Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska iztkija celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi al.6/111 Telefoni nredništva: dnevna službe 2050, — nočna 29%, 2994 in 2050 2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za insernte; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Pruga-Duna j 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Izliaju vsak dan z|iitra.j, razen pondeljka in dneva po prazniku f dveh svetov Spor uied Vutikanom in fašističnim režimom, ki se odigrava pred našimi očmi, odgrinja enega najtežjih in najvažnejših problemov kar jih sploh pozna človeška zgodovina. Spor je da-lekosežne načelne važnosti, ker gre za določitev, oziroma razmejitev državne-posvetne in cerkveno-duliovne oblasti. Fašizem je namreč zapadel osnovni zmoti, ker si jo osvojil poznano »lajično« pojmovanje o državi, ki odreka Bogu nadoblast in vsako pravico do družbe iu naroda. Ta nazor je v bistvu porojen iz starega paganskega pojmovanja o državi. V paganskih državah je splošno vladalo načelo, da je človek zavoljo države in ne država zavoljo človeka. Človeško dostojanstvo se sploh ni uvaževalo. O splošnih človeških pravicah ni bilo niti sledu. Da bi človek zato, ker je človek, imel svoje določene pravice, o tem niti tako umetno sestavljeno rimsko pravo nima nobenega pojma. Iheriug, eden največjih učenjakov v rimskem pravu, je napisal besede: »Do stavka, da ima človek kot človek »soje pravice, se rimsko pravo ni nikdar praktično povzpelo.« — Nasprotno. Ideja pretirane državne oblasti se vleče kot rdeča nit po vsem rimskem pravu. Vladala je prava statolatrija, to je oboževanje države in državne vsemogočnosti, ki se je po mnogih državah in tudi v rimski, preduo je propadla, osredotočilo celo na oboževanje ene sume osebe, vladarja, kateremu se je pripisoval božanski izvor in se mu izkazovalo božansko češčenje. Vsaka volja, vsaka želja in tudi kaprica absolutističnega princa se je že sprejela kot zakon, \ Proti temu oboževanju vsemogočne države oziroma nositelja državne oblasti, ki je iz orienta in preko Egipta našla posnemovalce tudi v Rimu, so že teduj v paganski dobi nastopali resnično veliki duhovi. Antigona ne prizna Kreonovega odloka, ki ji je prepovedal [»kopati mrtvega brata, ker je smatrala njegov ukaz za kršitev »nepisanih zakonov«, katerim morajo v imenu večnostne morale biti vsi ljudje pokorni. Končno je priSel Odrešenik sveta, čigar nauk osloboduje človeštvo tudi državnega zasužnjena. »Dajte cesarju kar je cesarjevega in Bogu kar je božjegu« — tako je božanska modrost potegnila mejo med svetno in duhovsko oblastjo. Zahteva, da se izkaže pokorščina go-epodovalcem sveta v vseh časnih zadevah, Boga in cerkev pa je treba slušati, kjer gre za verske stvari in večno zveličanje duš. Ker pa je mnogo tega, na čemer sta zainteresirani obe oblasti, svetna in duhovska, (vzgoja otrok, zakon, družina, javen kult itd.) naj bo stvar pametnega dogovora med cerkvijo in državo, ki naj te stvari pravično ureja. Kljub jasni razmejitvi obeh oblasti, določeni in zahtevani od samega božjega Ustanovitelja krščanstva, pa opazujemo v vseh časih stremljenje države, da združi v svoji roki obojno oblast, svetno in duhovsko. Tako so delali celo laki vladarji, ki so se sicer smatrali za kar moči krščanske. Poudarimo to radi fašizma, ki se ne neha proglašati za — krščanski režim. Pojavi cezaro-papizma niso le v prvih krščanskih stoletjih, ne opazujemo ga le. v Bizancu temveč tudi v zapadni in srednji Evropi daleč v srednji in novi vek. Ravno renesansa je obnovila v Evropi staro pogansko zamisel o vsemogočni državni oblasti. Njen glavni teoretik je bil baš Machiavelli, čigar nauke so oblastniki slastno poslušali ker so godili njihovemu samol juliju in si jih osvojili. Takoj so se tudi našli priliznjeni učenjaki in pravniki, zlasti odkar sc je v Bologni pričela znamenita pravna šola, ki so se utihotapljuli na dvore iu druga odlična mesta in tam oblastnikom znanstveno dokazovali, kako vseobsezajoče in božanstveno fe njihovo veličje. Zaplodili so nove nazore o državi, o oblasti, o človeku, o cerkvi. Obnovili so poganski nauk, da mora biti tudi cerkev v vsem podložna svetni oblasti, kar je praktično bilo pozneje izraženo v onem značilnem stav* ku: cuius regio eius religio (svetna oblast odloča tudi o verovanju podanikov). Prva posledica teh pravnih zablod so bili boji med cerkvijo in državo, kukor jih poznamo v zgodovini. Cerkev ni mogla in nikdar ne bo mogla — ker bi s tem zanikala sama sebe — priznati nadoblasti države tudi na zgolj verskih in duhovnih področjih. Pa tudi sicer ne more krščanstvo priznati poganskega nazora, da je držuva absolutna, od Boga popolnoma uezavis-na družba. Prav tako se cerkev ue more odreči svoji nalogi, da brani dostojanstvo človeka, katerega je krščanstvo napravilo za središče družbe, v čigur službi je država in vse druge združbe in ne narobe. Posegli smo nekoliko v zgodovino, ker se iz nje najlepše vidi, da sedanji boj, ki ga bije cerkev v Italiji v zgodovini vekovitega krščanstva ni nekaj novega. Fašizem, ki sc bori proti papežu, obnavlja prastaro stremljenje prepo-tentne zemeljske oblasti, ki ne le da noče priznati za se božjih zakonov, temveč postavlja sebe mesto Boga, obožuje državo in zahteva za sebe kar je cesarjevega in božjega. S tem, da papež brani italijanski narod in vse človeštvo pred takšnim odioznim zasužnjenjem, da brani njihovo vest pred brutalno silo in kliče v spo-niin »nepisane zakone«, vrši Pij XI. svojo najvišjo dušnopnstirsko službo, ki mu jo od Boga zaupana. Sv. oče ima pravico, do ga v teli tež- Odločilni irenoiki za ves svet Dr. Briining v Parizu nadvse prisrčno sprejet Novo vprašanje: ali bo Nemčiji s posojilom v resnici pomagano? Berlin, 18. julija. V hipu. ko sta dr. Briining in dr. Curtius v Parizu sedla za eno mizo z gg. Lavalom in Brian-dom, je za svet najbolj važno izvedeti, kakšno razpoloženje vlada napram temu dejstvu v Nemčiji. Cisto napačno sliko o dejanskem razpoloženju v Nemčiji bi seveda imel, ..dor bi mism, da ga tolmačijo desničarski listi. Ti namreč nesramno hi*j-skajo proti državnemu kanclerju, češ da se je podal v Pariz kakor svojčas ruski knezi k tatarskemu kanu, da jim stopi z nogo na tilnik. Dr. Briining da je šei v Pariz Nem- iio prostovoljno proda Fra-i-ciji v suženjstvo večnega dolžnika. Toda tako nc misli velika večina nemškega delovnega naroda niti neinška demokratična inteligenc . Nemci pozdravljajo, da bodo nemški in francoski državniki lahko oči v oči odkritosrčno razpravljali ne samo o tei-kem gospodarskem stanju Nemčije, •'mpak tudi o obojestranskih stališčih glede mednarodne politike, da konstatirajo, ali se Nemčija in Francija moreta lojalne sporazumeti in v bodoče sodelovati ali ne. Demokratična nemška javnost odločno poudarja, da si Nemčija kljub vsem naporom sedanje vlade ne bo mogla odpomoči, ker je na Francijo in po njej na Evropo življenjsko navezana. Francozi, pravijo, pa morajo tudi uvideti, da blagostanje in bodočnost Francije ne more sloneti ne na velikih zalogah zlata ne na orožju, ampak da je najbolj zasi-gurano po prijateljski Nemčiji, ki bo mogla dostojno živeti in se razvijati. Imajo pa Francozi prav, če dolžijo sedanjega stanja nemške šoviniste z desne, ki so storili vse, da svet prepričajo o nameri Nemčije, da v svrho izpremembe verzajske pogodbe, če treba, razpihno v kupu evropskih povojnih problemov iskro nove vojne. Nemci se sicer — tako poudarja glasilo demokratičnih krogov — ne bodo mogli nikoli sprijazniti z mislijo, da je verzajski statut večno veljaven, so pa pripravljeni računati s tem. kar je dosegljivo ia kar je nedo- segljivo, in v najtesnejši prijateljski zvezi s Francijo delati ua popolnem pomirjen ju sveta. Dobra volja je torej tu tako na strani velike večine nemškega naroda kakor na strani Irancoskega meščana in delavca, ki nočeta svojih prihrankov in žuljev zopet izpostaviti riziku nove vojne, bolje rečeno, popolnega razpada Evrope v barbarizem. Toda v Berlinu kakor tudi v Londonu in Washingtonu sc postavlja zdaj novo vprašanje: Ali bo mednarodno posojilo Nemčiji sploh pomagalo? Kočljivo vprašanje političnih garancij, ki jih Francija v proti-kouipenzaciio za posojilo želi, po mnenju nemških demokratov in socijalistov ni nerešljivo: treba je, da Francija ničesar ne zahteva, Nemčija pa da sama od sebe svojo politiko preusmeri, kakor zahteva to interes vsega sveta. Vse bolj težaven problem pa je ta, ki se dviga ob vprašanju, ali bo mednarodno posojilo Nemčiji koristilo ali pa ji bo škodovalo? Za prvi moment si bo seveda odpomogla, kaj pa potem? Kriza Nemčije je baš v tem. da je živela od samih dolgov; če si nakoplje novega, ali ne bo še slabše? ... Ta ugibanja, se zdi. da hodijo po glavi tudi Angležem in Amerikancem. Ves problem se torej zaostruje v problem nemških reparacij sploh, v revizijo, ki ne more pomeniti ničesar drugega kakor njihovo znižanje, če ne popolno abolicijo, kakor bi seveda Nemci najraje videli. Angleži pravijo tako: Izguba, ki bi jo utrpele države zmagovalke po znižanju ali celd črtanju vojne odškodnine, naj se kompenzira z odgovarjajočim znižanjem proračunov za vojsko. Ves smisel konlerence, ki se bo po pariških razgovorih začela v ponedeljek v Londonu, je pravzaprav v tem. To je pa skrajno težko vprašanje, ki ves sedanji položaj zopet zapleta skoro v popolno nereš-ljivost... Vsi zatrjujejo, g. Mussolini vsem na čelu, da hočejo razorožitev do najbolj minimalnega minimuma, v resnici pa noče razorožiti nihče... Londonska konferenca važnejša od pariških posvetovanj? London, 18. jul. V ponedeljek ob 8 zvečer se tu sestane konferenca predstavnikov Anglije. Francije, Nemčije. Belgije, Združenih držav in Japonske. ki jo je sklical ministrski predsednik MacDo-nald. Anglijo bosta zastopala Snoudcn in Hender-son, Francijo Laval in Brinnd. Nemčijo Briining in Curtius, Ameriko Stimson in Mellon. Japonsko baron Matsudcira, londonski poslanik, ter Belgijo ministrski predsednik Keiikin in zunanji minister Hjmans. Nenavadno visoko število italijanskih odposlancev bi dalo sklepati, da namerava fašistična potem odpade potreba posredovanja Anglije med njima, ki naj bi se pokazala predvsem r Londona. Washington, 18. jul. Pndtajnik Castle je izjavil, da jc po telefonskem razgovoru, ki ga je imel s Stimsonom v Parizu, ameriška vlada sklenila, pooblastiti Slimsona. da zastopa Ameriko na londonski konferenri. Iz vladnih krogov nadalje dozna-vajo. da se razprava na londonski konferenri ne bo sukala samo okoli načrta za pomoč Nemčiji, temveč dn se bodo ministri lin vili ludi s splošno gospodarsko krizo po vsem svetu, ki ima za posle- Italija. ki so jo pariški razgovori potisnili v ozadje, ilieo neizmerno bedo. Posebno Stimsonu je dana razviti v Londonu živahno akcijo, da hi sc spravila zopet malo bolj v ospredje. Na potu v London so namreč zunanji minister Grandi, fir.aučui minister Moseoni ter šest drugih izvedencev v finančnih in zunanjepolitičnih zadevah. Prvoten namen konference je bil, da tehnično izvede Hooverjev načrt, posebno glede na posledice, ki jih bo imel moratorij na finančni položaj v manjših državah, kakor so Belgija, Češkoslovaška, Jugoslavija in Poljska. Konferenca hi morala rešiti vprašanje, kako naj se tem državam pomaga, ker jih Im moratorij oropal za euo leto nemške vojne odškodnine, ki jc predstavljala važno jiostojanko v njihovih državnih proračunih. V tem smislu so tehnični izvedenci vseh zastopanih držav že pripravljali v Londonu načrt za konferenco. Po nepričakovanem razvoju v Nemčiji. ki je imel neugodne posledice tudi za položaj angleškega funta, je MacDonald sklenil program konference razširiti. Ta sestanek v Londonu naj bi ministri imenovanih držav porabili predvsem za proučitev splošnega gospodarskega položaja v Ev-j ropi in predvsem v Nemčiji. Izdelal naj hi se podroben načrt, kako hi sc dalo Nemčiji za daljšo dobo pomagati. Na drugi strani pa ho naloga konference. da odstrani ncsporazumljenja med Berlinom in Parizom, ki zelo otožkocajo mednarodno sodelovanje. Francija ni delj časa pristala na konferenco, ker sc je postavila na stališče, da jc veliko bolj praktično, da se prizadeti državi, to je Francija in Nemčija, sporazumeta v Parizu direktno in da je konferenca v Londonu odveč? Odtod najbrže tudi nenadno povabilo Briininga in Curtiusa v Pariz. Ako se ho posrečilo nemškim in francoskim ministrom že v Parizu doseči v glavnem sporazum. kili dneh bolj kot kdaj koli spremljajo tople simpatije, molitve in iskrena moralna opora vseh katoličanov. V boju s poganskim fašizmom pa se papež istočasno bojuje tudi za svobodo vesti in prepričanja proti državni omnipotcnci. Papež brani človeško dostojanstvo proti naukom, ki bi človeka hoteli zasužnjiti. Zato vidimo, da ga v tem gigantskem boju spremlja s simpatijami tudi ves objektivni, nekatoliški svet. Tudi on ga pozdravlja in občuduje ter mu želi zmagovite netiklonljivosti v boju zn najvišje duhovne in kulturne vrednote človeštvu. naloga, da sproži to vpi.išanje. Stimson se nikakor ne bo politično vezal, temveč bo skušal prijateljsko posredovati med Nemčijo in Francijo. Amerika pričakuje od londonske konference precejšnjega zboljšanja političnega in gospodarskega položaja. Vse se mora razčistiti — v Parizu! Pariz, 18. julij... tg. Z napetostjo čakajo pariški politični in gos[KMlarski krogi rezultata današnjih francosko-nemških razgovorov. Saucr-wein piše v »Matinu«, da je na vsak način trelia iskati rešitve iz tragičnega sto let trajajočega spora med nemškim in francoskim narodom, sjiora, pod katerim je trpe.l ves svet. Spor bo mogoče poravnati le, ako bodo vodilni možje Nemčije in Francije znali premagati psihozo starega sovraštva. Francoska vlada Iio danes storila vse, da bo današnji dan dobil po-sebeu pomen v zgodovini francosko-nemških odnošajev. Glavno je, da Francija stori vse k obnovi Nemčije s svojim kajiitaloin. I>a zahteva za to finančne garancije, ne more začuditi nobenega bančnika; in da zahteva tudi politične garancije, to ne moro iznenaditi nobenega državnika. Francija je izpraznila Po-renje pet let preje, kakor je bilo prvotno določeno. Ne gre za lo, jiiše »Potit Pa rini en«, da se predloži nemškim ministrom v |xxlpis lepa pogodba, temveč za to. dn pride do prisrčnega sodelovanja za realno, trajno, mirovno sožitje obeh narodov. »Excelsior« |>oudiirja. da francoska ministra ne bosta zahtevala ničesar nesprejemljivega. toda vsa vprašanja, ki so dotdrj vznemirjala sožitje obeh narodov, se morajo enkrat za vselej razčistiti. Vendar pa ne gre zato ugotoviti zopet gotova dejstva, ki bi se na eni strani smatrala kot napad, na drugi strani kot odpoved. Ampak gre za to. da se na stališču popolne reciprocitete najde brez novih sporov končna rešitev. Ako zahtevamo financielno garancijo in politične obljube, izjavlja »Erc Nouvellr«, nočemo s toin položiti na Nemčijo svoje roke. toda Nemčija mora uvideti, da se zaupanje Evrope ne dn kupiti s posojilom, in če je to t ti« 1 i posojilo 12 milijard. Zn zaupanje je potrebno resnično in popolno sodelovanje. Tudi radikalna Republi-que« poudarja, dn se da mir zagotoviti samo z medsebojnimi žrtvami. Ne sme se pn zahtevali /rtov snino od nasprotnika. Samo Leon Blum piše v »Populaire«. du je storila francoska vlada veliko napako, ko je stavila Nemčiji jiolitične pogoje, ker s tem je zapravila moralični vtis svoje pomožne akcije. Od izida današnjih razgovorov med francoskimi in nemškimi ministri ho po mnenju Saucr«eina v Matinu odvisna sanacija Nem čaje. Nemčija ne sme računati na ameriško ali angleško pomoč proti Franciji. Tak način re-šitvo krize bi imel težke in nevarne posledici-. Echo do Pariš pravi, da se Francija ne bo udeležila londonske konference, ako hi se današnji razgovori med nemškimi in francoskimi državniki končali neugodno. Kdo bi naj'až'e dal Washington. 18. jul. /. Federal Reserve Bank je zabeležila včeraj rekordno zalogo zlata, in sicer milijonov dolarjev, medtem ko jc preteklo leto oh istem času znašala zaloga 4548 milj. dolarjev. Briininga m d?. CurStusa v Pariz Množica vzklika: „Zivet mir!" Pari/.. 18. jul. tg. Nemški državni kancler c!r. Briining in zunanji minister dr. Curtius sta dospela v Pariz, nadvse prijateljsko pozdravljena. Za politično Francijo pomeni prihod nemških ministrov veliko senzacijo. Na kolodvoru Gare du Norci se je že okoli pol 2 zbrala velika množica časnikarjev in radovednega občinstva, ki je napolnilo peron do zadnjega kotička. Policijski komisar je vzdrževal red. Pol ure pred prihodom vlaka je bil peron zaprt. Ministrski predsednik Laval se pojavlja v salon s cilindrom v roki, da pozdravi svojega nemškega tovariša, v družbi ž njim državni tajnik Fruncis Poncet. Nato pride policijski predsednik pariški Chiappe in ravnatelj pariške mestne policije Gnichard, ki se potrudita. da gre vse v redu. Par minut nato se slišijo izpred kolodvora živijo-klici. Množica gre narazen in iz nje slopi Brinnd. Za njim prihajajo drugi visoki državni uradniki, tako generalni tajnik Quai d"Or-saya Bertlielot iu profesor Mesnnrd, dalje francoski poslanik iz Berlina, ki je prekinil svoj dopust v Normandiji zato, da se udeleži ministrskih razgovorov. V tem easu so se zbrali na kolodvoru tudi uradniki nemškega poslaništva v Parizu, njim na čelu poslamškt svetnik dr. Forsfer. Nemški pariški poslanik von lloesck pa se je bil peljal svojim ministrom nasproti do meje Množica vedno bolj narašča. Več desettisoč-glava gruča ljudi čaka, da vidi zgodovinski dogodek. Točno ob 2.0=? pripelje severni brzo-vlak. Pozornost se koncentrira na zadnji vagon, ki je rezerviran za nemške ministre. Briining, kateremu sc napori zadnjih dni prav nič ne poznajo, skoči prvi iz vagona. Njemu sledi Curtius in poslanik von Hoesch. Dr. von lloescli predstavlja nemškima ministroma francoskega ministrskega predsednika. Dr. Briining se predstavlja Briandu, Curtius in Brinnd p« se pozdravljata kot stara znanca iz Ženeve. Gospodje si podajajo roke ler grejo proti izhodu. Laval spremlja Briininga. Tisočglava množica kliče: »Živel in i r !« Tudi pred kolodvorom je bil sprejem nemških ministrov nadvse prisrčen. Tudi tukaj jim je množica klicala. Mala skupina »Aelion franenise*. ki se je znala preriti v ospredje, je poskušala prirediti protidemonstrncije. vendar je to povzročilo le. da je množica (eni bolj navdušeno klicala nemškima ministroma. Pred pričetkom današnjih razgovorov se bosta Briining in dr. Curtius podala it« obisk k predsedniku republike Doiimerju. (Nadaljevanje mi 2. strani.) Kancler Briining in dr. Curtius sta se odpeljala v nemško poslaništvo, kjer stu se uekoliko odpviila. Posvetovanja s francoskimi ministri so se pričela v francoskem zunanjem ministrstvu ob 4.30 popoldne. Kmalu po prihodu jc podal kancler časopisju i/jnvo, kjer pravi, du stu nameravala s Curtiusom že pred tedni poseliti Pariz. Vendar jc postal ta poset v sedanjih razmerah izredno velikega po- j mena. Sedaj se morajo razen političnih vprašanj rešiti izredni gospodarski in finančni problemi, ki zanimajo prav tako Nemčijo, kot vso druge evrop- j ske države. Kancler jc dalje izjavil, da se odkrito- i srčno veseli priliko, da lahko razpravlja s franco- ! sko vlado o zadevah, ki so življenjskega pomena j za Francijo in Nemčijo in posebno o stvareh, ki so povzročile v zadnjem času toliko nerazpoloženja. Kancler jo končno dejal, du upa, da bodo vsa vprašanju ugoduo rešena iu du se bo nemškim mini-strom posrečilo prepričati francoski nurod o odkritosrčnosti Nemčije, da sodeluje pri organizaciji miru. Dodal je, du se nemški narod popolnoma zavedu, da je evropski in svetovni inir brez sporazumu med narodi nemogoč. Prva seja — Londonska kosišerenca se odgodi London, 18. jul. ž. Diplomatska konferenca, ki je sklicana za ponedeljek, ho najbrže preložena za par ilui, in sicer zaradi diplomatskih konferenc, ki bodo danes in jutri v Parizu. Zasedanje v Parizu se jc pričelo danes ob pol 5 popoldne > ministrskem predsedništvu, iu sicer med nemškimi državniki z ene ter Lavalom, Briandoni, Flandinoin in Poneetom z druge strani. .1 litri pridejo na to konferenco se ameriški državni tajnik Stimson. li-nančni minister Mellon. angleški zunanji minister Hcudcrsoii in italijanski zunanji minister Grandi. Od uspeha pariškega zasedanja je odvisna tudi kon-icreuea v Londonu. Po poročilih iz AVushiiigtonn je imel lloovcr telelonski razgovor i Stimsonom. v katerem je sprejel njegov referut, kjer je bilo obrazloženo stališče Francije, posebno pa še njene politične zahteve napram Nemčiji, lloover je naro- Fašizem slavi nasilje Praznik požiga Narodnega doma Trst, 18. julija. Pokrajinski fašistični tajnik Perusino je imenoval novo vodstvo fašistične stranke za Tržaško. Od starih odbornikov so ostali na svojem mestu samo trije, medtem ko so bili imenovani štirje novi. Fašistični tisk poudarja, da so bile spremembe izvršene v smislu zadnjih smernic ministrskega predsednika, ki zahtevajo, da si mora biti vsak fašist svest odgovornosti neglede na svoje osebne koristi. Novi člani so vsi mladi fašisti. V fašistični dvorani »Vittorio« se je vršila napovedana proslava obletnice požiga Narodnega doma. Predaval je fašistični četaš S. Fulignot, ki se je sam udeležil požiga 13. julija 1920. Poklonil se je najprej Mussoliniju in nato Giunti, ki je vodil požig. Nato je slavil v vzvišenih besedah »junaški« lin tedanjih četašev in zagovarjal nasilje kot dovoljeno politično sredstvo. Zagrozil je, da bo fašizem zopet uporabil nasilje, ako ga bodo v to prisilile razmere. Po zborovanju je bila odposlana Giunti, tajniku ministrskega predsedstva, brzojavka, v kateri tržaški fašisti ob spominu na požig »Balkana izražajo vdanost »velikemu pobudniku«. Ob priliki obletnice požiga »Balkana« je izšla v fašistični knjigarni -Vittorio« knjiga »Bistvo četaštva«, ki jo je izdal Francesco Giunta. Knjiga vsebuje vse hujskaške članke, ki jih je Giunta napi-| sal v času od decembra 1920 do oktobra 1922 proti Slovanom. V uvodu pravi Giunta, da si je bil po-i stavil v program, podreti slovensko-konuinistične j utrdbe z ognjem in mečem. Boj med vojaki in milico v Italiji Pariz, 18. julija. AA. j>Quotidicnc poroča iz Panne, da je tam neki oficir interveniral pri spopadu med nekim vojakom italijanske vojske in nekim miličnikom ter pri tem z revolverjem miličnika ubil. Nato je prišel poveljnik miličnikov s Gstse cdredhe nemške vlade Pariz, 18. julija. A A. Pn vesteh iz Berlina, je neniska vlada nocoj izdala odredbo, s katero prepoveduje izvoz kapitalu iz države. Prekršitve »e kaznujejo z ječo. Enako se bodo kaznovali tudi tisti, ki bodo dali krive podatke o svojem imetju zunaj države. Vsak Nemec je dolžan prijaviti svoje imetje, ki ga ima v tujini. Vrhtcga se potovanje v inozemstvo dovoli le pod gotovimi pogoji, za kar mora prosilce plučati 100 mark. |I,MII|(1IC talil, , . UriJMiiii, urili, IJI. J^ " ^ ^ ( ( čil Stimson u. da na londonski konlerenri sodeluje Tudi gol;uSi 'a {C krivil krtze le pri diskusiji gospodarskih in finančnih vprašanj. Komunike o seli Pari*. 18. julija tg. Danes popoldne ob pol 5 so pričeli razgovori nud francoskimi in nemškimi ministri, ki so traja ; do pol 0. Ob pol 0 je bil izdan sledeči komunike: »Ministrski preasfduik Laval je sprejel nemškega kanclerja BrUninga ob pol 4. Imela sta najprej privatni razgovor, katerega se nihče drugi ui udeležil. Islma-uo je zunanji minister Ilrinud -prejel v avdirr.cn nemškega zunanjega ministra ('urtiusa. Ob pol ■"> se je nato podal dr. Cartius k ministrskemu predsedniku v spremstvu nemškega poslanika vou licem ha iu drugih visokih uradnikov poslanirtva, Brin uda, Mandina. Pietrija, Pon-ccta in Uerth lota. V teku razgovorov, ki s« se nato pričeli, je nemški državni kancler dr. Briining dal tranco--kim ministrom informacije o finančne in in gospodarskem položaju >ioje države. Minister Flandin jc nato razložil sredstva francoske vlade, da se sedanja kriza, ako ne reši. pa v«nj omili. Sledila je dolga izmenjava mnenj, ki se je vršila v zelo prijateljskem tonil in se ni t;kn!a le trenutno krize, ampak cilokupnosti frnniosko-nemških zadev s ciljem, ila sr doseže trajno sodelovanje obeh narodov. Razgovori nemških in francoskih ministrov se nadaljujejo jutri popoldne. Jutri dopoldne oh 10 pn se ho v po vetovainici ministrskega predsednika vršila splošna konferenci, katere »e bodo uilelciili vsi državniki, ki hodo prisotni ua h»n-don-ki konferenci.« Boicvnlki svetovne voine za m r Pariz. 18. jul. tg. Nacionalno društvo bojevnikov svetovne vojne, v katerem je včlanjenih preko 3 in pol milijona ljudi, je izdalo apel na Nemčijo in Francijo. V tem apelu poudarjajo, da sporazum mora priti. Nemogoč bo. akn se državniki ne bodo znali dvigniti nad kratkovidni nacionalni egoizem. Dalje poziva bojevnike vseh drugih držav na energično propagando za uspešno rešitev današnjih pogajanj v Parizu, od katerih je odvisna bodočnost Evrope iu vsega sveta. Društvo francoskih bojevnikov je izročilo snori tu apel francoski vladi. Angieži in Amerikanei dvomijo London. 18. jul. AA. Dasi tukajšnji politični krogi pozdravljajo vsak znak, da je Francija pri-pravljena sodelovati pri pomožni akciji za Nemčijo, vendar angleško časopisje nekoliko dvomi o uspehu posojila 500 milijonov dolarjev, ki naj bi ga dobila nemška držnva. Times pravijo: »Tudi če se ne vzamejo v pošter politični pogoji, ki so bili predlagani za posojilo in ki brez dvoma v sedanji obliki ne hi prenesli kritike, so še ilriign važna gospodarska dejstva, ki jih treba navesti. Sedanja l-riza v Nemčiji je posledica nezaupanja nemških upnikov v nemško državo, da hi mogla zadostiti obveznostim Voungovega načrta. Da je plačala reparacije, si je morala izposoditi v inozemstvu in si je že izposodila več kot preveč. Zalo je zelo dvomljivo, da bi mogla razen sedanjega dolga prenesli še breme 100 milijonov funtov šlerlingov. Nevvvork. 18. jul. AA. Newyorške banke so v sporazumu z bankami v Londonu obnovile nemške kratkoročne kredite, da ne bi poslabšale položaja v Nemčiji. V \Vallstreetu dvomijo v uspeh novih kreditov zu Nemčijo. Sian'e nemške narodne banke Berlin. 18. jul. AA. Izkaz nemške narodtie banke z dne 15. julija navaja, da je bil obtok nov-ranlc krit dne 15. julija z zlatom in z devizami z 35.8%. Kritje je nazadovalo napram prejšnjemu tednu zn 7 in pol odstotka. V zadnjem tednu Je narodna banka izgubila 55 in pol milijonov zlafa. lo. juliju je imela v zalogi 1.4 miljarde zlata. Berlin. 18. jul. tg. Danes so ililasti aretirale brata Karl-G ustava in lleinzu Lahusena v njihovem stanovanju, ler jih takoj prepeljale v zapore. V preiskavi polomu severno nemške volnene družbe. ki je zelo vplival na Danat-hnnko, se je nam- | rež ugotovilo, da sta izvršila velike innlreriaei|e. Knrl-Gustav je hil generalni ravnatelj te driubo, dočim j« njegov brat Heinz kol diplomirani inie-njer upravljal tehnično slran podjetja. Pregrešila se nista le proti določitvam trgovinskega zakona ler konkurzuih odredb, temveč sta 'udi zakrivila razne goljulije. Ugotovilo se je. ila sta vodilu napačne knjige. Friedrich Lnhusen, tretji brat, ki študira poljedelstvo, ni bil aretiran, ker se ne da dokazati njegovo sodelovanje pri kazenskih d-ja-njih svojih bratov. Cenzura nad Usti Berlin, IS. julijo. AA. Wolf poroča: Nn pudingi izrednih odredb, ki jih je vlndu i/dnln. morajo vsi perijodični listi nu zahtevo ohlnslev nli pa nemške državne bunke tukoj in brezplnčuo priobčiti vse člnnke. ki odgovarjajo nn članke v prejšnji številk i lislu. V isti številki se ne sme priobčiti odgovor nn tu odgovor. Perijodični listi, ki bi tc določbe prekršili, sc smejo ustn-viti. Zopet političen atentat Sofija. IS. jul. ž. V bolgarski vnsi Permik je bil včeraj zvečer izvršen političen ntentnt in so bile tri osebe ubite. Liberalni politik Nikolu Rnsev je sedel nn vrtu s svojo ženo in otruci, ko je nucnkrat nn njegn in njegove sinove pnd- Se$a ministrskega sveta Belgrad, 18. Jul. A A. Danes je bila od 11 do 12.15 pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generata Petra Zivkoviča seja ministrskega svetu, na kateri so se reševala tekoča vprašanja. Ministrski svet je med drugim sklenil podeliti vsem kmetom, ki jih je priznilela toča, podporo I milijona dinarjev. Ta podpora sc ho razdelila nn podlagi seznamov, ki jih predlože kr. ha n tke uprave. in sicer samo onim oselmm. ki so nnjsiroinaš-nejše in lo podporo neobhodno potrebujejo. Sezname za to podporo hodo v posameznih okrajih napravile komisije, sestnječe iz okrajnega načelnika, okrajnega kmetijskega relerenta in referenta ministrstva zu soeiulno politiko in ljudsko zdravstvo. Ogromen nož ar v CSR Praga, 18. julija. A A. V češkoslovaški rasi lazeč v liplovskem okraju je izbruhnil katastrofalen požar, k ije upepclil rrt ko 400 hii. Zgorelo je 10 oseb, večinoma otrok. Mnogo ljudi je bilo ranjenih. Ogenj je izbruhnil v petek zvečer. Po- Šahovska of'mp*iada Pragn, 18. jidija. tg. Danes sla se na praškem Šahovskem turnirju igrali 10. in 11. kolo. 10. kolo je končalo takole: Konvunija-Latvija l : 0 (3), Poljska-Danskn pol : pol (3), Litva-Ncrveika 2 : 0 (2), Madjarska-Špauija 2 : 1 (1), Neinčija-Francija 2 in pol : pol (1); Aljehin-Bogoljubov remis; Jugoslavija 2 in pol : pol (1); Vidmar premaga Sultan kana. Pire pa \Vinterja, Kostič-Tho-man remis; fivedslia-Italija 3 : 0 (1), Ceškoslova-ika-Švica 2 : 1 (1), Avslrija-IIolandska 2 in pol : I>ol (1). 