290. številka. Ljubljana, v sredo 17. decembra. XVII. leto, 1884. IshajH vsak dan iveter, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za u v at rij sko-ogerske dežele za v»e leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za ćetrt leta 4 gtd., za Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meaec 1 gA 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. za meaec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnimi /.naša. Za oznanila plačuje Be od četiristopne petit-vrste po ti kr., če ae oznanilo jedenkrat tiBka, po 5 kr., Če se dvakrat in po 4 kr., če se trikrat ali veđkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npra vnistv o je v Ljubljani v Krnua Kolinana hiii, .Gledališka stolba". Uprav ništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae HUiuitiinrrativue »tvnri. Vabilo na naročbo. Kakor pri drugih podjetjih, velja tudi pri časnikarjih običaj, da se pred koncem leta obračajo dO svojih naročnikov in čitateljev, vabeč jih, da pravočasno ponove svojo naročbo, da ostanejo listu ge nadalje zvesti podporniki ter da ae pri takej priliki napiše nekoliko vrstic o položaji in naznanja, kaj se bode v letu bodočem novega in zanimivega postavilo ca vsakdanjo časnikarsko mizo. Če pn-motrimo današnji politični položaj, smo gotovo vsi soglasnega mnenja, da tolike razcepljenosti Se ui bilo v Slovencih, posebno na Kranjskem ne, odkar je pričelo naše narodno delovanje. Staro Blovansko zlo, nesloga, ukoreninila se je mej nami in le preveliko je Število tistih, ki jej skrbno prilivajo, v sebičnoj nadi, da jim bode donesla osobnih koristij. Porodile so se nove stranke, b strankami pa nova gl .;»vnei;;i zbora. Njena budgetna komisija se je pa že poprej sešla iu pretresla budgetni provizorij, ter sklenila priporočati, da naj zbornica vsprejme ta zakon nespremenjen. Poslednje tedne se je jako veliko pisalo o kronanji cesarja za ćeNkefra kralja. Sedaj je pa ta stvar uukoliko utihnila. Kakor se d i iz čeških listov posneti, so se Cehi preverili, da v višjih krog h ne^o nič kaj naklonjeni tej českej želji „Narodni L styJ pravijo, da Be poskus Btegrov pridobiti Ogre za to idejo, ru posrečil, kakor se da posneti iz ogerskih v,a■.n,ii batov. Pu tuli, ko h Madjari se temu ne opirali, je se veliko.vprašanje, bi h grof Ta-'ff« bil pri vol;i skleniti s Cehi t.dto dostojno pogodbo. Grof Taifle še t:i ničesar obljubil, a njegovo dosedanje postopanje ne opravičuje prevelikih nad. Iz tega, da be je gi of Tai ffe uprl, upelja^i nekaterih sprem-mb volilnega reda v mesto j skupini na Č skem, katera bi avtonoimstom utegnili dati dvetretjinsko večino, Be na sklepati, da ne mara dovoliti nikake spremembe ustave, tedaj tuli ne razširiti češke, avtonomije Vsa ta stvar se Ae skiiva v temi, in je le želja čeških politikov. Sicer se pa tudi o tem ue da prej nič dogovarjati, nego Čez dve leti, ko bode treba ponoviti pogodbo t, Ogersko. Zsto je pa bilo nej)Otrebuo to Vprašanje sprožiti pred volitvami. %n«*nje tlržuve. Mrhtilta vlada bode .-o- ta teden imenovala Bvo;e .-a diplomatičnega zastopnika pri bolgarskej vladi Kdo bode imenovan, se še nč gotovega ne poroča ; misli se pa, da Simič ne bode več. It um Iti car in carica sta predvčeraj vsprejela v sluvesnej avdijeueiji udposlanika turškega sultana Šak;s-pašo, kateri je izročil carju imtiz- iu carici Sevket-red. S tem odlikovanjem morda misli Turčija potoaiiti Rusijo, da se ne bi potegnila za zatirane Makedonce. Tudi iz Italijo prihajajo vesti, da delavcem manjka zaslužka Predvčeraj se je zbralo v Turinu pred prefekturo mnogo delavcev in klicalo: kruha! dela! Bilo je več izgredov, županovej hiši so s kamni pobili okna. Ko so se razgrajalei napodili pred palačo vojvodo Aoste, morala je policija posegniti vmes, in 25 osob je zaprla. Ligurski poslanci so prosili miuisterskega predseduika, da pride v zbornici takoj na vrsto posvetovanje o podpori trgov- skemu brodovju, ko bode debata o železniških konvencijah končana Ta debata se vleče na dnlgo. Po--ebno hudo je pobijal vladno predlogo Baccarini. Privatne družbe, rekel je, nikdar ne izvrše nobene teleenice o povem času. poleg tega pa vedno na-dlegujeio s podm tovanjem poslance. Taka je južne železn ška dni>ba izdala 14 milijonov za korupeijska narodne, da ju le sama največjo korist si pridobila. — Mnister vnanjih zadev je nevarno zbolel, niegov zdravnik j»rofesor Moleschott mu jo svetoval, da se za nekaj časa odtegne vsem državn'in poslom. Franciika zbornica je končala posvetovali;" o budgetu naučnega ministerstvH. Izbrisala je pa nasvetu dotičnega odseka kred t za katoliška semenišča, četudi se je vlada temu UBtavljula. svobodomiselna stranka se bode baje razkrojila. Velik del se bode od me odcepil, in osnoval novo demokratično stranko. Tem razkol-nikom sedanji program svobodomiselne stranke ne zadostuje, premalo liberalen je. S tem pa nikaker ne bodo koristili liberalizmu, am.