218. številka.
Ljubljana, t soboto 24. septembra 1904.
XXXVII. leto.
•
fEh&ja vsak dan iv«č.r, Hmtt cedeče in pnunike, tor valja po pošti projeman m svstro-ogrsks đeieto s* vse leto H I, H pol lete 19 K, n Četrt let* 8 K 80 h, » eden mesec I K 80 h. Za Ljubljeno ■ pošiljanjem aa dom xa vse leto 14 K, n pol lete 13 K, as oetrt leta 0 K, n eden meeee 1 K. Kdor hodi aam ponj, placa ea vse leto 28 K, a* pol leta 11 K, za četrt let* 0 K dO h, aa eden meeeo 1 K 90 h. — Za tuje .deiele toliko teč, kolikor anata poitaina. — Ma naroCbe brea istodobne vpoiujatve narofinins ee ne ostra. — Za oznanile ee plačuje od peteroetopne petit vrste po 19 h, ce ee oananiio enkrat Uska, po 10 h, ce ee dvakrat, in po 8 h, ce ae trikrat ali večkrat tiska.  —  Dopisi naj se bnroM frankovstt  —  Bokoptai se ne vračajo.  —  Uredništvo in upravntitvo |e v Knailovih alicah 6t 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, apravnifttvo pa v pritličju. —
UpravnJBtrc« naj ae blagovolijo potikati naročnine, reklamacije, oananila, t j. administrativne stvari.
„Slovenski Narod" telefon it. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon it. 85.
Kranjske deželne finance in učiteljske plače.
XII.
Zadnja pot, ki smo jo nasvetovali
za pomnožitev deželnih dohodkov, je pridobitev novih virov. Problem, za kateri se ta gre, je silno težak, zlasti rsled tega, ker so deželne finance, kakor smo že opetovano poudarjali, odvisne od sistema državnih financ.
Deželni zbor je že davno uvidel potrebo, dobiti novih virov dohodkom, naročal je v zadnjem desetletja že večkrat dež. odboru, naj poišče takih virov in dež. odbor jih je tudi iskal, a jih — ni našel.
Tudi Suklje je iskal novih virov, a je našel: 1.) zakup dež. užitnine, katero vprašanje je že 15 let na dnevnem redu, a ni izvedljivo, ker mu stoji na poti veljavni zakon ; 2.) doklade na zapuščinske doneske, glede katerih je bil dež. zboru že predložen natančen načrt, a ni obveljal, ker ni ničesar posebnega obetal, ker se manjših zapuščin ne more še huje obremeniti in ker je vlada izjavila, da ta zakon ne za-dobi sankcije; 3.) deželno zavarovalnico, katero dežela pač lahko ustanovi, fundira in podpira, s katero pa bi se dež-dohodki ne pomnožili niti za vinar, ker se mora po veljavnem zakonu čisti dobiček razdeliti med zavarovance in se ne sme porabiti za druge namene.
Zavarovalnica proti požaru bi se na Kranjskem prav gotovo ne obnesla, dokler ne bi imela monopola in bi ne bilo zavarovanje obligatorno. Obneslo pa bi se starostno zavarovanje in gotovo je, da zaslnži ta problem vse drugačno pozornost kakor zavarovanje proti požaru. Veliki finanČnopolitični modrijan Šuklje se te stroke zavaro-rovanja ni spomnil, dasi je po naii sodbi tu še najprej doseči lepih uspehov, ki bi bili tudi deželi na korist.
Za starostno zavarovanje se zanima dež. odbor že dlje časa in je svoj
čas tudi Že predložil dež. zboru načrt statuta za starostno zavarovalnico. Za starostno zavarovanje se intenzivno zanimajo obrtni krogi, a Če bi se upregli občinski odbori, bi se to zanimanje prav lahko zaneslo tudi na Širše kroge. Kar govori posebno za tako zavarovalnico, je to, da bi lahko dežela sama vprašanje o pokojninah vseh svojih uslužbencev postavila na ta temelj. Dežela sama ima mnogo uslužbencev, katere bi lahko prisilila, da se preskrbe za starost pri dež. zavarovalnici in dal bi se dobiti tudi modus, da bi se uradniške in učiteljske pokojnine plačevale iz te zavarovalnice, s čimer bi se deželni izdatki za pokojnine znatno skrčili. Razen deželnih uslužbencev bi se lahko pridobili za starostno zavarovanje uslužbenci občin in raznih drugih javnih korporacij, dalje uslužbenci posojilnic in raznih drugih podjetij, a ■Časoma bi število zavarovancev gotovo prav znatno poskočilo, saj raste zanimanje za starostno zavarovanje od dne do dne posebno v delavskih krogih.