11. kolo jo končalo takole: Avslrija-Nemčija 2 in pol : 1 in pol, Svedska-Iloliindaka 3 : 1. Ame-rika-Norveska 3 : 0 (1), Litva-Anglija 2 : 1 (1), Jugoslavija-Ilalija 2 in pol : pol (1); Vidmar-lto-selli remis, Pire dobi proti Romyju, Klinig pa proti Hellmannu, Monticelli Ima proli Kosticu kmeta več; Litva-Poljska pol : pol (3), Madjarska-Romu-nija 0 : 0 (4), CeSkoslovaSka-Španija 1 : 0 (3), Francija-Švica 1 : 1 (2). Stanje po 11. kolu je: Nemčijn-Avstrija 20 (1), Amerika 25 (2), Jugoslavija 24 (3), Latvija 23 in pol (7), Poljska 23 (7), Anglija 22 in pol (3), češkoslovaška 22 (5), Švedska 22 (2), Madjarska 20 (0).___ Dunajska vremenska napoved. Naraščajoča oblačnost, deloma dei. Tetnperalura neizpremenjena, 100 miličniki pred vojašnico in zahteval, da se mu izročita dotični vojak in olicir. Poveljnik je to zahtevo odklonil. Zato je prišlo med obema strankama do hoja, pri čemer so pokale tudi mitraijeze. Dogodek je zbudil v Italiji veliko vnemirjenje. Jugoslavija je mirna Belgrad, 18. jul. 1. Povodom zadnjih dogodkov v Nemčiji piše belgrajski »Trgovinski glasnike med drugim sledeče: »Naša država in njeno gospodarstvo, kur se tiče krize v Nemčiji, sta na mnogo boljšem položaju kot druge države srednje in južne Evrope. Naši krediti in naše kreditne institucij« niso niti malo, direktno vezane z Nemčijo in njenimi kreditnimi ustanovami. Zaradi tega ni pri nns upravičena nobena bojazen ali vznemirjenje. Zaradi tega se naši ljudje ne bojijo nobenih izne-nuilenj in z zaupanjem gledajo na jugoslovanske kreditne ustanove. V vsakem slučaju je treba ohraniti hladnokrvnost in treznost glede nu razmere nn svetu in v naši državi. Brezvestno hi bilo, pasti v splošno nervozo, ki vlada v drugih državah srednje Evrope, in na ta način storiti škodo in težkočn sebi in drugim. Hvala Bogu. naše ljudstvo je dovolj . trezno, du ne ho nasedlo tujim pretnjam in brezvestni agitaciji.« Kut^irinost naše vlade in hotelir ev Split. 18. jul. ž. Rudi brzojavke, ki jo Je poštnin Jadranska hotelirska zveza ter zveza zn napredek turizma prometnemu ministrstvu, je ministrstvo sklenilo, du se nemškim turistom, ki rnzpolngujo le z nemško marko, izdajo s struni »P u t ni k a* vozne knrte nn račun prometnega ministrstva. Pri tej priliki je trebn poudariti. dn so šli naši hotelirji nemškim turistom. ki rndi dnnnšnjih razmer v Nemčiji niso mogli zumenjnti nemške mnrke, v vsnkem po- : gledu nu roko, jim kreditirali in nudili eelo denarno pomoč, kur je zelo ugodno vplivnlo nn tujce. Banhe se trdno drže Berlin. 18. jul. AA. Poloiaj nn tukajšnjem denarnem Irgu je popolnoma zadovoljiv. V minulem tednu so vse banke poslovale normalno in popolnoma zadostile svojim obveznostim. Nn borzah ni bilo v tujih valutah veliko izprrmetnhc. lo 15 strelov. Streli so usmrtili njegn, njegovo ženo in enega sinu. Atentatorji so pobegnili. Trdijo, da atentatorji pripadajo organizaciji Smilevn, ki je političen nasprotnik Ruscvn. gasili so ga naglo, vendar je nastal poroči nov požar, ki je r kratkem zajel vso ras. Da ga pogasijo, so mobilizirali rse bližnje požarne hrambe. Celokupno prebivalstvo, 2400 oseb, je ostalo brez strehe. Škodo cenijo na 15 milijonov čeikilt kron. Pogodba z Avstrijo gotova Dunaj, 18. julija, tg. Gospodarska pogajanja » Jugoslavijo so se danes končala. Zastopniki avstrijsko in jugoslovanske vlade so se zedinili, ila stopi pogodba v veljavo 10. juliju. Istočusno jc avstrijska vlada sklenila pogoilbn tudi z Madjnrsko. Pogodba s Češkoslovaško pa čaka samo le še končne redakcije. Od dosedanje pogodbe sc razlikuje nova trgovinska pogodba, ki je bila danes sprejeta, v tem, da ne vsebuje več enotnega zaenrinjenja za živino in živinske produkte, temveč se vpelje carinski kontingent. Dosedanjo določitve zaenrinjenja žila sc ukinejo. Jugoslovanska vlada še ni precizirala svojega stališča napram avstrijsko-madjarski pogodbi. Zvišanje obrestne mere Belgrad, 18. jul. AA. Narodna banka je z veljavnostjo od ponedeljka 20. I. m. povišala svojo obrestno mero, in sicer za eskont s 6 in pol na 7 in pol %, za lombard pa z 8 na 9%. Nov potiski poslanik Belgrad, 18. jul. 1. Za izrednega poslanika in opolnoinočcncgu ministra v Bclgrudu jc imenovun g. Ladislav Schvvurzburg • Gunter. Schvvarzburg-Gunter je po končanih študijah ua pariški Sorbonni položil nu krakovskem vseučilišču doktorat. V svetovni vojni je živel v Rusiji, kjer je bil interniran. Zelo aktivno jo sodeloval v revolucijskem pokretu za osvoboditev Poljske. Ko je bila Poljska osvobojena, je Schvvurzburg-Gunter stopil v službo poljskegu zunanjega ministrstva. Zastopal je Poljsko pri mirovnih pogajanjih. Nnto je bil dalj časa v ministrstvu, i>ozneje pa je bil poslanik v Ango-ri in v Rimu. Od 28. leta jc bil v zunanjem ministrstvu načelnik oddelka zu južne kraje, kjer je ostal do svojega sedanjegu imenovanja. Hrvatski evh. shodi Split, 18. jul. ž. Za evharistični kongres na otoku Visu vlada v Splitu veliko zanimanje. Vernike iz Splita bo odpeljala posebna luksuzna ladja, katerim se pridružijo še verniki iz ostalih krajev. Kriievci, 18. jul. ž. Odbor za evharistični kongres v Križevcih je preteklo nedeljo razposlal okrožnico in navodila za to versko slavnost. Vsi udeleženci dobijo na železnicah 50% popust. Plovba Brod-Sisek ustaviena Belgrad, 18. jul. AA. Direkcija rečne plovbe je zaradi nizkega stanja vode v gornjem toku Save počenši z 19. t. m. ustavila plovbo od Broda do Siska iu obratno. Zagrebške vesti Zagreb, 18. jul. ž. V Zagreb je prispel lektor poljskega jeziku nn univerzi Komenskegn v Bratislavi g. dr. Vladislav Bobok, ki je napisal mnogo razprav nn področju primerjalne slovanske književnosti. V Zagrebu ostane mesec dni In bo na vse-učiliščni knjižnici in knjižnici slovanske akademijo proučaval zgodovino kajkavske literature 17. veka. Zagreb, 18. jul. i. Znani danski publicist A. Torp, ki zastopa na Danskem 20 manjših in večjih listov. Je prispel v Zagreb. V nuSI državi bo pro-učuval vprašunje narodnih manjšin. Julri si bo ogledni Zagreb r. okolico, nakar odpotuje v Belgrad, kjer ostane delj časa. Iz Bclgrada odpotuje v Split in Dubrovnik. Belgrajske vesti Belgrad, 18. julija. AA. Obrtniška zbornica je posla Iu ministrstvu vlogo, dn bi se oprostila sirovine in nedodelani izdelki davkn po tarifi I. Bclgrud, 18. julija. AA. Zaradi tehničnih težkoč sc preloži otvoritev železniške proge Lopašica—Ruška, ki bi sc imela vršiti 20. I. m„ na 1. avgustu. Belgrad, 18. jul. AA. S sklepom notranjega ministru je prepovedano uvažanje in širjenje lislu »Sokole, glasnika hrvatskegu Sokola v Saint-Louisu v Ameriki. Bit' a s komunističnimi zamorci Newi)ork, 18. julija. Ig. V mestu CamphiU (Alabama) so na velikem zborovanju komunisti protestirali proti znani smrtni obsodbi osmih svojih pristašev. Po zborovanju pa je prišlo do velikega spopada s policijo. Komunisti, povečini črnci, so zabarikadirali skoro vse meMo. Mesto je izgledalo kakor bojno polje. Po dolgotrajnem boju se jc policiji posrečilo ugnali upornike. Pri tem je bil 1 črnec ubit, 7 težko ranjenih in 28 aretiranih. Vse cesle v Camphillu je zasedla močno oborožena meščanska garda, kjer je pričakovati, da bodo nemiri izbruhnili vnovič. „Nautifu$" se le poda na sever! London, 18. jul. tg. Podmornica sNnutilus«, ki ^ jo več tednov bila na popravilu v Pllmouthu, je sedaj popravljena. Po današnji poskusni vožnji se je sklenilo, da se odpravi v ponedeljek proli severnemu tečaju. Nesreča v Cili Pariz. 18. jul- AA. Poročajo iz Santiaga de j Chile, du je v Juanu Fernandezu v neurju udrla cerkev, pri čemer jc bilo ranjenih 10 ljudi. To je pametno Varšava, 18. julija. AA. Poljski lisli poročajo, da je narodna banka v Varšavi prejela posojilo 150 milijonov frankov. Pcsojilo jc dala skupina francoskih bank. Denar bo poljska narodna banka razdelila med poljske kmetovalce v obliki dolgoročnih kreditov. Homatije na Španskem Madrid, 18. julija, tg. Ekslremisti skušajo po vsej deželi zanetiti nemire. Povsod je prišlo v zadnjem času do srtavk. Posebno vznemirljiva jo stavka telefonskih delavcev, ki traja že dva ledna. V rudniku Lnngreo pri mestu Oviedo moru 17.030 delavcev praznovati radi slavke delavcev bližnje eleklrarne, kj daje rudniku lok. Po drugih mestih delavci ne zapuščajo tovarn, ker stavkajo. Kljub nemirom smatra vlada, da socialni problem ni vznemirljiv. Ogromna palača Mosk vn, 18. julija. A A. Razpisan je uradni natečaj za načrt sovjetske palače, ki ko jo sklenili zgradili že na kongresu sovjetov leta 1022. Ta palača bo imela velikanske dimenzije. V njej bo dvorana, v katero pojde 15.000 ljudi, v drugi dvorani pa bo prostoru za 0000 ljudi. V palači bo ludi pi.sebna dvorana za velikansko knjižnico, v kateri bo prostora za 500.000 knjig. Pota princese Helene Bukarešta. 18. jul. AA. Ločena soproga romunskega kralja Karola, princesa Helena jc odpu-tovala v inozemstvo. Obiskala bo svojo rodbino In se nnpotila nato v neko zdravilišče. Uradni komunike pravi, dn je princesa odpotovala v inozemstvo s privolitvijo kralja. Princesa se bo vrnila v Bukarešto koncem oktobra. Neprijetna zadeva Pariz, 18. julija. Ig. Prihodnji ponedeljek so bo sestal senat v svoj si vu najvišjega državnega sodišča, da razpravlja o zadevi bivšega pravosodnega ministra Perela in francoskega poslanika v Riuiu Besnarda radi zlorabe uradne moči. Kakor znano, »la oba zapletena v Oustricov škandal Nadškof dr. Jeglič še vedno čil fflmmmmmm^m' m Nadškof dr. Jeglič na obisku v dijaški koloniji. V dnevih, ko vse beži iz mesta, kar le more, ko so živa vsa obrežja, ko si išče vse solnca, zraka in zdravja za duha in telo v prosti naravi, so si tudi nekateri dijaki iz Št. Vida poiskali mirno zatišje za letni oddih. Naselili so se na visoki planoti (ca. 900 m) nad Šmartnim ob Dreti pod sv. Jo-štom. Sredi gozda, kjer je tudi sredi sedanje vročine zrak vedno svež, so si priredili svoje bivališče v gozdarskih kočah. Skromno, a vendar za to višino in daljino kar udobno je njih stanovanje. V zdravih in podjetnih iantih bi komaj spoznal dijaka. Saj ti je pri kravi spreten, kakor da je izprašan živinorejec, sredi grmovja suče sekiro, kakor da je drvar, v kuhinji s pravo strokovnjaško kretnjo pripravlja jedi. Nc duha ne sluha o plahem, nerodnem dijaku iz šolskih klopi. Še preden se je prav začelo njih kolonijsko enje, jih je obiskal tam gori ljubljanski knezo-škof dr. Rozman. ki jim je naklonil prostor na svo- življenje, jih je obiskal tam gori ljubljanski knezo- jih posestvih. Še večje iznenadenje pa je doživela kolonija 13. t. m., ko je prijahal na obisk nadškot dr. Jeglič. Poldrugo uro napornega jahanja ni opla-šilo visokega dostojanstvenika, ves vesel je pohitel med svoje ljube šentviške dijake, s katerimi je preživel nekaj prav lepih ur. Ves se je pomladil med njimi, pregledal vse njihove naprave in se prav po očetovsko z njimi pogovoril. Bil je za dijake lep, nepozaben praznik. Sredi gozdne samote so se naselili, da v prosti naravi zopet začutijo v sebi veličino božjega stvarstva, lepoto in dobroto narave, da se okrepi tudi v njih ona korenina, po kateri je človek otrok božji. Zdrava skrb za vsakdanje življenje pa more v njih vzgojiti smisel za delo in gospodarstvo, prav kakor ljubezen in spoštovanje do slehernega dela, naj bo še tako neznatno. (Dostop: ali iz Šmartna ob Dreti, ali iz vasi Kraše na Krašico, ali iz Vranskega na Lipo itd.) Prijetno za Vas in zdravo za Vaše lase ... je redno umivanje glave z Elida S h a m p o o n o ni ... zlasti poleti. Lasje Vam postanejo lepi in negovani — Vi sami pa se ču» tite čudovito poživljenil Vsak teden po enkrat si umijte glavo! ELIDA SHAMPOO M—i Na Brezje! Nadškof dr. Jeglič zapušča dijaško kolonijo Elektrifikacija Kočevja firllju. Vfieeonjejij g. trrert-rrfk! Prnv pod terni-le naslovom (rte prinesli pred sedmimi dnevi 7-mimivo poročilo o seji kočevskega o-bčinskega zastopa, ki ni bila važna m odločili« ga pomena samo za mesto Kočevje, marveč za vso tisto dolgo črto krajev, ki leže od Crrosu.pljn mimo dobropoljske, veli-ko-laSke in ribniške kotline do Kočevske in »e tu pr*flw> prav do naSib vrhh Kostolcov. Prav noben strokovnjak itisoim, k«r se tiče elektrike. f\wdaj se še nikoli nisem dosti razumel na 7olte in ampere in kilovate ali kakor se že te stvari imenujejo, sem le uvideven gospodar, ki posveča vso pnfcijo le navedku kmetije. Kot goNtiodaT pa sem namreč uvidol, dn je ta sejn kočevskih občinskih mož bila za vse nas velikanskega gosjiodarskoga jioineina. 2e jn-nv dolgo let sem smo prav nevoščljivo gledali na ene kraje, ki jim je bilo damo, da se priključijo tej ali oni močni elektrarni in s tem dobe zase luč in tudi j>ogonsko silo zn obratovanje industrije in obrti. Naši trgi in mesteca so sicer imela svoje elektrarne, lei pa so bile v glavnem le za to ustanovljene, da so razsvetljevale ccste in domove, pa še to č.estokrat prnv slabo. Zato smo se gospodarji oe.le Dolenjske zelo razveselil:, ko smo slišali o nnortu bonske uprave, dn bi kranj-cke deželne elektrarne elektrificiralo vso dravsko banovino. Upali smo. da bomo na ta način tudi nn Ribnicmije, Velikolaščani in Dobrepoljoi prišli do cenene in dobre luči ter do močne električne pogonske sile. ki je glavna in sedaj ludi edina podlaga zn primeren razvoj industrije in obrti . _ . , . V tein smo dobili poročilo iz Kočevja, dn je tamkaj sezidala svojo elektrarno tudi Trboveljska pmemogokomia družba, ki je kmalu potem začela ponujali svoj tok najprej v mestu Kočevju kjer bi seveda največ toka porabili, po tem pa tudi na deželi. Mi smo takoj uvideli, da bo radi tega nastala velika težava, ker bo nekatere premotila Trboveljska z vsaj navidezno ugodnejšimi pogoji. Kdor pa je razumno glodal in opazoval čudno ravnanje Trboveljske družbe s svojimi delavci, ki so sinovi slovenske zemlje, ta je takoj sklenil, dn je dovolj /a to družbo, če si je znala izkopati iz slovenske zemlje preteke milijone da mora za to elektrifikacija tako naših krajev -kakor cele banovine biti samo v rokah banovine, ki bo gotovo gledala le na dobrobit svojega prebivalstva, ker smo končno bnnovana mi Ko smo slišali, da je usoda na** elektrifikacije v rokah kočevskih občinskih mož, ki naj se odločijo ali za banovino ali za ponudbo trboveljske premogokorme družbe, smo z velikim zanimanjem pa tudi s strahom pričakovali izida te vnznc občinske seje lfnjti 7. odločitvijo zn bonovmsko ponudbo bi imeli mi aloktrilco že do konca oktobra prihodnjega leta. dočim bi bogvokdaj aJi uikold prišli v območje trboveljske elektrarne v Kočevju. Prebivalstvo ribniške, velikolaške in dobre-poljske doline pa prav vse gori do Gr-osuplja je danes hvaležno občinskim možom v Kočevju, ki so tako pametno pn iz narodnogosjiodarskili ozirov edino pravilno odločili. Tu gre imenoma zahvala odborniku dr. Lavriču, nadzorniku B. Retrianiju, trgovcu M. Hoiun. upravitelju A. Peterlinu ter ing F. Stiuliru ter zlasti mestnemu županu, dvornemu svetniku g. Kostanjevm, ki je s svojim glasom kot župan odločil. Mi bomo odslej vedeli, kdo so naši prijatelji in nn koga se samo moremo zanesti. Mi pričakujemo od elektrifikacije, ki jo bo izpeljala banovina do nas, velikanske gospodarske koristi, katerih danes še ne uvidi -vsakdo. Pri nas inia rndi ugodnih pogojev mesta vsaka industrija. Z industrijo pride v deželo denar, ki ga danes v toj vsesplošni gospodarski krizi tako nujno rabimo. Razvila se bo moderna obrt, zopet ne v škodo prebivalstva. Kar je pa glavno: dobili bomo ceneno pa krasno luč. Če bodo daljnovodi postavljeni do Ribnice, sem trdno prepričan, da po prišel v poštev še I>oški potok in vsa loš>kn kotlina. Tako bodo zvezani z nami tudi ti, ki »o danes najbolj odrezani od sveta. Vidite, g. urednik, da je zn nas vprašanje elektrifikacije velikega gos|>odarskega pomena. Za to se mi je zdelo potrebno, da spregovorim v imenu vseh gosfiodarjev v zalivalo kočevskim občinskim možem in v dokaz tudi banovini, da je za njen načrt ves naš okraj. — Gospodar. Dve nesreči kolesarjev Ljubljana, 18. julija. V bolnišnico so danes sprejeli dva jionesio čena kolesarju. Na Jesenicah se jo hudo ponesrečil 30 letni delavec pri Kil) Jakob Pristov z Bleda II-74. Pristov se jo snoči peljal s kolesom pi cesti. Zadaj mu je, kakor pripoveduje sam, sledil drug kolesar. Ta se je baje zaletel v Pri sto va in gn jirekucnil v jarek. Pristov je obležal nezavesten, dokler ga niso našli ljudje. Komaj so gn spravili k zavesti. Danes, z opoldanskim vlakom je bil Pristov pripeljan v Ljubljano. Z glavnega kolodvora v bolnišnico ga je prepeljal reševalni avto. Pristov jo ranjen na hrbtenici in po glavi. Zelo težko govori, premikati pa se sploh ne more. Njegovo stanje je nevarno. Drugi ponesrečeni kolesar je 20 letni krojaški pomočnik pri mojstru Resetiču v Škof j i ulici Ivan Kunovar z Jezice 36. Ta se je davi ob 7 peljal s kolesom v mesto na delo. Pred moslom se je hotel izogniti neki mJekarici, pri tem jxa se je zaletel z glavo v zid in se močno ]>oškodoval. Tudi oioga jc reševalni avto mcDeliail v bolnišnico Številni priglasi, ki prihajajo iz posameznih župnij, pričajo, da bodo Brezje v nedeljo, 26. jul. priča veličastne verske manifestacije. Ljubljanska škofija bo ta dan proslavila na lepi božji poti pri »Mariji jjoningaj« 1500-let-nico efeškegn koncila. Hkrati bo ta verska manifestacija viden znak naše resne volje, da I čemo misijonarju Friderika Baraga počastiti tudi na naših oltarjih. Vsa proslava se bo vršila v sledečem sporedu: 1. V soboto, 25. julija ob osmih zvečer slavnostna pridiga, nato rimska procesija z lučkami. Mod procesijo se bodo pele litanije Matere božje. 2. V nedeljo. 26. julija ob tO pridiga preč. gospoda J. Plevnika, župnika iz Amerike. Nato sv. maša na prostem, katero daruje ljubljanski knezoškof dr. G. Rožmnn. 5. Deputacija izroči g. knezoškofu spomenico za [Kiveličnnje misijonarja škofa Barngn. 4. Versko zborovanje, katerega otvori zastopnik škofijskega odbora KA: n) Pozdrav zastopnikn »KSK Jednote« iz Amerike; b) Pozdrav g. predsednika Bnragove zveze A. Grdine; c) Marija Mati božja, govor; d) Misijonar škof Friderik Baraga, govor; Nove aretacije na Primorskem Sušnk. 18. julija. Z Reko poročajo, da so dne 6. julija iz Trviža v Istri odvedli v pnzinske zapore posestnika Petra Sironiča, očeta številne družine. Bil je po hrvaški Istri široko znan kot umen gospodar in poljuden govornik. Italijani so ga vedno postrani gledali in zalezovali. Bil je že tudi preje v zaporu, pa spet izpuščen. Kaj sedaj z njim nameravajo, se ne ve; sodi se. dn ga morda hočejo odvesti v internacijo. V Zgoniku za Prosekom je bilo v zadnjem času več moških aretiranih iz politifmih razlogov. Otrok pod avtomobilom Murska Sobota, 17. julija. Pri Sv. Jurju (Rogaševci) že dolgo ni bilo take nesreče, kakor je včeraj zadela nekega desetletnega fanta. Fantek je stal včeraj popoldne ob cesti, ki vodi ob robu Sv. Jurja od Cankove proti meji. Hipoma se je zaslišalo trobent.-mje, kmalu nato pa se je pojavil pred fantom avto. Nenadni pojav avta je fanta najbrž zni<-del. Začel je bežati, da bi se izognil. Zmedo je opazil tudi šofer, radi tega je avtu dal malo brzino in se je počasi skušal ogniti. l).i bi sc bolj oddaljil od fanta, je zavozil celo na neki kup opeke ob robu ceste. Prišlo pa je vzlic temu do nesreče. V zmedenosti je fant skočil zadnji trenutek pred avto. Pomagati se več ni dalo. Avto je otroka podrl in šel čez njega. Fant je kričal in obležal na tleh. Avto mu je stri nogo, rnz-mesaril obraz in mu v prsih in želodcu zadal hude notranje poškodbe. Ponesrečenca so takoj naložili na avto in so ga pripeljali v tukajšnjo bolnišnico. Njegovo stanje je brezupno in se v velikih bolečinah bori s smrtjo. Gradnja kanatia v Rožni delim Ljubljana, t8. julija. Rožna dolina bo končno dobila svojo kanalizacijo, ki ji je bila /c tako jiotrcbnu. Najprej je kojial jarke veliki bager, montiran na traktorju. Ker pa ogromne lo]>nte ljudje še niso bili nnvajeni. so «i jo ltinlo preveč od blizu e) Povsod Boga, po jo vsi verniki s sprom-ljevanjem godbe; f) Procesija, v kateri se nese čudodelna podoba nazaj v cerkev. 5. Po cerkveni slovesnosti koncert jeseniške godbe v parku. b. Ob dveh pete Iitnnije. Romarska cerkev na Brezjah bo na predvečer proslave bajno razsvetljena. Verniki, ki se udeleže rimske procesije, naj si pravočasno preskrbe svečke. Cerkev bo vernikom vso noč na razpolago. Vendar sc -prosi, dn opravijo verniki kolikor mogoče sv. spoved že doma. Čudodelna podoba Matere božje se bo v slove.sni procesiji tričetrt na deseto uro prenesla iz cerkve na prosto, kjer bo fiostavljen poseben oltar za sv. mašo. Polovična vožnja veljn za vse vlake od 24. do 29. julija. Izkaznice, ki upravičujejo do polovične vožnje, se dobe po 5 Din v Prosvetni zvezi. Na vstopni postaji kupi vsakdo vozni listek do Otoč. ter prosi zn mokri žig. Na Oto-čah se vozni listek ne odda, ker velja tudi zn nazaj. Izkaznice se bodo žigosale na Brezjah na vogalu v parku. Č. župni uradi se naprošajo, du blagovolijo sporočiti č.inipreje število udeležencev, da moremo pravočasno obvestiti Direkcijo dr/, železnic radi ojnčenih oz. posebnih vlakov. Vabimo vsa društva in Marijine družbe, dn se proslave udeleže z družbenimi zastavami. 50 lei v službi cerkve Pristen tip skrbnega gorenjskega oenkveaiika jo naš Franc Notar, ki niežnari že 50 let v prijazni cerkvici sv. Križa na Hribcu pri škof ji Loki. Leta 1858 je bil rojen in je letos star že 73 let pa še vedno čvrsto vrši svoje mežnarske dolžaiosti. Veliko veselje ima z zvonovi in z žalostjo je pripovedoval, kako je bilo mod vojno pusto, ko ni ogledovali, tako dn jo jc marsikdo po lastni neumnosti dobil po nosu. Zato so bager raje odposlali v Ljubljaničino strugo, kjer dela za celo četo ljudi. I/kop jarkov zn kanale v Rožni dolini pn so nadaljevali delavci s krampom in lopato. Izkop jarkov segn v globino skoro 3 metrov. Spodnja četrtina jarka je vedno pod vodo, ki pronica i/, vseh koncev v jarek, črpalka sicer dela nepretrgoma, vendar jarka ne more izsušiti, ker dotekn preveč vode. Delavci imajo precej naporno delo in so pri izkopavanju bosi. Kanal aradi tvrdka Ing. Dukii bilo zvonov. V svoji gorečnosti za čast božjo se Js potrudil, da je sam znosil skupaj zasilne zvonove, Id jih je izprosil jki Škofjeloških gradovih in samostanih. Rekel je: majhni so, nekaj pn le je. Ve« vesel pa je Ml, ko je pred nekaj leti cerkvica dobila novo zvonove. Drugo njegovo veselje je lepota njegove cerkvice, ki jo ob žegnnnju spremeni v pr.rvi vrt snmih rož, ki jih vse sam nanosi iz hiš po vasi. Kar prijetno je gledati starega moža z rdečim fesom na glavi, ko nosi po dva, tri lončke rož gori na Hribček k cerkvici in sam s seboj mo-žuje, kje bo lepše stalo, dn bo bolj okrasilo. Prav ponosen pa je na svoj samski stan; vedno pravi: jaz sem pa še led i k, to me najbolj veseli. Preje je imel pri sebi sestro, ki mu je gospodinjila, n pred 10. leti mu je umrln še ti in od takrat si tudi kuhn snm. Živi seveda bolj skromno, ker dohodkov ima le malo: pa kljub temu je še čvrst; če ga kdo vpraša, kako vendar, da je doživel tako visoko | starost pri vsej svoji skromnosti, tedaj tako rad r, velikim veseljem in zaupanjem pokaže na dvanajsto postajo križevegn pota in pravi: >Ta, ki tukaj visi, mi je pomagal«. Naj omenim še to, da nad vse ceni duhovnike, zlasti rojake iz domače vasi, ki spadajo pod njegovo podružnico. Veliko bi se dalo še povedati, koliko je on naredil za čast božjo v teku 50. let, pa pred ljudmi naj zadostuje to; Bog pn. ki imn zapisano vse njegovo delo in trud, ki mi zanj ne vemo, mu bo vse to poplačal v večnosti. Ob 50 letnici njegovega mež-narstva mu želimo mnogo veselja z njegovo cerkvico in mu kličemo še na mnoga krepka leta, Bog gn živil O re^a^acm Pesnice V delovnem programu banoviuske uprave se nahaja tudi regulncijn Pesnice. Zadeva visi že več desetletij. Potreba regulacije Pesnice, koja se le deloma izvršila že preti več leti, se je utemeljita z veliko škodo, katero so delnle pesničke povod nji na travnikih. Namen teh vrstic je, dn opozorim nn okolnost, da jki izjavah izkušenih gospodarjev pesničke povodnji ne delajo le škodo, nmpnk dn travnikom tudi koristijo. Mnogo travnikov je — tako trdijo — takih, ki bodo brez teh povodnji jnko slnbi, nekateri celo za nič. Stvar da torej stoji tako: Povodnji sicer res delajo tu in tam škodo, ker zblatijo krmo. koristi, ki jih povodnji prinašajo, pn da so večje, ker zboljšujejo, gnojijo zemljo. Zadeva je radi tega iz gospodarskih ozirov ( jako važna, ki bi se pa morda dnila nn obe strani kolikor toliko povoljno reš-iti. V krajih, kjer so povodnji zn travnike koristne, naj bi se ob priliki regulacije Pesnice naredile priprave, ki bi omogočile, da bi se v primernem času na določen del travnikov napeljala voda. Poklicani strokovnjaki bodo toraj morali skušati svojo nalogo rešiti tako. dn bodo z regulncijo . Pesnice po možnosti koristili vsem prizadetim po-i sestnikom. Uspeh bi bil očitno nepovoljen in bilo bi škoda denarja in deln, ako bi se z regulacijo Pesnice sicer nekaterim posestnikom pomagalo, ! drugim pn škodovalo, tako dn bi se i7nnemja.lo le 1 osebe oškodovancev. t>r. Kronvogel, Črnila. Prosvetno slavje in socialni dan 15. iii 16. avgusta v Grobljah pri Domžalah. Dne 15. avgusta se vrši v Grobijah pri Domžalah slovesna blagoslovitev novega društvenega doma. Za to priliko se pripravlja prosvetno slavje v najširšem obsegu, ki se bo nadaljevalo ludi drugi dan (v nedeljo 16. avgusta) v obliki socijal-nega dneva. Priprave za redko slovesnost so v polnem tekli. Društveni dom bo blagoslovu prevzv. g. knezoškof dr. Rožman, ki bo pred društvenim domom na prostem maševal in imel cerkven govor. Slavnostni govor na prosvetnem taboru po sv. maši je prevzel bivši predsednik oblastne samouprave dr. Marko Natlačen. Celotna slovesnost se otvo-ri s slikovitim sprevodom, ki se ga bodo udeležili gostje, zastave bratskih društev iz kamniškega prosvetnega okrožja, narodne noše, konjeniki, kolesarji itd. — Popoldne bo na okrašenem prostoru poleg društvenega doma prosta zabava. Iz okolice in Ljubljane so številne ugodne železniške in avtomobilske zveze. Z domžalskega kolodvora do novega doma je 10 minut. Drugi dan (nedelja 16. avgusta) je določen za zborovanje socijalnega značaja. Govorili bodo o sodobnih »ocijalnili vprašanjih: dr. Aleš Uše-n i o n i k (Izrastki sodobnega socijalnega nereda v Evropi, dr. J. A h čin (Eneiklika Quadragesimo anno), dr. Al. Kuhar (Kako naj se vzgoji naš delavski naraščaj, da csiane katoliški tudi v tovarnah in obratih), dr. j. Basaj (Kmet in sedanja gospodarska kriza), dr. Miha K r ek (Katoliška prosveta v slovenski kmetsko-deliivski pro-sveli). Zborovanje se vrši v prostorni dvorani novega društvenega doma. Kakor je i/, okvirnega zgornjega programa razvidno, se bodo na prosvetnem taboru in na so-cijalnem zborovanju obravnavale naše najbolj pereče zadeve, za catere vlada vsesplošno zanimanje. Po programu in |>o pripravah sodimo, da bo udeležba izredno velika. Udeležil se ga ne bo samo ves kamniški okraj, ki gravitira v Domžale oziroma v Groblje, ampak tudi Ljubljana in ostala dežela. Prosvetni dan v Novem mestu Novo mesto, 18. julija. Kakor smo poročali že preteklo nedeljo, bo blagoslovitev novega Prosvetnega doma v Novem meslu dne 2. avgusta t. 1. Ob tej priliki se bo_ vršil tudi prosvetni dan, namenjen prosvetnim društvom Dolenjske. Ob 8. zjutraj se otvori prosvetni dan, nakar se vršita predavanji g. dr. Jožeta Basa j a o Katoliški akciji in mladini ter dr. Franceta Vato vca o nušeni fantu in kmečki grudi. Ob pol 11 t>o sv. maša s pridigo g. knezoškofa dr. Gregorija Rozmana in petjem zbora pevskega d rušiva s Gorjanci«, nato blagoslovitev doma. Med blagoslovitvijo bo pel mešani zbor društva Gorjanci pesem: Ako Gospod ne zida hiše. Nato bo slavnostni govor g. prof. dr. Capudra in govor urednika g. Krem-žarja Franceta ob 40 letnici socialne okrožnice Sečnin novarum«. Popoldne ob 3. bo koncert zborov novomeškega okrožja. Na predvečer se vrši predstava Jurčičeve žaloigre »Tugomj.rc. *Vouo mesto Hotel Union, last g. Polajnarja, hotelirja v Novem mestu, ki je dalj časa imel v najemu hotel Koklič na Ljubljanski cesti, lepo napreduje in bo kmalu popolnoma dograjen. Adaptirani hotel bo zopet ena najlepših stavb našega mesta. Ce se spomnimo nazaj na prvo gostilno v tej hiši: Restavracija liri pošti in na poznejši hotel Union, vidimo, kaj vso premore zidarska umetnost. Hotel, ki je adaptiran že po novem regulacijskem načrtu Novega mesta, ima na strani, ki je obrnjena proti Ljubljanski cesti, krasno dvonadstropno okroglo verando, katere spodnjo nadstropje je zaprto z vdelanimi okni, dočim bo gornje nndstroje odprto in je krasi lepo stebričje. Na drugi strani proti pošti pa bo narejena poleg glavnega vhoda najmodernejše urejeno uuto-garaža. Adapcijska dela vrši Gradbena družba iz Ljubljane. Tlakovanje mostu, o katerem smo že pisali, se konečno vendarle bliža koncu. Je res že prav skrajni čas, da se v interesu vedno naraščajočega tujskega prometa stvar izvrši. Solnce je vir moči in energije. Vašemu telesu manjka solnčnih žarkov, da ga poživilo. Pomnite pa. da je korist solnčen a le tedni izrabljena, če liamažete telo z < ri-ginalnim N gaerol Patent št. 5022) oljem ali krem« za solnčen je in masažo - Dobi se v vseh lekarnah in droaerijah. Drogerija GRKG0R1Č. Ljubljana. Prešernova št. 5. Tud' onim, ki dela o, bo Radenska mineralna voda najboljše okrepčito in osvežilo. Ta voda ni samo cenejša kot pa alkohol, temveč je ludi zdrava, ona Vas prijetno hladi in krepi. mariborskega gledališča. Odgovor g. dr. Pavlu Strmšku. V Jutru je dne 11. julija t. 1. gospod dr. Pavel Strmšek napisal dolg članek o vprašanju mariborskega gledališča. Naloga drugih činiteljev je. ne moja, da pre-udarijo, ali so nedosledne, zmešane trditve g. dr. Strmška pravilne ali ne; saj novega kaj, česar bi že ne bili tolikokrat brali v zadnjem času, lu.li gosj>od doktor ni jiovedal ničesar. Nova je Ie ta-le njegova trditev, kateri sem prisiljen z ogorčenostjo javno oporekati, ker je tudi on svoja razmišljanja naslovil na širšo javnost: trditev namreč, da se poleg začetnikov (katerih šola bi po njegovem mariborski oder moral bili. kakor je zapisal v odstavku prej!) drže mariborskega odra ludi pen-zionisti, ki so sicer socialno potrebni kake podpore, so pa ali že bolj prekoračili zenit svojega udejstvo-vanja<. Za take »penzionister, pravi gospod doktor, naj skrbe centralna državna gledališča, ne morejo pa priti v breme majhnih, pokrajinskih, nedržavnih odrov. G. dr. Strmšek sicer tistih penzionistovf pri mariborskem odru, katere ima v mislih, ne imenuje, jasno in očlvidno pa je. dn s tem meri samo name, ker sem najstarejši član tega odra. Raznih »izvajanj* g. dr. Strmška je mariborska kulturna javnost že vajena, in kakor je slišati, jih ne upošteva mnogo več, kakor da se jim po. milovalno nasmehne. Odkod ima gospod doktor slrokovniaško sodbo o trni, kdaj kateri ustvarjajoč unirinik — h katerim pripadajo tudi gledališki igralci — prekorači zenit svojega udejslvovanja? Ali na podligi kritik, ki so tako nezanesljive, iz dneva v dan, tako nepravične in »nekritične?