>ak le vladi, ker bodo i razkolom oslabili opozicijo. — Predvčeraj |e državni zbor dovolil povišanje plače dvema nižjima uradnikoma v državni kanceliji. Za tem se je pa vnela kaj burna debata, da Be nastavi še jeden ravnatelj v vuanjem Urada. Bu Igetni odsek je bil na-svetoval, da se ta zahtevi nemškega kancehr;a zavrže Bismarck je pri debati trikrat poprijel bese lo, dokazoval potrebo še jedii"ga ravnatelja v državnoj kanceliji, skliceval se na svoie verno službovanje ce sarju, ter rekel, da on najbolje pozoa m z m ere v drf.avnej kanceliji, da bi moral smatrati to za nezaupnico, če se no ustreže tej njegovej želji Pa državni zbor ostal je trdovraten, zavrgel dotično pred' logo z 141 proti 119 glasom. Iz Kelunga prihaja vest o novem boji mej K.H»Jc4 in l'r meo/.'. Francoski noveljnik Le cro x je Sel rekognoskovat kitajske utrdbe, katere so pri tile francoskim postojankam. Pri tem je pa prišlo do boja. Kitajci so bili premakne nI iz svojih mest in tgubiii bli^.u 200 mol mrtvih in ranjenih. Francozov bil 1 mrtev in 7 ranjenih. Ktjrlptovnlii podkralj je izrazil žel>o, da n»j se Rusija in Nemč'ja z ministri pogajata zastrau sedežev v kombiji blagajnice egiptovskega dolg«. Nemški in ruski generalni komu l pa zahtevata, da nnj takoj podkralj sam odgovori. Mudaiotka ekspedicija se sedaj vedno pomika naprej proti Kartumu, če tudi le počasi. Ker baje nevarnost za Kart um ni tako velika, kakor se je še nedavno mislilo, upa se, da ekspedicija še o pravem času pride, da reši Gordona. Gordonu se dobro godi, kakor poroča neki sel, ki je v 11 dneh prišel iz Kaiturna v Koiti. Ustajnikom, je napravil vi Viko škode, ker je razstrelil utrdbe pri Ondermanu. — Metto Abu-Hamed ob Nilu, ki je bilo pristopilo k Mahdiju, se je zopet izreklo za egiptovskega podkralja in pregnalo Muhdijeve uradnike. Dopisi, Z Dolenjskega 16 decembra. [Izv. dop.] (Dober svet na korist „N a rodnemu domu" v Ljubljani.) Velevažni dan za „Narodni domu Ljubljanski se približuje, a vesti, ki so nam iz slovenske metropole o tej stvari v zadnjih dneh došle, so žalostne. Slovenski narod, ceio Kranjci Bami, si vender lahko pomagajo, če hočejo. Kranjska ima 470 000 prebivalcev. Če bi se od teh našlo 100.000 mož, ki bi se jeden dan postili, in tako prihranjen forint za „Narodni domu v Ljubljano poslali, bilo bi podjetje gotovo. Tako so storili jedenkrat Špar-tanci. Prišli so bili prebivalci iz otoka Nelos, rodom Dorci, in prosili Spartance pomoči zoper lakoto, ki je bila nastala na otoku. Vsi Špartanci so se jeden dan postili in to, kar bo s tem prihranili, MelČanom dali in je na ta način pogina rešili. Če bi pa gori omenjeni svet Kranjcem odveč bil, naj vender 100.000 mož samo jeden mesec tobaka iu cigar ne puši, in prihranjeno svoto za „Narodni dom" pošlje. Gotovo ae bode s tem več ko bo za „Narodni domw potreba, prihranilo. Ako pa Kraujci mislijo, da bi pri tem tobak oplesnil, se varajo, a zamujeni čas za „Naro Ini domM nikdar več nazaj ne pride. (Potrebne se nam |e zdelo, priobčiti to originalno idejo, deloma iz radovednosti, se li bo le v nas pojavilo kaj Špartancev, ali vsaj tacih, ki bi za nekaj časa žrto-vali priljubljeno viržinko, kubo iii. za narodno podjetje. Uredn.) Iz Slavine 16. decemba. [L.v. dop.] V bližnji vasi: v Kočah je bila star.