Ideja starostnega zavarovanja in posebnih deželnih zavarovalnic ni nova. Sprožena je bila v koroškem dež. zboru že I. 1874. Razpravljalo se je o tem vprašanju že v štajerskem, kranjskem, šlezijskem, nižjeavstrijskem in češkem ter tudi že v tirolskem dež. zboru. Ustanovljeni pa sta doslej samo dve deželni starostni zavarovalnici, ena v Pragi, druga na D u n a j u. Ti dve zavarovalnici pričata, daje misel dobra; obe zavarovalnici izhajata že sedaj prav dobro. Na Češkem se je zlasti zadnji čas povzdignilo zanimanje v prav znatni meri.
Koncem leta 1901. je imela češka deželna zavarovalnica 4657 zavarovancev, poročilo za 1. 1902. pa jih izkazuje že 9674. Ustanovitev deželne starostne zavarovalnice je torej toplo priporočati, ker ne bo samo prebivalstvu na veliko pomoč, nego tudi za to, ker bo nov vir, kajti penzijski etat dežele se bo s tem znatno znižal in tako bo imela
dežela indirektno iz zavarovalnice izdatno korist.
Kot dragi novi vir priporočamo samostojen deželni davek na čiste dobičke denarnih zavodov.
V tem oziru bodi pred vsem omenjeno, da je tak davek v nekaterih kronovinah ževpeljan. Na Nižjem Avstrijskem na pr. imajo zakon z dne 13. oktobra 1893. 1. (dež. zak. Št. 53.) ki določa, da se pobira od hranilnic izključno za ubožni zaklad 10 % od čistega dobička hranilnic, namreč od onega čistega dobička, ki preostaja po predpisani dotaciji rezervnih zakladov. Pri določitvi čistega. dobička pa se ne vpoštevajo kurzni dobički vrednostnih papirjev, ako niso realizirani. Letni dohodek davka od hranilnic znaša na Nižjem Avstrijskem 80.000 do 100.000 K. Tudi na Štajerskem imajo od 1. 1899. davek od čistega dobička hranilnic; uspeha ne moremo navesti, ker izkazov o dohodku nimamo pri rokah.
V nižjeavstrijskem dež. zboru so bili radi tega davka hudi boji. Ugovarjalo se je zlasti, da so hranilnice v bistva dobrodelni zavodi in jih torej nc gre obremenjati, ali ta ugovor ni obveljal, čeprav je utemeljen. Istina je, da so hranilnice obČekoristne naprave in da dobiček ne gre v privatne žepe, nego se po doseženi zakoniti visočini rezervnih fondov porabi za obČekoristne namene, ali vzlic temu se ne gre protiviti predlogu, naj se en del tega dobička prepusti skupnosti, to je deželi, ki ga itak tudi porabi za obče koristne namene.
I Ne mislimo tu prerešetavati vprašanja, če se sme obdavčiti samo hranilnice in ne tudi drugih denarnih zavodov. Menimo, da je mogoče uvesti samo davek na hranilnice. Za sedaj pride v poštev samo stara K ranjska hranilnica. Vse druge hranilnice v deželi bodo še precej časa morale čakati, predno dosežejo rezervni fondi zakonito višino. »Stara kranjska  hranilnica, ki
ima že nad 10 milijonov rezervnega fonda in svoje ogromne čiste dobičke tako skrajno pristransko razdeljuje, bi pač lahko lepo svoto dajala vsako leto deželi kranjski, iz katere je svoje ogromno premoženje dobila. Pridržujemo si, da se o priliki povrnemo še na ta predmet, za sedaj pa toplo priporočamo, da se uvede davek na hranilnice in sicer če mogoče progresiven davek.
Koga je c. kr. štajerski namestnik predlagal v odlikovanje ?
Vse ga slavi, vsi so vneti Zvezda se na prsih sveti. Prosto po Koseškem.
Vsa lumparija in frivolnost mestnega župana Jos. Orniga se v vsej nagoti in podlosti Še bolj razodene, če ■e denejo na rešeto nagibi famozne proti g. Aleksandru Pintariču naperjene obtožnice.
Obtožnica trdi v razlogih:
Dem Burgermeister der Stadt Pettau Josef Ornig sind im Sommer 1894 zwei Drohschreiben durch die k. k. Post zu-gekommen. Eine Postkarte mit dem Post-stcmpel Pettau 1. August 1894 und unter Couvert das Schreiben ddo Prag 23. August 1894 Poststempel Prag 26. August 1894 und Pettau 28. August 1894. Ornig wies die Schriftstiicke, de-ren Inhalt im Anklagesatze niedergelegt ist — besedilo teh pisem objavili smo v zadnjem Članku — zuniichst dem Ignaz Spritzev vor und dieser lenkte sofort den Verdacht der Urheberschaft auf Aleiander Pintarič.