« — Ali na podlagi svoje umetniške izobrazbe, o kateri vsak njegov stavek kriči, da je nikjer ni? S kakšno j>ra-vico imenuje on igralca, ki je bil od prvih početkov mariborskega gledališča ena glavnih opor tega odra, penzionista, med tem, ko prejema dotični igralec le zasluženo, j>og(.dbono, skromno plačilo? V brošuri, ki jo je za desetletnico narodnega gledališča v Mariboru izdal ravno on in za katero sem mu na prošnjo prispeval dobršen članek tudi jaz, imenuje med najbolj vidnimi igralci Nu-čičeve dobe med drugimi tudi mene. Odkod sem kar naenkrat sedaj penzionist, ne več tako viden? Ali zato, ker me g. doktor videti noče? Ali zalo. ker mi iz nepoznanih vzrokov ni dano. da bi bil na odru večkrat »viden'? — Drugi, bolj poklicani bodo kdaj sodili o mojem delu na mariborskem odru; jaz sem le ponosen na to, kar sem »mogel« dati, da sem marsikateremu začetniku v pravem trenutku pomagal, da je lahko kasneje odšel na boljše. Pri vseh kulturnih narodih publika in kritika starejše igralce spoštujeta in cenita, ker vesla, da brez njih odra ni; le g. dr. Strmšek si prisvaja pravico, da jih goni v »penzion« in dn jim očita, da so breme odru in da milostno prejemajo nekako socialno podporo. Toda gospod doktor nima nobene pravice, da sodi o meni in dn se vtika v moje zadeve, ker nima strokovnega znanja za to! — Pavel Rasherger, član narodnega gledališča v Mariboru. 0 Spomenik kralju Petru L v Ljubljani se bo svečano odkril v nedeljo 6. septembra 1931. Priprave so že v teku. \ se organizacije so naprošajo, da uvažujejo termin odkritja. Te dni je bil zgrajen temelj, pravkar se pa montira podstavek, v katerega se bo vložila spominska listina. V ta nameri je sklicana 11. plenarna seja odbora za postavitev spomenika, ki so bo vršila v soboto, dno 25. julija ob 11 dopoldne v se.ini dvorani mestnega magistrata. K seji so vabljeni vsi člani častnega predsedstva, reprezentančnega in izvršilnega odbora. Po poročilu izvršilnega odbora se bo vložila spominska listina v podstavek, s čemer bo svečanost zaključena. 0 Za razširjenje ljubljanske bolnišnice. Prejeli smo: Pod gornjim naslovom je bil objavljen povsem neutemeljen članek glede naprave načrtov ler vodstva gradb po nekakem inozemskem strokovnjaku. Istočasno daje članek navodila domačim strokovnjakom, da gredo v šolo k strokovnjakom-specialistoni, dn se za bodoče kaj nauee. Ni nam znano, nu kuj opira pisec naslovnega članka svoje nasvete, vemo pa, dn se jugoslovanski strokovnjaki na mednarodnih natečajih uspešno udejstvujejo in si pribore celo prve cene — le doma jih ne upoštevajo. Imamo tudi primere, ko si puste ugledne tvrdke izvrševali načrte po raznih Inozemskih specialistih In se ta dela v primerjavi z deli domačih arhitektov razblinijo v navadno obrtnošolsko reševanje zadanih jim nalog. Vsekakor šteje kraljevina Jugoslavija danes nad 500 arhitektov, od katerih se' jih najmanj ena petina bavi s projektiranjem in nik-limo, da ni neobhodno potrebno, da so na povsem neutemeljen način negira njih delo. — Klub arhitektov v Ljubljani. © Ofcveslilo. Prva skupina deklic iz počitniške kolonije na Homcu se vrne v Ljubljano 21. t. m. popoldne z vlakom ob 17.35. StariSi naj pričakujejo deklice ob tej uri na glavnem kolodvoru. — Slov. krščanska žer.-ka zveza, LjuVjana. O Glas iz ob".i~s'va 1 ivofcki gozd ima več lastnikov. Stanje gozd? je pa tako, da kliče naravnost jio nadzors'veni oblr.sti Suho bstao drevje p:eti uničiti Se ostala zdrava dievera, 1'oito grmičevje uničuje mlada drevesa in jih uduši. Nikjer ne ne vidi sad racijon .-inega gozdnega gospodarstva. Ali bi ne bilo nogoče, da stopi občina ljubljanska v dogovor s drugimi lastniki teh gozdn h parcel, in izdela program, kako preurediti ta biser Ljubljane v naturni park, al: pa vsa obvarovati gozd pogina. Ne najde kina o mesto, ki bi imelo v tako neposredni bližini take krasne sprehode, ka- Zobozdravnik lr, Mirko Kamfeič ne ordinira do 24. avgusta. kor jih nudi Tivolski gozd, ki dajejo Ljubljani direktno značaj letovišča. Ali ni naravnost greh, da se ta krasota narave tako zanemarja? Če bi bil r.a našem magistratu smisel za racijonelno gospodarstvo, bi se ne dalo za ustvaritev »Sahare« od Aleksandrove cesle do Tivolskega gradu toliko stoti-sočakov, ta izdatek bi se iahko bolje uporabil za nakup še ostalih gozdnih parccl Tivolija, tako da bi pos'.ala mestna občina edina lastnica Tivolskega gozda. Nc vera, če je mestna občina sedaj v finančnem položaju to zamudo popraviti, prevzame pa naj vsaj inicijativo, da se škandaloznemu stanju, ki preti uničiti to k:asno točko lepe Ljubljane, napravi konec. Skliče naj mestni magistrat lastnike gozdnih parcel na po vetovanie, pri katerem pa mora brezpogojno tudi sodelovati banska gozdna uprava kot radzorna oblast, Ostati pa ne sme samo pri sklepih, sklepom moraio slediti tudi dejanja, in pa obve-stila za oSčinstvo, ki bo sigurno drage volje podpiralo lo akcijo. Toraj na delo dokler je šc čas, rešile naš prekrasni Tivolski gozd. — Ljubljančan. 0 Novodobno gospodinjstvo na razstavi. Naše ženstvo bo zanimalo, da bo poseben velik oddelek na letošnji razstavi posvečen novodobnemu gospodinjstvu. Ta razstava bo nazorna učiteljica našim gospodinjam in gospodinjskim pomočnicam. Razstava bo obsegala in predočevala na moderen, razumljiv način: stanovanje, jio načelih smotrenega gospodinj siva zgrajene hiše; opravljanje hišnega dela; upo-rabo tvarine po narodno-gospodarskih načolih \ka-kor pohištva, premoga, plina, elektrike, živil); dalje nakupovanje, gospodinjsko knjigovodstvo, obleko gospodinje Itd. Razstava bo jionazorjevahi, kako je treba v gospodinjstvu varčevali z idiuvjem, s te- FOTOAPARATE , .svetovnih tvrdk Zeiss-lkon Rodenstock Voigtliinder. \Velta, Certo itd. ima vedno v zalogi .lueoslovan-ska knjigarna v Ljubljani. — Zahtevajte renik! — mriiinniiirirHr'"i'-'inii---ri"rriirrii .....in ■■■ Bratislavski slovanski kongres Višek kongresa Duhovna premoč Slovencev je izven debate. Pričakovati je bilo. da bodo kljub vsej medsebojni ljubezni skušala zastopstva ostalih narodnosti tekmovati s Slovenci v komisijah, četudi se je že prejšnji dan z lahkoto dosegel sporazum, katera narodnost bo do prihodnjega kongresa vodila kako sekcijo. Vse narodnosti so poslale v sekcijska zasedanja svoje najspretnejše ljudi. Slovenci so bili radi svoje ideološke premoči v vseh sekcijah ne samo odločujoč, ampak tudi vodilni činitelj. Sprejele so od njih predlagane zahteve, ki garantirajo, da bo Zveza katoliških slovanskih inteligentov imela vedno ci-rilometodijski pečat in da se cirilometodijska miselnost iirenese preko nje v internaeionalo katoliškega dijaštva Pax Romanam. Cirilometodijska sekcija se je poverila do prihodnjega kongresa Slovencem, a njen direktor je |>relat dr. Grivec, socialna sekcija Hrvatom, kulturno informacijska Poljakom, Slovakom komisija za izmenjavo dijaštva; prof. T. KroSl pa vodi or-ganizačno. Po zasedanju komisij je predaval g. prelat dr. Grivec o posjanstvu kongresov slovanskih kat. intelektualcev in cirilometodijski ideji. Kratka vsebina v ruščini, ki jo je poslal pred svojim slovenskim predavanjem, je bila nepotrebna. Izredna pozornost pri poslušalcih in ogenj navdušenih b"-sed z jekleno trdnimi dokazi sta omogočala že sama, da je bilo njegovo predavanje vsem razumljivo. Dokazal je, da je edino v cirilometodijski ideji pravica do eksistence Zveze slovanskih intelektualcev, kajti cirilometodijska ideja je historično in znanstveno pravilna formulacija Ideje univerzalnega krščanskega edinstva. Cirilometodijska ideja pomeni, da imajo Slovani v organizmu Kristu-i nove cerkve in mednarodni družini krščanskih na- rodov mednarodno krščansko poslanstvo, da v duhu univerzalne Kristusove ljubezni posredujejo med krščanskim Vzhodom in Zapadom. Koristi katoliške cerkve in krščanske edinosti zahtevajo, da se Slovani in slovanske narodne individualnosti ohranijo in razvijejo. Zn tako visoko poslanstvo pa je nujno potrebno sodelovanje vseh kat. slovanskih narodov. Visoki cilj krščanskega edinstva opozarja kat. Slovane, Poljake in Ukrajince, Cehe in Slovake, naj izgladijo svoje narodne spore, da bodo mogli biti glasniki kršč. edinosti ob mejah krščanskega vzhoda. Visoko poslanstvo v službi mednarodnega katoliškega edinstva nas logično in organično veže z zapadnimi kat. narodi, nas sili, da se Slovani Čim bolj uveljavijo v cerkvi. Cirilometodijska ideja ob grozeči nevarnosti boljševiške brezbožnosti obrača miš pogled k Cirilu in Metodu, ki sta bila predstavitelja krščanske enakosti. svobode in bratstva v Kristu. V globini krščanstva so viri krščanske in socialne obnove človeštva. Socialno-ekonomska struktura človeške družbe mora biti uravnana v soglasju z osnovnimi krščanskimi resnicami, da je človek podoba božja in da smo vsi bratje v Kristusu. Torej se ekonomske dobrine ne smejo zlorabljati za usužn je vanje. Ne smemo čakati tako dolgo, da se protesti proletari-jata proti robskemu jarmu kapitalizma organizirajo pod praporom brezbožnosti. Cfm bolj bomo popularizirali cirilmetodijsko idejo, toliko bolj bomo ublnževali narodne spore med kal. Slovani in pospeševali versko ter socialno obnovo slovanskih narodov. Za slovenskim je govoril Seški Grivec. m«gr. Jemelka o metodah praktične vzgoje v cirilometodijski ideji. Četudi se principielno niso vršilo po predavanjih debate, se je ta dnn napravila izjema. Glavni urednik >Našincat Zamykal je poročal n napredovanju cirilometodijske ideje celo med Nemci, dočim med češkim dijaštvoni dosedaj ni bilo dovolj razumevanja. Češki delegati so uvideli, kako škodo trpi ugled češkega kat. dijaštva, ker se ni zanimalo za ta važen problem. Poljska delegacija je lesnimi in duševnimi močmi gospodinje. Dalje bo razstava obsegala domačo lekarno in pa nazorno pokazali nauk, svoji k svojim. Razstava bo ponazorjena v naravi, v slikah, v modelih iu tabelah. Da bo vsako ženo zanimala ta razstava, je nedvomno. © Cvetje na tivolski promenadi. Delavci mestne vrtnarije so včeraj okrasili tivolsko promenado — nekdanji glavni drevored — s cvetjem. Okoli vsakega novega kiuideliibra so postavili štiri ali več velikih loncev s cvetjem, vmes pn palme. Poleg vsake klopice na promenadi so postavili po dve palmi. Sredi promenade pa so uredili pravcati palmov gaj. promenado pa so posuli s finim peskom. Promenada je dobila zato pestrejše lice in odločujoči činitelji nu mestnem magistratu upajo, dn bo ljubljanska gospoda, ki se bo jutri tod sjireha-jala, vendar enkrat zadovoljna. V načrtu so bili sprva sicer romboni in grede s cvetjem, no zaenkrat so prišli leto.s na vrsto le lonci s cvetjem in škafi s pulniami. jasno spoznala, da še Poljaki premalo poznajo ci-rilometodijsko ideologijo. Povabila je prelata dr. Orivca, naj bi prišel v poljska vseučilittna mesta predavat o cirilometodijski ideji. V ognjevitih besedah je dal nekaj praktičnih migljajev poljski in češki delegaciji o popularizaciji cirilometodijske ideje prof. Sedivv. Popoldne so zasedale zopet komisije, nato pa so se vršila predavanja. Poljak prof. ,ledrzejewski je govoril o praktičnem izvajanju kat. akcije med slovansko kat. inteligenco, Hrvat prol. dr. Petlič pa je govoril o ozki zvezi med cirilometodijskim delom, kat. akcijo in socialnim delom. Zavzemal se je za skupno socialno udejstvovanje kat. slovanskih narodov, ki bi naj na temelju enciklike Rerum novarum ustvarilo mesto kapitalističnega nov družabni red in ga skušalo uveljaviti. Slovaški jurist dr. Jan Knšovic nam je na zelo zanimiv način pokazal slovaški katolicizem v tisočletnem boju z herezijami in dokazoval, da je edino cirilometodijska tradicija rešila 80 odstotkov Slovakov za katoliško Cerkev, slovaški narod pa narodne smrti. Njegovo predavanje bi morali spoznati zlasti Slovenci, da bi mogli dati svojemu delu za ohranitev narodnih manjšin v Italiji in Avstriji idejno in versko podlago. Spojitev verske ideje v cirilometodijski obliki z narodno bi edino moglo rešiti narodne smrti tudi naše izseljence. Vsi slovaški dnevniki, tudi tisti, ki niso katoliški, so posvetili kongresu veliko pozornost, a Slovak je prinesel tudi fotografijo prelntn dr. Grivca in objavlja med drugim pozdravni telegram ljubljanskega škofa dr. Rozmana. Iz oči vseh udeležencev sije veselje, prijetno razpoloženje in radost nad dosedanjim delom in lahkoto, s katero se rešujejo težka in zamotana vprašanja. U Frigidaire — sladoleda v vseh IcaJIbrsfo dostavljamo tudi na dom. O usni zendvi&i, prvovrstni izbrani Hors v Leskovcu pri Krškem se vrši letos v pondeljek | dne 27. julija. — Pri hripi, bronhitis, vnetju mandljev, i pljučnem kataru, zasluzenju v nosu, sapniku 1 in grlu, obolenju ušes in oči skrbite za to, da ! se želodec in črevo večkrat temeljito izčisti ; z naravno »Franz-Josef« grenfico. Sloviti stro-i kovnjaki v zdravilstvu potrjujejo, da zelo dobro de »Franz-Josef« voda trpečemu Človeštvu pri rdečici in drugih mrzličnih nalezljivih ho- i leznih. Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh j lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. NAZNANILO! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem se preselil iz Vode v Trbovlje 2. v hišo g. Tratnika, kier sem otvoril moderen salon, v največje zadovoljstvo vsakogar izvršujem trajno andulacijo z garantirano 5 mesečno trpežnostjo v poljubni frizuri za 100 Din vodno in navadni an-dulaciio, barvanje las. izdelovanje lasnih izdelkov, igralnih vlpsulj, negovanje rok, nog ter odstranjevanje kuriih očes, striženje na fanta, masaže pranje glave, britje in električno striženje las. Se priporoča damski, brivsko-frizerski salon. Hutar Maks, Trbovlje. Kranjska gora Danes obhajajo ruski emigranti spomin na svoje tovariše, ki so pokopani ob cesti na Vršič. Slovesnost se bo vršila v Ruski cerkvici pod kočo na Gozdu. Cerkvica je popolnoma prenovljena, popravljena in zelo lično ter priprosto opremljena, da je dostojen spomenik vojnim žrtvam, katere so bili od sovražne države primorane, da so dale zanjo svoje življenje. Sicer je pa teren proti Vršiču en sam velikanski grob in nihče ne more ugotoviti, koliko trupel je bilo v tem celem obsežnem prostoru pokopanih. Isti dan popoldan bo gostom na čast v koči na Gozdu domača zabava. Obisk koče je zelo zadovoljiv. Med tem, ko je bilo lani 12. jul. vpisanih 253 turistov, je zabeleženih letos v istem času 560 oseb. Sezona je na višku. Nekaj gostov sicer pogrešamo, toda, če jih pride v dveh dneh toliko, kolikor jih je prišlo pretekla dva dneva, bo celo letovišče popolnoma zasedeno. Novost za naš kraj je avtotaksi, ki vozi za prav nizke cene in sc gostje vozila prav pridno poslužujejo, posebno Vršič je zelo privlačna izletna točka. Okrajni cestni odbor je na predlog župana Lavtižarja razširil na najožjem mestu banovkisko cesto proti Ratečam. Delo se je izvršilo pod nadzorstvom g. odbornika Avseneka, ki je pokazal tukaj vso svojo zmožnost. Je sedaj prava prome-nadna cesta in v dolžini okrog 300 m 8 široka. Pri delu so prišli »la svoj račun brezposelni Rate-cani, ki so imeli vsaj nekaj časa primeren zaslužek. Razširitev bi bila še v nadaljnjem odseku potrebna in apeliramo na okrajni cestni odbor, da bo imel zadevo pri prihodnjem proračunu v evidenci. Pretekli ponedeljek so pokopali menda najstarejšo žensko naše občine. Umrla je v starosti 88 let bivša lastnica mlina in žage gospa Marija 'Iarman. Maribor D Okrožni inšpektor dr. Srhnubarh je z včerajšnjim dnem nastopil svoj redni dopust; nadomešča »a bivši okrajni glavar za Maribor desni breg I. Poljanec. □ Naše pohorske postojanke imajo bodočnost. Mariborska koča, Pohorski (lom itd. vse polno gostov in letoviščarjev; Prav veliko jih je iz Hrvatske, pa tudi iz Nemčije jih je nekaj. Se par hotelov bi lahko izhajalo tam zgoraj; pereče bo postalo lo vprašanje gradnje hotelov z zgradnjo Pohorske vzpenjače. Zaslovelo bo naše Pohorje in divne njegove postojanke. □ Maribor —--i-. Kakor doznamo stopa vprašanje ustanovitve .«-■->«»-. vi-* v Mariboru v resen pretres. >> tem bi bilo aistre-ženo eni izmed številnih akcij mariborskih gospodarskih krogov, ki gredo za tem, da postnne naša obdravska prestolica deležna potrebnih kompenzacij. □ Stališče mariborskih planincev. Včeraj je odpotovalo v Ljubljano zastopstvo mariborske podružnice SPD 7. načelnikom dr. Seniorjetn na čelu, kjer se udeleži konference SPD. V mariborskih planinskih krogih prevladuje mnenje, ki ga bo zastopala omenjena delegacija, da naj se tudi za Ljubljano in okoliš osnuje posebna podružnica SPD. Vsem podružnicam na čelu pa naj bi bil nekak planinski svet, katerega bi tvorili zastopniki vseh posameznih planinskih društev. Takšno je stališče mariborskih planincev! □ Prve letošnje melone so se pojavile te dni na mariborskem trgu; lepe in žmahtne, po 15 do 20 dinarjev! □ Gospodarska kriza v Mariboru je povzročila letos že okoli 20 poravnav; na novo je sedaj uvedeno poravnalno postopanje nad imovino tukajšnjega trgovca Jos. Moravca. Aktiva znašajo 202.291.04 dinarjev, pasiva pa 398.825.67 dinarjev. □ Veliko stanovanjsko hišo bo postavila Na-bavljalna zadruga uslužbencev drž. železnic v Val-vazorjevi ulici. Razen tega se bodo zgradili tamkaj tudi zadružni skladiščni prostori. Predmetne parcele je kupila omenjena zadruga od Centralne banke za trgovino, obrt ter industrijo v Ljubljani v likvidaciji za 41 S.000 dinarjev. V skladiščne prostore se bo lahko prevažalo blago po posebnem odcepu tračničnega tira pri koroškem kolodvoru. □ Naša podružnica na Aleksandrovi cesti G (Prosvetna knjižnica) je dobrodošla zlasti inseren-tom ter naročnikom našega lista v meljskem ter graškem predmestju, lstotam lahko naročajo list, poravnajo naročnino, naročajo inserale ter prejmejo vsa v delokrog uprave spadajoča pojasnila. □ Usoda mariborsko porotne dvorane. Obstoja načrt, da so dosedanji prostori prejšnje porotne dvorane s sosednjimi prostori adaptirajo za preiskovalni oddelek. Dohod je zelo pripraven za stranke, čakalnica prostrana in primerna in tudi »uniformiranim« zaslišancem bo v tem slučaju težko misliti na beg ... □ Ilirija:Hajd»tk? Rezultat razobesimo drevi jia afišni tabli pred upravo na Koroški cesti 1. □ V končno fazo prehaja šahovski turnir, ki ga je organiziral dijaški šahovski klub. Stanje je po petem kolu sledeče: Bien, Konič 5; Vivod«; 4; Knechtl, Pavlin 3 (1); Savli, Menček 2.5; dr. Aso-vič, Holer, Vogrinc 2; F ras 1.5; Babič, Macarol 0.5 in Kovač 0. Od 27 udeležencev jih je izpadlo v prvem kolu 13. Danes ob 20 bo odločilna borba med nadarjenim šahistom Bienom in Koničem. Ki-bici...! □ K otvoritvi vodovoda pri Sv. Križu pojdejo danes vsi Mariborčani, ljubitelji naših lepih kozja-ških postojank. □ V smislu higijenskih predpisov so izdelane nove špeharske stojnice na Vojašniškem trgu; včeraj se je pojavilo prvikrat nekaj novih, prav čednih in okusno izdelanih ter urejenih. Po zaslugi naše tržne železne roke ... □ Lovske potrebe in prilike na Pohorju. V Ribnici na Pohorju, lovsko idealnem kraju, je sklicala agilna tukajšnja lovska družina lovski dan. Zborovanje lovcev je otvoril inž. Milan Lenarčič, nakar je spregovoril požrtvovalni in mnogo zaslužni predsednik mariborske lovske družine ravnatelj Boinlan Pogačnik o društveni organizaciji in ciljih društvenega delovanja. Sledili sta predavanji znanega lovskega pisatelja Knpusa in prof. dr. Flu-dernika. Zanimive informacije sta dala v teku debate veleposestnika inž. Pahemik in Podlesnik. Lovski dan je krasno uspel. □ Otvoritev strelišča strelskih družin v Po-dovi iu Doeošah bo danes dopoldne; otvoritev se izvrši na zelo svečan način. Otvoritvi prisostvuje predsednik mariborske oblastne strelske družine polkovnik Putnikovič. □ Izbere dovolj je bilo na včerajšnjem velikem trgu. Zlasti sadja je čezdalje več. Samo hrušk dva voza brez tistih množin na stojnicah. Prodajali so: jabolka po 4—5 Din, hruške 4—6; pri breskvah se držijo cene še vedno zaoraj (20—24), ravnotako pri grozdju (24—28). Maline so se prodajale 6—7, grozdičje 3—4. Tudi na stojnicah vse v živahnosti kupčije, ponujanja ter povpraševanja. Karfijota ie bila po 1—5, sveže zelje takisto, buče 2—4, paradižniki 4—3, glavnata solata 0.50—1.50, endivija 0.50—1.50, špinača 1, gobe 1—2, kumarce 1—4, krompir 2, fižol v stročju kupček po 1, grah 8—10. Ob Koroški cesti je bilo za deset vozov raznih polj- skih pridelkov. Tudi na perutninnrskem trgu ni manjkalo zaželene robe. Kokošk 120 po 30—50, piščancev 1410 po 20—70 (par), rac 80, gosi 32 po 30— 40, puranov pa jedva 6 po 40—60. Slaninarjev je bilo 14; pripeljali so 30 zaklanih svinj. G Zvišana voznina za motorni Čoln. Ob pri-četku letošnje sezone se je prevoznina znižala, ker je Dravska plovba bila mnenja, da bo zaradi tega frekvenca večja. Ker se pa to ni zgodilo, je bila Dravska plovba primornna, da počenši z 22. t. m. zviša prevoznino na 4 Din za prevoz na otok ter na 5 Din za povratno vožnjo v Maribor. □ Plaz kamenja so je vsul v kamnolomu pri Reki; pri lem se je ponesrečil 39 letni Matevž Gnezda ter zadobil težke poškodbe na hrbtenici. Odpremili so ga v mariborsko splošno bolnišnico. □ Nesreča 4 letnega dekletca. Justina Ster-[ nad, štiriletna posestnikova hčerka, se je v trenutku, ko ni bilo nikogar v bližini, nagnila preko vozička ter padla na tla. Dekletce si je pri padcu ; strlo levo roko pod laktom. Staršem se priporoča več nadzorstva pri deci. □ Nič kaj dobrodošli zavarovalni agent. 50-| letni Milko S. iz Ljubljane je prišePk nekemu mariborskemu obrtniku ter mu pod pretvezo, da mora nujno na vlak, izvabil vsoto 5000 Din. Dejal je, da ima 10.000 Din vloženih pri neki mariborski hranilnici, katerih pa ne more dvigniti zaradi vezanosti na enomesečno odpoved. Za jamstvo mu jo nato izročil res hranilno knjižico pod zagotovilom, da prejme izposojenih 5000 Din tekom 1 meseca. Potem ko je dotični obrtnik čakal zaman še 14 dni po preteklem času, se je podal na omenjeni denarni zavod, kjer so mu dejali, da je v tej knjižici vloženih samo 20 Din. Mirko S. je torej iz 20 Din napravil 10.000 Din. Priznava vse in se sklicuje na stisko, v kateri se je nahajal. Izročili so zadevo sodišču. □ Z (liuamitnim nabojem je ravnal neprevidno 26 letni delavec Lovrenc Šegula iz Brezna, pri čemer mu je odtrgalo levo roko. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. □ Zobozdravnik dr. Dernjač v Stolni ulici l-II zopet ordinira. Celje & Mestno načelstvo celjsko opozarja hišne posestnike, da je dne 1. julija t. 1. zapadel v plačilo tretji obrok samostojnih občinskih naklad (najemninski vinar, kanalska pristojbina in vodarina) za tekoče leto. Stranke, ki so s plačili v zaostanku, se pozivajo, da zapadle zneske vplačajo pri mestni blagajni celjski najkasneje do 15. avgusta t. I. v izogib eksekutivnemu postopanju. — Mestni načelnik: dr. Ooričan. jgr Priobčitev vojnega razporeda. Občinski urad Celje okolica razglaša, da se vrši vsled naročila komandanta vojnega okrožja in komandanta dravske divizije priobčitev vojnega razporeda v nedeljo, 26. t. m. ob 6 zjutraj pri občinski hiši v Ga-berju. Osebno morajo priti vsi vojaški obvezniki rojstnih letnikov 1881 do 1900. ki so pristojni v občino Celje okolica in vsi v občini bivajoči lastniki konjev, mezgov, volov, osebnih in tovornih avtomobilov ter motociklov, brez ozira na pristojnost. Vojaški obvezniki morajo prinesti s seboj vojaško izpravo, lastniki tovornih in osebnih avtomobilov pa nove evidenčne številke. Proti vsem onim, ki bi neupravičeno izostali, se bo uvedlo kazensko postopanje po vojaškem kazenskem zakoniku. Nevednost o tem razglasu ne opravičuie. Redni sestanek Gledališke družine in Krekove mladine bo v ponedeljek ob 8 zvečer v mali dvorani Ljudske posojilnice. es Zveza služkinj priredi v ponedeljek 27. t. m. izlet na Šmihel nad Laškim Odhod ob 7.15 z jutraniim vlakom iz Celia. Ob pol 9 se vrši pri Šmihehi sv. opravilo. Zveza prosi vse gospe, katerih služkinje bi se rade udeležile izleta, naj jim dado ta dan prosto. 