET
poleg
St. Clair Savings & Loan Co. t«l. KE 1-1934
la. Na lega človeka res ne morem računati.
Sunila ga je vstran in prijela za papir ter čitala brzojavko.
Lionel se je bil med tem vrnil v svoje skrivališče. Takoj je napisal brzojavko, ki jo je bil na tako spreten način ujel. Nato je sedel v naslonjač in začel razmišljati.
—Rekel bi, si je mislil, da mi je sreča postala mila. čudež je naravnost, da me niso zasačili. Minuto pozneje bi si bil stal z Misterijo nasproti. Tudi ni napačno, da so Mygalr poslali brzojavko v indijskem jeziku, ki sem se ga priučil za časa svojega bivanja v Indiji ... čez sedem let res. vse prav pride ... če bi bili poslali telegram šifrirano, bi bila stvar silno otežkočena . . . Johna Terryja v Londonu prav tako dobro poznajo, kot Vander-bilta ali Rockefellerja v Ameriki. Da bi le prišel o pravem času in ga opozoril na nevarnost! .. .
Lionel Brady je potegnil iz svoje listnice zmečkan, zarume-nel papir. Bilo je pismo, ki ga je dobil na predvečer svojega odhoda od Mr. Pycrafta, starega izvedenca za orijentalske pisave, ki je bil povedal Lionelu, na kak način je mogoče dobiti dostop do podzemskega mesta.
Učeni starec, ki ga je bil Lionel kraljevsko plačal, si je štel v svojo dolžnost, da mu zadosti hitreje, kot mu je bil prvotno
HIŠA NAPRODAJ
TRGOVINA NAPRODAJ
Grocerija in mesnica na Donald Ave. S poslopjem za 3 družine; v dobrem stanju. Promet trgovine—$600 tedensko. Dobra zaloga in oprema. Velika lota, 2 garaži. Lepa prilika za podjetne rojake.
Cena za vse skupaj $24,500.
Za pojasnila se obrnite na
LAKELAND REALTY CO.
T 5604 .Waterloo Rdi.
KE 1-6681
obljubil. Rabil je samo štiriindvajset ur, da razreši skrivnost listine, ki jo je bil Lionel iztrgal Misteriji v posadi v Quicatlu in na kateri so bile narisane rastline in živali okoli velikega demanta.
—Dragi g. Brady! tako je stalo v pismu. Prevod besedila, ki ste mi ga izročili, se glasi.
—"Pred približno štiri sto leti je kitajska cesarska rodbina Ming imela v posesti ogromen demant, brušen na tak način, da se v sredini prikazuje. Budhin obraz. Demant je bil ukraden in legenda, ki je znana po vsem Daljnem Vztoku, trdi, da bo Azija rešena tujega jarma po ženski, ki ta Budhin demant prinese nazaj v Indijo."
Brzojavka je izpopolnjevala to čudno listino. Lionel si je začel razlagati vso vrsto dogodkov, ki so se mu bili zdeli v za-četu nemogoči ali nerazumljivi. Sedaj pa je imel dokaz, da udru-ženje Mygalov ni bila navadna
.5 sveto^'
peklenski
roparska tolpa, temveč na za;rota, strašen p stroj, naperjen proti vse] ci zaciji. In Mysterija je bila m®® eden najvažnejših poglavarja (Dalje prmomUiO
EUCLID POULTRY
649 EAST 185th ST.. KE 1-8187

Jerry Pelkoviek.
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca, w ^ mamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na
SEDAJ JE ČAS
ZA POKRITI VAŠO STREHO ALI STAVITI NOVO STHEH ALI ŽLEBOVE.	„plA.
VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA Naše delo je poznano kot prve vrste; je zanesljivo in jame Cene so zmerne.	Se priporočamo v naklonjenosi<
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov R. F. D. 1 (Rt. 44), NEWBURY. OHIO ali pokličite telefoniCno Newbury 1-283


je ugoden
nas TELEFON V KLETI
V pralnici, delavnici ali rekreacijski sobi, telefon v kleti prihrani mnogo poletov v zgornje stanovanje .. . lažje odgovorite. Dobite klice, ki jih sedaj zamudite. Dodatni telefoni stanejo le nekaj centov na dan. Imejte vsaj enega na vsakemu nadstropju. Da naročite . . . pokličite vaf telefonski poslovni urad.
Za izborno novo telefonsko poslugo, prelistajte listke 17 do 24 v vaši novi črni in zeleni telefonski knjigi. Za naročiti, pokličite:
Ш Ohio Bell Telephone Company • MAIn 2-9900 MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE

'iih,.


A
85
A MONT
home.extens
plus tax and instoiiation
THEMAYCO.'S
Air-conditioned
A. Tie slii
• crm
• Bell
B. Sling Back
•	črni
•	Beli
•	Beige
Izključno naši!
MAGIC STRIDE WEDGIES
Mere:
Ozki: 5'/2 do 10........AAA do AA
Sredrvji: 4 do 10.............A&B
široki: 5 do 10..............C & D l/WlUVo
*	Wedgie čevlji, ki jih največ prodamo!	Ж ЛД
*	Vdelani notranji mehki podplati	У1
*	Mehki Supple Crushed Kid
*	Posebno podloženi spredaj in zadaj	Ж
The May Go's Basement z čevlji za ženske
LOOMCRAFT 4-Gore KRILA
•	Bela
•	Temno plava
•	črna
•	Svetlo plava
1
.99
Mere 32 do 40
12" zipper ob strani, napravi to spodnje krilo Iz rayon tafete lepo prilegajoče . . . lasje se ne spravijo iz reda, in se lahko opravite. Popularni stil s 4 vrezi, tesna zgoraj in široka, in naramnice se lahko popravi.
The May Co.'s Basement oddelek s spodnjim perilom