Schriftstiicke wurden unauffallig (sic!) gesammelt und das Gutachten des Sachverstandigen J. Maresch in Graz ddo 25. Juni 1895 bestiitigte den angeregten Verdacht.
Am 8. August 1895 schritt Ornig zor Anzeige . . .
Torej po preteka celega leta je Ornig vložil pri sodnji ovadbo. Zanimivo bi bilo tukaj povedati imena
Dvoboj.
„1 kaj bi pa še dolgo mlatili prazno slamo !u je dejal sodni pristav Oroslav, precej velik in krepak mož s polno Črno brado in energičnim izrazom na bledem resnem obrazu. Govoril je glasneje nego navadno in nejevoljno po-gledaval svoja dva tovariša suplenta Lovra in avskultanta doktorja Branka. Prijateljska trojica je sedela v majhni nizki predmestni kletki, kjer so točili izborno kapljico. Na mizi je stala platema", to je Štefan vina. Večje posode namreč gostilničar „Pri zlati smetišnici" ni mogel dobiti v vsej Ljubljani.'
„Ne vdam se pa ne!" je viknil doktor Branko, najmlajši ud družbe, in si vihal tanke brčiće. Bil je nekoliko manjši in šibkejši od Oroslava. Goste lase konstanjeve barve si je česal navzgor, da so mu stali pokoncu, kakor bi se mu ježili od večnega strahu, dočim se gospod Oroslav ni ukvarjal mnogo s frizuro, ker je imel plešo ali lepše rečeno: podaljšano čelo. Doktor Branko je bil jako prikupen mladenič, le nekoliko prenagel. Sam je rad zatrjeval,
da je hud idealist in da ga tega ni prav nič sram.
„Živio govornik!** je mrmral filozof Lovro. Malemu možičku se je svetil rdeči nos kakor bi bil predkratkim lakiran in trebuh mu je bil lepo okrogel kakor žoga. S tihim zadovoljstvom je škilil na Štefan in pušil portoriko, ki si jo je bil okrasil z zlato-rdečim papirnatim ovratnikom, edinim spominom boljših dni v prvem tednu meseca.
„Ženska zvestoba?" je nadaljeval Branko. „0d Eve in Helene pa do naših modernih grlic so vse enake maškare. Vse so si podobne kakor Šoja šoji. In vsa ljubezen je gola maškarada, hinavska maškarada, ki jo uprizarja brezsrčna mati priroda, da dosega svoje namene".
„Živio govornik !u je pokimal Lovro in prijel za kupico. „Pijmo! Trknimo!"
nLepa je ta!" je ugovarjal Živahno Branko, ki ni hotel trkati. „Maškare? Večkrat Brno mi moški večje maškare nego ... Ali — saj je tudi nekaj izjem in velika je razlika med žensko in žensko".
„Čujmo! Premišljujmo!" je zaklical zadovoljni Lovro in pomaknil dragoceni papirček na smotki više, da se ma ne bi osmodil. Potem je izpil dragi kozarec in se blaženo pogladil po svoji Žogi.
„Izjem?" je poprijel Oroslav. „Laglje ujameš zdravega živega zajca za rep, nego najdeš zvesto žensko srce!"
„Živio go —■ je zadeklamiral Lovro, ali kmalu ga je prekinil doktor.
„Izjeme so redke, kajpada," je dejal. ..Toda jaz poznam tako redko, lepo izjemo, to je namreč MakiČeva Minica".
Komaj je Branko izgovoril, Že mu je bilo žal. Se nikomur ni bil doslej imenoval imena svoje oboževane zaročenke. Zdelo se mu je, kakor da je oskrunil s tem svojo idealno Čisto ljubezen. Še bolj pa mu je bilo žal, ko je opazil sardonski nasmeh na obraza prijatelja Oroslava.
„Ne govori, rotim te!" je vpil ves rdeč od jeze.
„Zakaj bi pa ne?*4 se je vtaknil vmes Lovro. „Govornik ima besedo. Dalje! Cujmo in premišljujmo*4.
„Ne klobasaj no venomer I" ga je zavrnil Branko. „Stvar je resna".
„Kaj se pa ujedaš?" je nadaljeval OroRlav že malo bolj razgret. „Minica je tudi ena izmed tistih Helen ali Klc opater ali kar hočeš".
„Ti!—Molči!" je zagrmel Branko in vstal.
„0 ti — manca jasna!" se ma je grohota! adjunkt. „Minica pa Še, Minica!
Ta pa ta! Poznam jo dobro ! Če bi imel toliko tisočakov, kolikor je absol-virala ta punca ljubimcev, pa se peljem z avtomobilom naravnost v Port Artur kranjske pipce prodajat".
Doktor Branko je obstal nekaj trenutkov kakor okamenel. Naenkrat pa je zamahnil z roko, da bi udaril Oroslava. Ta pa se je začasa umaknil in zadel le Lovrovo roko, daje zletela že precej dogorela portorika nekam v kot.