0 Zobozdravnik dr. Stane Vrhovee ne ordinira od 12. do 20. julija t. 1. Pr Šport. Danes popoldne ob 18 se odigra prijateljska nogometna lekma med SK Celjem in prvakom cclj?kfga okrožja SK Atletik. Ker sla v zadnjem čnsu oba kluba dosegla proti drugim klubom zelo dobre rezultate 'SK Celje : Železničarjem 2:1 in SK Atletik : SK Mariboru 3 :2), pričajo o dobri kvalifikaciji obeh moštev, obeta tekma bili zelo. zanimiva, zlasti ker oba kluba že dolgo nista pomerila svoiih moči v medsebojni borbi. Priporočamo samo igralcem, obeh moštev s^ortsko obnašanje, predvsem pa občinstvu. Tekma se igra na itrrišču Atletikov pri Skalni kleti. Kot predtrkma se bo vrnila tekma rezerv obeh moštev cb 16.30. & Koni ea ie brcnil. V sredo, dne 15. t. m. je v Selti pri Slivnici letnega posestnika Gnbenška Vida brcnil koni s konitom v trebuh in ga zelo f°žko ranil. Prenehali so ga v javno bolnišnico v Celju, a vkl:ub hitri pomoči zdravniki nimajo dosti upanja, da bi okreva'. Cerkveni vestnih — Duhovne vaje za duhovnike v zavodu sv. Stanislava se prično v rone ■eljek, TO julija zvečer ob 7 odroma ob 8, Vodil jih bo g. p. rektor Franc Tome D. J. Slovenska Bistrica Naš novi iupnik. Na Vidov dan je zaživela Slovenska Bistrica v novopomladnem življenju. Zapele so vasi spodaj svoj zahvalni »Tebe Bog, mi hvalimo«, zaigrale so kot bi jim božji sel z neba dostavil najčastnejšo diplomo in nakazal najvišjo nagrado. Zagibali so se klanci ob pohorskem pobočju, hoteč se za trenutek premakniti doli do župnišča v objem novega mestnega župnika. Res scvetela je vsa župnija, ko je v njo bliskovito šinila vest, da so prošnje do neba in do nadpastirja uslišane. Imamo za stalno klicatelja k zvezdam v osebi provizorja g. Ivana Šolinca. — Novi mestni župnik Ivan Soline je bil rojen 15. rožnika 1897 v Toniku, župnija Sv. Jurij ob juž. žel. Osnovno šolo je pohajal v Blagovni. Gimnazijo je študiral v Celju, čez zadnja dva razreda z maturo je naredil izpit po vojni v Mariboru. Oficirsko šaržo, v vojni dobljeno, je zamenjal s častjo mašnika Gospodovega. Kot solnčnica, vse življenje v voljo božjo obrnjena, je vstopil v mariborsko bogoslovje. Kot zvesti otrok Marijin je po zaobljubi pel 8. julija 1923 novo sveto mašo na podružnici sv. Marije v Dobju. Njega pastirska služba se od 1. avgusta 1923 razvija v Slovenski Bistrici. Mlad je sicer, a prilepiti mu je kolek visoke vrednote. Saj je v osmih letih vsem vse postal, da vse s srečo okiti. Mil kot solza veselja, značaj čist kot kristal. Ljubav do cerkve, delo za mladinsko prosveto, pa skrb za bolnike, to so najsvetlejši žarki v okviru njegovega opisa. Venčanemu že zdaj z nenavadnimi uspehi se mu bo njegova delavna bodočnost med ovčicami, ki hočejo biti v njegovih rokah, stopnjevala vedno bolj in bolj. Kot neugasljivi kres bo naš gospod Ivan Krstnik molil in delal, bo med nami trpel in še več potrpel, da posveti sebe, da ukloni svojo čredo svetli luči Slomškovi... Prijatelj, Bog živi, Bog čuvaj, Tebe in Tvojo župnijo! Slovenjgradec Za prestop v katoliško vero sta zaprosila g. Aleksej Hirschler, direktor pri tvrdki Steiner in sinovi ter njegova žena Erna, do sedaj pripadnika pravoslavne vere. Tatvine in vlomi na dnevnem redu. Zadnje tedne je bilo zopet pokradeno pri raznih posestnikih v obč. Legen, Podgorje in Pameče. Vse vlome in tatvine sta izvršila že dobro znana tatova, kar se Zobozdravnik Dr. Jože Picej v Slovenjgradcu od 19. julija pa do 30. avgusta t. 1. oh ponedeljkih in torkih ne ordinira. Karitativno predavanje v Marijanišču T> Karitativno predavanje priredi družba I sv. Vincencija Pavelskega danes popoldne ob pol 3 v Marijanišču. Ob 2 bodo litanije v kapeli, nato predavanje. Predaval bo stolni kanonik dr. Klinar Tomaž o predmetu: »Sodobna karitas«. K temu predavanju vabimo poleg članov Vincencijevih konferenc in članic Elizabetinih konferenc vse prijatelje in prijateljice krščanske dobrodelnosti. Svetel zgled velikega vzornika, sv. Vincencija Pavelskega, čigar praznik obhajamo danes, naj v nas iznova zaneti ogenj krščanske ljubezni I Kaho se fe odrezala „Grai(ka" v Pragi Ker nismo mogli nabrati toliko denarja, da bi vzeli s seboj svojega poročevalca, so bila poročila o naši turneji v slov. listih zelo skromna. Vprav pomanjkanje poročil pa je bil vzrok, da so bila doma mnenja o našem uspehu v Pragi in drugod deljena. V tem pogledu sem še isti dan, ko sem se vrnil domov, čul razna namigavanja. Vem, da ste se jim Vi dragi pevci, ki ste bili v Pragi deležni tako viharnega odobravanja, kakor le malo zborov pred Vami, pomilovalno smejali, vendar mislim, da je prav in pošteno, ako objavimo ocene, ki so med tem prispele. Naj Vam bodo v zadoščenje, obenem pa bodrilo za bodočnost! >V el e s ! a v i n«, 7. dne 26. jun. 1931. Koncert pevskega zbora Grafike... je sijajno uspel. Grafika je razmeroma ndad zbor, ustanovljen šele pred osmimi leti. Zato tembolj presenečajo zmožnosti zbora, ki ne pričajo le o veliki marljivosti članov, njihovi umetniški nadarjenosti in ljubezni do petja, temveč tudi o usmerjenem stremljenju njihovega dirigenta, ki je znal v tej kratki dobi privesti zbor do umetniškega cilja... Že način, kako jo Grafika zapela naše narodne himne, priča, kako se zna ta 25 članski zbor uveljaviti in, da stoji na visoki umetniški stopnji. To so pokazale tudi vse nadaljnje pesmi, ki jih je Grafika zapela s krasnimi glasovi in tudi z umetniškim razumevanjem tako, da se je navdu- šenje občinstva, ki je navzlic pozni sezoni napolnilo dvorano, stopnjevalo od ločke do točke... Ker pa aplavz po končanem sporedu ni hotel prenehati, je nastopil še kvintet sestoječ iz solistov: bratov R. in A. Pelrovčiča, V. Štibernika, A. Šulca in M. Juga, kije predvajal Marinkovičevo »Na Adrijo in 1'relovčevo Z';poj mi...« Viharni np avz, ki je sledil temu nastopu, je pričal, kako je občinstvo navdušeno. Jugoslovanski pevci odnašajo iz Prage zaslužen uspeh, kakor ni fin morejo tu pridobili le najboljši pevski zbori. A nam je zapustil njihov obisk najlepše vtise in spomine, ki bodo ostali neizbrisni v naših srcih. ft-ek. »Ceske slovo), z dne 23. jun. 1931. Zbor, ki je razmeroma majhen, je bil ustanovljen pred osmimi leti, večinoma iz samih začetnikov. Znal si je pa pridobiti zvočne glasove, ki so v res-niri prednost zbora. Za tenorje je posebno značilna njihova skoro nltovsko pobarvana mehkoba, basi pi so krepki in polni ter nikoli sirovi. Zvočnost zbora je lepo izravnana, vsak glas zase povsem Izenačen. Kljub temu pa tehnična izvežbanost ne sili v vir-tuoziteto. Ves način podajanja .ie priprost in naraven, nikoli izrazito artističen. Zelo smo hvaležni, da je bila izvajana tudi skladba našega roja'a in nositclja slavnesa rodbinskega Imena A. FSrsterja. ki je vse svoje življenje in vse svoje skladateljske sposobnosti daroval Slovencem. Zapeli so nam njegov hutnorističnl nli i vendar s polno umetnostjo in izvrstno karakterlsliko spisani zhor Spnk* na temo iz slovenskega bnsni-štva. Srednji del so tvorili s"1ospe\'i, ki sta jih lepo in izrazito zapela solista A. 1'etrovčič in Milan Jug, a na klavirju ju je spremljal prof. A. Ravnik. Po NPurfeaKutm — Prav zdaj, pri neznosni vročini, je težko prenašati kurja očesa. Potrudite se v kopališče hotela >Slon«. Strokovnjak jih odstrani brez bolečin in krvavenja. Slane samo 8 Din. — Odprto vsak dan od 7.30 do 18.30; ob nedeljah samo dopoldne. Ptuj Jugoslovanska provinca oo. minoritov bo imela dne 21. t. m. svoj kapitel in volitve provincijala ter samostanskih predstojnikov v ptujskem minorit-skein samostanu. Iz Rima je dospel te dni generalni tajnik reda p. Timotej Brauchle, ki mu je poverjena tudi vizitacija cele province. Društvo »Ljudska kuhinja in otroško zavetišče v Ptuju« je imelo dne 16. t. m. svoj občni zbor s predavanjem č. g. Vrbanjška iz Dola pri Hrastniku o racijonalizaciji dela. Po izredno poučnem predavanju so sledile volitve novega odbora, za čigar predsednika je bil izvoljen g. Ivan Brumen. Upati je, da se^bo delovanje tega društva poživilo zlasti med tukajšnjim delavstvom, ki se doslej ni skoraj nič zanimalo za ustanovitev ljudske kuhinje in otroškega zavetišča, ki ju delavski krogi krvavo potrebujejo. Liutomer potrjuje s tem, da so jih domačini prejšnji dan videli postopati v bližini bivališč. V tem slučaju sta pokradla vsem oškodovancem nad 1500 Din vrednosti na raznih življenjskih potrebščinah, obleki in denarju v gotovini. Umestno bi bilo, da bi prebivalci sami potepuha prijeli kadar ju zapazijo v bližini svojih bivališč. Ruše Procesija. Tudi pri nas pripeka vročina, a dežja ni in ni. Da bi nam ga Vsemogočni poslal, se je zbrala verna srenja in šla v procesiji k svetemu Areliu na Pohorju, na svetnikov god, prosit pomoči od zgoraj. A naš trud ni bil zastonj. In vera v pomoč božjo se je pri ljudstvu poglobila! Kopališče. V tej neznosni vročini si hodimo Rušani hladit svoje ude v Dravo. Zlasti se zbere ob Dravi mladeži obojega spola, ki čeblja in se zabava, da je veselje. Seveda bi nam naša občinska uprava zelo ustregla, ko bi dala postaviti ob Dravi kabine za shranjevanje obleke, de ne bi mogli razni zlikovci preiskovati naših žepov, a žal >nema pare«. Zato bomo kopalci sami poskrbeli za varnostno službo. Šola. Dela na naši novi šoli vidno napredujejo. Iinpozantna stavba gre v svoji dograditvi h koncu. Novost pa bo poleg vsega za nas otroški vrtec, ki ga otvorimo tudi v jeseni. Društveno življenje. Zdi se kot bi katoliško izobraževalno društvo spalo. Toda ni tako! Nabiramo si le novih sil, da bomo v zimskem času tem bolj delali. Na vidiku je tudi ustanovitev fantovskega odseka. — Društvena knjižnica pa je naročena na knjižne zbirke Jugoslovanske knjigarne. Člani, pridno segajte po njih, da ne bo knjižničarka v tej splošni brezposelnosti tudi brez posla! HJisrska Sobota Rekordna vročina. Najhujša vročina je dosegla 42° C. Take vročine Sobota že leta sem ni imela. Aretacija. V četrtek jo orožnik pripeljal v Soboto dva tujca, ki sta bila aretirana na madjarski meji. Smrt šolarja. V Bakovcih so v petek pokopali devetletnega šolarja K. Bartalana. Postal je žrtev pljučnice. Tobak v skaliu. V Vuči gomili so našli v skalju mizarja K. 370 pakeljcev tobaka. K. pravi, da zn tobak ni vedel. Angel božji je utrgal rožo na Gospodovem travniku in jo presadil na nebeške livade. Saj je dozorela v trpljenju. Stojanov Zdenko je bil ta roža, čigar zemeljske ostanke smo v petek položili k večnemu počitku v Rajhovo grobnico. Ko so dr. Stojanova družina preseli v Celje, prepeljejo tje tudi Zdenkovo trupelce. Lansko leto je še vesel obiskoval drugi razred ljudske šole, septembra se je nekoliko poškodoval na nogi, katero so mu radi tega amputirali, prišel je zraven sarkom in zahteval mlado življenje. Vzgledno je prenašal trpljenje do konca Veličasten pogreb je bil izraz vsesplošnega sočutja. Mir Zdenkovi duši, preostali rodbini ' naše sožalje. Krst ljutomerskih ulic se je izvršil na zadnji seji občinskega odbora. Glavni trg je postal kralja Petra, Miklošičev in Stari trg sla ostala. Ulice nosijo imena znamenitejših oseb iz ljutomerske zgodovine. Ne manjka Aleksandrove, Koroščeve in Jeruzalemske cesie. Sedaj dobimo še ulične in hišne tablice in številke. Brežice Nova maša v Sromljah. V nedeljo, 12. t. m. je pel g. Petan Ivan svojo novo mašo. Slavnostni I govor je imel č. g. Jože Pečnak, župnik v Št. Jurju ob Taboru. Petje na koru je oskrbel domači pevski zbor, pomnožen z drugimi pevci. Gostov na novi maši je bilo nad 100 iz vseh slojev. Mariborski bo-goslovci so s svojim orkestrom in pevanjem lepo | povzdignili slavnost. Novi grobovi. V petek so izročili materi zemlji gdč. Milko Zorkotovo iz Št. Lenarta, ki je v najlepši življenjski dobi — 24 let — po daljši bolezni mirno zatisnila svoje oči. Kot svojo članico io je spremila k večnemu počitku dekliška Mar. družba v Brežicah z zastavo. Pri sprevodu in na grobu jo j igrala godba iz Loč. Naj v miru počiva, svojcem pa izrekamo naše sožalje. Vojnih izčrpanem programu je zapel še pevski kvintet, ki nas je s svojim izčiščenini podajanjem in neprisiljenim nastopom spominjal na priljubljeno »Kytary« praškega Illahola, ter žel posebno srčno odobravanje. Glavna pozornost je bila osredotočena v zborovodjo A. G., ki se je izkazal predvsem kot izboren strokovnjak za glasovno šolanje, ter kot vesten in preudaren dirigent... ILD. »N iS r o d n f p o 1 i t i k a«, z dne 23. jun. 1931. Pevski zbor »Grafika« iz Ljubljane je potrdil pevoljubje Slovencev. Na jugu pravijo, kadar se snidejo štirje Slovenci, nastane zhor. Tu pa gre za 25 pevcev, tiskarskih delavcev iz Ljubljane, ki so ustanovili svoj zbor že pred osmimi leti z namenom, da bi širili ljubezen do petja in glasbe med tipografi. Od ustanovitve vodi zbor prof. A. G., izkušen zborovodja, ki pravilno presoja, kaj je primerno za zbor in kaj ni. Pri izberi skladb se izogiblje ekstremnim skladbam, k akor ludi onim, ki so namenjene plitvi zabavi. Dirigira priprosto, a izrazito. Zbor je obdarjen s krasnimi, zvočnimi glasovi od prvih tenorjev do drugih basov, je izravnan in discipliniran, čist v intonaciji, jasen v izrekih, krepak v ritmu, prijeten v melodiji, ter mu niso tuji niti dramatični naglasi... Preinrlov iMoj mu blagoslov« se odlikuje po izvirnem stilu... Solo pesmi sta pela bari-tonist g. Peti o vtič, ki je nastopil s krasno pesmijo II. Saltnerja »Zaostali ptič in Gerbičevo »Pojdetn na prejo« in tenorist g. M. Jug, ki je z nežnim pred-linšanjeiii podal razpoloženje Lajovičeve skladbe Mesec v izbi . Klavirsko spremljavo je oskrbel piof. A. Ravnik. Prav tako navdušeno, kakor so slovenski pevci peli, so bili tudi sprejeli od praškega občinstva Dr. Jur. B. Zid na pokopališču. Že pred leti je sedaj 2e rajni gospod dekan opominjal lastnike grobov ob zidu na severni strani na nevarnost, da se bo zid vsak čas podrl, pa vse zaman, naletel je na gluha ušesa. Česar se je bilo bati, to se je zgodilo lansko j leto par dni pred praznikom Vseh svetnikov. Zid na pokopališču se je podrl. Sedanji gospod župnik ; je že tudi parkrat opominjal, pa tudi brez uspeha, vedno naleti na gluha ušesa, tako je že od praz-' nika Vseh svetnikov v zidu na severni strani večja odprtina, katera pač nikakor ni v ponos vojniš-kemu pokopališču oz. laistnikom dotičnih grobov. Sedaj v sezoni se vozi skozi Voinik jako vel ko tujcev, kateri vidijo to odprtino, ki je v sramoto Vojničanom. Zadnjič ob priliki pogreba g. Kosta-njevca so tudi pogrebci z nemalim začuden em gledali to odprtino, ki močno kazi lepoto vojniške-ga pokopališča. Čut do naših rajnih zahteva, da imamo vedno grobove lepo urejene, tako pa ie že parkrat g. župnik opominjal, pa klub temu ni nič. Ako kdo ne misli dati zidu popraviti, naj bo vsaj toliko prijazen, pa to sporoči g. župniku, bo pa on to naredil na svoje stroške in potem dal proitore drugim na razpolago. Potem vsij tuici ne bodo ob raznih pogrebih zmajevali z glavami in se voj-niškemu pokopališču posmehovati. Stari tr$ pri Lož« Za osuševanje loške doline se je ustanovila zadruga (ker je tukaj ali preveč ali premalo vode). Posestniki parcel v jezeru bi radi odpravili pašo v j jezeru, ker imajo od plačevanja davka za osuševanje in regulacijo v jezeru le malo koristi, ako jim drugi tam takoj po košnji pasejo. Živina napravi vdrtine, škoduje košnji prihodnjega lota in ob suhih lelih bi bilo celo upanje na drugo koin;o, če se odpravi paša. Ali ne bi mogle občine in oblasti tega urediti? Zadnjo nedeljo je iinel tukaj 4 govore v cerkvi in dvorani o katoliški akciji njen tajnik gosp. duh. svetnik Jan. K a lan, ki je odpiral oči in zbujal vest zaspanim vernikom. Za tujski promet v naših, pokrajinsko izredno lepih in zanimivih krajih, je bilo dosedaj bolj slabo poskrbljeno. Podjetni trgovec in župan gosp. Lad. Kržič, ki je prevzel Rosinovo posestvo v Pudobu, pa je prezidal poslopja v hotelsko podjetje, ki ima zelo lepo lego, 12 sob za tujce, izborno kuhinjo, velik vrt, priliko zn čolnarjenje, vedno sveže ribe in rake, pivo i. dr., prijetno verando, 3 kopalne kabine, toplo in mrzlo vodo in prho, avtogaražo in — kar je posebno važno — prav zmerne cene. Zato ie privabil k otvoritvi zelo številne obiskovalce in so zavohali letoviščarji hitro lepo priliko ter jo porabili. Ali ne bi mogel kdo (mordn občina) ndpo-moči tudi veliki potrebi po prostem kopališču? Knjti nam, ki nas jo nad 5000, vselej, ko je najbolj vroče, prepove občina kopanje na prosteml fjlmeishe hrambe" na Koroškem (Dopis) »Landbund ali »Helmatbundprvo ali drugo, to je postalo za pristaše okoli g. Šmnija mučno in nujno geslo, odkar je doživel na Koroškem dokaj prosluli »Landbund« veliko in nepozabljivo blamažo v Sinči vasi, v slovenski Podjuni. Od tega časa vznemirja našo gospodarsko in politično razkosano ljudstvo agitacija za najmlajšo obrambno formacijo, ki ima stanovsko haljo, ki pa izhaja iz maščevalnosti »landbundovstva« napram »Heimvvehru«, ki se je pred letom prvič v Sinči vasi postavila odločno proti nekdanjemu rešitelju domovine in proti lastni matici, t. j. stranki Kmetske zveze. Še isti večer po razbitem shodu v Sinči vasi so se naš znani Zilan in vodja g. Sumi in drugi voditelji na —i, —ič in —ig opogumili ter izstopili iz »Heimvvehra«, iz one organizacije, ki so jo ustanovili — za katero so prisegli iti v junaško smrt, in pričeli s kmetskimi brambami. Izolirani od mlajših sil heimvvehrovskega gibanja, ki se je jelo razkrajati in iskati solidnejše podlage, ki je izrinilo prezelenkarstvo, morali so iti nova pota. Tako je vigred prinesla z drugimi neprilikami tudi te nove cvetke iz vrtcev »kmetskih« politikov Kmetske zveze med koroške Slovence. Če se pregleda zborovalni koledar »Landbunda«, se očividno vidi, da je prvi naval namenjen slovenskemu ozemlju Koroške, kjer upajo spraviti k moči najmlajšega političnega otroka med nemškimi in neslovenskimi Slovenci. Začenjalo je se iz podcelovške okolice, obenem na Žili in v Labudski dolini, odkoder se organizirajo zborovanja centralno napram Rožu in Podjuni. Kakor prejšnje obrambne organizacije, tako je tudi »kmetska bramba« napram Slovencem v efektu le kulturnobojna in politična. Nositelji misli so zopet učitelji, srednji in višji uradniki v okrajih trgov in okrajnih sodnij, gostilničarji, lesni trgovci ir. potem šele bojevitejši posestniki, vsi nezado-voljneži in sprti s krogi okoli »Heiniatschutza«. Sicer se za lepše kaže hlinjena volja, z ozirom na Slovence najti med obema skupinama skupno platformo, toda seme sovraštva je bilo preobilno. In kmetske brambe ravno s to sprtijo skušajo tudi loviti slovenske fante v svoje vrste. Kakor kaže, imajo večjo smolo kakor kedaj. Širijo le krik in nestrpnost v kmetsko prebivalstvo, ki pa je vse politične begariie že davne sito. Ce je Šumi na prvi glavni skupščini kmetskih bramb v Velikovcu kot glavni govornik (zborovanje je vodil ekonomski svetnik in načelnik bramb Zepej Glantschnig iz Vovbr) spodbujal, da imej kmetska bramba prvi nalog, stati s »puško pri nogi« na straži pred vasmi proti boljševiziranju prebivalstva, izgleda danes, in tako umejo borni kmetje njih bojevitost in krik od revolucijonarne strani, da hoče kmetska zveza zbuditi kmečko prebivalstvo s silo k dejanskemu uporu, kar se drugače imenuje botjse-viziranje. Landbundovsko časopisje prinaša v zadnjem času grozeče in hujskajoče članke in kaže po svojih shodih skrajni radikalizem. Merodajni krogi se tolažijo, češ, ta krik in močna gesta nista nevarna. V Šmohorju na Žili je Glantschnig govoril pred brambovci močne besede o povratku k naturalnernu gospodarjenju, redukciji davkov, ukinitvi ekseku-cij, in shod je izzvenel v obljubo, da na en migljaj vsa Žila maršira, kakor je že enkrat pokazala, ko je šla branit domovino. V Trgu ob Osoj-skem jezeru pa je na enem teh zborovanj bil stavljen predlog, da se s 15. julijem ukine plačevanje davkov, kar je landbundovski list prinesel debelo tiskano. Poročilo o organizaciji bramb je podal na prvi skupščini v Velikovcu, nadučitelj Maklin, oni pedagog, ki je avtor borne »Začetnice« za uktrakvistične šole na Koroškem. Posebnega ni smel povedati delegatom in ni mogel. Precej nato so v Rožeku kot vpadni točki v Rožno dolino z beljaške strani ustanovili brambo. Navdušil jih je Teppan iz slovenskih Gozdanj, češ, le pomoč od spodaj, samopomoč danes pomaga, kakor se povsod suče govor okoli gesla »pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal«. Zanimivo je bilo v Grabštanju in v Pokrčah, starih domenah landbundovstva, kjer sta marca inž. Tauschitz in posestnik Adlassnig prišla k ustanovitvi brambe. Do tega dne je bila vsa okolica organizirana v znanih formacijah »Heimat-schutza«. Tokrat sta obe krajevni skupini na pobudo imenovanih sklenile sneti staro firmo »Heiniatschutza« in od tega dne plove okolica pod novo firmo »kmetskih bramb«. Prvič in uniformirana je nastopila bramba v Celovcu na letni deželni skupščini stranke »Kmetska zveza«, ki jo je vodil Šumi in so za stafažo vzeli 150 brambovcev v dvorano za okoli bandere. Nosili so zelenkaste bluze, sive klobuke, mesto zvezdic na ovratniku tri zlate klase in zelene trake S pota v Lnrd Bazel—Pariz, 14. julija. Zdaj, ko Vam to pišem, nas vozi vlak z veliko naglico proti Parizu. Ekspres. Drvimo skozi plodna polja Alzacije-Lorene, kakor da bi nas kdo podil. Zdi se nam sicer, da smo jo skozi Švico še boli vozili. Tam tudi ni bilo dima. vse je električno. V dobrih štirih urah smo prevozili Švico od avstrij-»ioselnosti? Brez dvoma je pospešena v|>oraba strojev, spopolnitev tehničenega obratovanja povzročila tnkorekoč revolucijo v obrtnem življenju, slično kakor v začetku XIX. stoletja. Kakor takrat, je bila tudi sedaj prva posledica toga preobrata ta, da je izgubilo veliko število delojemalcev priložnost dela. /o pri obravnavanju drugega izvora gospodarskih motenj smo opozorili na pretirano industrijsko opremo, ki je v norazmorjti s trgom. Pri tej točki bo šlo pa samo zn to, tla natanko predočimo, kako more tudi v okvirju produkcije, katera bi natanko odgovarjala potrebi, raz.sežnejšn raba strojev in izpremenjen način dolu. vštevši \ so ostalo naredbe racionalizaciji'. oropati delojemalce v občutnem številu delovne priložnosti. Namestnik ravnatelja II. B. Butler jo bil v Severni Ameriki na tozadevnem študijskem potovanju in prinesel mnogo dokazov, kako je vplivali spopolnitev strojev na brezposelnost v tej deželi. Izmed mnosili navajamo enega. Kjerkoli so začeli vpornbljati stroje zn košnjo in nilnčcv, jo izgubilo pet poljedelskih delavcev svoj posel. Poraba teh strojev so pa razvija v celi vrsti držav z velikansko naglico. V Kansas so imeli lotn lots 14 takih strojev: leta 1928 20.000 in lotn 1929 25.000. V Kanadi leta 1912 2: l'»25 t«; 1928 4.341, 1929 7215. Prvotno je pomanjkanje delovnih moči v Združenih državnh Sov. Ameriko, zlasti pa v poljedelstvu, vplivalo nn velikanski razvoj gradnje strojev. Danes pn sopovzroča ta razvoj brezposelnost in bog iz deželo. Mogoče smo v začetku podcenjevali vpliv racionalizacije na brezposelnost. Najnovejša poročila iz Združenih držav Amerike in iz Nemčije nn dokazujejo, da je bil vnliv racionalizacijo nn sedanjo krizo zelo velik. V Združenih državah Sov. \merike so preiskovali produkcijsko storitev in sioer nu |v>d-lagi storitve enega dolnvca v eni uri. Izkazalo se je. strojev in izpremom-bo produkcijskih metod? V tem smislu so skovali Amcrikanci besedo o »tehnologični« brezposelnosti. Toda že gospodarska konferenca jo uvidela, ela so potrebne naredbe za jvomoč delojemalcem, ki trpe zaradi to prilagoditve. Obzir na faktorja-eloveka mora vedno imeti prednost. Ako hočemo napraviti na podlagi teh opazovanj praktične zaključke, bomo mogoče stavili mučno vprašanje če naj bi zadržali tehnični napredek. Na to bi težko odgovorili z da! Na vsak način je pn brezpogojno potrebno, da natnnko preiščemo reakcijo za delovni trg zaradi bodočega tehničnega napredka. To smo dolžni zaradi toga, da prihranimo delojemalcem novo trpljenje. A. Pohar - Celje: Stal sem v Parizu na trgu Pantheon in občudoval lepo kupolo veličastne zgradbe Pan-theona. V Pantheonu stoje v dolgih galerijah kipi slavnih mož, zaslužnih za narod in domovino, državnikov, vojskovodij, učenjakov, umetnikov — med njimi tudi kip sv. Vincencija Pavelskega z napisom: Pere de patrie — oče domovine. Kako je prišel semkaj sv. Vincencij? Bil je oče ubogih, rešitelj celih provinc Francije, bil je pospeševatelj miru. Sv. Vincencij ni teoretično razmišljal o socialnem vprašanju, ki je bilo tudi tedaj pereče kakor dandanes, ampak je zagrabil v življenje. Največji pomen poslanstva sv. Vincencija je dejstvo, da je znal premostiti brezno med bogatimi in ubogimi. C) njem pravijo, da bi bil on edini, ki bi bil mogel preprečiti francosko revolucijo, in sicers s vojim karitativnim delom. Znal je omiliti socialna nasprotja med tedanjimi sloji, kajti kakor dandanes je tudi tedaj bolehala človeška družba na tej odprti rani. Te rane ne more ozdraviti sila, zdravljenje mora Iti bolj na globoko. Kako govori oni 18-letni mladenič iz pariške okolice današnji moderni družbi? »Naše ljudstvo si boste pridobili le s tem, da mu delate dobro; če treba, tudi proli njegovi volji. To ljudstvo ni tako daleč od \as, kakor si morda mislite. Med seboj se ne poznate. Zagotavljam Bernard Shaw — 75 letnik G. B. Shaw, slavni angleško-irski pisatelj, praznuje dne 26. t. m. svoj 75. rojstni dan. Rodil se je v Dublinu na Irskem, a že zgodaj je prišel v London, kjer je najprej deloval kot časnikar, potem se pa izključno posvetil pisateljevanju. S •vojimi dramami in romani, v katerih šiba pred-i^dke in krivice današnje družbe, si je pridobil svietovno slavo. Shaw je socialist, vendar Marxov nauk odločno odklanja. Sedaj se odpravlja na potovanje po Rusiji — menda v veliki meri zato, da se izogne proslavi svoje 75 letnice. Pravi, da mu še proslava 70 letnice leii v kosrteh. ras, da se morete med seboj spoznati.« (Lhande S J. Christus in der Bannmeile). Vincencij je znal s finim čutom sejati seme ljubezni v srca liogatih in plemenitih. Njegova ljubezen je pripeljala plemenite dame k posteljam ubogih bolnikov. Po bolnicah se bolniki niso mogli dovolj nnčuditi, ko so slišali, dn so na dvoru njihovi dobrotniki. Kardinal Gasparri je imenoval sv. Vincencija poosebljenost božje previdnosti v 17. stoletju. Posebno v 30-letni vojni se je izkazal sv. Vincencij za angela ljubezni. Brezobzirna vojna politika ministra Riche-lieu-a je bila neštetim žrtvam vojne v prekletstvo. Lotaringijo, Pikardijo, Šampanjo so pustošile nemške, švedske, španske, pu tudi francoske razuzdane vojaške d nihali. V mestu Nancy jc neki mož svojo sestro ubil, samo da se je polastil njenega kruha, matere so svoje lastne otroke klale, pekle in jedle. Trupla onih. ki so od gladu ali na kugi umrli, so ležala lie.pokopana ter privabila cele trume volkov do vasi in mest. Vincencij je storil vse, kar je mogel, da bi olajšal usodo nesrečnih. Šel je h kraljevemu ministru Richelieu, mu živo prcdočil vse grozote in žalostne posledice vojne ter ga prosil in rotil, naj sklene mir. Pa tudi konec 30-letne vojne leta 16-tS. ni prinesel tem provincam toliko zaželenega miru, enako tudi ne smrt ministra Richeleu-a L. 1640. je iz.bruhnila državljanska vojna, kntere je bil veliko kriv naslednik Richelieu-a, minister Ma- zarin. Nekoč tako cvetoče province je vojna pla- , menica spremenila v pulščavo. i O žalostnih razmerah so Vincencij u tako-le j poročali: »Ni mogoče popisati, kakšno grozno j .azdejanje smo našli v teli krajih. Cerkve poru- 1 šene, duhovniki poinorjeni, od hiš, ki so nekdaj i tu stale, so ostale samo še razvaline. Setve so ! pokončane, polje neobdelano, povsod lakota in kuga. Trupla mrtvih leže nepokopana, da jih trgajo volkovi. Prebivalci, ki so še ostuli, nimajo hrane ne obleke ne stanovanja. Ljudje se pn-sejo kakor živina na jiolju, drugi jedo drevesno skorjo, da nekateri so si kar iz svojih rok grizli meso ter v obupu napadali drug drugega. Našli smo ljudi brez. obleke, ki se po noči zarijejo v gnoj, da se ogrejejo Dekleta so se prodajala, samo da so mogla živeti.. .< Take razmere so bile primerne, da je mogel apostol ljubezni — Vincencij — pokazati vse svoje zmožnosti in celo svoje ljubeče srce. V te nesrečne kraje je poslal svoje duhovne sinove. V Metzu, Toulu, Nancvu sta po dva misijonarja vodila pomožno akcijo. Vsakemu je | bilo na razpolago na mesec 2000 frankov. VBar-le-Duc, Saint Michel, Pont-a-Mouson so delili mesečno za 2500 frankov kruha. Do 16.000 frankov je šlo vsak mesec v te kraje. Odkod je dobival ta preprosti duhovnik tolike vsote? Svetnik se je med drugimi pripomočki posluževal čisto modernega sredstva. Iz pisem misijonarjev je dal natisniti najbolj pretresljive in žalostne vesti, ta poročila so izhajala pet let v obliki časopisa. Ves svet je lahko čital, da je ubožna juha, ki so jo s pariškimi zneski nabavili, rešila tisoče strašne smrti lakote. Ta poročila so bila tako zanimiva, da jih je bilo treba še v drugič natisniti ter so bila povod, da so Parižani še bolj odpirali svoje že itak darež-.ljive roke. Če danes P. Lhande S. J. govori Francozom po radiu ali pa objavlja svoja zanimiva poročila v »Les Etudcs« ter pripoveduje, kakšno žalostno življenje imajo prebivalci v okolici Pariza v dušnem in telesnem oziru, ima pri tem isti cilj in namen pred očmi kukor ga je imel že sv. Vincencij — namreč vzbuditi v srcih usmiljenje in sočutje in tako dobiti pomoč za ul>oge. Zanimivo je čitnti, kako je skušal Vincencij vplivati na kraljico in vlado, da bi zopet zavladal mir v državi. V najhujšem metežn državljanske vojne se 1 je odpravil iz Pariza v kraljevi tabor k Sv. Germanu. kamor je bila jiobcgnila kraljica z ministrom Mazarinom. Dolgo časa se je pogovarjal s kraljico in sklenil svoj razgovor z besedami: »Če je gospod minister kriv vsega nemira, in če vsa nesreča izvira odtod, dn ga imate še v službi, ali ni, Veličanstvo, potein Vaša sveta dolžnost, da ga žrtvujete?« To so bile odločne besede Vin-cencijeve. Potem je šel k ministru Mazarinu samemu in mu tako-le govoril: »Gospod minister, umaknite se! Vrzite se v morje, du pomirite nevihto!« Z mrzlim srcem, pa mirno je odgovoril minister: »To so, rekel bi. nekoliko predrzne besede; nihče mi ni še kaj takega v obraz povedal. Vendar se bom umaknil, ako je tudi gospod Tellier istih misli.