* zapuščena žena, brez svoicev, več časa bolna. Ker ni imela potrebne postrežbe, se je bolehna žena usmilila nekemu Sanmi itanu, ter jo naloži na voz in popelje, v Ljubljano, se ve da v deželno bolnico. — Toda iznenađenje ! Ondi neso hoteli bolnice — vsprejeti, češ da bi otrovula druge bolnike, ter da bi morali vse druge bolnike iz bolnišnice poslati, itd. Samaritan je žugal, da bode bolnico na pragu bolnišnice ali na ulici pustil, vendar vse ui koristilo. Omeniti moram, da ni ista sfilitična, ter nema koz ali sploh kekove nalezljive bolezni, vsaj po uaSih mslih ne. Pa tudi v tern slučuji, je li mi na deželi se nemarno bati otrovanja'? Kam pa naj pošiljamo bolnike! Morda k „Slonu" ali „MaliČu" ? Čemu vzdržujemo javne zavode, menda izključJjivo meščanom, ker ne marajo vsprejeti naših Ijud'j ? Tedaj usmiljeni Samaritan se je moral vrniti z bolnico iz Ljubljane, kar je tu veliko senzacijo učiuilo. A ondotni gospodje, v službi slovenske dežele, dali so mu nemško pisanje, da ne vsprejmejo. bolnice. Bravo! Takov čin je sramota vsi deželi, reete dotičnim služabnikom in zastopu. Ako ne zadostuje za deželno bolnišnico 50 odstotna doklada, naložite petstotno; saj bomo mora plačati isto tudi mi kmetje, in ue samo meščani. Odslej, to je, če bode mej nami tako nesrečeu, da bi ga morali oddati v bolnišnico, peljali ga boim» v Trat ali v kak tuj zavod, kamor je itak bližje; v Ljubljano potrebujemo itak 14 ur. ■z Gorice 16. decembra. [Izv. dop.] Tu-kHjšnje „Slovensko bralno in podporno društvo" objavlja o svojem delovanji naslednje poročilo: Tretji redni občni zbor je imelo društvo dne 30. decembra 1883. Odborovih sej je bilo v minulem društvenem letu mnogo. Dne 9. februv»:rja 1884 je priredilo društvo v Stabilovi spodnji dvorani veliko veselico, obsegajočo godbo, petje, srečkaoje na dobitke in plesno zabavo. Ta veselica je bilo prav močno obiskovana in se je je udeležilo mnogo odličnih gospodov višjih krogov. Dne 2. marca se je obhajala obletnica ustanovljenja društva s tiho sv. mašo pri sv. Autouu ob 10. uri predpoludne; 9. in 23. marca bdi sti ob 7 Va u" na večer domači zabavi v društveuih prostorih s poučnimi govori. 4. maja napravilo je društvo izlet v Dornberg o priliki, ko je imelo tamošnje vinorejsko društvo vinsko razstavo. Tega izleta se je mnogo društve-nikov udeležilo, in vsi so bili veselo iznenadjeni ob lepem in srčnem vsprejemu po vrlih Dornberžanih — In česa je še treba človeku, rekel je on. — Jaz sem sedaj t:ko zadovoljen, da mi ni ničesar več treba, popoluem srečen. „Tako mi nesi govoril nekdaj o svoji sreči," mislila sem. „Kakor koli velika naj bi že bila sreča, vedno si še govoril, da še kaj želiš. A zdaj si ti pokojen in zadovoljen, ko se skriva v mojej duši nerazodeto kesanje in neizplakane solze.a — Tudi meni se zdi lepo, rekla sem, — pa bridko mi je namreč zato, ker je vse tako lepo pred menoj. V meni je vse nerodno, nepopolno, vedno mi kaj manjka; a tu je vse tako lepo in pokojno. Ali se tebi ne primeša kaka žalost k ve selji, ki ga ponuja priroda, ali ne hrepeniš po preteklosti ? Vzel je roko z moje glave in precej dolgo je molčal. — Da poprej je bilo tako, zlasti spomladi, rekel je, kakor bi se na nekaj hotel spomniti. Po cele noči sem presedel, želeč in nadejaje se, in lepe so bile te noči ... Pa tedaj je vse bilo še pred menoj, sedaj je pa za menoj; zdaj je pa samo tega dovoljno, kar je, ter dobro mi je, zaključil je tako prepričevalno, da sem mu morala verjeti, da govori resnico, če mi je bilo še tako britko to slišati. — Ali ničesar ne želiš, vprašala sem ga. — Nič nemogočega, rekel je, ko je uganil moje misli. — Lej, dež ti moči glavo, pristavil je in po-gladil me z roko po mojih laseh, kakor otroka, — lej ti zavidaš listju in travi zato, da jih moči dež, rada bi bila travica, listje in dež. Jaz so pa le radujem, da je vse na svetu tako dobro, mlado in srečno. — Ali ti ni nič žal po preteklosti? vprašala sem ga nadalje, in čutila, da mi je vedno težje pri srci. Zamislil se je in precej dolgo molčal. Videla sem, da je hotel odgovoriti popolnem iskreno. — Ne, odgovoril je kratko. — To ni res! ni res! rekla sem, obrnila se k njemu in pogledala ga v oči. — Tebi ni žal po preteklosti ? — Ne! ponovil je še jedenkrat, hvaležen sem za preteklost, a ni mi žal po njej. — Man bi ti ne želel, da bi se zopet povrnila. Obrnil se je proč in začel je gledati po vrtu. — Ne želim tega, kakor tudi ne želim, da bi mi zrastle perute, rekel je. — Ne morem. — • Ali ne želiš morda, da bi bila poteklost boljša? ne očitaš kaj sebi ali meni? — Nikoli! Vse je bilo najbolje. — Poslušaj! rekla Bem in dotaknila se njegove roke, da bi se