„Herr Doktor, sind sie des Teufels?" ju citiral Lovro in hitel pobirat svoj zaklad. „Pametna bodita fanta, no! Ni-karta se ne stepita, Če ne mi Še vino prevrneta in morebiti staknem Še jaz po nedolžnem katero, ker sem bolj nerodne sorte, Živio govornik!"
Doktor Branko in adjunkt Oroslav pa sta si stala nemo nasproti in oči so se jima bliskale od gneva. Oba sta iskala listnice.
„Gospod doktori" je ixpregovoril najprvo Oroslav. „Tukaj je moja poset-nica. Menda veste, kaj je vaša dolžnost!"
Branko je molče vrgel svojo vizit-nico na mizo in klical: „Plačati!"
aPremišljujmo rajši, cenjena gospoda !" je predlagal Lovro: „Premiš-liojuio, pravim, saj imamo še dovolj pojate. Jai pa takole pravim: vse ženske na sveta kolikor jih je bilo, kolikor
uradnih oseb, ki se bleščijo na tej famozni obtožnici. Mi pa ta imena zamolčimo iz dvojnih vzrokov; eden izmed gospodov je Že umrl; drugi še sicer živi in uraduje nekje na Koroškem ; toda poslovala sta pri sestavi obadva bona fide in radi tega naj se ta dve imeni vržeta v pozabljenost. Toda vsakemu praktikantu pri c. kr. državnem pravdništvu bi se moralo ab ovo vsiliti vprašanje; „Ti, gospodine Ornig, Če si Ti bil pri sprejemu teh „pretilnih" pisem v resnici tako vznemirjen in prestrašen, kakor se delaš, zakaj pa si se šele po preteku celega leta s stema „pretilnima" listoma k sodnji zaletel?" No, tega pomisleka ni nikdo imel in ne motimo se, če trdimo, da je tisti „hbherer richterlicher Fanc-tionar", ki je celo zadevo vodil in katerega Ptujčanka tako močno hvalisa in časti, znal stvar tako zaplesti in zamotati oziroma zavozijati, da še državni pravnik tega enostavnega protirazloga proti ovadbi ni zapazil.
Obtožnica pa tudi ne pove, kako so se pisave  „unaufla lligu zbirale.
Ker je Pintarič uradnik slovenskega odvetnika, je jako verjetno, da je Ornig ali njegov tajni agent pri s o d n i j i v P tu j u vsako vlogo in listino povohal, katero je dotični slovenski odvetnik vložil in ki je bila od Pintariča pisana. Vsa ta nepostavna manipulacija — če se je zgodila — mogla se je le izvršiti z vednostjo in privoljenjem tistega slavnega „hoheren richterlichen Functionnrs", kije intimen prijatelj Ornigov in ki je takrat ptujsko sodišče sodil. Će bi dotični slov. odvetnik izvedel ali slutil, kako se njegove vloge in listine od nepoklicanih oseb pregledujejo in povohujejo, bi bil gotovo energično protestiral proti takemu načinu postopanja.
Toda proti slovenskemu odvetnika je v Ptuju vse dovoljeno; interpelacije in pritožbe naših državnih poslancev pa romajo na — smetišče državnega zbora. Naši državni poslanci imajo tako malo vpliva   da se moramo še Čuditi,
jih je zdaj in kolikor jih Še bo, vse ■o ali zveste ali pa niso zveste. Cujmo! Če so vse zveste, je dobro; zakaj se pa potem prepiramo in ne gremo rajši pit? Če pa niso zveste — ej I — ali smo mi moški kaj boljši? Tako torej jim ne smemo zameriti, Če nosi ta ali druga kakšen pezder ali tudi kakšno večjo trsko s sabo, ko pa prenašamo mi sami cele zaloge desak n bruaov v očeh! Tedaj na obe plati dobro, in vajine pravde je konec, amen. Ali ne bosta hitro zavpila: Živio govornik?"
„Ti si moj sekundant!" je rekel Oroslav s klobukom v roki.
„Bodi moj sekundant, Lovro!" je prosil doktor Branko. „Pravica je na moji strani."
„1 — z največjim veseljem", je obljubil Lovro % zamolklim glasom.14 „ Ampak to vama pa povem, dvoboj bo strašan! Nič sabljic , nič pištolic , nič američanskega duela — vse nekaj hujšega! Stvar je resna! Pogoji: Jsz sem edini sekundant, ob enem razsojevalec. Dvoboj bo točno ob osmih jutri zvečer v tej sobi, kjer sta se razialila. Orožje in vse potrebno pripravim sam. Sta zadovoljna?
Oba sta pokimala. Branko je prvi plaial in odšel.