« Seve, Tellier, ki jc bil čisto v rokah Ma-zarina, in takorekoč njegovo orodje, ni tako mislil. Vincencijevo delovanje za mir se je torej izjalovilo, vendar pa spoznamo i-z tega. kako se je trudil za mir med državljani. Zgodovinar Pastor piše: »Ponovno sta si stala nasproti Vincencij in Mazarin ter sedela za i.sto mizo pri posvetovanjih; oba stn mogočim vplivala na svojo dolm in zapustila v zgodovini globoke brazde. Pa kolika razlika med njima! Mazarin sama i>oosebljena zvitost in zahrbtnost. Vincencij poln ljubeznivosti in preprostosti. Mazarin je hotel kraljestvo povzdigniti in ga je tudi tako povzdignil, da jc izgubilo tla ter se jc |)odrlo v revoluciji. Kar pa je zgrudil Vincencij. je preživelo tudi vihnrje strašne revolucije in bo še nadalje obstalo. Kdo od teh dveh mož je prinesel več koristi in blagoslova, o tem pač ni dvoma.« Blagoslov, ki ga je svetnik prinesel človeštvu, jc bil povod lepim besedam, ki jih je zapisal Pierre 1'Eremite: »Za misleca je preprosti tnlar Vincencija Pavclskegn večje vrednosti, kakor pa vojaška suknja Napoleonova. Vincencij je hod i I okrog ter delil dobrote. Napoleon pa se je ovenčal s sluvo, pa ta slava pomeni kri in solze. Ob spominu na prvega skloni vernik rfvoje koleno ter moli, ob spominu na drugega pa ponavljamo besede modrijana: Nečimernost nad nečiinernost in vse je nečimerno...« * »No, kaj pravite o tem vinčku?« »F Im, — mna — še malo olja in sol-ite _ pa ne bi bil slab!« Oddelek irancoskih singaleških čet na paradnem pohodu v Parizu. Hoiandija in Peter V etiki Ruski pisatelj M. Aldanov, ki se je udeležil kongresa Pen-klubov v Holandiji, objavlja zanimive vtise o tej izredni deželi in njenem narodu. O Saardamu pravijo — piše Aldanov — da živi od lesne industrije, a v resnici živi od — Petra Velikega. To kaže že samo ime. Pravilno se je kraj imenoval Zaandam. Polagoma pa se je koren Zaan (ime reke) pretvoril v obliki besede car, kakor se je v Rusiji Saarsko selo iz-premenilo v Carskoje selo. V Saardam nos vozi parnik »Czaar Peter«. Na glavnem trgu stoji spomenik Petra Velikega. Velika trgovska tvrd-ka se imenuje »Handelshuis Gzaar Peter« in po »Czaar Peter Straatu« greste proti »Czaar Peter Huisje« itd. Kaj jc vleklo Petra Velikega v Holandijo? Ta dežela je bila, kakor znano, največja njegova želja. Car Peter ni bil »slovanska duša« in duša mirnega, iskrenega in laskavega llolandra bi morala biti po vsej priliki njegovi burni, genialni in uporniški naravi tuja. S Holandci je imel samo eno sorodno potezo: delu naklonjeno praktičnost. Zdi se, da je našel Peter na Holand-skem svoj ideal delavnosti. Če govorimo o osnovni črti holandskega narodnega značaja, potem je to njegova ljubezen do dela in njegova spretnost pri delu. Kjer stoji danes novi del Amsterdamn, so se še pred petimi leti pasle holandske črno-bele krave. Sedaj teko tu sijajne, široke ulice s krasnimi hišami v značilnem holandskem slogu, ki nima para na svetn. Sedaj izsušujejo Holandci Zuidersko jezero. Ogromno vodno površino ločujejo od morja z nasipi, električne črpalke črpajo vodo. Na ta način hočejo pridobiti za kmetijstvo do 600.000 akrov nenavadno plodnegu svetn, to je skoraj desetina obdelane holandske zemlje. Holandci pravijo, du brez vojne osvajajo nova ozemlja. Stroški za izsušenje ImhIo prekoračili 10 milijard frankov! Pa Holandci se s svojimi »petletkami« ne hvalisajo jk> vsem svetu. Delajo — to je zanje vse. Neki frnnroski pisatelj je dejal, da je ves svet ustvaril Bog, le Holandijo so ustvarili Holandci sami. To je bilo težko delo. Kakor znan« leži Nizozemska niže nego morje in se brani pred popluvo z zapletenim sistemom nasipov. Ti nasipi imajo tudi vojuške namene. Načrt je zasnovan tako, da je mogoče v skrajnem slučajo preplaviti velik del dežele, med drugim tudi Haag in Rotterdam, in bi ostal kot zadnje zatočišče Amsterdam — sredi voda. Nemški cesaT Viljem se je ob priliki neke vojaške smotre pohvalil pred nizozem. kraljico Viljemino: »Vsak moj gardist je šest čevljev visok.« Nakar mu je kraljica mirno odgovorila: »Za osvojitev Holandske je to premalo, kajti naš potop ho sedem čevljev globok.« Z enakim ponosom pravi holnndski učenjak Itta, da je njihova žarnica »Philipps«, ki je osvojila ves svet, izdalek tujih surovin, ki jih mora Hoiandija uvažati; le praznina v žarnici in energija ljudstva sta liolanski. To je duh svobodne Holandije, ki je privlačil Petra Velikega. Vremenska poročilo bodo pošiljale »Zeppell-iiu« vse vremenske opazovalnice na evropsko-si-birski obali; ljeningrajski observatorij pa nam Ih> pošiljal vremenske nnpovedi štirikrat na dan. 1 Poleg tega liomo dobivali poročila s Švedskega, Norveškega in z Grocnlandije. »Gospod plačilni, predvčerajšnjim sem pri vus dobil zrezek, ki je bil trikrat tako velik, kakor današnji.« »Jo že res, pa tedaj ste ludi sedeli pri oknu, kjer so vas mogli videti vsi mimoidoči.« Pred glavno hranilnico v Berlinu po zopetni otvoritvi denarnih zavodov. Voz nevvyorske cestne železi,ice, ki je skočil u tira in zavozil v izložbo neke drogerije. Nezgoda je zahtevala 25 težko ranjenih. Kaj hoče dognati „Zeppelin" O tem je izjavil prof. Satnojlovič: »Skušali bomo doseči stik z raziskovalcema Lšakovim in Urvancevom, ki sta prodrla v Severno deželo . s pasjo vprego. Če bo mogoče, jimu bomo vrgli z zrakoplova slike, ki jih Ikiiiio napravili na svoji poti. — Na Novaji Zemlji bo treba določiti severno mejo ledenikov in pu neznani del obali na vzhodni strani tega dvojnega otoka. Odtod odplujemo na opazovanje severnega in severno-vzhodnega dela Franc-Jožefove dežele. Dalje proti vzhodu bi radi raziskali veliko ozemlje med Travnatim in Samotnim otokom in ugotovili aero-geodetske pogoje na vzhodni oba li. Pokrajine v notranjosti bomo fotografirali • svrho geomorfoloških študij. Posebno zanimivo je vprmšunje. če sc nahaja kako kopno med Severno deželo in Novosibli skimi otoki. Pred 120 leti je videl kopno severn od otokov ruski lovec Sanikov in tudi njegov' jukutski spremljevalci so trdili isto. Pred "H) let' jc bila od posla la to kopno iskat ruska akademiji znanosti posebno ekspedicijo po hotel oblegati maščevalni sovražnik. A ko si je predočil, koliko gor je je prizadel kitu, kako smotreno gn jc ta oblegal in kako razjarjeno napadal, je moral priznati, da ga beluhn najbrž nc 1k> tako kmalu zapustila. Ni bilo nobenega upanja na to. da bi jo pregnala lakota. Gardner je vedel, do si bo vedno našla zadosti hrane v tem ribovitem kanalu. A vedel je tudi, dn le redkokda j prihajajo Indje v te bogato naseljene vode. Olvnlni pomiki so se vedno izogibali tega skalovja rudi podvodnih čeri in nevarnih tokov. Kanal, ki je ločil otočič in celino, je bil kvečjemu en kilometer širok ;n seveda ne bi pomenil pod drugimi okolišinnmi lepremagljivc zapreke za dobrega plavača. \ te bi se kit tudi naveličal obleganja in /upu-lil la kraj. kdo bi rešil plavača nevarno-.' . ki so jo pomenili med otoki posebno številni, vedno lačni morski volkovi? Gardner je bil izpostavljen neusmiljeni pripeki, razgreta skala mu je že zdaj hudo žgala roke, — in vprašanje je bilo, koliko časa bo vtegnil kljuibovati vsemu temu... Ali mu ne bodo kmalu odpovedale izmučene noge (saj je moral ves čas stati ali čepeti) in se bo zvrnil v vodo, naravnost v žrelo svojega preže-čega sovražnika? Potolažil se je s tem, da mu sedaj še ne grozi ta nevarnost, ker je nenadno opazil, da bo kmalu izginilo 6oInce onstran njegove skale, ki bo torej ostala v senci. Uvidel je, da bo na ta način lahko kljuboval vročini dr prihodnjega jutra. A kaj je moralo priti po icm? Ali bo lepo vreme? Kako bi kljuboval v tem primeru vse dolgo dopoldne neznosni pripeki v pričakovanju ponovnega zatona solnca za skalo? Hotel je že moliti za burjo in neprodirno meglo, u nenadno je obstal in razumel, da je res v stiski. Če bi prišla burja, povzročiti jo je moral * tej poletni dobi samo jugovzhodni veter. V tem primeru bi ga odnesli v morje že prvi valovi, ki bi poplavili njegovo zavetišče. Zato je sklenil, da bo molil samo za rešitev, ne da bi Previdnosti narekoval lastne, nerazumne nasvete. Nehote je pričel brskati po žepih in našel škatljo vlažnih vžigalic pa zavitek popolnoma premočenega tobaka. V škatlji je bilo poleg navadnih tudi nekoliko voščenih vžigalic. Razložil jih je s tobakom vred po vroči skali, kjer je stal, v plašnem upanju, da se mu morebiti le posreči, da jih posuši in na ta način dobi ogenj. Izgubil je sicer svojo pipo pri brodolomu, a v drugem žepu je našel več pisem: Če bi 6e posušila, bi si lahko zvijal cigarete. Ti načrti so mu dali nekoliko posla, in si je z njimi krajšal neznosno dolgo popoldne. A naposled je le moral ugotoviti, da se ne bo vžgala nobena njegova voščenka. Jezno je pometal v morje vse svoje zdaj brezpomembno imetje. Kakor vedno v teh deželah je popolnoma iznenada nastala noč, in čarobna mesečina je spremenila dolge valove v blesteče steklo. Beluha je plavala vso noč sem in tjo pred skalo, in njeno enakomerno gibanje je tako zazibalo jetnika, da je naposled uprl oči v sleme svoje skale, ker sicer ne bi ušel hipnozi. Iludo se je bal, da ne bi od slabosti zaspal in padel iz svoje votline. Noge so mu otrpnile, a v vdolbini ni imel prostora, da bi se vscdel ali vsaj več ali manj udobno počepnil. Sklenil je naposled v svojem obupu, da se bo le vsedel in spustil noge čez rob skale, dnsi bi jih na ta način seveda lahko zagrabila njegova sovražnica, če bi zopet poskušala divje skočiti v zrak. Čim se je Gardner zganil, je že priplavala bliže in ga gledala slejkoprej z istim sovraštvom. A kljub pričakovanju ga ni več napadla v zraku. Gardner je sklepal, da se ni marala ponovno potolči ob skali. Brezkončna noč se je naposled izčrpala in popustila. Mesec se je poslovil kot prvi in izginil onstran skalovje, na to se je razredčila škrlatna meglena zavesa, in so obledele zvezde. Kmalu se je zbudilo v vsej svoji sijajni lepoti tropsko brezoblačno jutro, in sc je zdelo. dn je pohitela vsa leksetajoča se morska gladina solncu v naročje. Gardner je z.brai zadnje moči, dn bi kljuboval ognjeni muki, katero ga je zdaj pričakovala. I)a bi sc pripravil na to kazen, je slekel svoj poletni suknjič, ga navezal nn vrvico, ki jo je našel v žepu, spustil v vodo in izdatno namočil. Kit je takoj prihitel, do bi videl, koj počenja, n Gardner je žc potegnil curljajočo suknjo nazaj. Ta domislek je ujetniku čudežno olajšal trpljenje, ker z mokro glavo in gorc- njim životom je lažje prenašal vročino, pa tudi upal, da bo vsaj uekoliko manj občutil neznosno žejo. Prijazna usoda je naposled nepričakovano kmalu končala njegovo muko. Približno ob devetih zjutraj se je razlcglo nekje onstran otoka enakomerno zamolklo čug-čug-čug, ki je Gardnerju donelo nu uho kot najboljša godbo na svetu. Takoj jc slekel svojo belo srajco in jo z drhtečimi rokami dvignil nad glavo. Prihodnji trenotek je že zagledal v daljavi veliko, 12 ni dolgo motorno barko. Približalo se je na 150 m in prav izdatno ropotala, n Gardner je še vedno kričal kakor blazen in vihtel v zraku srajco, dokler se ni prepričal, da so gn opazili. Barka je zavila proti otoku, a tokoj nato nenadno ustavila motor in zopet krenila v stran. Krmar je opazil oblegovalko. Na krovu so bili trije možje. Eden od njih je nagovoril ujetnika. »Kaj je?« je kratko vprašal. »Včeraj sem beluhi ustrelil mladiča!« mu je zaklical Gardner. »Razbila je moj čoln in me napodila na to skalo.« Na barki je zavladal kratek molk. Nato je rekel krmar: »Če si kdo želi pustolovščin, naj .,e le spoprime z vražjim kitom.« Ljudje na barki so se začeli posvetovati. Beluha je slejkoprej stala na straži pred skalo, kot da bi bila 12 metrov dolga motorna barka samo brezpomembna malenkost. »še malo boš moral potrpeti!« je naposled zaklical kapitan. »Gremo nazaj v pristanišče po kitolovski topič. V eni uri bomo prišli nazaj, nič se nc boj.« »Hvala!« je rekel Gardner, in barka je naredila velik ovinek pa izginilu za otokom. Ta zadnja ura se je ujetniku zdela neznosno dolga. Večkrat je bil vesel, da ima hladen, moker suknjič, preden je zopet zapel motor v zaledju za njegovo ječo svoje čug-čug-čug. Zdaj je krenila barko, čim je postala vidna, naravnost proti beluhi. Gardner je videl, dn stoji na rilcu ladje, ki je prožno skakala po valovih, čuden topič s premičnim podstavkom: bil je nekoliko sličen onim, ki jih imajo lovci na morske slone. Zdaj je opazila tudi beluha. da je usmerjena barko navnmost proti njej. Nehala je kakor paznik plavati pred skalo in menda ugibalo, ali bi napadla čoln? Vijaki so se zavrteli v povratno smer, da bi barka obstala, in kapitan spredaj je pripravil topič. Razlegel se je močan strel. Morsko strašilo je na polovico skočilo iz vode in zopet glasno pljusknilo v morje. Trenotok je besno krožilo ob vznožju skale, sc zaletelo vanjo z glavo in nato pogreznilo, pa v globini treh metrov nasedlo na zobčasto čer. »Ali je tu zadosti globoko, da boš skočil v vodo?« je vprašal kapitan, ko jc počasi zasukal ladjo bliže. »Več kakor zadosti,« je odgovoril Gardner, mukoma premaknil svoje otrple noge, zapustil votliuo in splezul po skali navzdol. James Childers: Laž Bodite prepričani, da mi je bila mučna že misel na starše onega mladeniča, ki sem ga umoril, in kaj bi še govoril o obisku na njih domu... Seveda sem ga ustrelil v poštenem boju. Oba sva služila kot letalca. A on je bil še zelenec, začetnik, dočim sem se sukal jaz že tretje leto na belgijski fronti. Kratkonialo — bil sem v vsakem oziru na boljšem onega jesenskega jutra, ko sem med običajnim poizvedovanjem v bližini naših postojank zngledal njegov enokrovnik. Nekoliko minut pozneje je bilo sovražno letalo že zavito v oblake rumenega dima. Poskušal je pristali, a ogenj je bil urnejši kakor motor, in so treščili na tla samo zogleneli ostanki... Ko sem se spustil v bližini na tln, sem videl, da je malo kaj ostalo od zgorelega letalca. Šele po dolgem brskanju sem našel kovinsko naprsno znamko z osebno številko na pokrovu. Notri je bil listič z imenom in drugimi običajnimi podatki. Sklenil sem takoj, da bom vse to pri prvi priložnosti poslal na Nemško... A zgodilo se je, da je bil kmalu nato podpisan mir. Povrnil sem se v I,ondon, moral pričeti novo življenje in v boju za vsakdanji kruli sem popolnoma pozabil nn nemško znamko. Ostala je dolgih dvanajst let v predalu moje pisalne mize. šele pred kratkim sem jo zopet zngledal, ko sem dobil dopust in zbiral vse za potova-nje v inozemstvo potrebne listine. Nisem vedel od kraja, ali naj bi šel v Švico ali nn Nemško, a ta najdba je odločila. Sklenil sem, da se bom obrnil na berlinski Rdeči križ, dobil mladeničev naslov in poiskal njegove starše, da bi jih obvestil o sinovi usodi. V Berlinu sem moral obiskati več vojnih arhivov, preden sem ugotovil, da biva Hnlče > družina v Llpskem. Odpotoval sem tja, po obedu nalel izvoščka in dosm-l v pe. ', • •. slrasse. Ko sem pozvonil, mi je odprla desetletna plavolasa deklica z bistrim pogledom in dv^ina dolgima kitmna. Vprašal sem, ali biva tudi gosp. Johann Rnucli? — Kaj pa je? — se je oglasil nekdo iz bližnje sobe, in priletna, črno oblečena gospa je prišla ven vprašat, kaj hočem? Ko sem pričel govoriti angleški, je poklicala še svojega soproga. Slednji, visok osivel gospod s prijaznim obrazom in belo, pristriženo brado, se je predstavil kol Johann Rauch sam in me vprašal, kaj želim: prav dobro je obvladal angleščino. Torej sem res prišel na pravi naslov. A nisem bil v stanju takoj na hišnem pragu razodeti svoj namen. Izročil sem zgolj posetnico in nekaj zamrmral o poslovnih zvezah. Vedel sem, da vodi gospod Rauch mestno elektrarno in mu omenil neko britsko električno tvrdko. » Hotel sem vam le osebno izraziti moje spoštovanje,« sem dokaj nerodno zaključil. A gospod Rauch me je prijazno povabil v svojo sobo, in ko je njegova žena dodala nekoliko neumljivih besed, mi je pojasnil, da me vabi gospa na ju-žino. Seveda sem se lepo zahvalil v upanju, da bom na la način dobil priliko, da opravim svoj mučni posel. Vstopili smo v prijazen salon. Eno steno so zavzemale omare s knjigami. V kotu je stal glasovir, in nad njim so visele štiri s črnimi trakovi ovite fotografije. Tri so kazale ulance ali dragonee, na četrti pa je stal mladenič poleg letala. Res ml je postalo hudo pri srcu, ko so srečale moje oči to sliko. Stari gospod mi je ponudil naslonjač: Tu bomo pili kavo. Zelo smo vam hvaležni za vašo prijaznost. Zdaj smo tako sami, da smo res veseli obiska. Razen tega zelo rad govorim angleški, se mi je vljudno nasmehnil, »ker sem bil pri vas v šolah.< Mala Elza je prinesla kavo. in sledila ji je kakih dvajset let stara gospodična s posodo in pecivom. — To pa je moja starejša hči Ana. — Pozdravila me je v brezhibni angleščini, in oče .ie pripomnil: Vedno je kazala veselje za tuje jezike, čeprav najbrž ne bo nikoli rabila angleščine. S funti ie Silo oač drugače: li so se učili, da bi odšli po vojni v Zodinjene države. Hoteli so postati inženerji.c Mati je natočila kavo, in gospodična Ana mi je postregla. Ko sem popil svojo skodelico in v nemščini noprosil za drugo, so se vsi veselo nasmehnili, in gospod Rauch je vprašal, zakaj sem tajil, da obvladam lijili materinščino? Odgovoril sem, da sem se sicer učil nemščine, a jo zdaj skoro pozabil, ker nisem imel vaje. Gospodar je prikimal: »Seveda. Tudi moji dečki so imeli težkoče z angleščino, a vendar so bili vztrajni, ker so vedeli da jim bo še prav prišla pozneje. Starejši so že skoraj dobro govorili, samo najmlajši je kazal malo veselja za tuje jezike. Preveč jo bil navdušen za svoja letala in motorje.« Elza je tiho stopila k očetu in mu neknj zašepetala na uho. Nasmehnil se je in jo pobožal po glavi: >0, ti, drago moje dete,« je rekel in mi dodal: »Rada bi vam pokazala, kako igra na glasovirju.« Njene male ročice so komaj zmagale tipke, a kljub temu je imela dober posluh in spretne prste. Mati je s prsti bobnala po mizi, da se ne bi hčerka zmotila, oče pa je napol glasno mrmral njeno pesmico. Ana se je med tem lotila pospravljanja posode. Ko je Elza končala, me je vprašujoče pogledala. »Sijajno!« sem ji zaklical in pričel ploskati. A zadel sem z roko ob listnico v mojem desnem žepu in se takoj ustavil: moj Bog, saj sem le moral pokazati, kar sem prinesel... Pričeli smo razgovor: »Ali ste bili kdaj poprej na Nemškem?« »Ne. zdaj prvič prihajam.« »Kako vam ugaja pri nas?« »Malokaj sem še videl v teku kratkega bivanja pri vas, a vse mi ie bilo viko všeč?« Še vedno nisem vedel, kako bi začel govoriti o vzroku svojega obiska in s stisnjenimi zobmi sem poskusil prvi stavek: ^Med vojno smo bili žalibog sovražniki. Tudi jaz sem bil na fronti.« »Kje pa ste služili, pri pešcih ali konjenici?« »Letalec sem bil.« »Res?« se je zavzel stari in odložil pipo. »Tudi moj najmlajši sin je bil pri letalcih. Vpoklicali so ga, čim je dosegel sedemnajsto leto.« Pokimnl je dekletcu, Ki je zlezlo na stol in snelo sliko na zidu. Oče mi jo je izročil. »Tu so ga fotografirali na fronti dvanajsti dan po odhodu. — To je ludi naš zadnji spomin. Naslednji dan se je dvignil v zrak in se ni več povrnil. Bogve, nli je živ? Moja žena misli, da je bil ranjen pa je izgubil spomin. Še vedno una, da bo ozdravel in prišel domov. Tudi jaz bi rad temu verjel, a včasih se mi to noče posrečiti. Srečen sem le v onih tre-notkih, ko me žena vtegne prepričati. Materinsko srce še vedno noče obupali. Sicer p* smo objavili njegovo sliko v različnih dnevnikih in pisali v najrazličnejše bolnišnice. A vse je bilo zaman ...« >Saj so bili odpeljani nekateri ranjenci iz Relgije celo v Kanado ali Avstralijo,« ga je nenadno prekinila gospa, ki ji je hčerka sproti tolmačila najin razgovor. »Saj je vendar mogoče, da se bo nekoč povrnil?« »Seveda, gosoa.« sem hitel trditi, »saj poznamo dosti sličnih slučajev.« Mala Elza je sedela pri sestri v naročju, včasih zazehala in se zdela zaspana. Ozrl sem se na uro in ugotovil, da je bilo že po desetih. Odločno sem vstal: Oprostite, a nisem mislil, da je že tako pozno. Nikar ne zamerite tujcu, da vam je bil nadležen. Saj poznate, kako so radovedni Angleži na potovanju. Še nikoli nisem bil v nemškem družinskem krogu pa sem se poslužil ugodne prilike. Spiejmite iskreno zahvalo za gostoljubnost!« ■Prav veseli smo bili, da ste nas obiskali... Saj pravim, da imam malokdaj priliko govoriti angleški.« Vsa družina me je spremila do vrat. Za slovo me je oče zopet vprašal: »Ali je po vašem mnenju res mogoče, da je naš deček še živ? Vi ste letalec in ste bili na fronti: vaše mnenje zaleže.« »Seveda je to popolnoma mogoče. Nikar ne obupajte. Tudi jaz bom poizvedoval. Kdo ve, ali ne bo nekega dneva čil in zdrav potrkal na vaša vrata!« Zadnjič sem mu stisnil roko in odšel. Ko sem bil na prvem mostu, sem odprl listnico in zagnal ožgano znamko nemškega letalca v reko. Slišal sem, kako je pljusknila spodaj temna voda. David llaek: Optimist Eden je bil vedno otožno in trpko razpoložen. vse, kai je videl in opuzil, je motril skozi črn i očali nikomur ni /aupal, še samemu sebi ne, skratka, ves svet in vse no njem -e mu jt zdelo od sde gnueio in nezaslišano pol:virjeno. Domneval bi kd-., na so niti zbog teg i bde pi ihranjene ma'f.kfterc neprijetne izkušnje v «st kdanjem obč: /v.iju z ljudmi. Kaj šc! Varali ;o gu in goljufali še lolj, ali vsaj nič manj o i tistih, ki so sc 1 rr.'skrbno in zaupljivo kretali med svetom. Drugi pa jc bil docela 'rugače ustrojen. Vse se mu je zdelo solnčnc in veselo, v vsakem človeku je videl poosebljeno dobroto nikjer ni slutil grdobljc in prevar. In čudovito! Le redko mu je knku neprijetnost za trenotek pregnala dobro voljo in če se je to zgodilo, je brž zopet imel smejoč se ob ni' kot da ni m t' bila rahla sapica odnesla vse nadležne misli. Kako to? Najbrž je imel ves svet za dober, boljši kakor v resnici jc, a sc je vselej dosledno riv-nul po načelu: »Zaupaj vsakomur, naj bo kdorkoli, o ponoči vrata navzlic temu zapiraj« Pre»el Franjo. Arten M^rič: J ' ■" :«> ji ' np •• • tvi* vtjf • i rije najvtsjt uzttkt I Indska zgodbica. Nekoč je živel krulj, ki je imel svojo navado. Čim je končal vladne posle, vedno se je sprehajal po ulicah prestolnice, da hi opazoval in poslušal ljudi. Nekega večera je šel krulj čez mestni vrt in zagledal tri dekleta, ki so sedela in se pogovarjala pod drevesom. Kralj se je skril v senci bližnjega grmovja in pričel poslušuti, kaj se menijo. »Jaz mislim, da je meso najvišji užitek v življenju,« je reklo prvo dekle. »To pa že ne bo res,« je odvrnila druga. »Po mojem mnenju napravijo ljudem največ veselja vino.« »Obe 6e motita.« je pripomnila tretja. »Meso in vino res pomenita naslado, a najvišji užitek je vendar samo laž. Lahko shajamo brez mesa in vina, toda brez laži ne bi mogli živeti.« Na to so se dekleta poslovila in odšla domov. Izkazalo se je, da so stanovale vse tri v eni in isti ulici. Kralj je s kredo zabeležil vrata vsake hiše. Prihodnje jutro je ukazal svojemu velikemu vezirju, da naj pošlje po lastnike zaznamovanih hiš. Kmalu so prišli trije možje, ki so začudeno in plašno pokleknili pred kraljevim prestolom. Odvedli so jih v ločeno sobano., in kralj je ukazal, naj pošljejo njegove nosilnice po dekleta. »Možje, — je vprašal no to kralj, — »ali nima vsakteri od vas hčer? Možje so ponižno pritrdili. I I 1 »Pošljite jih v palačo!« »Ali se s|>odobi, o kralj, mladim dekletom, da bi same prihajale v palačo?« — se je upal vprašati eden izmed poklicanih. »Poklical sem jih, kakor bi poklicni lastno hčer,« je odgovoril kralj in odredil, naj vstopijo dekleta posamič. »Moja hči, je rekel prvi, »kaj si govorila tovarišicam, ko si bila z njima sinoči pod drevesom na vrtu?« »Nič proti tebi, o kralj,« je odgovorilo dekle. »Tega tudi ne dejem, a rad bi vedel, kaj si rekla?« »Rekla sem snmo, da je meso najvišji užitek.« »Kdo pa je tvoj oče?« »Jaz sem bhabrova hči.« »Kako pa je to mogoče? Bhabre, vaAa kasta, ne smejo uživati mesa, in ti ga hvališ kot najvišji užitek? Imate tako stroge predpise, dn še pitno vodo precejatc skozi platno, ker se bojite, da ne bi slučajno jvožrli kake mušice, ki bi padla noter. Kako naj to urnem?« »To je resnica, o, kralj, u v kolikor sem opazovala, se mi vendar zdi, da mora pomeniti meso najvišji užitek. Tik nasproti naše hiše stanuje mesar, in vedno gu vidim, kako skrbno zavijejo meso.vsi, ki ga pridejo kupit, da ne bi izgubili niti najmanjše mrvice. Iz tega sklepam, da mora biti meso dragoceno. Opazila sem tudi, da oglodajo psi do golega vse preostale kosti, ki so iK>teni gladke kakor kopjišče. Nato prilete še vrane, ki razkljujejo kosti, in zadnji ostanki privabijo neštevilne jute muh. Zato sem mislila, o, kralj, da mora biti meso najvišji užitek.« »Imaš prav, o hči. Meso je eno najpotrebnejših in najokusnejših živil,« je odgovoril kralj, obdaroval dekle in jo prijaz.no odslovil. Poklical je nato drugo in jo viprašal: »Kaj si govorila sinoči s prijateljicami, moja hči, ko si sedela pod drevesom na vrtu?« »Nič proti tebi, o kralj.« »Tega tudi ne dejem,« je rekel kralj, — »a vedeti hočem, o čem si govorila.« »Rekla sem le, da pomeni vino najvišji užitek.« »Kdo pa je tvoj oče?« I »Moj oče je duhovnik.« »Kaj? Duhovnikova hči si in duhovnikom je vino prepovedano, ti |>a trdiš, da je vino najvišji užitek. Kako moreš o tem soditi?« »To jc res, o kralj. Nikoli nisem pokusila vina, a vendar vem, kako slastno je. Tik zraven naše hiše je krčma. Nekoč sem videla dva dobro oblečena tujca, ki sta stopila noter in naročila vina. Vsedla ste se in pila. Ko sta odhajala, ju niso držale noge iu sta se opotekala. Potolkla sta si glave ob zidovih in večkrat padla v blato ter le mukoma zopet vstala. Ko sta izginila za vogalom, sein mislila, da ta dva nikoli več ne bosta pila vina. A prihodnji dan sta že zopet sedela v krčmi. Tako sem se prepričala, da mora biti vino najvišji užitek, ker sicer tujcev gotovo nikoli več ne bi bilo v krčmo.« »Imaš prav, hči,« — se je nasmehnil kralj. »Vino je res ljudem v veliko veselje.« — Izročil je dekletu dragoceno darilo in jo prijazno odslovil. Zdaj je prišla tretja. »Povej mi, kaj si pripovedovala sinoči obema prijateljicama, ko ste sedele na vrtu pod drevesom?« »Nič proti tebi, kralj.« »Tega tudi ne dejem, a ponovi svoje besede.« ».Rekla sem, da je laž najvišji užitek, ker ne more nihče živeti, ne da bi lagal, — niti ttralj ne.« »Tudi jaz ne, hči?« »Tudi ti ne, o kralj.« »Kako pa moreš to trditi?« tOaj mi dve vreči zlata in pol leta časa, pa d bom to dokazala.« Kralj se je zamislil. Nato je naročil blagajniku. naj izplača zahtevani denar, m dekletu rekel, da bo |>očakal šest mesecev. Dekle je vzelo denar in zgradilo v gozdu prelepo hišo. Zunaj je bila okrašena s pozlačeno rezbarijo, notri pa opažena z dragocenimi preprogami. Šla je potem h kralju in mu reklu: »Pojdi z menoj pa boš videl l>ogn.« Kralj je poklical dva najstarejša ministra in sledil dekletu, ki ga je odvedlo do nove pa-fače. »Na tem kraju biva bog« — mn je svečano rekla, — »pojdi noter in z njim boš nu samem. A vedeti moraš, da se bo priknzal bog le onim, ki imajo brezhibne prednike. Njih starši morajo biti pripadniki najvišje kaste, in oni sami zakonski otroci čednostnih staršev. Zdaj vstopi, o kralj.« »Naj vstopita ministra prvn.« je odgovoril kralj. Prvi minister je odšel v svetišče. Korakal je po sobanah in dospel v najsijajnejšo izmed njih. Sveto kadilo jc gorelo v srebrnih posodah, in izza svilenih zastorov se je slišala tiha godba. Minister se je ozrl. 1 dvorana je bila prazna, in samo na žrtveniku se je počasi dvigni dragocen dim. Minister je nekaj časa z-anmn pričakoval, da bi se mu prikazal bog, in si je na to rekel: »Kaj pa, če se mi sploh nc bo prikazal? Morebiti sem potomec grešnih staršev? Tega pač ne sme nikdar nihče zvedeti. Rekel bom torej, da sem boga videl.« Stopil je ven in takoj odgovoril kralju na njegovo vprašanje: »Da. bog se mi je prikazal.« »Kaj pa ti je rekel?« »Prepovedal mi je izdati njegove besede.« Nato je poslal kralj v svetišče še drugega ministru. Tudi ta je zaman čukal na boga. Tudi ta je pričel domnevati, da ni bil rojen v poštenem zakonu. Zato je skleuil, da kralju ne bo izdal resnice. Ko je prišel ven, je rekel, da je videl boga in govoril z njim, a ne sme izdati njegovih besed. Tedaj je stopil v hišo kralj in čakal, du bi se mu prikazal bog. »Povej mi, o kralj,« ga je vprašalo dekle, »ali si videl boga?« »Sem in sem z njim tudi govoril.« Dekle je trikrat ponovilo svoje vprašanje, in kralj ji je trikrat isto odgovoril, ne dn bi zardel. Nato je reklo dekle: »O kralj, ali te nič ne peče vest? Kako moreš trditi, da si videl boga, če jc znano, da je bog — duh?« Šele zdaj se je kralj »pomnil, du m« je hotelo dekle dokazati, kako se bo zlagal tudi on. Nasmehnil se je in priznal svojo luž in zdaj sta izjavila tudi ministra, da nista vklelu boga in nista z njim govorila. »Zdaj vidiš, o kralj, du sem imela prav. Mi, ubogi ljudje, moramo včasih lagati, da bi si rešili življenje A kdo je tebe silil lagati? Koga se ti je bilo treba bati? Priznaj torej, da je laž res najvišji užitek.