ozrl name. Poslušaj, zakaj mi nesi nikoli povedal, da bi jaz živela, kakor ti hočeš, zakaj si mi dajal svobodo, katere nesem znala rabiti, zakaj si prenehal učiti me? Ko bi ti bil hotel, ko bi ti bil drugače ravnal z menoj, ničesar, ničesar bi ne bilo, rekla sem z glasom, v katerem se je močnejše izražala hladna nevolja in ofiitnnje, kakor pa prejšnja ljubezen. _ Česa bi ne bilo? rekel je začuden in obrnil se k meni i — saj tako tudi ni ničesar. Vse je dobro, jako dobro pristavil je in nasmejal bo. „ Ali me on ne razume, ali pa, kar je še slabše, neče razumeti," mislila sem in solze so mi stopile v oči ... . — Ne bilo bi tega, da bi ti mene, ki nesem ničesar zakrivila pred teboj, kaznoval s svojo ravno-dušnostjo in preziranjem, zaklicala sem pri tej priči. Ne bilo bi tega, da bi mi ti brez vse moje krivde odtegnil vse, kar mi je bilo drago. — Kaj praviš, draga moja! rekel je, kakor bi me ne bil razumel, kaj sem govorila. (Dalje prih.) in slavnem podpornem društvu iz Ajdovščine Meseca maja t. 1. poklonil ae je odbor vladiki Djako-varskemu, milostljivemu gosp. Josipu Juriju Stross-may'T|u1 ko je bival v Gonei, ter je bil od njega preprijazno vsprejet. Visoki gospod je podaril pozneje društvu 100 gld., za kattre se mu je odbor spodobno zabvalil. 5 oktobra imelo je društvo tiho bv. mašo v cerkvi sv. Antona o priliki imendana pre-svitlega cesar|a, zvečer pa domačo zabavo v društvenih prostorih iz istega povoda. Na vernih duš dan 3 novembra bila je pri sv. Anionu sloseena Črna maša za umrle društvenike po naročilu lan-Bkega občnega zbora. 22 novembra bila je v spodnji Stabilovi dvorani lepa veselica, obstoječa iz godbe, petja deklamacj in srečkanja, katere se je udeležilo obilno število društvenikov iu odličnih gostov. V adventu morale so domače zabave s poučuimi govori odpasti. V prrteklem diuštvenem letu oskrbel je odbor z radodarnimi doneski društvenikov iu prijateljev društva krasno in dragoceno zastavo 8 podobo sv. C rila in Metoda, društvenih patrouov. Odloien je bil tudi dan blagoslovl|enja zastave in delale so se v to lepe priprave; ali zadnji trenotek se je motala .sla v no-t. odložiti na ugodnejši čas. Upati je, da ue preteče jedno leto, ko bo smelo društvo z blagoslovljeno zuBtavo obhajati društvene iu patnjotične slrvnostne dni. Kdor koli pravično in plemenito čuti, bo podpiral društvo v tem njegovem prizadevanji, ki služi v čast diuštvu in naši ožji goriški domovini. Društvo se vetselo širi iu šteje že 380 udov. Društvo je imelo v preteklem letu 1389 gld. 27 kr. dohodkov, 911 gld. 47 kr. pa stroškov, mej katerimi je 443 gld. 55 kr. pa podporo bolnim čla nom, 30 gld. 81 kr. pa za zdravila. Dru-tvo ima ž« 1428 gld. 9 kr. premoženju. Od te vsote je v hranilnici naloženih 1230 gld. 80 kr. V kratkej dobi Bvojega obstanka je društvo prav vrlo napredovalo, želimo mu i za bodoče !eto najboljši uspeh iu veliko novih članov, da bode društvo pravo zavetišče in izob/aževališče svoj m članom iu pravi steber za tukajšnji slovenski fcivelj ! l£ Ljutomera IG. decembra, [l/.v. dop.] V nedeljo 15 t. m. zvečer priredila je tukajšnja Čitalnica slavnost v sj> m n dr. Fr. Preširnu po sle dečem sporedu: 1. nD m «vhm•'. 2. Slavuostui govor. 3. „Mornar". 4. „Savsku". 5. Deklamacija. 6. „Staro-Česka". 7. „Slovenec sem". Mej posamičnimi točkami Bvira L'utomeivka godba. — Temu sporedu je občinstvo sledilo s posebno zadovoljuostjo do zadnje točke. Pesni „Moruar", „Savska", „Slovenee sem" morale so se vsled občne želje ponoviti iu se je pri prvi odlikoval posebno gospod Schneider s svojim krepkim zvoukim glasom, pevši krasen solo. Slavnostui govor izpeljal je g. Freueusfeld izborno s tako mladeuiško navdušenostjo, da se je gotovo v marsikaterem srci, ki še ui vedelo cenit' ljubljenca uarodovega dr Preširna, nehote vzbudilo to čuvstvo. Kavno tako rešil je omenjeni gospod deklamacijo Gregorčičevih „Treb lip" v splošno za-dovoijnost in zaslužil sodelavši pri vseh pevskih točkah v prvi vrsti vso hvalo. Omeniti še moramo g. Horvata kot pevovodjo in g. Huber ja, kapelnika godbe, ki sta z neutruje-ninii močmi pripomogla prirediti lepo slavnost Gotovo je vsakdor izmej čč. občinstva, kojega Be je mnogobrojno udeležilo tudi iz bližnje okolice, zadovoljen odšel z odkritosrčno željo: Naj nam Čitalnica