.Oroslav, zdaj pa premišljujmo!"
zakaj tisti „hoherer richterlicher Func-tionar", kojega ime Ptujčanka iz previdnosti zamolči, in ki še sedaj v Gradcu pri nadsodišču poBluje, dosedaj ni dal zapreti vseh spodnještajerskih državnih poslancev! Znabiti še kaj takega doživimo. Ornig je mogočen mož; Še mogočnejši pa je tisti „ višji sodni funkcijonar" v Gradcu.
Še neko drugo lokavost in prefri ganost je Še v tej zadevi izvršil mestni šupan Ornig. Ko je namreč g. Aleksander Pintarič izvedel osebo pisca teh očividno naročenih „pretilnih" listov in ko je to sodišču naznanil, je stvar začela Ornigu in njegovemu tajnemu svetovalcu sumnjiva in mučna postajati. Ornig sam se je bal, da pride v Škripce ^in zato je poslal g. Pinta-riču neko svoto s poštno nakaznico v pokritje tistih stroškov, koje je moralPintarič svojemu zagovorniku plačati. Glejte ga, tega dobrotnega in ljubeznivega Orniga! Najprej hoče slovenskega odvetniškega uradnika v večmesečno težko ječo spraviti ; potem pa, ko se je kruto blamiral, mu povrne stroške hranitve! Ali ni to največji dokaz njegove „dobre" duše in blagohotnosti. Ne, ne; to je navadni „tric", s katerim so se nameravale g. Pintariču usta zamašiti. In ta „tric" je potreboval in menda tudi nasvetoval tisti „hoherer richterlicher Functionar", kateri je Ptujčanki in Ornigu tako k srcu priraste 1. S tem plačilom se je nadaljevanje te famozne pravde najlažje potlačilo; pravemu piscu in somišljeniku Ornigovemu ni bilo treba se zagovarjati radi hudodelstva nevarvega pretenja; g. Josip Ornig pa tudi ni prišel v preiskavo radi hudodelstva goljufije, in menda tudi ne bode več prišel, saj je med tem časom dobil viteški križec Fran Josi-povega reda.
Naj ga le ima; in vsa čast grofu Clarvju, ki je tega „poštenjaka^ od nog do glave predlagal v tako odlikovanje. J u »tuš II.
Svečanosti v Belgrađn.
(PoroCilo   našega posebnega izrestitelja.)
V Belgradu, 20. sept.
Jugoslovanski umetniški večer v gledališču.
V ponedeljek se je priredil v gledišču jugoslovanski umetniški večer. Na vzperedu so bile razne muzikalne, pevske in dramatične točke. O pesameznostih ne moremo poro* Čati, ker nismo dobili — vstopnice. Gospića Mira Devova je pela tri pesmi: Prochazkovo »Zvezde žarijo«, čajkovskega »Zapoj mi pesem, o mati« in Grigovo »Solovegovo pesem«. S svojim udivljujoČim nastopom, s svojim zvonkim kot metal Čistim velesimpatičnim glasom in globoko umetniškim prednašanjem si je občinstvo mahoma osvojila in je prisilila, da se divi njeni umetnosti. Gospića Devova je v ponedeljek sla-
vila v Belgradu pravi triumf, kakršen se navadno prirej* le največjim gledališkim koritejam. Enako ss je odlikovala tudi bolgarska virftuosinje na glasovit ju gospioa Mara Cere-nova, znamenita in vrlo simpatiina umetnica. Srbski listi so polni naj-laskavejšega primanja in pohvale o umetnosti obeh gospie in da ste že njiju imeni Mira in Mare, etrneni v eno, najboljši omen, tvorita namrei skupaj — Mira - Mare. Na koncertu je pelo tudi hrvatsko akademično društvo »Mladost« in slovenski oktet. V«-o točke so popolnoma uspele.
Jugoslovanski almanah«
Porolali smo že o sestanku umetnikov, kojega so se udeležili vsi v Belgradu se tedaj nahajajoči umetniki in književniki. Sestanku je predsedoval hrvatski znani pisatelj Gjalski. Na tem sestanku se je v principu sklenilo, izdati posebni jugoslovanski almanah. Viersj se je sedel ožji odsek, ki je definitivno določil, da se izda almanah prve Jugoslovanske razstave in da se naj vsako leto priredi v kakem večjem jugoslovanskem mestu umetniška razstava. V almanahu bodo reprodukcije vseh boljših razstavljenih del in v njsm priobčijo tudi ugoslovenski književniki svoje umotvore, vsak v tvojem jeziku. V uredniški odbor za književni del almanaha to bili iz voljeni: Za Slovence Govekar in Regali, za Hrvate M kol č in Gjalski, sa Srbe dr. Skrlič* in dr. Dučić, sa Bolgare pa Todorov in Protič; izmed umetnikov pa Germ in Jakopič za Slovence, Frangeš in Vaidec za Hrvate, Miha|lov, Mitov in Angelov za Bolgare, Jovanović in Vukanović pa za Srbe.