« Tedaj se je kralj še bolj nasmejal, vzel dekle v palačo in se z njo oženil. Postala je njegova najboljša svetovalka in njena modrost ji je vedno bolj pridobivula soprogovo srce, pa tudi ljubezen ljudstva. Kurenčhova Neiha ma tud beseda Zadnč sm brala, de sa en diujaki pud 'fibuli rošce putrgal in jh u tista skleda iz šprieprunam zmetal, puvrh pa še klupi. Zdej nej pa edn reče, če je tu Iepu in prou. Jest praum, de jh je žihr sram. Rošce vnder nisa nubenmu na pot, za kua jh pol uniču-jeja. A jm ni še zadost, de sa kustajne pusekal in naredi iz našga ne tud hladnga Tibulija sam luštnga, ampak čist ena navadna gmajna, ke ni zdej za druzga, kokr hvečem še za žvinske sejme za punucat. Men prideja useli souze u uči, kedr zagledam ta gmajna, ke sm se lansk let še hudila pud kustajne hladit in štumfe stikat. A morja zdej tud rošce uzet konc zavle eneh par ldi, ke nimaja lbezen du božje na-ture in jim je lubš en kamnitn kumfin, kokr ta nar Ieuš drvu? Sej jest nč na rečem; rošce uja druh let spet zrastle. Ampak, de tut klupi u vuda mečeja, tu je pa škandal. Če klupi zdaj nč na nucaja, ke ni nu-bene sence pud Tibuli, na sonce pa pametn člouk u te uročin gvišn na u hodu sedet in čez uručina šimfat, nej b jh pa spraul u kašn gumazin in jh pršparal za tiste čase, ke uja pršli gespudi du spuznajna, de je vnder en drvu še zmeri Ieuš in bi nucn, kokr ta nar Ieuš kumfin. Men kar na gre iz glave, de more bt naša »nadebudna« mladina tku srova in povrh še zanikana, de gre taka škoda delat in tu kar za špas. Mende se tle vnder na gre spet za kašn rekord u kompanijah. Al se pa misl ta mladina iz tem prkupt tist gespod, ke kar pu načrteh frderbuje Iblana. Pa tu se mot. Ta gespoda na nuca nubene konkurence in ja tud na trpi. Kar se da sfrderbat u že sama sfrderbala. Le nkar se umes na meši. Sej viš, kaku sa Oradašca zrihtal in Mirje! A n^u fajn, ke uma lohka izpred trnouske cerkve vid! naraunost na Vrhnka? Kua čma še več! Rožno-dulinčani uja pa zavle tega tud še bi »ria suhm«, kokr sa bli du zdej. S. M. Samo kdor v miru izbira dobro kupi! AH morale iz trgovine v trgovino, da si ogledate blacro, se boste v stiski in nnit. 102 _ ei-nl ti. ^ Največja trg. in odpremna tvrdka Ot&fnerS&Ar - Zagceb. ' Ako še nimate našega glavnega kataloga zahtevajte ?a. Čez nekaj dni ga boste imeli v rokah brezplačno, Prvovrstno zidno in strešno OPEKO dobavlja v vsaki množini po najugodnejših cenah z 10 letno garancijo opekarna »ILOVAC«, Karlovac. Generalno zastopstvo za Dravsko banovino »EKONOM« Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 7 Interesenti zahtevajte cenik! SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. JOURNAL ——- NlIDl PO IZREDNO UGODNIH CEN Ali KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE r3s Raznovrstne knjigoveške potrebščine: platno, usnje, marmor papir, zlato, nukauee i, t, d Vam nudim po uajnižjili cenah NA DEBKLOI NA DROBNO! A. Janežič Ljubljana, Florjanska ulica Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA Prešernovo ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) N/uvku i\uHi\hmw\sim KPST V DRAVSKI BANOVINI Kovinnste krste za deco: 80 do 160 rm dolge, Din 650"— do 1100—. Kovi-naste krste za odrasle: 200 cm dolge, Din 1500 — do 2300 — iz zaloge v Mariboru. Izbira v vseh velikostih. Najmanj 40°/0 prihranka potom nakupa pri izdelovalcu. Mahs Ussar. Mamor. Oregorcičeva ul.»? (NSERIRAJTE V »SLOVENCU«! Ogledala teh vrst, velikosti in oblik Steklo zrcalno 6—8 mu. mašintko 4—6 mm. portalno. Ieua»c alabaster itd. Spectrum d.d. Lfubllana VII — Telefon 23-43 Zagreb CelovSka 81 Osijek Ljudje slabih živcev izza kake bolezni, preobremenjeni«, žalosti, raz-burienia. kakor tudi stari, oslabeli ljudje, ki lira pojema moč, prebava, ki radi poapnenja žil nimajo teka, si hitro opomorejo in se okrepe, če uporabljajo VINO ŽIČANICA. Cena steklenice 40 Din. Proizvaja in razpošilja stara, I. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič. Zagreb, Jelači-čev trg 20. Dobi se v vseh lekarnah. Surovo maslo (Tafelbutter) najfinejše, dobavlja v vsaki množini od 4 kg naprej franko, in sicer po ceni 30'— Din proti povzetju. Franc Kolleritsch APAČE PRI GORNJI RADGONI Čas vkuhavan|a se Je priCel! Dobra gospodinja vporablja najpopolnejše WECK-ove priprave za vkuliavanje. - Pri nakupu pazite na znamko Tovarniška zaloga za Jugoslavijo: FRUCTUS - LJUBLJANA, Krekov trg št. 11 Krajevni prodajalci: Celje: J. Jagodi«, Maribor: Cnrl l.oiz In Pinter & Lenaril, Ptuj: F. Vo«r«l, Bre/.ice: V. Petan, Kranj: Merkur«, Kof evje: F. Huber, Sevnica: A. Ka--telio in 1». Sotina, Hlovenjirradeo: I. Rojnln In K. Rojnik. Obrestovanja vlog, nakup In prodaja vsako vrstnih vrednostnih papirjev, deviz fn valot borzno naroČila, preduimi in krediti vsake vrste, eskomot in inhaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-depoiiti itd. Itd. Brzojavke: Uredit Ljubljana Tel. ZD10. ZM7. Z548: interurban 2706. Z8D6 M. K.: Jutro Rožnati valovi zarje ' ,""" ' pljuskajo tihotno izza srebrnih oblakov na ravan samotno. Vse Se sniva — le škrjanček brodi že po morju zlatopurpurne meglice daleč na obzorju. Vse še sniva — le pastirček že na pašo žene ovce mehkorune, krotke, pod gore zelene. Z zvončkom mu ovčica bela radostno pozvanja — on pa spev o zlati sreči na piščalko sanja ... Kovač Tolkač in razbojnik Krivogled i. Nekje" daleč za devetimi gorami in devetimi vodami je živel kovač Tolkač — mož orjaške postave in kakor jeklo trdih pesti, a srca mehkega kot otrok. Od jutra do mraka je razbijal po nakovalu, da se je razlegalo devet fara naokoli in da so se iskre dvigale iz ko-vačnice kakor zublji mogočnega kresa. Ostali del večera pa kovač ni zapravil v zakajeni žganjarni — vina in žganja v oni deželi takrat sploh še niso poznali — nego ga je posvetil hčerki-edinki — šestletni Majdici. Nekega dne je Majdica zbolela na smrt. Kakor brez uma je tekal kovač Tolkač po hiši sem in tja, se sklanjal nad l>olnico, jo ljubeče božal z raskavo dlanjo, ji sočutno zrl v trudne, plašne oči — in si ni vedel pomagati... Pobožna starka iz vasi, ki inu je gospodinjila, mu je svetovala: »Tolkač, zaobljubi se Mariji Pomočnici na gori, stori kakšno dobro, P»ogu dopadljivo delo, in videl boš, da ne bo zastonj.« Kovač Tolkač si je podprl glavo s pestmi in tuhtal dolgo časa, kaj bi in kako — in ni ničesar iztuhtal... 2. Tiste dni se je preko dolin in gora raznesla vest o nezaslišanih grozodejstvih razbojnika Krivogled a. ki se je Bog ve odkod priklatil v deželo. Požigal je vasi, plenil imetje bogatinom in revežem ter pomoril vse, kar mu je prišlo pod roke. Ljudje so rini pripisovali nad-, človeško moč: mišice na rokah so mu bile prožne in čvrste kot verige, prsi ogromne in silne, kttt jih ima bivol, srce pa mu je bilo trdo in brezčutno kakor kamen ... Ko je vest o grozodejstvih razbojnika Kri-pogleda udarila kovaču Tolkaču na uho, si je jel zadovoljno meti dlani, kakor da je bil slišal kaj posebno prijetnega in veselega ... To bo nekaj zame!« je zamomljal in nategnil mišičaste roke, da so mu zapokale v členkih vse kosti. »Pozval bom razbojnika na dvoboj in ga ubil. To bo gospodu Bogu gotovo všeč in mi bo v zameno ozdravil puučko siroto .. .« 3. Proti večeru onega dne je prestopil mejo ležele, v kateri je živel kovač Tolkač, neznan popotnik. Tn čudo: naravnost k hiši kovača Tol-kača se je napotil. Kovač Tolkač je sedel tačas oh postelji bolne hčerke, jo zibal in prisrčno prepeval: »Ptička moja zlata, smej se, smej se, smej! Škrat gre skozi vrata — to ga bom, hojej!« Tok, toki« je zdajci močno potrkalo na duri. Bolna Majda je prestrašeno okreniln gl-vo ' ono smer. Kovač Tolkač pa je zaklical: Naprej, če si božji!« s tako mogočnim glasom, da bi se bil neznanec na pragu skorajda od strahu sesedel. Pa se je lo ojunačil in je vstopil. Kovač Tolkač je ostrmel. Kakšna čudovita prikazen to! — Tenke noge, velika stopala, napihnjen trebuh, ozke prsi, zabuhel obraz, rdeč nos, kalne oči... »Hoho,« se je dobrovoljno zagrohotal kovač Tolkač, »glej, glej, kakšno strašilo pa prihaja k meni?« Neznanec se je vljudno priklonil in z medeno sladkim glasom izpregovoril: »O kovač Tolkač! Preko dolin in gora sega glas o tvoji hrabrosti in moči. Zvedel sem, da hočeš pozvati razbojnika Krivogleda na boj — in sem ti prinesel nekaj, kar bo podvojilo tvojo moč. Zakaj vedi: razbojniku Krivogledu sicer ne boš kos .. .< Kovač Tolkač je sprva nekam nezaupno motril neznanca od nog do glave, potem pa | se je dobrohotno nasmehnil: »Glej ga modrijana, odkod pa ti vse to i veš?< I Neznanec se je samozavestno vzravnal in slovesno dejal: »Jaz sem čarovnik Vsevedež, izumitelj opojne pijače, ki preganja skrbi, daje človeku nadnaravno moč in mu pričara židano voljo v srce. Te pijače ni doslej pokusil še nihče v tej deželi. Ti boš prvi. Pokusi!« Kovača Tolkača je premagala skušnjava. Bil je tačas silno žejen, zato je ročno nagnil čutaro iu napravil troje globokih požirkov iz nje. In se mu je zdel učinek pijače res čudovit: kri mu je živahneje zaplala po žilah, srce se mu je razgibalo, misli so se mu zjasnile, moč telesa se mu je — vsaj tako se mu je zdelo — podesetorila... 4. Tri dni po tem dogodku se je razbojnik Krivogled odzval kovačevemu povabilu in je prilomastil k njemu. Ko je bilo vse pripravljeno, sta se spoprijela ... Kovač Tolkač se je napil, močno napil čudežne pijače čarovnika Vsevedeža, da bi bil krepkejši. odpornejši, prožnejši — in se je čudil mecl divjo borbo, čemu mu pešajo moči in se mu dela črno pred očmi... Čarovnik Vsevedež — bil je to sam peklenšček v človeški podobi — je stal neviden ob strani in pozorno sledil potoku ljute borbe. Zmagoslavno si je mel roke, ko je videl, da kovač Tolkač oinaguje. Škodoželjno se je za-hahljal: »Pšenica gre v klasje, hehe! To bo prva žrtev v tej deželi. Potem bom razpredel niti od vasi do vasi, da mi nihče ne uide. Čez mesec dni bo pilo staro in mlado... Hej, kovač Tolkač, orjak si, resnično si orjak — a hudič-kov, ki kipijo in razsajajo v moji pijačici, ne premagaš! He, he, he ...« Razbojnik Krivogled je tolkel kovača Tolkača besno po glavi in se zlobno režal: »Burne! — kovač Tolkač, močnejši si od mene, vem, bumsl — a zdaj imaš kar dva proli sebi, bumsl —: mene in veleblagorod-uega gospoda demona Alkohola. Obeh ne /.moreš, bratec, prav zares ne zmorešl Pijan si, bumsl — strašno pijan ... Priporoči se Bogu!« Kovaču Tolkaču je še enkrat zablestel bledi, žalostni obrazek umirajoče hčerke pred očmi---poleni so se Ila pod njim zazibala in zgrudil se je — smrtno zadet — brez glasu ; ua tla .... Razbojnik Krivogled in demon Alkohol sta si podala nad njegovim truplom roke. Za faes1?e glate Ziozenhti Angel — Zoran — žarek — n?n — ve i solie — ilovca — okno — otrok — lešnik — oreh — nož — jagode — dan. I Po davite to hee«de drusro po-1 drtiro v drugačnem vrstnem ro:lu tako, da boste iz n>iJi začetnih črk od zgoraj nav/dol fitoli naslov mladinske knjige, ki je pred kratkim i 5'a v zitložl i .Tušrnslotanske knjigarne v Ljubljani. — Ena 0(1 pravilnih rcJitcv bo izžrebana ™ nn Trati«. Rešitve pošljite naifca: m je do četrtka, dne I«, julija, nn naslov: Koti'kov striček, uredništvo Slovcnca« v Ljubljani. Ivan Albreht: Nevidni koren »Kdo ti je pa prodal tole?« »Beta.« »Katera Beta?« »Tista, ki vam je včeraj prerokovala « Nato pove vse, kako je slišal pravljico o nevidnem korenu, ki ima tako in tako moč, ka- ko si je želel čarobne zeli in kako je hotel ototi i njo v kačo zakleto grajsko gospodično ob Vrbskem jezeru. Z zakladi, ki bi jih tam dobil, bi poravnal materi vso škodo pa šc povrhu bi ji dal toliko, da bi vse žive dni lahko brez skibi in brez truda živela. »Tak to je bila tista vešča?« se zabliska materi v flavi. 7daj so hitro razumeli tudi skrivnost tistega prerokovanja. Lahko jim je Beta naštevala, koliko otrok so imeli in koliko jih je pomrlo, ko ji je Tinče zvesto povedal vse, kar je vedel o živih in minili bratih in sestricah in sploh vse, kar je vedel o domu. Hasi jih je jezilo, so se mati le začeli smejati : »Res je to nevidni koren,samo s tem razločkom, da pišk in masla in jajec, kolikor si jih dal zanj, ne boš videl nikoli več!« Kakor sami zase so nadaljevali: »Sto sreč, da se otroku ni zgodilo kaj hujšega! Bog nebeški, kaj bi se bilo lahko primerilo, ce bi sc bil podal na Vrbsko jezero?!« Tinče ie bil močno potrt, zlasti še potem, ko so mati odmotali zavitek in našli v njem samo cisto navadno hrastovo šiško. Zdaj je šele spoznal, kako lokavo je izrabila cirkuška prevejan-ka njegovo nedolžno zaupljivost. Brat in sestra sta se mu rognla in še pastir Cene jih je moral preslišali, vendar je slednjič Tinčetu vse skupaj tudi precej koristilo. Enkrat za vselej si ie iz te žalostno smešne šole zapomnil, da ni dobro, če človek na slepo vsakomur vse verjame. 1'redno se je odslej česa lotil, je vselej premislil, če je to, kar želi, zanj dosegljivo in če soglaša z njegovimi zmožnostmi. Vrhu tega se je še vedno posvetoval s starši in z izkušenimi ljudmi, potem pa je šel pogumno na delo. Zato je tudi uspeval in je poslej dobro živel. Še danes ie ugleden gospodar in rad pove, kako ira jc izšolal — nevidni koren. (Konec) M. K.: " PoVska Ulita »Pet pedi, pet pedi,< s polja živo se glasi. Prepelica-mama poje: »Ljubim prepeličke svoje!« Mak med žitom tiho sanja in dvorljivo se priklanja poljski liliji belici in prešerni pevki ptici. Mehko lilija trepeče, sladko se smehlja od sreče: »Večno hi tako vesela z vami sred poljan živela!« Joj, sirota lilija! Prišla bo Cecilija in pričela bode žeti — pa boš morala umreti... Jahrc bedahec Kakor roj čebel iz panja, se je vsula 'ruma otrok iz šole. Razkropili so se na vse strani. Kakih deset dečkov je šlo skupaj proti domu. Bili so to nerazdružljivi prijatelji — mladi junaki, borci za treznost in lepšo bodočnost našega naroda. Le eden je bil med njimi, ki ni bil njihov po mišljenju in srcu: Zaplotnikov Jakec, bledoličen, bolehav otrok, sin vaškega krčmarja. S ponosom je večkrat pripovedoval, da izpije vsak dan po dva do tri kozarce vina in da ga prenese več, kakor vsi mladi junaki skupaj... No, pobiči ga /.a to klavrno slavo niso nič zavidali. Nasprotno: pomilovali so ga in ga skušali pridobiti na svojo stran. Vse njihovo prigovarjanje pa je bilo dotlej zaman ... Razlogov Francek je segel v torbo in privlekel iz nje novo številko mladinskega lista za treznost. Glave dečkov so se zvedavo sklonile nad listom. In je čez nekaj časa eden od dečkov nagajivo vzkliknil: »Hojej, Jakec, poglej — ta je pa kakor nalašč zate!« In je začel glasno Pitati: »Jakec bedakec rad vino je lokal — pa prišla ponj bela žena je Smrt. Jakec bedakec je milo zajokal in se zaril pod odejo kot krt. Smrt pa jo dvignila koso — švrk! švrk! — Jakec, bedakec je m oral umreti. Smrt ga pouesla pred raj je — trk! trk! — tam pa pijančka niso hoteli sprejeti...« Jakec se je raztogotil, da nikoli tega. Užaljen je hotel zabrusiti nagajiveu par prav gor-kih nazaj — takrat pa je vso pozornost dečkov zbudil berač z upadlim licem, divje razmr-šeno brado in neskončno žalostnimi očmi, ki jim je počasi krevsal naproti. »Otroci, dajte vbogajine starcu siromaku, dajte!« je zamomljal in proseče stegnil tresoče se roke. Dečkom se je starček zasmilil. Jeli so si otipavati žepe iti so čez nekaj časa res zbrali nekaj dinarjev iu koščkov kruha ter vse skupaj izročili beraču. Starček se je ganjen zahvaljeval. Nato je sedel, upehan in onemogel, kakor je bil, na gručo kamenja ob cesli in dejal: »Otroci, dam vam lep nauk: varujte se pijače kakor živega vraga, da vas ne zapelje in pogubi, kot je mene!« Med dečki je završalo. Vsevprek so jeli prositi: »rovejte nam, očka, povejte, kako se je to zgodilo!« »Eli, dragi moji, to vam je dolga, žalostna zgodba. Povedal vam jo bom, a prav nakratko, da bo manj bridkosti v mojem srcu... Poslušajte! — Moj oče je bil bogat mož. Imel je veliko trgovino in gostilno v nekem trgu na deželi. Jaz sem 1 il njegov edini sin in sem imel vsega. kar sem si poželel. Slaba družba v očetovi fj' stilni me je izpridila že v zgodnji mladosti. Pričel sem se potepati okoli, pijančevati in kvartopiriti... Niso me ganile ne trde očetove besede, ne prošnje in solze materine. Obesil sem š do na klin in se ves udal izgubljenemu življenju ... Neki večer sem se vrnil iz mesta domov, ker mi je zmanjkalo denarja. Zahteval sem od očetu spet večjo vsolo. Oče pa se mi je prvič odločno uprl in mi ni hotel dati ničesar. »Pijancu in potepuhu ne dam nili vinarja!« ml je dejal. Takrat se je zgodilo tisto strašno. V brezumnem srdn sem planil k steni, snel lovsko puško s klina, jo nameril proti očetu in zakričal: »Ali daš ali ne?!« V tem hipu se je puška — sam ne vem kdaj ne kako — sprožila — in jaz sem poslal morilec lastnega očeta! Medtem pa, ko sem se v ječi pokoril za svojo lahkomiselnost, se je doma zgodilo najstrašnejše. Neko ii' č, ko je mati ležala bolna na postelji in se skoraj ni mogla goniti, se je vtihotapil na skedenj, poln suhe, dišeče otave, pijan potepuh, boleč tam prenočiti. V pijanosti mu je zdrknila goreča cigareta iz ust — in mahoma je bila vsa moja lepa, bogata domačija v ognju. Mati sama je našla smrt v plamenih... Ko sem prestal dolgoletno kazen v ječi — sem bil berač. Grozno me je Bog kaznoval za mladostne grehe.« Starec je umolknil in si obrisal z umazanim rokavom solze, ki so mil vrele iz oči. Rahločutna otroška srca je prevzela nje-l gova žalostna zgodba tako zelo, da so stali okoli njega knkor oknmeneli. In čudo največje: najbolj ganjen med njimi je bil Zaplotnikov Jakec, edini sin bogatega vaškega krčmarja... Nekaj velikega, za vse življenje odločilnega se je budilo v njem. Obotavljal se je še nekaj čas«, potem je inoško stopil k tovarišem in jim dejal: »Fantje, odslej sem vaš!«---- Tako, vidite, otroci, je postal Jakec bedakec mladi junak — borec za treznost in lepšo bodočnost našega naroda. Storite tudi vi tako! ..................................................................................... STRIČKOV KOTIČEK 177. Dragi striček! — Daj, daj, poišči tudi za mene majhen prostor v »Slovencu!« Strašno bom vesela, ko boš tudi mene naslikal v svojem kotičku. Potem Ti bom šo večkrat poslala pismeno pozdrave. Živel naš striček! — lvica Jerman, učenka II. razr. v Grižah pri Celju. Draga lvica! — V kotiček naj To naslikam ? Kaj Ti na misel pride, holio! Kdaj pa sem že koga naslikal, a? In sploh — kaku pa naj To naslikam, ko Te še nikoli nikjer nisem videl in niti ne vem, ali si velika ali majhna, debela ali suha, slepa ali gluha, grbasta ali škrbasta?... Saj nisem veleslavni slikar Mazon, ki jc bil tako izurjen v prelepi slikarski umetnosti, da je vsakogar kar nn pamet in zn las natančno naslikati znal, čeprav je bil 100 kilometrov oddaljen od njega... Če na vsak način hočeš, du Te kdo naslika, tednj se obrni na Požgančevega očeta! Oni ti na moč imenitno slikati znajo. Naslikali Te bodo tako, da ne bo nihče na vsem božjem svetu mogel dognati, ali predstavlja slika Tebe ali pajaca iz cirkusa ali divjega moža ali luno... Torej poskusi! — Te lepo pozdravlja Kotičkov striček. 178. Dragi Kotičkov striček! — Če misliš, da mi, ljutomerski otroci, ne čitaino Tvojega kotička, se jako motiš. Pa še prav z velikim veseljem ga čitaino in vsi bi na moč radi videli, da nam enkrat odgovoriš v njem. Ali veš, kje je glavno mesto Prlekije? Dobrega vino je tu več, kot je pri vas vode! Striček, če nisi mladi junak, Te povabim na pristnega ljuloinorčana. Bomo šli v Jeruzalem, pa ne v onega, kjer je božji grob, marveč tjn, kjer je židana volja doma. Tudi Poignnčev oča naj pridejo s Teboj, da se ne bodo tako grdo držali! Lepo To prosim, odpiši mil Srčno Te pozdravlja Anica Sever, učenka IV. razr. v Ljutomeru. Draga Anica! — Kje je glavno niesto Prlekije, predobro vem, ne vem pa, če je tam res vei dobrega vinu, kot pri nns vode. Bi skoraj odločno dejal: :*Ne!« Kajti sem trdno prepričan, da vino nikoli in nikjer ne more biti dobro. Če bi bilo dobro, bi 17. njega ne izhajalo toliko zla in gorja. Bi si pa že upal trdili, da je navadna voda tisočkrat boljša od vina, kajli kdor vodo pije, pač ne bo šel kar lako — brez vzroka — razgrajat in se pretepat na ulico ter s koli in noži klicat mirne ljudi na kornjžo... Ali ne? Ponosno torej odklanjam Tvoje veleprijazno povabilo. Mladi junak nisem, pač pa sem od nog do glave — star junak. Kot tak — se razume — ne pijem nobenega alkohola, marveč bežim neustrašeno pred njim, kakor zajec pred krvoločnim volkom, kjerkoli ga zavoha moj bistri nos. Vidiš, tako je s to rečjo, draga moja. Nn velja pa ta odklonitev za Požgančevega očeta. Če hočeš,1 ■ da se oni udeležijo junaškega popivanja, se obrni nanje. Jaz jim ne bom delal skomine in jih sprnv-ljal v skušnjavo s Tvojim povabilom... Naslov Požgančevega očeta je takle: Požgančev oča (živijo!), gostilna »Pri kislem cvičku« (brrr!), Cesta pijancev (tej!), Ljubljana. — Kotičkov striček. 179. Dragi Kotičkov striček! — Iz prijaznega Bršljinn Ti gotovo še nobeden ni pisni. Sporočam Ti, da smo končali šolo. Izdelala sem L razred z odliko. Očka bo za nagrado vložil zame 100 Din v hranilnico. linam še dva bralca. Ivnnčka in Lojzka. I Lojzka večkrat vozim po dvorišču in mu porivam cucelj v usta. Z Ivanfkom se pa igrava nn vrtu. Zdaj naj pa končam. Bodi mi najlepše pozdravljen! — Marica Pristavec, učenka I. razreda v BrŠljinu. Draga Marica! — Živijo, imenitno, moj po-klonček — iu lako dalje, ker si izdelala 1. razred z odlikol Sem kar ponosen, da mi enkral tudi takale imenitna osebica piše. Kajti se odličnjaki ne pobirajo kar lako na cesti, kot zrele tepke, nege jih je treba s svečo pri belem dnevu iskati — tako redki so .. Brntec Lojzek pa mora biti po moji sodbi od sile navihan pobič, ker Ti dela toliko preglavic s svojim cucljem. Se mi kar močno zdi, da njemu ni toliko za cucelj, kolikor za zabavo, ki jo ima pri tem, da cucelj venomer meče iz ust. Veš kaj? Kadar bo spet lako poreden in bo vrgel cucelj iz ust, ga kaznuj tako, da mu boš namesto cuclja pomolila figico pod nos... Morda si bo možakar potem zapomnil, kako bridko je, če je kdo le j>reve< poreden in nagajiv! č'o ga pa po krivem dolžini (kajti mu morda cucelj le po nerodnosti pade ir ust), ga v mojem imenu prosi odpuščanja za grdo obdolžitev in mu reci, naj kmalu zamenja cucel1 z žlico. Žlica je od sile važno in imenitno jedilno orodje in se dobro rejen in zdrav otrok poslovi z njo celo desetkrat bolj, kakor hraber vojak i bridkim mečem... Pozdravljeni vsi trijel — Kotičkov striček. Uganka Nekoč je živela ženica. Ljudje so govorili, ! da je pijanka, ženica pa je ogorčeno zatrje-| vala, tla še nikoli v življenju ni pila vincua. j la je bilo lo — ženici na čast bodi povedano | -— kar res. Ni pila vinčka ženica, ni ga pila, pač pa je vsak dan napravila tako, da je kruhek popil viner, ono, Itolaj. pa je kruhek popapcala — in je bilo vse v redu m prav. — Zdaj pa malo premislite, otroci, in povejte: Ali so imeli ljudje, ko so trdili, da je ženica pijanka, prav, ali niso imeli prav? Cist no i Mama stopi v kuhinjo in vidi, kako Rezika marljivo lupi jabolka. »Toda, Rezika,« reče mama, »najprej bi morala vendar očistili nož!« Rezika pa mirno lupi dalje in odgovori: »Zakaj neki, mama? Nož je bil gotovo čist, saj je to isti nož, s katerim si ti prej rezala milo ,Zlatorog'. « Triletna Jelka je pri kosilu začela nenavadno kričati. »Kaj pa je, dragica moja?« jo jo skrbno spraševala mati. Mama. z zobfki sem si na ]cz'k stopila.« Domače ognjišče Naš domači zdravnik J. P. v r. O tobaku želite kaj izvedeti? Olede njegove škodljivosti so bile napisane kar knjižnice knjig in razprav z ogromnim uspehom: proizvodnja in potrošnja tobaka se je silno razširila med omikanimi in neomikanimi narodi. Tobakovih rastlin je več vrst z različno množino glavne vsebine nikotina, tudi ista vrsta tobaka daje v različnih podobnih, ali obdelovalnih razmerah zelo različen pridelek. Z umetnim pripravljanjem tobakovih listov se množina nikotina in eteričnih olj zgublja, najfinejši tobak navadno nima več mnogo nikotina. S tem pa ni rečeno, da je tak tobak neškodljiv, zakaj razven nikotina, ki je močan živčni strup sam na sebi, sta v tobakovem dimu tudi pruska kislina in ogljikov okis, ki sta krvna strupova, in pa nezgorjeni delci, ki dražijo sluznice, kamor prihajajo. Seveda je občutnost posamičnih kadilcev (drugačni vživalci tobaka so pri nas že redki) do teh raznovrstnih škodljivosti zelo različna, temu gre tobak na živce sploh, onemu škodi pri srcu, drugemu na očeh, motenja želodca in prebavil so pri kadilcih bolj redka, ker oni, ki vživajo močnejše vrste tobaka, ne požirajo slin. Vaša zgaga ali gorečica je bržkone drugega izvora. Opazoval sem pa, da ljudje, ki so opustili kajenje, dobivajo boljšo slast do jedi in se tako vidno krepe. — Kako se kajenju odvaditi? Vsa sredstva, ki se ponujajo v te svrhe, so otročarije. Ako vam kajenje škodi ali če smatrate svojo razvado za odvišno, potem je edino sredstvo, da se kot mož odpoveste kajenju najprej za tri mesece. Nadaljnja vzdržnost vam bo lahka. J. B. na Š. g.Desne lahti se vam suše, ker so, dasi ste bržkone desničar, za spoznanje tanjše od levih. Bolezen je začela pred meseci v obliki bodečih bolečin v zapestju, ki so se deloma zmanjšale, deloma preselile navzgor. Vsak ud, ki ne dela^ gine, tudi če je zdrav, tembolj če je bolan. Ker Vam zdravnik, ki ste ga vprašali za svet, ni dal drugega nasveta (če je res?), kakor da se pazite, da se vam roka ne posuši, vam svetujem, ker ne morem po vašem popisu spoznati, ali je bolan zapestni sklep ali še kateri drugi, ali morda mišičje ali živčevje desnih lahti, da se obrnete čim preje v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer ugotove pravo bit vaše bolezni in dobite stvarna navodila za zdravljenje. A. B. na J. Izvor živčne razholjcnosti pri vas? Skakanje z visoke lestve, če niste padel na glavo ali z glavo kam zadel, ne povzroča možganskega pretresa. Tista mladostna zabloda že vtegne živčno ravnotežje zrahljati, toda če ste jo res opustil, naj vas spomin nanjo ne bega, s popolno pozabo nanjo izginejo tudi morebitne kvarne posledice. Ali naj pijete kakšno »železno« ali podobna vina, »ki jih reklamirajo zdravnika«. Ni mi znano, da bi kateri zdravnik tako ali podobno vino reklamiral (kar pomeni: zase zahteval nazaj), pač pa delajo za taka vina reklamo proizvajalci, sklicujoč se na izmišljena, redkokdaj resnična priložnostna priporočila kakega zdravnika. Sicer je bilo na tem mestu že večkrat pisano o vrednosti reklamnih zdra- vil. Priprosta domača kmetska hrana, ki je mlečna in rastlinska, je takim ljudem, ki se hočejo živčno okrepiti, najbolj primerna Neprebrano negovanje športa (telovadbe, turistike in podobnih na prostem se vršečih športnih panog) jo naravnost zdravilno. Priporočam vam, da se resno udej-stvujete v kateremkoli kmetskem delu, za dijaka, ki hoče jeseni čil v šolo, je telesno delo najboljše sredstvo, ki zanesljivo prežene bolne muhe z in iz glave 1 I. G. v K Čudna bojazljivost, otožnost, splošna utrujenost, vrtoglavost, neveselje do dsla in družbe, majhne bolečine v prsih in zgubljanje na teži so znaki resnega o".!