priredi še mnogo takih večerov. Domače stvari. — (Knezu in škofu dru. Misiji) predstavili so se včeraj profesorji in učitelji srednjih šol pod vodstvom šolskega nadzornika g. J. Smoleja. — (Srečke za „Narodni dom" v Ljubljani) kupili bo dalje: mestni zastop v Kutni Gori na Češkem, županstvo v Grajski vasi v Savinjski dolini in mestni odbor v Novem mestu in sicer poslednji 30, kar priporočamo v primerno posnemanje vsem drugim mestom po Slovenskem. Izmej posamičnikov naroč'1 si je vnovič visoko Število sreček gosp. Vinko Majdič v Kranji! — Bodoljubi, zdaj je ras, da pokažete srce za — narod in dom! — (Dvojno m nenje.) Odličen rodoljub poslal nam je dopisnico z naslednjim vprašanjem: „Kakor znano, naložil je deželni šolski svet Ljubljanskoj mestnej občini, ustanoviti z letom 1885/86 2 javni ljudski šoli z nemškim učnim jezikom. Ob jednem se ima po vseh drugih javnih ljudskih šolah mesta Ljubljanskega upeljati slovenščina kot učni jezik, a nemščina kot obligaten predmet s 3. razredom pričenši. — Pri razgovoru v prijateljskej družbi o tem sklepu trdilo se je dvoje: 1, da se bode tudi na nemških šolah upeljala s 3. razredom slovenščina kot obligaten predmet. S. da se ne bode. Kaj je pravo?" — Na to odgovarjamo: Pravo so pogodili oni gospodje, ki so trdili, da se slovenščina na nemških ljudskih šolah ne bode upeljala kot obligaten predmet, kajti baš danes objavlja L»jbaherica obširni ukaz c. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega, v katerem se kaže uprav ganljiva skrb za nem - ki jezik, v katerem se z veliko ostroumnostjo in š" i večim veseljem dokazuje potreba nemških šol v Ljubljani, o tem pa, da bi za nemško deco bila počenši s 3. razredom slovenščina obligatna, o tem nesmo ničesar mogli zapaziti, akoravno smo precej bistrih očij. Glavna stvar je in ostane: obli-gatnost nemščine! — (Volitve za trgovinsko in obrtno zbornico.) Volilu, komisija za trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani je volilne imenike za trgovski in obrtni o.lsek in sicer po treh volilnih razredih teh odsekov sestavila. Imeniki bodo od 20. decembra 18S4 do vštetega 2. januvarja 1885 javno za ulaganje ugovorov, ako bi jih kaj bilo, v Ljubljani pri mestnem magistratu, v okrajih zunaj Ljubljane pa pri ces. kralj, davkarijah razpoloženi. — Ugovori zoper volilne imenike se smejo v omenjenem obroku za L'ubljano pri mestnem magistratu, na deželi pri c. kr. davkarijah ustno ali pismeno oglasiti; smejo se oa tudi neposieino pri volilni komisiji v Ljubljani uložiti. Na ugovore po obroku uložene, se ne bode Oziralo. Po obroku za ugovore bodo imenovan1 uradi volil ke imenike volilni komisiji vrnili, in ta bode o ugovorih razsodila, razsodbo pa ugovornikom naznanila. Na podstavi popravljenih volilskih ime-nikov bodo volilna komisija izkaznice in glasovnice z razpisom volitve poslala obrtnim oblastvom I. stopinje (okrajnim glavarstvom oziroma mestnemu magistratu), katera bodo navedene tiskovine volilcem proti vročilnemu izkazu, in sicer v Ljubljani neposredno, drugod pa potom občinskih uradov vročila. — Komisija tudi ojiozoruje volilce na to, da se smejo tudi popravki naslovov uložiti pri imenovanih uradih ali neposredno pri volilni komisiji (pisarna trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani). — (Sokolski „iour fix") bode v soboto due 20. t. m. „pri Bavarskem dvoru", začetek ob 8. uri zvečer. Reditelja temu večeru sta gg. Dru-škovič »n A. Saxer, katera uljudno vabita brate „So-koleu in gg. pevce Ljubljanske čitalnice k obilnej udeležbi. — (Poezije, zložil S. Gregorčič), izišle so ravnokar v drugem pomnoženem natisu v Ig. pl. Kleinmayr-a in F. Bamberga knjigotržuici v Ljubljani. Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo 2 gld. Tiskalo se je 2400 izvodov. Več o tej prelepej knjigi v kratkem. — (Iz zapora izpuščen) je bil včeraj v Celovci tudi France Štur m, in kakor se govori tudi Dhii. Govori se, da bodo izpustili tudi Turno. Iz tega bi se smelo sklepati, da je državni pravdnik ničnosti pritožbo umaknil. — (Brez obsodbe kazuovani) bile so priče, ki so morali k pravdi anarhistov v Celovec. Štiri dolge dni morali so korakati po ozkih in mrzlih hodnikih deželne sodnije Celovške, po 8—12 ur na dan morali čakati, kdaj pride vrsta na nje, ne da bi smeli na prosto, kajti kakor kerub s plam-tečim mečem izgubljeni raj, tako Čuval je orožnik z nasajenim bajonetom izhod. A ne samo, da se jim je tako kratila osobna svoboda, so se jim stroški za potovanje v Celovci in nazaj tako skromno odmerja val i, da imajo nekateri po 15 in več gold. izgube. Dovolilo se je le 2 gold. na dan za stanovanje in hrano in vožnja v 3 razredu, druzega pa prav nič. Kar je pa posebno znamenito, je to, da so priče, ki so bite v 9. dan t. m. zvečer gotove, dobile ravno toliko plačila, kakor one, ki so se odpustile še le drugi dan zvečer. Taka matematika nam ni umevna, še manj pa to, da se bolnej, brzojavno pozvanej priči, ne plača niti voz na kolodvor in nazaj. — (Izpitne pristojbina za pravnike.) Ministerstvo za uk in bogočastje povišalo je pravnikom pristojbine za državne izpite od 8 na 12, za privatne študije pa od 24 do 36 goldinarjev. — (Odbor slovensk. pevskega dru-Btva) bode imel due 21. t. m. ob 6. uri popolu-dne v P t u j i prvo sejo s sledečim programom: 1. Konstituiranje odbora. 2. Volitev poverjenikov za posamične okraje. 3. Volitev kapelnika in 4. Eventualni predlogi. — (Domača u m u te 1 j no 81.) Za cerkev srca Jezusovega izdelal je monŠtraco, istinito moj-Bterski naš rojak, zlatarski mojster v Wo!fsbergu, Fran Jerančič. Ogledali smo si to krasno delo in Čestitamo naročnikom odnosno darovateljem kakor tudi mojstru JerančiČa na izbo-nem delu. Monstranca je izdelana v strogo gotiškem slogu, visoka je 73 cm. od brona iu jako bogato v oguji pozlačena. N» gornjem delu je k;pek Matere Božjo z dvema an-geljema. V sredi kipa sv. Avguštiua iu Jarneja. „Luna" je od pravega zlata, okovana z demanti. V podnožji so umeščeni 4 evangelisti. Vsi ti kipi so izdelani od pravega srebra. Vsa monstranca pa je z izredno natančnostjo jako skrbno cizelirana, vse v lepej harmoniji, ki svedoči, da je delo iz pravih mojsterskih rok. Omeniti nam je še, da sta dragocena kamenja, topas in ametist iz prstanov umršega gospoda vladike kneza dr. Pogačarja, isto tako gori omenjeni 'demauti. Gotovo bi bilo mnogim ustreženo, ko se ta umotvor razpostavi na primernem mestu na ogled. — (Ker se bliža žrebanje loterijo »Narodnega doma",) priobčujemo danes glavne dobitke, ki so v resnici jako lepi in dragoceni. Zadeti se namreč more: Kaseta z namizno opravo za jedila in desert za 24 osob, potem žlica za torto, sladkornjak, klešče za sladkor, žlica in vilice za salato in solnjak — vso iz čistega srebra 1000 gld.; koieselj in konj s popolno opravo 500 gld.; kaseta z namizno opravo za jedila in desert za 24 osob, potem žlica za torto, sladkornjak, klešče za sladkor, žbca in vilice zi salato, solnjak — vse srebrno 500 gld.; zlata remontoirna ura z verižico 250 gld.; lišp za dame in sicer broehe, uhani in zapestuica z bri-ljanti 250 gld.; kaseta z namizno opravo za jedila iu desert za 12 osob — vse srebrno 250 gld.; Zug-niayer-jev plug, brana, čistilnica, prepeljiva mlatil-nica z mahalom 250 gld.; remontoirna ura za gospode z dvojuim pokrovcem 100 gld.; zlata ura za gospe* z verižico 100 gld.; harmonij 100 gld.; bri-ljanten prstan 100 gld.; lovska puška, prima bernnd-damaščeuka, z zapahom, lesenim kopitom in fin) rezbarijo na njem 100 gld.; kaseta s srebrno namizno opravo za jedila za šest osob 100 gld.; trijer 100 gld.; 3 telice pincgaVBkega plemena po 100 gld.; veliko viseče ogledalo 50 gld.; salonska ura 50 gld.; 2 uri z n haloni po 50 gld.; žitna čistilnica 50 gld.; slamorezni stroj 50 gld.; 3 puške risanice z dvojnim zaklepom po 50 gld.; 4 potni kožuhi po 50 gld.; 8 zlatih remontoirnib ur po 50 gld.; 4 briljantni prstani po 50 gld.; briljantni uhani 50 gld.; 2 lišpa in sicer zlata broehe in zlati uhani po 50 gld.; medaljon z briljanti 50 gld ; križec z briljauti 50 gld.; 5 zlatih verižic po GO gld.; 1 zlata zapestnica 50 gld.; dva srebrna svečnika 50 gld.; popolna namizna oprava za šest osob iz kitajskega srebra 50 gld.; popolno namizje iz porcelana za dvauajst osob 50 gld.; popolna steklena posoda za dvanajst osob 50 gld.; Poleg teh imenovanih dobitkov je pa še 2199 drugih; verjetnost, kaj zadeti, tedaj jako velika. — (Lahonska omika.) V Trstu sprla sta se predvčeraj dva lahonska časnikarja A. M. od Časnika Imparziale in G. C. urednik časnika nIndipen-dente". Sleduji je