Kraljevo kronanje.
Mravljišču; enak je 21 t. m. Bel-grad. Po ulicah polje tisoč in tiaoČ ljudi v najrazličnejših nošah. Turek z velikim krvavordečim fesom na glavi, Črnogorec v slikoviti svoji noši, seljak v beli halji s črno kučmo na glavi in s samokresom za pasom, odlična Srbkinja v dragocenem vijoličastem svilnatem krilu, posejanem z umetnim turškim vezenjem, na glavi z malim turškim fetom umetno vplt-tenim v ogljenočrne lase, elegantni gospodje vmes s cilindri, dame v najkrasnejših modernih oblekah in častniki v bleščečih uniformah — to je pestra slika, ki jo nudi danes Belgrad.
Skoro osem dni je že neprestano deževalo, prestolnica svobodne Srbije je bila zavita v plašč nepre-dorne megle, danet pa je zatinil zopet jasen dan in božje solnoe se je zopet pokazalo na nebeškem oboku, kakor da bi tudi narava se hotela veseliti znamenitega dne, ko »lavi svobodna Srbija kronanje svojega na-rod neg v kralja.
In znamenit je ta dan za rbe, saj   izza   časov   carja   Dušana ni
je dejal Lovro in si nalil iz Štefana. „Povej, ali je Minica res taka vrtavka?"
„Res. Še predvčerajšnjim mi je kazal lajtnant S. parfimirano rožnato pisemce. V njem mu je pisala, da ljubi le njega, vzela da bo drugega le za to, ker bo preskrbljena."
„Dobro si se odrezal, Oroslave 1 Zdaj pa vprašajmo: ali bi mi mogel preskrbeti tisto pisemce za par uric?"
„Ne verjamem. No, mogoče pa le!"
„Poskusi, prijatelj, in prinesi mi listek opoldne v gostilnico k Zvezdi."
Lajtnant je dal Oroslavu drugo jutro kar troje Miničinih pisem, rekoč, da ima take makulature še dosti doma. Adjunkt je oddal vse tri Lovru in odšel drugam kosit, da se ne bi sešla z Brankom.
Ta je prišel ves bled, toda navidezno miren v goBtilnico. Ko je poobe-doval — ni mu šlo posebno v slast — je prisedel Lovro bliže in je dajal:
„Ti, ta presneta Minica pa le ni zvesta. Mirno, fant! Na, beri sam I"
Branku so se tresle roke , ko je bral erotične proizvode zaljubljenega dekleta.
„Da, to je njena pisava I O ti pr......kača!*' je vzkliknil, zmečkal liste in jih zagnal v kot.
„Živio govornik !■
Govornik pa je zopet pobral pisma in jih preštudiral iznova. Težko je dati slovo iluzijam.
„Premišljujmo!" gaje dregnil Lovro.
„Nič ne bomo premišljevali", seje bolestno nasmehnil Branko. „Se danes ji vrnem njena pisma in zahtevam svoje od nje. Le žal, da sem se tako neumno razprl z Oroslavom.
„Si vsaj zvedel resnico! Lej ga, z Oroslavom se pa pobotajta!
„Nikoh!"
„Zakaj ne?"
„Da bi mi očital strahopetnost ? Nič! Dvoboj mora biti!**
„No, naj pa bo." —
Zvečer je sedelo v zadehli stranski sobici „Prit'zlati smetiŠnici" troje resnih mož za zaklenjenimi durmi pri črno pogrnjeni mizi. Temno sta gledala predse duelanta Oroslav in Branko, vsak svoj pekel v srcu. Še temneje in osorneje se je držal Lovro in navzlic njegovi komični žogi je puhtelo nekaj groznega od njegovega bitja. Ko je odbila ura osem, je vstal in dejal z otlim glasom:
„Gospoda, odločilni trenutki so tukaj. Tu je dvoje maj olik. V obeh je — strup 1"
Duelanta tta nehote povesila oči in jih potem uprla v usodepolna vrča.
„Gospoda, kdor se prej zgrudi, ta
imela Srbija nobenega kronanega kralja veš.
Vieraj ce je hotela naroda Že polastiti neka tajna bojazen aa bori ocn o 11 Pri sprevodu, ko to te pre-neale kraljeve intignije v tabor, te je pri Veliki šoli prigodiJa zastavonoši nesreča, da na u je padla kraljeva sastava na tla, kar je narod smatral sa zli omen aa bodočnost. Danes ob kraljevem kronanju je nepričakovano zasinil jasen dan, srbski narod je zopet prepričan, da je to znamenje, da se tudi nadnaravne moči vesele slavnostnega dogodka, ksr pomenja srečno bodočnost srbskega naroda.