-oma ogroženega položaja pri vsakem človeku, tem bolj pri mladeniču vaših let. Vsekakor je treba zdravniško ugotoviti telesno stanje in neke podrobnosti vašega življenja, zato se zaupno obrnite do katerega izmed bližnjih zdravnikov za splošno zdravstvo z izrazito željo in prošnjo, da se zavzame po očetovsko za vas. Menim, da kmalu pogodi glavni vzrok vašemu bole-hanju in vam pokaže pravo in za vas hodno pot do ozdravljenja Z. R. v V. Pokanje in škripanje po vseh sklepih, najbolj v tilniku, opažate pri vsakem gibu že 14 dni in vprašujete, ali naj to prezrete? Ker vas poznam iz prejšnjega obsežnega dopisa kot živčno bolnico, vam prav to in najbolj to sredstvo priporočam: ne zmenite se za take pojave, pa vam minejo najhitreje! Veseli me vaše priznanje, da je v potrpljenju, ki ga naša doba ne pozna in ne prizna, čudovita zdravilna moč zoper neštete živčne neprijetnosti! J. T v B. Kočljivo vprašanje se da odgovoriti v prispodobi. Za pravilno prebavo je potrebno, kar vsakdo ve, da se grižljaj dobro premeša v ustih s slino, ki se med žvečenjem sama izloča iz žlez. Vemo pa tudi, da se nam polnijo usta s slino že pri pogledu ali vonju kake všečne jedi, nekaterim ljudem teče slina že pri misli na kako sladkost. Ruski učenjak Pavlov je ugotovil, da se tvori psu želodčni sok že, ako se mu jed pokaže ali če jo gladen samo od daleč voha. Deniva, da bi kdo svojo ustno slino umetno izzival, ne da bi jo rabil, za kar je, namreč za jedenje, in če bi to večkrat ali trajno uganjal, bi si brezdvomno pokvaril to važno napravo za pravšno prebavljanje. Nastopila bi razdraženost žlez slinavk, ki bi se že na neprimerne dražljaje odzivale s proizvajanjem sline prenaglo ali premočno, ko bi pa bilo treba sline za • žvečenje, bi ostajala usta — suha. To velja za vse ! naprave ali organe našega telesa. Stvaren dražljaj ' s sledečo obdelavo stvari ohranja organe krepke, vse drugo jih kvari. Take okvare organskega živčevja so kajpada nevšečne in se dajo težje popraviti kakor napraviti. W. K. N. Z. Brezimnikom in skrivalceni svojega imena in položaja ne odgovarjamo. Čemu me hočete še naplahtati, saj takih bedastoE ne more pisati »višešolec«, izvzemši če poseča kako višjo šolo v Kurji vasi. Pravni nasveti Skrajšani kadrovski rok. S. A. Š. Nimate pogojev za skrajšan rok, ker nista dva vaša brata neposredno pred varni odsluž. la polnega roka. Zato je popolnoma vseeno, »tedaj boste potrjeni, ali že letos, ali pa naslednje leto. V vsakem slučaju boste služili polni rok. Odslužene mesece vam bodo seveda všteli. Le državljani služijo vojake. M. A. J. Prišli ste iz inozemstva in ste še inozemski državljan. Radi bi vstopili v našo vojsko in sicer v podoficirsko šolo. Rojeni ste leta 1913. Kaj bi storili? — Le državljani imajo pravico in dolžnost služiti pri vojaški sili. Če hočete torej v našo vojsko, si morate najprej pridobiti naše državljanstvo. Za državljanstvo pa še ne morete zaprositi vi, ker še niste 21 let stari. Prošnjo mora vložiti vaš oče pri okrajnem načelstva. Prej naj pa prosi občino, v kateri stanuje, da mu zagotovi sprejem v domovinsko zvezo. Če tega občina ne bo hotela storiti, bo treba tri leta počakati. Čc namreč osebe srb-sko-hrvatsko-slovenske narodnosti tri leta stanujejo v občini no ozemlju naše države, jim ni treba za pridobitev državljanstva, zagotovila občine, da jih sprejme v domovinsko zvezo. S pridobitvijo državljanstva pridobe domovinstvo v občini, v kateri stanujejo. Širina platišč pri vozovih. L. G. R. Vprašujete če je širina platišč predpisana samo zn vozove, ki vozijo zn plačilo, nli tudi za one, ki se uporabljajo za domačo rabo. — Širina plu-tižč je predpisana za tovorna vozila. Vseeno je torej, ali vozite ra dom, ali proti plačilu za koga drugega. Platišča morajo biti široka pri štirikolesnem vozu z nečisto težo do 1200 kg 6 cm, do 2000 kg 8 cm, do 3500 kg II cm, preko 3500 kg pa 16 cm. Kaj je »jutro«. »Jutro« je površinska mera in se ji pri nas pravi oral ali joh. Ima 1600 klnfter. Rudniški invalid. J. J. P. V letu 19tl ste se poškodovali in se vam je takrat polog pokojnine priznala na podlagi zavarovanja leina renta 200 K. Ta se kljub spremenjenim razmeram ni povišala. Ali bi mogli doseči zvišanje? — Ker ni zakonite valorizacije predvojnih plačil, ni mogoče doseči zvišanje rente. Vporaba šolskih prostorov za prosvetne namene. A. L. R. Vporabo šolskih prostorov zn prosvetno prireditve more dovoliti krajevni šolski odbor in zato ni treba dovoljenja višjo šolsko oblasti. Vlaka stolje po bregu. F. J. II. fmnte travnik. na katerega meji v bregu sosedov gozd, ki ni n služi za stelnik. Svoj travnik hočete zasaditi s sinrekeami, tako dn postane s časom smrekov gozd. Sosed ima v svoj gozd kolovoz, vendar pn je steljo včasih kar po bregu navzdol vlekel čez Vaš travnik nn drug kolovoz v dolini. Vprašate, če smete sosedu zabrnniti vlačonje voj in stolje preko travnika, dn Vain no bo poškodoval smrekov nasad. — Če je sosed skozi 30 let rodno izvnžnl steljo iz, svojega gozda nn tn način, dn jo je vlačil po bregu navzdol čez Vaš travnik, potem si jo s tem pridobil to pravico. Seveda pa ne moro .sosed zahtevati pot po celem bregu, pno pn mu boste morali pustiti za odvažanje stelic na Drimernih mestih nezasajen prostor kot potrebno pot za vlako stelje. Dodelitev zemlje po agrarni reformi. I. P. Vprašate, kam naj so. obrnete radi dodelitve državne zemlje. — Po dosedanjem zakonu o kolonizaciji v Južni jc že bilo prosilcem več zemlje dodeljene, kakor jo je sploh bilo na razpolago, tako da vsi prosilci kljub ugodno rešenim prošnjam še danes nimajo zemlje. Informacije o razmerah v posameznih v poštev prihajajočih krajih dobite pri Izseljenskem koniisarijatu v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Izplačilo razlik italijanskih državnih uslužbencev. V. 11. Lj. Kot poštnemu upravitelju na Goriškem Vam je bila leta 192? povišana plača. Dokler ste bili še tam v službi, se uradnikom ta povišica še ni izplačevala. Letu 1929 ste prišli v Jugoslavijo. Sedaj sto zvedeli, da italijanska poštna uprava te razlike izplačuje za nazaj. Vprašate, kako bi Vi prišli do toga denarja? — Samo zato, ker se nahajate v inozemstvu, Vam poštna uprava tega denarja ne more zapleniti. Pač pa Vam bodo gotovo od tega denarja odbili, v kolikor imate napram poštni upravi kake neurejene denarne obračune. Pošljite pooblastilo kakemu bivšemu stanovskemu tovarišu, ki bo za Vas prevzel Vam pripadajočo razliko. Naročena vožnja z avtomobilom. M. P. G. R. in drugi. V nedeljo ste se dogovorili z lastnikom tovornega avtomobila, da popelje večjo družl»o v 30 km oddaljen kraj in zvečer zopet nazaj. Cena je bila določena po 5 Din za km. Ko ste se pripeljali v določeni kraj, ste izstopili in so s šoferjem zmenili, kje in ob knteri uri naj Vas zvečer počaka. Zvečer ste ob določeni uri in določenem kraju čakali 4 ure, vendar avtomobila ni bilo. Najeti ste morali drug avto, ki ste ga pa morali dražje plačati, kakor ste bili domenjeni s prvim nvtolastni-koni. Vprašate, ali sto sploh dolžni kaj plačati a vtolastniku, ki Vas je zn povratek pustil na cedilu, tako. dn ste imeli škodo? — Avtolastnik je bil vsled sklonjeno ustne pogodbe dolžan, da celo družbo prepelje tja in nazaj za ceno po 5 Din za km. Ker Vas zvečer ni čakal, in sto konočno morali za povratek najeti drug avto, vsled tega ni izpolnil pogodbo. — Opravičeni ste bili na račun prvega avtolnstnika najeti za povratek drug avto. Zračunnjte, koliko bi Vns stala vožnja tja in nazaj s prvim avtom. Od te svote odštejte, kar ste dejansko plačali drugemu nvtoprevozniku za fiovratek, ostanek pa plačajte prvemu avtolasfniku v popolno plnčilo jutranjo vožnje. Drugo škode, n. pr. zamudo časa. večji znpitki radi 4 urnega čakanja itd. pn ne morete uveljavljati, ker sto bili takoj opravičeni najeti drug avto, čim prvega ob časti ni bilo in Vam ni bilo treba Čakati rele 4 ure. Priposestvovanje lastnine. B. S. T. — Leto 1890 jo Vaš oče kupil na dražbi posestvo. Čez. desetletja je rekel očetu prejšnji lastnik, da je spadala k posestvu tudi parcela, ki jo jo pn od dražbe dalje vživnl drug sosed, no dn bi jo kupil. Vprašate, če lahko sedaj po JO. lotih lahko zahtevate od soseda to parcelo, ki jo bila na dražbi od Vašega očeta skupaj s cclitn pose- stvom kupljena. — Svetujemo Vam, da greste k sodišču in zaprosite za upoeled dotičnega izvršilnega spisa iz leta 1890, iz katerega bo točno razvidno, katere parcele so bile tedaj prodane. Dvomimo namreč, da je takrat kar tako drug sosed začel vživati sporno parcelo. Če bi se iz izvršilnega spisa ugotovilo, da je res Vaš oče kupil s posestvom vred sporno parcelo, parcele pa nikoli ni vživnl, ne morete o>d soseda zahtevati izročitev purcele, ker jo je ta že pripose-stvoval. Če res plačujete davek od sporne parcele, dajte sosedu odpisno dovoljenje, da se bo zemljiškoknjižno stanje spravilo v sklad z dejanskim posestnim stanjem Nedopustna kompenzacija. V. K. B. — Po nekom potniku ste kupili šivalni stroj na mesečne obroke po 500 Din. Ker imate špecerijsko trgovino, ste potniku te tvrdke skozi več mesecev prodajali špecerijsko blago, najzadn.jc tudi na up, tako dn Vam dolguje še 500 Din. Ta dolg ste hoteli pobotati z zadnjim obrokom, ki ga dolgujete tvrdki za stroj. Tvrdka Vam pa preti s tožbo, če tega obroka ne plačate. — Dolžni ste tvrdki plačati tudi zadnji obrok 500 Din, brez ozira, ali Vam potnik plača dolg na šrpeceriji ali ne. Za ia dolg odgovorja pač le potnik in boste morali njega posebej tožiti. Proglasitev mrtvim. A. G. — Vaša sestra je radi rodbinskega nesoglasja odšla že 1. 1921 z doma in se od takrat sploh ni več javila niti pismeno, tako da ne veste, ali še živi ali je pa žo umrla. Ker so tudi policijske poizvedbe za njo ostale brezuspešne, namerava oče predlagati pri sodišču, da se sestro proglasi za mrtvo. Vprašate, je li bo sodišče v tem slučaju Vašo sestro uradoma iskalo. — Če bo oče pri sodišču predlagal, da so Vaša sestra proglasi za mrtvo, potem bo sodišče v tozadevnem postopku le preizkusilo, ali so podani vsi predpogoji, ki jih zahteva postava, da se kako osebo proglasi za mrtvo. Tozadevni oklic bo objavljen v »Urad. listu«. Osebe same pa sodišče ne bo iskalo. Če je Vaša sestra stara že 30 let ter je od zadnjega poročila, ki sle ga sploh dobili, preteklo že 10 let, potem bo sodišče smelo proglasiti Vašo sestro za mrtvo. Zavarovanje. M. T. M. N. — L. 1912 ste 6e dali z ženo zavarovati pri banki Slaviji v Pragi I>o podružnici v Ljubljani, vsak nu 6000 K za slučaj smrti ali doživetja do leta 1935. Vprašali ste zavarovalnico, če Vam bo izplačala zavarovalnino v čeških kronah al pari z nominalnim zneskom in ste prejeli odgovor, da Vam izplača v čeških kronah pod pogojem, da doplačate od leta 1919 dalje razliko na premijah po vsakokratnem kurzu češke krone ob zapadlosti posameznih premij. Sami ste plačevali od 1. 1919 dalje premije najprej v žigosanih kronah sedaj pa v dinarjih v relaciji t Din za 4 K. Od zavarovalnic zahtevano doplačilo pa znaša za vsa-cega nad 2200 Kč. — Svetujemo Vam, da sprejmete ponudbo zavarovalnice in takoj doplačate razliko na premijah. Če tega ne storite, tudi s tožbo ne boste mogli doseči svoječasnega izplačila zavarovane vsote ali pari v čeških kronah. Garancija za točnost pri nakupu ure. R. Ž. V. — Kupili ste zlato uro zapestnico za 900 Din. Izrecno ste zahtevali, du mora biti dobra in zanesljiva ura. Ker ura ni bilo prav nič točna, ste jo vrnil urarju, ki jo Vam je zamenjal z drugo uro in garantiral, da bo ta ura zanesljiva. Vendar tudi ta ura ni bila točna in ste jo dali v popravilo urarju. Pa tudi po popravilu ni nič boljša. Sedaj Vam ponuja drugo uro za 1900 Din, vendar urarju več ne zaupate in bi radi dobili denar nazaj. — Če ste zahtevali od urarja zanesljivo in točno uro za 900 Din, urar Vam pa je dal uro, ki ni bila točna, ki jo je zamenjal z drugo, katera se je pa tudi izkazala kot nezanesljiva in tudi še po popravilu ni bila točna, potem urar pogodbe s svoje strani še ni izpolnil, ker Vam še ni dobavil zanesljive in točne ure. Vrnite urarju uro in mu stavite rok n. pr. 14 dni, tekom katerega Vam mora izročiti zanesljivo in točno zlato uro za 900 Din. Če bi urar ne hotel v tem času izmenjati ure ali pa, če bi bila tudi sedaj izmenjana ura netočna, smete zahtevati od urarja povračilo plačane kupnine. V morebitni pravdi bodo pač izvedenci povedali, ali jc smatrati uro za točno in zanesljivo ali ne. Modne novosti Dopoldanska obleka iz mezlana, bogato okrašena z volanti, kar ji daje posebno mladostno lice; zadaj podaljšani, za vratom mehko položen šalni ovratnik izpopolnjuje učinek. Zraven spada širok, mehak klobuk in dolge rokavice. Elegantna poletna obleka iz rožnate svile ge-orgette s kratkimi rokavi; krilo pada spodaj obilno v zvončasti obliki, ves ostali del obleke je položen v drobne gube (plisiran). Ta kroj je primeren Ic za vitko rast. Nasveti za vrt Setev dveletnih cvetlic. Naše tople grede so se izpraznile; presajanje zelenjave in poletnih cvetlic je dokončano. Sedaj je čas, da skrbimo za prihodnje leto in sejemo dveletne cvetlice. Če hočemo doseči krepke rastline, jih moramo vselej pl-kirati, to je še čisto majhne presaditi. — V jeseni mnogokrat še niso prazne grede in mesto, na katera nameravamo za stalno presaditi cvetlice. V tem slučaju posadimo sadike na kompostni kup, špargelnove grede ali sicer na kak drug prazen prostor. Tam naj cvetlice pre-zimijo. Proti mraizu jih moremo zavarovati s smrekovimi vejami. Spomladi presadimo cvetlice na stalno mesto. Zalivanje cvetlic. na oknih in balkonih je kočljiva stvar, da ne pridemo v navskrižje, s cestnopolicijskim rodom. Proti vsem neprilikam se zavarujemo, aiko damo napraviti pločevinaste podstavke, ki jih čedno prepleskamo. Zaostalim rastlinam ob zidovih — cvetlicam, pritlikavcem — pomo-remo do okrepitve, ako jih zavarujemo z okni, s katerimi pokrivamo tople grede, na ta način, da prislonimo okna poševno čeznje ob zid. Paziti pa treba, da okno trdno stoji. — Zorenje paradižnikov pospešimo na ta način, da jih zavarujemo na severni strani z belo popleskano leseno steno ali s posamezno desko za vsako rastlino. Ne smemo pa rezati listov, ki dovajajo rastlini hrano. Pač pa proti koncu avgusta porežimo vrhove — 2—3 liste nad zadnjimi debelejšimi sadeži — ker poznejši sadovi itak ne bi več dozoreli, jemljo pa hrano že zorečim sadovom. Navidezno mrtva drevesca. ki smo jih vsadili v jeseni ali spomladi, pa doslej niso pognala, skušajmo rešiti na ta način, da jih izkopljeino, nanovo obrežemo korenine, ter jih posadimo nazaj na prejšnje mesto, Okolu drevesa potrosimo (po vrhu) drobnjav i drvarnice (od šote in drvi) ali podoben prepe-rel gnoj. Ob suši skrbimo, da ostane vlažen vrhni del drevesa — debelce in veje, kar dosežemo na ta način, da obdamo deblo z mahom in ga potem večkrat na dan poškropimo. Na ta način se da rešiti marsikako drevesce in grm. Gnojenje. Rastline so večinoma izčrpale gnoj, ki smo jim ga dali jeseni in spomladi. Treba je, da jim damo nove hrane v obliki hitro delujočih gno: jil: kalija, dušika in fosforja. Izvrstna je razredčena gnojnica, ki bodo zanjo hvaležna posebno sadna drevesa in jagodično grmovje. — Pridno okopavajmo, plejmo in zalivajmo. Mravlje zatremo ako namočimo staro gobo v medeno vodo in jo položimo na mesto, kjer opazimo mravlje. Kmalu bo črna mravelj. Gobo poparimo, nato jo znova namočimo z medeno vodo in položimo na prejšnje mesto. Tako ponavljamo, dokler je kaj mravelj. Jedilnik za juliji (Dr Krekova meščan.-gospod, šola v Zg. Šiški.) Ponedeljek, 20. julija: Kosilo: 1. Sadje: melone; 2. Tunj v olju garniran z različno mrzlo zelenjavo; 3. Francoske spinače in pretlačen krompir; 4. Jaliolčni kuh s peno. — Večerja: Hrenovke in mešana solata. Torek, 21. julija: Kosilo: t. Sadje: borovnice; 2. Solata iz pretlačenega fižola in pražen riž s telečjim mesom; 3. V smetani spenjene mrzle jagode (krema). — Večerja: Ruska solata in črn kruh. Sreda, 22. julija: Kosilo: t. Sadje: okrogle zelene slive (rin-glo); 2. Nadevane melancane; 3. Bržolc s smetano, testen grah; 4. Solata. — Večerja: Pečene buče s krompirjem. Četrtek, 23. julija: Kosilo: t. Sadje: hruške: 2. Domači sir (skuta) s smetano in flrobnjakoni; 3. Praženo zelje in svinjsko meso. — Pečen krompir; 4. Li-monov sladoled s pecivom. — Večerja: Zdrobov pečenjak in vkuhane slive (kompot). Petek, 24. julija: Kosilo: I. Sadje: breskve; 2. Ocvrte košarice s spinačo in posajena jajca; 3. Krompirjev štrukelj in kumarčna solata. — Večerja: Pečen krompir in kislo mleko ali presno miH»lo. Sobota, 25. julija: Kosilo: 1. Sadje: ribez; 2. Ponarejeni tunj obdan z različno mrzlo zelenjavo; 3. Španske žemlje. — Večerja: Pražene ledvice s smetano in rižem. Nedelja, 26. julija: Kosilo: t. Sadje: mešano; 2. Melancane (hrv.: patližan) na primorski način in črn kruh; 3. Lastovičje gnezdo, kolerabe, nadevan krompir in sirovi polmeseci; 4. Malinove hladetine s pecivom, narezeik, solata. — Večerja: Čokoladna etrjenka. * Na našem ljubljanskem trgu vidimo sedaj podolgaste ali okroglaste rdečkasto vijolčaste sadove, imenujejo se melancane, (hrv. patližan). Bastejo na grmičkasti rastlini na jugu. pa tudi pri nas uspevajo v dobrih legah. — Uživamo popolnoma zrele, ker imajo nozrele neprijeten oster okus. Od julija do oktobra so najboljšo. UGANKA Rešitev: ,,Oster strelec" Na sliki manjka: 1. drugo kazalo na uri; 2. drugi del železniške pregraje; 3. pšica na kažipotu »Na Gorje«; 4. druga kolesnica; 5. prva številka , na kilometerskem kamenu; 6. Zvezne žice na anteni; 7. stol, na katerem sedi eden gostov; 8. jermen na logarjevi puški; 9. logarjeva senca. Mednarodni zadružni tečaj Freidorl b. Basel, 13. julija. Vsakega zadrugarja zanima vprašanje, kakšna bo bodočnost zadružništva kot gospodarskega sistema. Ali bo zadružništvo moglo kdaj stopiti na mesto drugih gospodarski sistemov, ali pa bo ostalo sistem poleg drugih sistemov? Ali bomo | imeli kdaj zadružni družabni red, ali jpa bo ostal ta pojem Ic proizvod fantazije, utopija? O tem vprašanju je govorila Miss Honova Entield, glavna tajnica mednarodne ženske zadružne zveze. V svojem poročilu je zagovarjala mnenje, da se more zadružništvo uveljaviti v vseh gospodarskih panogah, (o je, da more postati univerzalni gospodarski sistem. To zadružništvo mora biti organizirano s stališča konzuinentov. Zadružništvo je poseglo že na polje velike industrije, ima tekstilne tovarne in premogokope, udejstvujc se pri produkciji elektrike itd., kar dokazuje, aa nepremagljive težave za zadružno organizacijo tu ne obstojajo. Miss Enfield je zavračala vse pomisleke, ki obstojajo in govore proti zadružni organizaciji gospodarstva, tako glede pomanjkanja zadružnega kapitala, okornosti zadružne organizacije za vodstvo industrije in zahteve delavstva za pravico soodločevanja v zadružnih podjetjih, ki jo jim pa zadružno gibanje ne dovoljuje. V alternativi zadružna ali državna podjetja, se je treba odločiti za zadružna, ki dajejo garancijo, da bodo interesi konzuinentov popolno vpo-števani. Tudi v mednarodnem oziru bo zadružništvo imelo prej uspehe kot pa državno organizirano gospodarstvo, kjer bi vsaka država branila svoje posebne interese. Z ugotovitvijo, da je zadružništvo gospodarski in družabni red bodočnosti, je zaključila Miss Enfield svoja zanimiva, a zelo optimistična izvajanja. V svojem prvem pismu sem obljubil podrobnejše poročilo o zvezi švicarskih konzumnih zadrug. Naj navedem nekaj podatkov iz predavanja gosp. dr. Fancherre. Zveza švicarskih konzumnih zadrug je bila ustanovljena I. 1890. Dočim je bil njen namen prva leta bolj moralnega značaja, je prevzela 1. 1893 tudi nalogo blagovne centrale. Organizacija je osnovana na ročdalskih načelih, ki so obvezna za vse v zvezi včlanjene zadruge. Za zadružno propagando ima zveza na razpolago dobro organiziran tisk, izdaja skupno osem listov, med temi: tri tednike za člane zadrug in sicer po enega v nemškem, francoskem in italijanskem jeziku. Naklada nemškega tednika znaša 218.285 izvodov. Zveza je ustanovila celo vrsto zadružnih podjetij, ki izdelujejo razne produkte za konzumne zadruge, oziroma, ki vršijo za zadružništvo razne posle. Tako ima zveza zadrugo za izdelavo in prodajo pohištva, zadrugo za nakup mleka, ki je imela 1. 1930 22 včlanjenih zadrug, za katere je morala preskrbeti 72.700 litrov mleka dnevno, ima zadrugo za pridelovanje zelenjave, ki je pridelala na svojem posestvu nad 1000 vagonov zelenjave. V dveh podobnih zavarovalnicah je zveza organizirala ljudsko zavarovanje za člane zadrug in starostno zavarovanje ter zavarovanje proti onemoglosti za svoje uslužbence in za uslužbence svojih zadrug. L. 1913 je bilo vpeljano zavarovanje tudi za svojce umrlih uslužbencev. Proti onemoglosti je bilo leta 1930 zavarovanih 3765 oseb, pri pokojninskem zavarovanju za svojce pa 1879 moških uslužbencev. Omeniti moram ludi, da ima zveza dva zadružna mlina, od katerih jc zadružni mlin v Curiliu največji mlin v Švici. V lasti zveze so tudi tovarna čevljev »Schuh-Coops tovarna cigar in farma za rejo živali s plemenito kožuhovino. L. 1928 je ustanovila zveza tudi zadružno banko s sedežem v Baselu. Z večino akcij je udeležena zveza pri klavnici »Bell A. G.«, ogromnem in tehnično vzorno organiziranem podjetju, ki je na la način prišlo pod kontrolo konzumnega zadružništva. Razvoj zveze gre v smeri neprestanega izpopolnjevanja njene gospodarske organizacije, o kateri pa moremo že sedaj trditi, da je ena izmed najboljših v konzumnem zadružništvu. O stanju in tendencah zadružnega šolstva in zadružne vzgoje je poročal W. P. Watkins od mednarodne zadružne zveze. Vzgoja zadružnikov za delo v zadružnih organizacijah ie za bodoči razvoj zadružništva velikega pomena. Zato so posamezne zadružne organizacije ustvarile zavode za izobrazbo zadružnih uslužbencev. Ti zavodi se seveda v posameznih državah med seboj razlikujejo, ker so jih pač rodile različne potrebe. V nekaterih državah dobino že posebne visoke šole za zadružništvo, drugo pa je zopet zadružništvo predmet predavanj na univerzah. Ne sme pa pri izobrazbi zadružnih delavcev stopiti v ozadje vzgoja v zadružnih načelih. V zadružništvu se dostikrat pojavlja nevarnost samo-trgovcev, ki tvorijo, ker ne priznajo zadružne ideologije, oviro zadružnega gibanja. Med trgovsko in zadružno platjo poslovanja mora obstojati ravnotežje, kar je treba doseči že pri zadružni vzgoji. Vzgoja pa ni potrebna samo za zadružne lunkcijonarje, ampak tudi za članstvo zadrug. Saj je članstvo dostikrat poklicano, da so-odločuje pri usodi zadruge in izobraženo članstvo bo moglo koristno sodelovati. Pri tej vzgoji so na razjiolago različna sredstva, od tiska in predavanj pa do radia in filma. Veliko bi mogel tu koristiti zadružne knjižnice. Marsikaj se je na polju zadružne vzgoje že doseglo, veliko pa je treba še storiti zlasti na polju mednarodne zadružne vzgoje, kateri služijo zlasti ti tečaji. Medsebojno izmenjavanje izkustev bo k napredku tudi mnogo pripomoglo. Prvi teden predavanj je bil zaključen s celodnevnim izletom z avtobusi v Veggis ob vierwald-stattskem jezeru, kjer se nahaja počitniški dom zveze švicarskih konzumnih zadrug. Vožnja ob Rajni, potem po dolini Aare, mimo curiškega in zugške-ga jezera k jezeru štirih kantonov, kjer nas je v v počitniškem domu čakal prisrčen sprejem, je bila nad vse zanimiva. Videli smo mesto Brugg, kjer je umrl Pestalozzi in ki je danes znano kot sedež švicarske kmetske zveze. Mesto Baden, kjer so ogromne tovarne družbe Brown-Boweri, predstavlja sedež Švicarske težke industrije, dočim se nam jc Curih s svojimi velebankami na Paradeplatzu odkril kot finančni centrum prvega reda. Vendar pa med mnogimi vtisi, ki smo jih ta dan doživeli, predstavljajo višek vtisi, ki smo jih imeli ob pogledu na naravno lepoto štirikantonskega jezera in njegove okolice. Vožnja po jezeru iz \Veg-gisa v Lucern, s pogledom na gore, ki jezero obdajajo, bo ostalo vsem v spominu. V počitniškem domu, kjer smo bili gostje zveze, ima zveza prav uspešno propagandno sredstvo. Članice zveze so namreč upravičene, da v razmerju pri zvezi nakupljenega blaga pošljejo enega ali več zadružnikov ali pa njihovih družinskih članov vsako leto za en teden v ta dom in sicer na stroške zveze. Zadruge pošljejo pa tiste člane, ki so poznani kot prav posebno zvesti zadružniki. Lansko leto je obiskovalo počitniški dom 1410 zadružnikov, med temi je bilo 535 > zastonjkarjev«. Dom sam je najmodernejše zgrajen in, dasi ne luksusno, vendar zelo okusno opremljen. Podobni dom snuje sedaj zveza ob ženevskem jezeru. IZKAZ O STANJU NARODNE BANKF. za 15. julij 1931 je bil danes objavljen. Iz izkaza je razvidno, da je zlata in valulna podloga banke ostala nei spremenjena, tlečim so se devize zmanjšale za 47.4 mili j. Din, tako da znaša devizni zaklad sedaj 495.8, skupno vsa podloga pa 2 045.4 odst. (—47.4). Devize, ki ne pridejo v podlogo, znašajo neizpremenjeno 114.0 mili j. (najbrže gre tu za kredit 2 m ili j. dolarjev, ki ga ima banka pri drugih emisijskih bankah. Zaloga nildastega denarja se je povečala za 0.1 na 29.3 milij. Menična posojila so padla za 0.2 na 1294.0, lombardna pa za 17.3 ti a 188.8 milij. Din, skupno na 1482.8 milij. Državni dolg je ostal neizpremenjen, ravnolako tudi predujem državni blagajni. Vrednost nepremičnin, inventarja ter tovarne za bankovce je narasla za 11.1 na 116.7 milij. Din, ravnolako so narasla tudi razna aktiva. Med pasivi se .ie povečal rezervni fond za 0.00 milij., obtok bankovcev pa je padel za 108.3 na 4690.5 milij. Imetja države pri banki so se zmanjšala od 136.7 na 111.9, žiro-računi so narasli neznatno za 2.1 na 472.9, dočim so se razni računi zmanjšali za 30.8 na 57.0 milij. Nadalje so narasle obveznosti z rokom za 8R.2 na 236.9 milij. ■.v Bilanca Kreditnega zaroda je bila danes objavljena v dunajskih listih. Iz nje je razvidno, da so v letu 1930. vloge narasle za 60 na 316, upniki za 391 na 1359 milij. šilingov. Vse rezerve v zne- sku 80 miJtj. Šilingov 80 odpisane in znaša skupna izguba 159 m lit j. šilingov. Izgubo je krit® s sledečimi zneski: odpisane rezerve 40 milij., uničenje delnic 7.5, prekolkovanje delnic 29, emisijska aiija 60 milij. Sil.. Svoječasno je bilo objavljeno, da maša izguba samo 140 milij. šil. V bilanci figurira že novi delniški kapital v znesku 177.5 milij., od lega stari kajiital 88 milij., novi kapital, ki so ga plačali avstrijska država, Narodna banka in Rotli-schild, znaša 89 milij. šilingov. Bilanca Izkazuje manj izgube kakor prej radi tega, ker so bili donosi lani večji. Po previdni cenitvi je Kreditnemu zavodu oslabi od 316 milij. vlog sedaj lc še 80 do 85 milij. Anketa o izvajanju zakona o prometu z sitom. V soboto se je v Zbornici ža TOI v Ljubljani vršila anketa interesentov gle t fZčšk " m © ^ ~ i l.sšššg —' n —s c ,. ^ ag-.SgS 5 " I £ § > tu as i 30 | I g : 5 "S & S c . -t s a r m = * S a * J ,03 J (si > cm nr no x> •• C M > £ „ ŠslsiH t?- i'rt i 7. poglavje. Mesečna noč in obup. Mesečna noe, in zemeljski svit. Ali Righla potare, de mu začne blesti. Nova pot skozi noč. Zopet najdejo sneg. Egon v raketi. Veselo odkritje pn grozue posledice. Zmrzla ogljikova kislina in vodikov sneg. Pokalni plin eksplodira in raketo skoraj poruši. Ali Rigltt je kar z rokami. Huda uoč. Izbruh norosti. Beg in lov. Skoraj bi se bili na luni izgubili. Nastopila je mesečna noč. Prišla pa je kar naenkrat- Ko so se nekega dne prebudili, ni bilo po solncu ne duha ne sluha. Vsi osupli so stali pri vnanjih vratih zatvorne cevi, zopet popolnoma opremljeni. Ni pa bilo temno, ampak nasprotno: zadnje dneve, ko je solnce sijalo vedno bolj poševno in vsepovsod metalo velikanske sence gora, je bilo temnejše. Zdaj pa je solnce izginilo in z njim vred sence, na nebu pa je rumeno in mrzlo svetila medla zemeljska plošča, podobno kakor pri nas mesec. Ko je solnce s svojo krepkejšo svetlobo izginilo, so mogli orise zemlje toliko ostreje razločiti. Kar naenkrat Američan močno zaihti. Nista ga slišala, saj je imel na glavi kisikovo čelado, tu na prostem pa tudi ni bilo zvočnih valov, pač pa sta iz njegovih sunkovitih tresljajev spoznala, da se v njegovi notranjosti godi nekaj posebnega. Ali Right sc obrne in odide v kabino^ čeprav je bil Egon prepo- vedal zatvorno cev uporabljati več ko neobhodno potrebno. Prvi trenutek nista opazila kdovekaj. Pač pa sta s prostim očesom razločno videla, kako se na zemlji odraža ameriška celina, a ventlar je njune oči mesec še najbolj priklepal. Prav za prav je bilo smešno, da bi govorili o toploti na mesecu, ki mu neprestano vlada vsemirski mraz, pa vndar se jima je zdelo, da je moralo postati mrzlejše. Izginili so namreč topli nadihi solnčne luči, ki so donašali tej groraii pokrajini saj nekaj spremembe, da so zablestela ledena polja, zažareli vrhovi in roglji, izginili prepadi v mračnih sencah. Bleda zemeljska svetloba je oblivala vse, to neskončno enoličnost, te med seboj skoraj enake okrogle nasipe žrel, ki so se jim iz srede vzpenjala še vedno nova žrela. Popolna smrt in vtis opustošenja sta se vse krepkeje kazala, pa tudi brezupnost te pokrajine, kjer so se pred milijoni let odigravale naj-groznejše prekucije, ko so skozi strjeno snov prvič bruhnili vulkani in razlivali svojo raztopljeno ognjeno vsebino, ko so še na poljih lave kakor nekakšni mehurčki vzvreli vedno manjši vulkanski lijaki, dokler ni končno vse skupaj v neskončnem mrazu otr pnilo, pa je prav zato skorja počila in se razkrhnila, dokler ni bila taka, kakor sta jo zgaj zrla potnika v mrzli, trdi, enakomerni pa tako otožno žalostni zemeljski luči. Mrtvo vsemirsko telo, ki nikoli ni poznalo življenja, ki je iz razbeljenega žara prešlo v sturlno odrevenelost, ne tla bi se na njem kdaj s tvorila ic-tlna prst, kakor na zemlji, prst, da bi jo božale mil? sapice, napajale vodice, pa bi poslala prijazna domačija ljudem, živalim, rastlinam. Vse mrtvo,, pusto, mrzlo, grozljivo človeškemu očesu, živim bitjem, katera je semkaj zaneslo. Korus ni zinil besede. Egon pa je čutil, da je tudi njega samega pretreslo v dno srca, in da se jim mesečna noč vlega na srca kakor mora. Zopet se je domislil Američana. Korus je skočil z rakete na mesec in začel pobirati skale ter jih metati kvišku, najbrž samo zato, da se raztrese, Egon pa je stopil v kabino. Američan je imel čelado sneto. Sedel je na zofi, roke držal na obrazu in jokal. »Kaj pa je, mister Ali Right?« Ta se zdrzne, ga strmo pogleda, nato pa se po sili nasmehne, ali bolje nakremži. »Eh, nič.c Egon mu položi roke na rame. >Saj sva vendar prijatelja, ne?