svojega nasprotnika v palec desne roke ugriznil, menda za to, da bi na ta doslej še nenavadni način preprečil njegovo prepikro pisavo. Hvala Bogu, pri nas vender še nesmo tako daleč! — (Izgubil) se je včeraj popoludue zlat prstan z b/iljautom, velike vrednosti. — Kmetovalec Martin Vovk pa je izgubil na potu iz hranilnice v Kurjo vas listnico, v katerej je bilo 25 gld. — („Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici") uljudno vabi vbo p. n. gospode društvenike v letni redni občni zbor, ki bo dne 28- decembra t. 1. točno ob 2. uri popoludne v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. letno poročilo odborovo; 2. računski sklep ;a leto 1884; 3. proračun za leto 1885; 4. predlog za imenovanje častnih udov; 5. posamezni predlogi; G. volitev novega odbora. Gospodje društveniki, ki nameravajo staviti pri občnem zboru kak predlog, naj blagovole naznaniti ga prej odboru vsaj do 26. dne t. m. — (Imenik odvetnikov in notarjev.) C. kr. miniBterstvo za pravosodje bode meseca janu- varja 1885. 1. izdalo imenik odvetnikov (advokatov) in c. kr. notarjev po kraljevin* h iu deželah v državnem zboru zastopanih. To knjigo bo založila c. kr. dvorna in državna tiskarna m Dunaj i (I. Singerstrasse 26 ) Dobila se pa bo po 60 kr. ▼ tej tiskarni ali pa potom knjigotržtva. Razne vesti. * (12.000 gld. p r i m u nk Ij aj a ) itkfga] |e račun letošnje električne razstave v Steverji. Nemški listi pohvalno omenjajo ta jako ugoden uspeh rekoč: ves d> ricit znaša le 12 000 gld., aao se pa odračuni vrednost od raz-tavc ostalih stvarij preko 4000 gld. preostaja le 8000 gi i. nepokritih. To je torej primerom?, jako ugoden resultat. * (Štrajk i.) V Bukarešta napravile so nedavno učiteljice više dekliške šole štrajk. Upornice razsrdilo je imenovanje gospodičme Fihomsku ravnateljico na tej šoli, kar so smatrale za posebno protekcijo. Vsled tega odpovedale so se vse svojim službam iu ustavile — nad>tl|iii pouk, tako da so morali šolo takoj zapreti. Naučni nvnister bil je primoran preklicati imenovanje in izvoliti jedno upornih učiteljic gospo Dragiceanu ravnateljico na višej dekliškej šoli. — Kavno tako so se te dni v tnbačm tovarni v Benedkah vsi delavci spuntah in ustavili delo radi nekega spora z domačim tebuičnim voditeljem. 14. t. m. prouzročili so uporniki pred tovarno grozen izgred, pobijali okna iu žugali uradnikom. Več izgrednikov so prijeli in zaprli. Noč in dan mora redarstvo straž ti in varovati tabačno tovarno. — * (Elektrika nu mestu para.) Pri amerikanskih železnicah nameravajo nadomestiti par z električno močjo. Pred kratkem so se namreč v Novem Jorku nesli zastopniki raznih električnih d) Tujci: 16. decembra. Pri Himni: Sor I Dunaja. — Miiller iz Kočevja. — "VVeiss iz Gradca. - Sihnabl iz (..'momlja. !Jri MhII<*" : Pl. Neubauer, Br.-alau z Dunaja. — Bunt iz Trata. — Biulimann, Preiss, Gntinann, Fischer, Michel Lampe ■ Dunaja. Pri »vHiriJ»heui vctmi-ji: K'eis iz JJregunca. — Ulepič i". Skocijana. Meteorologično poročilo. Umrli ko t Ljiibljmoii : 10. decembra: Janez Gostiša, umirovljeni duhovnik, 51 let, Kravja dolina št. 11, za jedko. — Vilhelmina Pat/, poštnega koudukterja vdova, 37 let, Stari trg št 20, za j etiko. 12. decembra: Liza Kepic, gostija. 83 let, sv. Petra cesta št. 8, za oslabljenjem. — Janez Wolf, recto Pajer, akad. slikar, 51* let, umrl potoma v bolnico v Kolodvorskih ulicah in bil k sv. Krištofu prepeljan. 13. decembra: Jakob Vičič, dninar, 72 let, Hradecki-jeva vas St. 2, za mrtvoudom. — Pran Rozman, delavec, 69 let, sv. Petra cesta št. 27, za otrpneujem pluč. Iti. decembra: Fran Počivavnik, delavec, 30 let, Mesarska ceBta št. 2, za mrtvoudom. — Anton Esterl, umirovljeni asistent, 76 let, za otrpuenjem pluč. V dežolnej bolnici: 11. novembra: Marja Belič, gostija, 62 let, za pluc- ■ Čaa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo VI krma v , min. 16. dec -.«.:. 7. zjutraj 2. pop. H. zvečer Srednja 735 09 mm. 736-4l(nn.. 739 06mm. temperarur + 7-4° C -+- 8 4" (j + 5 4° G a d- 7-1°, z. jz. si. zjz. si. jvz. za 85c obl. obl. dež. nad n 580 um. dežja, i onnalnm. Tr/iir ceno v 1J ubija nI dne 17. decembra t. 1. .•1 kr. Speh povojen, kgr. ,1. kr. Pšenica, hktl. ... u .i i — 7-J Kež, n • . . B ■1 Surovo maslo, „ _ H-} Jećmen, n i 71 Jajce, jedno .... _ .