Ob 5. uri zjutraj so že jeli gro-meti topovi, da oznanijo, da je napočil od vseh rodoljubnih Srbov težko pričakovani dan kraljevega kronanja.
Že zgodaj se je jela polniti sicer neprostrana saborska cerkev s povabljenimi gosti — od Slovencev je dobilo vstopnice kakih 10 oseb — in ob določeni uri je bila prenapolnjena do zadnjega kotička. Točno ob 8. uri zjutraj je zagrmelo 21 strelov iz belgradske trdnjave, znamenje, da je kralj Peter zapustil s spremstvom konak. Jabaje na iikrem arabskem konju v begreno-rdooi-srbski generalski uniformi, z verižico kraljevega reda svetega kneza Lazarja, bleščeči se od draguljev, okrog vratu, se je kralj odpravil v spremstvu kraljeviča Jurja, črnogorskega prestolonaslednika Danila s soprogo Milico, prinčev Aleksandra in Pavla, prinoezinje Jelene in raznih odposlancev v belgradsko katedralo.
Metropolit Inokentije s svečestvom, zbranim pred oltarjem, kjer so bile razpoložene kraljeve insignije, je odšel v ornatu pred cerkvena vrata, da sprejme kralja. Preteklo je četrt ure, da se je pojavil na cerkvenem pragu kralj. Metropolit mu je dal poljubiti križ in sv. ikono in ga spremil pred oltar. Do oltarja so bili razvrščeni vojaki v špa-lirja. Za kraljem sta stopala kraljevič Juri, princ Aleksander v navadnih kor-poralskih uniformah, črnogorski prestolo • naslednik Danilo v narodni noši, prin-cezinja Jelena v belo oblečena in Črnogorska prestolonaslednica Milica (prin-cezinja Meklenburg-Streliška) v narodni noši, z chademom na glavi, tem so sledili odposlanci in razni diplomatični kori. Spremstvo se je v polkrogu razvrstilo pred oltarjem. Pričele so se kronanske ceremonije, koje je opravljal metropolit Inokentije, asistirali pa so mu štirje vladike in 20 svečenikov. Nastala je tišina, slišal se je doneči glas metropolitov in pevci, ki so mu odpe-vali s kora. Preteklo je pol ure. Kralj se je dvignil, pristopili so k njemu metropolit in vladike in ga ogrnili s kraljevskim plaščem, dali so mu Žezlo in državno jabolko v roko, metropolit pa mu je izročil krono, kojo si je kralj sam dal na glavo. V istem hipu je za-
šumelo po cerkvi, kjer je preje vladala najglobokejia tišina, pevci so zapeli „Mnogaja ljeta" in v istem trenotku je zasijalo tudi solnce, ki se je že 8 dni trdovratno skrivalo za oblake, skozi saborska okna. Kraljevo kronanje je bilo končano. 101 strel s trdnjave je naznanil Belgradu in vsemu Srbstvu, da ima Srbija zopet svojega kronanega kralja. Kralj Peter se je nato, nadet s kraljevskimi insignijami, usedel na prestol in liturgija se je nadaljevala.
Ob pol 11. uri dopoldne je bila božja služba končana. Kralj s krono na glavi, odet s škrlatnim kraljevskim plaščem, z žezlom v roki je stopil iz cerkve ter zasedel konja. Njemu so sledili vsi dostojanstveniki. V sprevodu, odet v kraljevski ornat, se je kralj, vsepovsodi navdušeno aklamiran od na tisoče zbranega ljudstva, vrnil v konak, kjer je takoj odšel v prestolno dvorano. Prišedši tjakaj, se je usedel na prestol in sprejemal čestitanja dostojanstvenikov, diplomatskih korov in odposlancev tujih vladarjev. Posebne odposlance so poslale Avstro Ogrska, Nemčija, Bolgarska, Ku m u ni j a in Italija.
Vojna na Daljnem Vztoku.
Pred veliko bitko.
Vsi znaki in priprave pri Muk-denu govore dovolj jasno, da je velika bitka blizu. Ns podoben način se je pripravljala tudi bitka pri Liao-jangu. Japonske prednje straže potiskajo polagoma naprej, dočim napadajo Rusi z nasprotne strani le v toliko, da proučijo sestavo in moč nasprotnikovo. Japonci potrebujejo za razvitek svoje armade prostora. Pravi odpor Kuropstkinove armade je pričakovati severno reke Hune, naj brže na visoČinab, odkoder je mogočo obvladati reko in njene prehode, tako da bodo Japonci primorani reko prekoračiti in obiti ruske pozicije v ve likem ovinku. O podrobnostih dose danjega premikanja ni mogoče nič zanesljivega izvedeti. Iz Kuropatki nove strategike je le razvidno, da štedi svoje čete ter jih noče utruje-vati proti japonskemu prodiranju, dokler niso prišle dalje kot je po njegovih računih brez škode.