« Američana, ki je bil vedno lako> kratkih besedi, ki je napram Nemcema ostal tujec, prav njega pretresa čustvo, da se oklene Egona in naenkrat izbruhne: »Svojo domovino sem videl!« Egon je razumel, četudi ne bi Američan niti besedice več rekel, spoznal jc pa tudi isti hip, kako nevarni utegnejo postali taki pojavi. Iz lastne skušnje je vedel, kako so se pred nekaj trenutki tudi njega polaščalo podobne misli tam zunaj. »Stojte, sir, glave ne smemo kloniti! Nazaj prili moramo in tudi prišli bomo!« Američan se glasno zasmeje. Tega sami sebi ne verjamete.« »Nehvaležni ste, dobrotno nebo nam jc pod urilo kisika, našli bomo tudi vodik.« Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstic* 150 Din. Najmanjši znesek 5Din.Oglasi nad Ovrstic se računajo višje. £a oglase strogo trgovskega In reklamnega značaja vsaka vrst ica2Din.Najmanjši znesckiODirt. Pristojbina za šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačali pri naročilu.Na, pismena vprašanja odgovarjamo te,če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. -- Dečka li bi se rad izučil finega krojaštva, sprejme Ivan Goltez, Stožice p. Jezica pri Ljubljani. - Hrana in stanovanje pri mojstru. Vajcnko s primerno izobrazbo — sprejme trgovina. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8095. Mizar, vajenca sprejme Franc Kregar -Vižmarje št. 87, Št. Vid pri Ljubljani. Hrana in stanovanje v hiši. Učenca s primemo šol. izobrazbo, nad 14 let starega, sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Josip Turk, Novo mesto. Trgov, vajenec krepak in zdrav, s primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. Hrana in stanovanje v hiši. Franc Lipej, Brežice. Učenko poštenih krščanskih staršev, sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8069. Dekle r starosti 14—16 let — lahko sirota — sprejme trgovska hiša na deželi v pomoč gospodinji. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8069. Mizarskega vajenca z vso oskrbo v hiši takoj sprejme Joža Vižin, Dor-farje, p. Škofja Loka. Učenec močan, zdrav, star ne izpod 15 let, poštenih staršev, s potrebno šolsko izobrazbo, se takoj sprejme v trgovini Ignac An-drašič, Kranj. Žagar za venecijanko na dva lista ter vodni pogon, se takoj sprejme. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8110. Učenko za strojno pletenje, naj- rajše iz ljublianske okolice, sprejme Parzer, Trnovski pristan 14. Prodajalca ali prodajalko, dobro iz-vežbanega, išče za takojšen nastop trgovina mešanega blaga. Ponudbe je nasloviti na upravo »Slovenca« pod št. 8119. Hlapec dobi službo. Tržaška cesta 16. Hlapca iSčem za takoj. Biti mora priden, pošten in vajen vsega poljskega dela. Ponudbe pod »Vojaščine prost« na upravo »Slovenca« št. 8151. Fant poštenih staršev, star 16 do 18 let, se sprejme v gostilni Novak, Moste pri Ljubljani, Natakarica pridna, poštena, ki zna dobro računati in šivati, se takoj sprejme. Naslov pod šifro »Natakarica« v upravi »Slovenca« v Mariboru. Kovašk. pomočnika mladega, ki bi znal dobro podkovati, išče Andrej Lorbek, Št. Lovrenc na Pohorju. Učenca pridnega, poštenih staršev, sprejme trgovina mešanega blaga v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Hrana, stanovanje v hiši« št, 8079, Zastopniki ki se bavijo z zavarovanjem, ali pa oni, ki so prodajali srečke naj se takoj javijo, Nudi se jim lahek in dober zaslužek. Ponudbe na poštni predal 4, Maribor, Mesar ja-prekajevalca dobra, z dobrimi spričevali, se sprejmeta. Samo ustmeni dogovor. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8038. Vajenke za šiviljsko obrt sprejme salon Rodič, Miklošičeva cesta 10, Ljubljana. Učenec poštenih staršev in s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino mešanega blaga na deželi. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo > Slovenca« v Mariboru pod »Poštenost«. Hišnik z Seno se sprejme. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št, 8040. Dekle delavno in pošteno, vajeno vsega dela, dobi službo v vili. Ponudbe pod »Ljubljana« št. 8062 na upravo »Slovenca«. Iščeta se za 1. avgust, za malo rodbino na Sušaku dve dekleti kot kuharica in sobarica ki bi opravljali vsa hišna dela. Začetna plača 400 in 350 Din. Upošteva se samo dekleta z dobrimi spričevali. Naslov se dobi v upravi »Slovenca« pod št. 7933. Dekle ki ima veselje do šivanja in bi za oskrbo pomagala v gospodinjstvu, sprejme šivilja. Naslov v upravi * Slovenca« pod št. 8092. Plačilno natakarico perfektno, sprejme takoj Hotel »Tivoli«. Službo dobi pridna in poštena deklica za pomoč gospodinji — s 1. avgustom. — Ponudbe pod šifro »Gostilna in trgovina« št. 8025. Učenko za damsko krojaštvo — sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod 8121. Natakarica pridna, poštena in izvež-bana, zmožna nekoliko kavcije, se takoj sprejme. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8122. Hišnika oženjenega, brez otrok, za Ljubljano, takoj sprejmem. Pogoj: Veselje do autostroke in oskrbovanja garaž. Ponudbe pod »Garaža« na upravo lista št. 8123. Vajenca za vrtnarsko obri takoj sprejmem. Hrana in stanovanje prosto. M. Keše, Linhartova 5, Ljubljana. Pekovskega vajenca z vso oskrbo sprejme Riha Karel, pekarna — Dravlje pri Ljubljani. Učenec za trgovino s primerno izobrazbo, če le mogoče zmožen nemščine, se sprejme s polno oskrbo v trgovino z mešanim blagom v mestu. Ponudbe na podružnico »Slovenca« pod »Trgo-»Slovenca« v Celju pod Trgovska pomočnica izvežbana v manufakturi, špeceriji, železnini ter v vseh strokah, želi spremeniti službo. Zmožna voditi tudi sama trgovino in to če mogoče v Sloveniji. Na zahtevo lahko vloži tudi primerno kavcijo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobra prodajalka« št. 7845. ki znajo dobro šivati moške srajce in spodnje hlače, dobe stalno namešče-nje proti dobremu plačilu pri Domačoj tvornici rublja d. d. v Zagrebu, Krajiška ulica 20. Učenka za modistko se sprejme. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8154. Gradbeni polir le prvovrstna moč, se takoj sprejme. - 'Gradbeno podjetje Anton Mavrič, Dunajska cesta 38. Dekle iz dežele vajena šivanja in vseh domačih del, išče mesto hišne. Ima tudi šivalni stroj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8077. Sobarica pridna in poštena, z dežele, vajena vseh hišnih opravil, precej zmožna kuhe, želi službe k manjši družini v Maribor. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Poštena«. | Prodajalka išče službo v trgovini z mešanim blagom na deželi. Vajena je kuhe in vsega hišnega dela. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Cenejša dobra moč«. Dekle z dežele izučena šivilja, vajena tudi vseh hišnih del, želi službo najraje v trgovini. Poizve se Tržaška c. 19 v pekarni. Učenca sprejmem v trgovino z mešanim blagom na deželi. Poizvedbe v upravi pod št. 8150. Iščem službe kot sedlarski in tapetniški pomočnik, za takoj. Star sem 18 let. - Maks Kaizer, Zg. Polskava 19. Trgov, sotrudnik železninar, prost vojaščine, želi mesto v kaki trgovini ali skladišču, v mestu ali na deželi gre proti nizki plači. Cenj. dopise na upravo »Slov.« pod »Vesten pomočnik« št. 8104. Šivilja izučena za perilo išče stalno službo, eventuelno tudi za pospravljanje sob, Vstop s 1. avgustom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8120. Trgovska pomočnica želi premeniti mesto. Najraje na Gorenjsko. Nastop s 1. oktobrom. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 7991. Za pekov, pomočnika ; ki bo ta mesec prost, išče , učni mojster zaposlenje. ' Je mlad, krepak in čedne zunanjosti. - Naslov pod št. 8024. Službo sluge v trgovini ali skladišču, tudi kot točaj, išče mlad fant. Ponudbe pod »Trezen in pošten« št. 8152 na upravo »Slovenca«. Proda se v k. o. Brezje hiša št. 16, z vrtom, posestvom, obstoječim iz 8 parcel njiv, travnikov in pašnikov. -Lep? lega ob glavni cesti. Tozadevna pojasnila se dobe pri A. Fister, Radovljica. 12 komadov starih oken dvojnih, 1 m na 1.15 m, zelo poceni prodam. — Hribar, Zaloška cesta 14. Čebele 6 žnidaršičev in 3 kra-njiči — naprodaj. Franc Suhe deske orehove, javorjeve in bukove, debelina 30, 50 mm, dolžina 2 do 5 m, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7774. Kočija polkrito, prostorno, z lahkim tečajem, najboljših oljnatih osi, zelo poceni naprodaj. V zamenjavo se vzame drva ali poljske pridelke. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8143. Trgovina z mešanim blagom in z vsem inventarjem, se proda. Na razpolago je stanovanje. Senčar, Gaberje, Celje. Pletilni stroj 8—50 ugodno prodam. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7868. Dovč, Tomačevo 51. Automatična tehtnica Schomber, nova, motor na surovo olje, dinamo 4 PS, 220 V, z napeljavo, se radi preselitve po dogovoru ceno proda. Poizvedbe v upravi »Slovenca«, Maribor, Aleksandrova cesta 6. Omara (Schubladkasten) 4 pre-dalna, dobro ohranjena, poceni naprodaj v Ko-menskega ulici 16/1, levo. Istotam se odda zračna čista soba. &m rabite tiskovine ILUSTRACIJE, KATALOGE ALI PROSPEKTE I. T. D., TODA SE NE MORETE ODLOČITI, V KAKŠNI TEHNIKI NAJ SL IZDELAJO. BLM» O VOLITE SE OBRNITI VEDNO NA NAŠE PODJETJE. - V VSEH TEH VPRAŠANJIH VAM JE DRAGE VOLJE NA RAZPOLAGO BRZOJAVKE. JUGOTISKARNA LJUBLJANA UMETNIŠKI GRAFIČNI ZAVOD, V KATEREM SO ZASTOPANE VSE MODERNE GRAFIČNE PANOGE VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO, SOLIDNO IN TOČNO PO ZMERNIH CENAH. - PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO OrrSET-T!SW ♦ KAMEKOTISH KJMMiOTISH ♦ UntTNlSKt IISH ttmOLIVNICA * K 4J OOVEZNICA Pošteno dekle staro 19 let, z znanjem slovenskega in perfektno nemškega jezika v govoru in pisavi, išče mesta kot pomoč v trgovini, kot sobarica, gre tudi k otr"o-kom v inestu ali na deželo, Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »Pošteno dekle« št. 8153. Kuharica išče mesto za 1. avgust k boljši družini na deželo. Opravlja tudi hišna dela. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dežela« št. 8158. Volno za modroce zelo poceni prodaja Šega, Cankarjevo nabrežje 5/1. Šivalne stroje (Singer) Rabljene, spec. Overlok 2 niti (versenk-bare) Pfaff šivalni stroj nov, in več pletilnih strojev prodam. - Tovarniška ul. 27, Moste. Več lepih spalnic masivnih, politiranih, po ugodni ceni proda Joža Vižin, Dorfarje (20 minut od postaje Škofja Loka). Premog, drva, koks prodaja tudi na obroke Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16. Tel. 33-13. 1400 kom. vrčkov lepih, po 5 do 6 Din — proda Hotel »Tivoli«. Voz - dera na vzmeteh, skoraj po-poplnoma nov, jako pripraven za podeželska gasilna društva, ker so na vozu že montirani sedeži, kateri se pa v slučaju potrebe tudi lahko demontirajo, naprodaj. Ogleda sc kadarkoli v gasilnem domu v št. Vidu nad Ljubljano. Ostrešje (grušt) od velike šupe, dobro ohranjeno, takoj ceno naprodaj. Ivan Čer-ne, gostilničar in posestnik, Ljubljana, Vidovdan-ska cesta št. 24, gostilna »Možina«. Kupim rabljeno in dobro ohra-! njeno vodno turbino z ! stoječo osjo s prop. sk. 1. 800 1000 vode. Ponudbe I A. Logar, Cerknica, 169. Krompir Kunim večjo množino lepega, novega krompirja. Ponudbe na upravo »Slo-I venca« pod št. 8081. j Brzojavne droge i bor, smreka in jelka, več ! tisoč komadov od 6 do [ 10 m dolžine, za sukce-1 sivno dobavo proti takojšnjemu plačilu, kupim. -Ponudbe na: Sv. Peter v Savinjski dolini, poštni predal št. 4. Nakup sadežev posebnega sadja in sadežev iz vseh banovin za novo trgovino, razstavo in borzo, »Vegetarija«, Ma- ! ribor. Ponudbe sprejema »Marstan«, Maribor, Koroška c. 10. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Birska ulica 36. vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Kočijo luksuzno, dvovprežno, črno pleskano, z gumi kolesi, le v najboljšem stanju, kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Slovenca« pod šilro »Elegantna kočija« št. 7999. Hišo in en oral zemlje, 10 minut od trga Vojnik, na lepi legi, se proda za Din 26.000. Primerna za pen-zionista ali delavca. — Vprašati se mora pri Iv. Florjančič, trgovina — Vojnik. Prodam ali dam v najem novo enonadstropno hišo s trgovskim lokalom v Kresnicah pri postaji. Več •« poizve pri lastniku Jožef Bokal, Poljane št. 1 pošta Kresnice. Hiša v Mariboru, v najboljšem stanju, z dobro idočo gostilno in velikim vrtom, radi smrtnega slučaja v rodbini, naprodaj. • Pojasnila: Koroška cesta 79. Motorno kolo IVa HP, prodam. Tomaž Pavlin, Vrhnika 208. Posestvo 1 M orala, lepa zidana hiša, z gospodarskim poslopjem v trgu, električna luč, voda v kuhinji, primerno za rokodelca ali upokojenca, naprodaj za Din 80.000. Naslov: Ignac Jevšenak, Trg Muta 56 ob Dravi. Proda se hiša s tremi sobami, klet, drvarnica, velik sadni vrt in pašnik. Hiša je blizu postaje. Ponudbe na podr. »Slovenca« Novo mesto, pod »Hiša«. Malo posestvo v Sv. Miklavžu pri Mariboru 2, se takoj ugodno proda. — Pojasnila daje Vizjak Terezija, Sv. Miklavž, Hoče. Hiša enostanovanjska s kovač-nico in nekaj vrta v Domžalah, se da ▼ najem ali proda. Natančna pojasnila se dobe pri lastnici Fraijji Mihelčič, Vižmarje 27, p. Št, Vid nad Ljubljano. Krasno posestvo z novim gospodarskim poslopjem, ob državni ccsti, pri Konjicah, pod ugodnimi pogoji naprodaj. Poizve se pri g. Vidmarju, trgovcu v Zrečah- VogaL stavb, parcela ob glavnih cesta Rožne doline naprodaj. Rožna dolina cesta VIII, št 24. Visokopritlična hiša davka prosta, ob Dunajski cesti, Stožice 92 — naprodaj. Naprodaj mlin, stanovanjska hiša in zemljišče, v najbolj prometnem kraju, kjer je vedno veliko za mletev; okolica prijazna. — Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod šilro »Prometen mlin« št. 8118. Enonadstropno hišo novo, t Ljubljani, elektrika, vodovod in kopalnica, kupim. Ponudbe pod »Enonadstropna hiša« na upravo »Slovenca«. Posestva od 2 do 150 oralov prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. Posestvo Proda se v Bohinjski Bistrici hiša s hlevom, zidana in krita z opeko ter 5 ha 47 a gozdov, njiv in travnikov z dvojno sečo, za 200.000 Din. Hiša je primerna za trgovino ali obrt. Ponudbe na oglasni in reklamni zavod Soklič, Bled, Ljubljanska 86. Ostrešje (grušt), 8X6, za nizko ceno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8159. Prodamo: rabljena okna in vrata, kočijo, biljard in vinske sode. Vprašati hotel Slon, Ljubljana. FortMimuzina novejšega tipa, prvovrstno konservirana, z nizko kilometražo, se pod ugodnimi pogoji, proti plačilu v gotovini takoj proda. -Samo resni reflektanti naj se obrnejo na go. Zofijo Pograjc, Breg pri Celju 33, ali na pisarno Vzajemne zavarovalnice v palači Ljudske posojilnice v Celju. Stelja ca 5 voz, ugodno naprodaj pod Rožnikom. Naslov v upravi št. 8171. Prodam parcele 8 minut od nove tramvajske remize v Zg. Šiški, Cena 25 Din za m'-'. Alojz M r h a r , elektropodjetje Celovška c. 80. Posestvo krasno arondirano v ravnini, 24 oralov, vila, novo gospodarsko poslopje, velik sadonosnik poln žlahtnega sadja, se proda. Pojasnila daje Ivan Vezjak, Leskovec p. SI. Bistrica. Posestvo hiša, gospodar, poslopje, vse zidano in z opeko krito. 26 oralov, njive, travniki, gozd, sadonosnik — naprodaj. Potreben kapital 100.000 Din. Dam tudi pridelek zraven. Naslov: Fr. Čelofiga, Gorica, p. Pragersko. Hiša naprodaj v Zeleni jami — Zvezna ulica 3. Novo zidana hiša gospodar, poslopje, ograjen vrt, takoj naprodaj. Gostilno posestva 5 oralov, pri Mariboru, proda za 100.000 Din Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. Trgovsko hišo veleprometno, proda za 160.000 Din Posredovalnica Maribor, Sodna ulica _št. 30._ Hotele, hiše pekarije, mline, prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. Lepa enonndstr. hiša z velikim vrtom, v Ljubljani, ki se obrestuje po 814%, se proda. Naslov pri upravi »Sloven.« pod št. 8059. Stavbne nasvete daje tehnični biro »Tehna« Ljubljana, Mestni trg 25/1 Stavbna parcela poleg kolodvora v Trzinu po nizki ceni naprodaj. Pevc, Vir 14, Dob. Informacije - Maribor nakup, prodaja posestev, trgovin, gostiln itd. - Stanovanjske, gradbene in osebne zadeve. — Vprašanja posojil, razdolžitev. Posredovalnica »Marstan« Maribor, Koroška c. 10. (Priložite 3 znamke.) Posestvo pri Mariboru ali Ptuju se kupi za 100—200.000 Din. j^n .ti, iicipiuua). nupi £a IUU-uuu L/l Naslov v upravi »Sloven- j Ponudbe na upravo »SI. ca« Maribor, Aleksandro- I pod »Takojšnjo plačilo va 6. I it. 7934. Gostilno vzame v najem ali kupi, v bližini cerkve in šole -gostilničarka vdova. Prevzame tudi trafiko ali prodajalno kruha. - Ponudbe na podruž. »Slovenca Trbovlje pod šifro »Kavcije zmožna 39,« LEPE STAVBNE PARCELE v Gaberjih pri Celju poceni naprodaj. Vpraša se pri: Antonu Premozer — Celje, Gaberje. Posestvo naprodaj! Gospodarsko poslopje, in sicer: 2 hiši, pod, kozolec, svinjaki, vse krito z opeko, vodnjak, 3 kleti, 2 skladišči. Hiši stojita tik farne cerkve in okrajne ceste. Natančna pojasnila se dobe pri lastniku Rap-plnu, Sv. Križ pri Litiji. Cena po dogovoru. Poleg posestva je na razpolago več travnikov in njiv na lepi legi. Ve£ parcel solnčna lega — blizu Sv. Križa, po 25 Din m" i— naprodaj. Naslov pod št. 8155. Samca ali samico starejšo, ki bi mi posodila 20 do 40 tisoč Din, iščem. Dam ji stanovanje oziroma oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8124. Dijaki ali dijakinje iz dobrih hiš, sprejme inženjerska rodbina v lastni solnčni vili z vrtom. Gospa bivša učiteljica, višješolec v hiši kot pomoč pri učenju, dobro nadzorstvo, klavir, na željo konverzacija v 4 jezikih, cene zmerne, oskrba dobra. - Vprašati pod »Inženjer« v upravi »Slovenca« v Mariboru. Stanovanje s tremi sobami se odda za avgust. Riharjeva ulica št. 6. Stanovanja za novem. Velike sobe, solnčna lega, moderni komfort s centr. 150 do 300 din dnevno zaslužijo oni, ki imajo mnogo poznanstva! Za odgovor znamko! - Kos-mos, Ljubljana, pošt. predal 307. Zastopnike za prodajo na obroke bosanskih in perzijskih preprog, angleškega sukna, češkega platna etc., iščemo. Reflektiramo sanjo na reprezentativne in agilne moči. — Bradford, Šelenburgova ulica 7/1, Krasen salon za klube ali društva odda ceno Hotel »Tivoli«. Lokal pripraven za pisarno ali trgovino, na zelo prometni cesti, se odda. Naslov v upravi lista pod 8071. Lokal 150 nr, svetel, suh, v centru, se ugodno odda. Naslov v upravi »Slovenca< pod št. 7993. Preklic! Podpisana Fr. Šaus, delavka v Kranju, prekli-cujem in obžalujem neresnične trditve, ki sem jih 26. junija 1931 izrekla o Hribarju Andreju, čevljar. mojstru v Kranju, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Izjava! Podpisana izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, ki jih napravlja kdorkoli na moje ime. Marija Rasinger. Kovčki za potovanje, ročne torbice, aktovke, listnice, denarnice, nogometne žoge, nahrbtnike, športne pasove itd. nudi v največji izbiri, najnižji ceni, Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. Priporoča se na najprometnejšem mestu v Mariboru se nahajajoča pisarna z velikimi prostori, prevzema vsakovrstne transakcije: — Organizacijo, razpošiljanje, podružnico itd. Cenj. ponudbe na Poštni predal 4, Maribor. Kopalne čepice od 8 Din naprej dobite pri »Luna«, Maribor, Aleksandrova cesta štev. 19. Poštna naročila točna. členim moho naiboliSih mlina* oodi naiceneie »eletr«ovino žita id mlevsklti izdelku* A. VOLK, LJUBLJANA H«t|e»a ceata 24. Provizij, zastopnika prvovrstnega, za mesto Ljubljana in okolico kurjavo, vsi prostori — ' prodajo močnega kon-tudi predsobe — kurjeni. 1 zumnega artikla. V poštev Stanovanje: velika pred- ' pridejo samo solidne in soba, 3 sobe, kuhinja, so- mlajše moči. Ponudbe z bica za služkinjo, kopal., 1 navedbo dosedanjega de- shramba, garderoba, klo-zet, balkon. Čisla najemnina mesečno Din 1680 do 1740. — Stanovanja: velika predsoba, 2 sobi, 1 sobica, kuhinja, sobica za služkinjo, shramba, garderoba, kopel in klozet, balkon, mesečno 1430 lovanja je nasloviti na »Ljubljana«, poštni predal št. 35. Zastopnike za Ljubljano in okolico, proti visoki proviziji, išče Čista najemnina j večja zavarovalna družba. 1430—1470 Din. i Ponudbe na upravo »Slo-Pojasnila daje arh. Costa- [ venca« pod »Zastopstvo« peraria, Knafljeva ul. 15. št. 8172. Zaradi nesreče inventurna odprodaja manufaklurnoga in konfekcijskega blaga po gl« boko znižanih cenah. — Se vljudno priporoča Marija Rogelj, Sv. Petra cesta št. 26 Ljubljana Dvosobno stanovanje kompletno, v centru ali'] blizu, iščem. Naslov v j upravi »Slovenca« pod M. 8105. Pojasnilo! Svojim cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da agent g. Frido Kvas iz Trbovelj ni več zaposlen pri moji tvrdki in vsled tega tudi nima več pravice sprejemati naročil za moje P t a i I šivalne stroje, oziroma denarnih zneskov. V slučaju, da je imenovani sedaj ponujal kateri stranki moje P I a ! f šivalne stroje in mu je potem stranka dala ludi naročilo za P t a i I šivalni stroj, prejela pa je potem stroj druge znamke od g. Kvasa, se naproša, da mi to takoj javi. Ign. Vok, samo-prodaja PFAFF šivalnih strojev, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. Starejši akademik pripravlja za ponavljalne izpite iz francoščine in drugih predmetov. Uspeh siguren. — Ponudbe na upravo pod — »Vedno uspeh«. V Mariboru je galanterija, parfumeri- ja, papir, šolske potrebščine, nogavice, motvoz, vrvi itd. — najceneje pri Drago Rosina, Vetrinjska ulica št. 26. Stanovanja! Opozarjamo na oglas na zadnji strani o oddaji stanovanj in pisarniških objektov. Kopalne obleke po meri. — A. Schumi, Lokal primeren za mlekarno -oddam. Več se izve pri Alešovec, Kranj. meri. Sv. Petra cesta 4. Iščem •n večji ali dva manjša pritlična prostora za stanovanje in delavnico. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Lesna stroka«. Stanovanje v novi hiši na Dolenji Pi-rošici pri Cerzejah, se odda skoraj brezplačno. Martin Pleterski, Cerklje ob Krki. Stanovanje oddam s 1. avgustom t. 1. Trisobno, solnčno, moder-vrtom. Cena Din KRASEN LOV V STORŽIČU — jeleni, gamsi, srnjaki in ruševci — oddam takoj, j - Popolnoma opremljene lovske koče so ua razpolago. — Edvard Dolenc, Kranj. Dobra klet v sredini mesta, pripravna za vinsko trgovino ali »lično, se odda. Ključavničarska 3, Ljubljana. Večjo trgovino z mešanim blagom, v prometnem in industrijskem kraju na Gorenjskem, oddam takoj ali pozneje v najem. Prevzeti bi bilo nekaj zaloge. Trgovina sc no tn z vrtom, v-ena um sestoj; iz dvch trgovskih 1200 mesečno. Naslov pri lckaloV( veiiUega skladi. šča in dveh kleti. Na raz- Voluharje, miši in podgane zanesljivo pokonča »Pantiganin«. Zor, Dunajska cesta la/IV. Entla^je m po 1 Din. Predtisk in vse vrste ročnega vezenja najceneje: Vezilja, Dunajska cesta 1 a/4. Ure popravlja z enoletnim jamstvom — Fran Korošec, urar Sv. Petra cesta 55. preje Barvarska steza. »Javor« lesna industrija r Logatcu ima »voi lokal ca pohištvo tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice. inovec pristen, naraven, na malo in veliko prodaja, lekarna l)r. U. PICCOLl, Ljubljana, Dunajska e. 6 10% popusta nudi stalnim strankam na drobno in debelo Brezalkoholna produkcija — Ljubljana, Kolodvorska 3/ Ivan Pakiž, Ljubljana, Pred škofijo 15 Znloga neprekosljivih švicarskih žepnih ur: .Sclinffliauson1. ,0|iiega\ .'TissoP. ,Doxa', .Cortebert', ,Junghans'. .I.angen-dort'. Velika i/.bira: briljantt, zapestnice, uhani, verižice, prstani, obeski, doze za svaljčire, poročni prstani. Električne stenske ure. budilke vseh vrst,srebrno jedilno orodje, krstna in birmanska darila. Konkurenčne cene. tudi 1111 obroke. /\vtomot>I!istil v Motociklistll Mizarji, pozor! Uporabljajte samo mrzel lim, ki je za furniranje in drugo limanje prvovrsten. Vzorec zastonj! Cena za kg 25 Din. — I. Turin, Celje, Prešernova ulica 10/11. Sofcr in samovozac Spisal inž. Josip Štolfa.--Cena vezani knjigi Din 140 — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Družabnika tihega ali javnega, s 60.000 Din kapitala na varno vknjižbo, sprejme tehnično podjetje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Resno delo« štev, 8144, Starejšim damam in gospodom ponujam udoben dom v moderni vili v Mariboru, z vsem komfortoin, vrtom, celo dobro prehrano in skrbno postrežbo, dom. zdravnikom, biblioteko. -Krasne solnčne sobe, vrt, umerjene cene. Interesenti vprašajte pod Samski dom« v upravi »Slovenca« v Mariboru. «••*««....«»••»»«««««»,4 posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne. divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie RUDOLF RADOVAN tapetnik Mestni trg 13 Ugodoi nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleko pohištva Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 lJugo-avtol, Prva oblast, koncesijonirana Prosoarov nogavic ali 6—10 svilenih oblek odnosno zadostuje za 8 kratim umivanje las. »RENOVATOR« podeli vsem svilenim predmetom prvotno barvo svileni blesk, kakor ob dnevu nakupa. Poskusite in prepričajte se. Ce niste zadovoljni, vrnemo denar. >Krno-vator« zahtevajte v vsaki trgovini! Ako še ni za dobiti naročile pri »RENOVATOR« centrali. Ljubljana. Florjanih« ulica štev. Ul. Mladi Jugoslovani so priuče nemščine kakor tudi vseh trgovskih predmetov v dobro znani šoli Neue Hohere Handelsschule v Kalrou ob reki Nagold, Južna Nemčija Schwarzwald. — Pension v krasni legi. Dobra hrana. Semester pričenja 99. oktobra. Prospekti in pojasnila razpošilja direktor ZugcL L. Mikuš - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palir Popravil* točno in aolldno tudi po SO kg bale, vedno na razpolago. — Zahtevajte vzorce in cenik' — TOVARNA VATE. Maribor. Dravska ulica 15. iiajnoveiSi ..SACHS"-motorji Dln49SJ- dvoko>esa, otro ki voztčk: Jivalnl atroji. povameini deli. piieumattkn. Ceniki fmnko. Najnižje cene. .TRIBUNA" F. B. L. Ljubljana. Karlorska restn št. 4. miz. Prodaja deželne pridelke, žilo, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmelijske slroje in orodja, umetna gnojila, cement, premog itd. Prvovrstna moha iz m ina foreacs, BaCKa Topola, ie slamo na zalogi. Raznovrstne bakrene kotle za žganjekuho, brzoparilne kotle pocinkane in bakrene, pralna kotle in druge gospodarske potrebščine izdeluje solidno in točno tvrdka Josip Otorepec d. z o. z. Llubllana Za Gradom št. 9. (ob koncu Streliške ulice) Sprejemajo se tudi vsakovrstna popravila Stoj in ciiaj! 1« nntreiljivosti - lorei popolnoma zastonj - Vam dam T kol kor Va* zanima, podrobne informacije glede na-■ ednjih fttmh stvari: Kje morete dobiti stalno domačo Rtiizbo za pismena dela. kje se morete zastonj naučiti dobičkanosne domače obrti, ali če se želite buviti s prodajo nekega zelo dobro idočega predmetu proti primernemu mesečnemu pavšalu, ozlr.ako eveut. želite prevzeti T okrajih zastopstvo neke ve'ike ugledne tvrdke. Pišite ml in priložite inamko za odgovor. Oskar Lustiff rav-uatelj. Osijok, Krežmina ul. Izjj«tv£». Podpisana Cernivec Jožef in Rozalija sedaj v Bruay-u izjavljava, da obžaljujeva žaljivke, iznešene proti Cernivec Marjani, prevžitkarici na 1'rimsko-veni 73, Florjančič Janku, čevlj. mojstru v Krauju 57 in proti Florjančič Tončki, čevlj. mojstra ženi v Kranju 57 v najinem dopisu z dne 7. VIL 1930 ter se jim zahvaljujeva, da so odstopili od kazenskega pregona. Bruay dne 23. junija 1931. Rozalija Cernivec, 8. r. Josip Čcmivee, 8. r. Direkcija državnega rudnika Velenje, razpisuje za Da dan 27. julija 1931 ob 11. uri nabavo: 30 komadov jednopolnih hlishouodnin naprav. Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Dir. drž. rudnika Velenje, št. 7012. V nedeljo, 19. julija 19931, otvorim v zdravilišču Rogaška Slatina mesnico Potrudil ie bom, da bom domačinom kot gg. restavraterjem postregel z mesom prvovrstne kvalitete in po najnižji ceni. Priporočam »t Albin Jezoviek, mesar, Rogaška Slatina. Ustanaljajoč ekspoziture Maribor Cel\e, Bled, Kranl, Novo mesto iščemo reprezentativne in agilne zastopnike za prodajo manufakture na obroke. Agenture imajo prednost. Pismene ponudbe dostaviti na; „Bradlord" tovarniška zaloga sukna, platna, pribora in prodajalna banovinske tkalnice preprog Drinske banovine. Ljubljana, Selenburgova ul. 7.1. BBOMiiKiaBaannBH I« lirMna viinoitl, da iUIm uttMMtl* goipodarika In drug* poročila v dna vnlka ..Slovencu" In pregledate tudt n lasov oglasni dok Trgovcu In ahrtnlka, p<» tudi poljedelcu Je naJboUH svetovala« venec". Narola •* pri upravi v Uul»Uai»l aM pn njenih podružnica* in iaatoi»*tvni ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA TELBFON STEV. 2057. 2470, »TO BRZOJAVNI NASLOV : GOSPOBANKA D. D. V L J U B L J A N i (MIKLOŠIČEVA CESTA 10) Vlose nad Din 500,000.000'- "^L^t.rslZSo.^S Kapital in rezerve nad Din 16,000.000--Izvršuje vse bančne posle nafkulantneje Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v tuzemstvu In Inozemstvu Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ce*. izdajatelj; Ivan KaJkorae. Urednik: Dr. Alojtij Kuhar.