•1 Oves, » ... 3 <« Mleko, liter .... 8 Ajda, n 4 «1 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, n 1 69 Telečje — 6d Koruza, B ... in Svinjsko „ „ — f>2 Krompir, n 2 Sli Koštrunovo „ „ — :u; Leča, n 8 _ 4fi Grah, 8 Golob...... 17 Fižol, n . . . 8 BO Sen >, IGO kilo . . 1 6«.» Maslo, Mast, kgr. . _ 99 Slama, „ . 1 51 n — s-J Drva trda, 4 Q metr. 7 50 Speh frišen, n B8 „ mehka, , 5 — 1 dnć 17. decembra t I. (lr.virno ?(-io»jrutiČno poročilo, i Srebrna renta . Zlata renta . . 5°/o marčna renta 81 gld. 75 kr. 82 - 75 n 104 ji "~ n 96 n 90 857 It 293 n 90 123 „ 3i 9 n 767, n 5 , 78 n 60 * 27'/, n 125 n n »? 171 . 75 104 — 124 — 95 80 90 , 80 ioi 50 116 . 75 122 , 20 110 25 ) (.»;'. . 70 180 , — 18 . 25 n 98 « 2.S n 211 r 50 i) Kreditne akcije...... London............123 Napol............. C. kr cekini.......... Nemške marke......... r , (ir/avtie srećke iz I. 1854 2.c>o prid. Državnu srečke ti I. 1864. IGO tdd. 'in/„ avsfr. zlata renta, davita prosta. Odrska zlata renta 6" „ . . 4«/ „ papirna renta 5°/„ štajerske zemljišč, od *vz. obiig. hniiHva rog. srečke 5" , . . 100 tfld. Zemlj. obe. avitr. 4l/j°,u £-ats zast. listi Pnor. oDlig. Klizabetinr zapad, železuif-e Prrtr. obhffi ?\.rdinaiido> ( ,ic.v. ko 103111 Cd Kre^tUlO sre-čke.......i00 Rudojtove arečke .... iu Ak< ij« anglo*avttr. banke . 190 I i>uijniway-«lrust velj. 17o jjld. a. v. Zahvala. Podpisani izrečejo vsem prijateljem in znancem srčno zahvalo z-i blagoaočutje in <>l>ilnt> udeležbo sprevoda dne 7. t. in. nepozabljivega nam dfagega trata (802) FERDINANDA LILEKA, doktorja VS6ga zdravniAtva, bivši seki' idarij ce-sarjevič Iiudtdtbve bolnice za otroke i I operater na c. kr. kirurgionl in porodniški vsoindilionl kliniki in praktičen zdrav' ik v W;iliri'i^u na Da naj i, posebno pa slavnemu pevskemu zboru vsenčiliAč,-i.ega društva „Slovenija" za' pretnile in ganljive nagrobnioe In vs m darovateljem krasnih vencev, ter nam bosta v tolažbo zadustiln obč.na ljubav in spoštovanje, katero j<; ranjki užival. VČrnomlji, dnč 15. decembra 1884. Josip Lilek, Franjo Lilek, župnik v Montrilji, Istra, posestidk, br.tt. brat. I Prekrasno Božična in Novoletno darilo! Ravnokar so v našem založništvu izišle na Q svitlo: (806-1) 0 I Poezije, m S. GreBerčič. cfii«j Drugi, pomnoženi natIs. — Elegantno ve- li iu zane in z zlatim obreziom stanejo 2 gld. (J £ Ign. v. Kleinniayr & Fed. Bamberg m kniinotržnica v Lin lili ni. Gjfi Priden in soliden 13. decembra: Fran Grošelj, ^ostac, 70 let. za srčno napako. — Ivana Gorjanc, delavka, 17 let, za jetiko. — Marija Podlesnik, gostija, 63 let, za plućnim edemom. 14. decembra: Mihael Omejec, dninar, 24 let, za vročinsko bi.lcziiijo. (794—2) vsprejmo so takoj v M|»*'cerij«koj prodajaln i«* i J?I. E. S U JP A JU-a na Dunajskej cesti. Oznanilo. Polp B8O0 niestmi županstvo s tem sd. obc'ti-stvu oziiHuja da bode pnhoiin i Homenj v p«»aivane novosti!!! Putentovaiio sport-kresilo s ifeamptliju . . . gld. 2.^0. Patentovani žepni nožek s Atampilijo ... 2.50. Isti s BVedrceU] za udinaš. steklenic s štainp. „ 2 70. Medalijoli z ven potegljiviui daljegledoni . . „ 2.50. (No presezajoč normalne velikosti.) (700—f>) Ploske za atampilijo: spoit-krcsilo 43—11; nož 40 -a; vse vkup« proti poštnemu p.ivzetju uli s predpošiljatvo zgornjega zneska in natančno ohja\e teksta Htainpilije. aN3|uqn0z Salicilna ustna voda, aromatična, upliva oživljajoče, zapreci pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 velika steklenica no kr. Salicilni sobni prašek, splošno priljubljen, upliva zelo oživljajoče in napravi zobo blesteče bele, a dO k;. ! g^r Najnovejše spričalo. ~3ME ! V še blag . rod je ! Ilnogo let uporabljam Vašo sulicilno ustno vodo in salicilni zobni prašek z izvrstnim vspehom m priporočati ja morem vsakemu najtopleje. Pošljite zopet Od vsakega 3 steklenice. Spoštovanjem Anton Mama, župnik. Vsa navedena s-edstva ima vedno sveža v zalogi in _| i ti razpošilja proti poštnemu povzetju lekarna p r i ■ a m o r o K " " JUL. pl. TENKOCSY-ja v LJubljani, na Mestnem trgu St. 4. jC&~~ Vsakej v lekarni Tr«!'.oii/.>' kup'jcne, ori-Snaln^i subi-dlnej uslaej vodi in salicilneinu /.obiiemu prašku se zastonj priloži obširni pouk, kako zuiave (7ij3—7) ohranili zobe iu usla Lastnina m tisk „Naroune Tibkaroe