Iz mandžurskega vojnega torišča.
Ruska vojska se razdeli v tri armade, katerim bodo zapovedovali generali L i n j e v i ć , Zarubajev in K a u 1 b a r s. Vrhovno poveljstvo bo prevzel Kuropstkin.
Iz japonskega taborišča je došlo poročilo, da R u s i M u k d e n zapušča j o (?) in da je južno Mak-dena še kakih 20.000 Rusov. Iz Stngbaja, pa se poroča, da se okoli Mukdena vrše neprestano boji. Rusi so zapustili Pingtaitse.
V Tokio je došla dne 20. t. sa. uradna brzojavki«, da je bila pri mestih Taling in Šanlunku, 60 milj severno - vzhodno Liaojanga, istega
dne bitka. Japonci so baje sovražnika pognali proti severu. Rosi so pustili na bojišŠu 19 mrtvih. (Bresdvomno je bil to japonski napad na male ruske oddelke, ki to bili na rekogno tciranju).
General .Saharov je sporočil 22 t. m. generalnemu štabu, da se aa julni fronti javlja ofenzivno premikanje sovražnikovih predstraŽ, ki prodirajo od Bjanjipuce po cesti proti severu.
Ruski načrti pri Liaojangu.
V svojem dolgem poročilu o operacijah pri Liaojangu pravi general Oku, da je hotel K uro patki n Liaojang držati, ker je nsjprej pobil Kurokija ter potem napadel japonski centrom in levo krilo. Oku misli, da ravno trdovrstni odpor Rusov dokazuje, da umaknitev ni bila poprej nameravana. Nadalje pa tudi priznava, da so se japonske zgube v tej bitki pokazale mnogo veije, kakor te je prvotno mislilo.
Proklamacija maršala Ojame.
Msršal Ojama je izdal proklamacijo ns japonsko armado, v kateri jo poziva, naj pokaže v bodoči bitki z Ruti skrajno napor-nost, ker bo bodoča velika bitka odločilno vplivala ni celo .vojno. Vet civiliiovani (?) svet, pravi Ojams, zre na japonsko armado, katere junaštvo v boju z Rusijo vzbuja splošne simpatije.
Ali se ta bitka zavleče res le še za nekaj dni, kakor mislijo ruski generali v Peterburgu, ali Če se začne že v nekaterih urah, kakor menijo v Mukdenu, se ne more še z gotovost, presoditi. V Mukdenu pričakujejo bitko pri Fušunu, 30 milj vzhodno od Mukdena. Toda Še je vse mirao, dočim prihaja mraz i vsakim dnem hujši. Rusom to nič ne de, ker so večinoma z doma vajeni hude zime, pač pa se japonski vojaki že zdaj zvijajo. Ruske čete se razlegajo na cesti v Mufcden od S u-liaoa, osem milj aeverno Jan taja do Tsaotaitsa, pet milj stverno vzhodno.
Mar so Rusi napačno poučeni ?
Dočim se it japonskih virov poroča, da je velika bitka pred durmi, da se pomikajo Japonci v osmih do desetih divizijah naprej po cesti proti Mukdenu, poroča Kuropatkin le o majhnem premikanju in praskah i predstražami ter vedno pravi, dt te v splošnem ni nič spremenilo. Zadnje dni je došla iz glavnega taborja v Tokio sledeča pomembna brzojavka »Japonci to dosedaj preprečili vsako opatno poročanje po brzojavu« — Na eni ali drugi strani stavijo Japonci zanko. Morda j« tudi njihovo pritiskanje na rusko levo krilo le slepilo, da si izberejo za glavni napad drugo mesto. — Se
HT Dali« v prilogi« ~W
je premagan! Po svoji dolžnosti kot sekundant vaju pozivljem še enkrat, da se sprijaznita Iu
„Ne!" je kriknil Oroslav.
.Nikdar ne!u je zavpil Branko.
„No, potlej — pa pijta !■
Sovražnika sta se še enkrat prav grdo pogledala in pila. O — to je bil čuden, neprijeten okus! Brrr ! Ali pila sta le! Lovro pa je mirno natikal rega-litas-papirček na portoriko.
Duelanta sta izpraznila maj oliki in Lovro je hotel po nov otrov.
„Stoj!" seje oglasil tedaj Branko. „ Dovolj tega strupa. Saj je imel gospod Oroslav prav. Prosim ga zamere, preden umrjem.a
„Tudi jaz te prosim, da mi odpustiš, ljubi Branko !" je jecal Oroslav ginjen do solza. ,Za Boga, kako mije slabo . . . Lovro . . . Brž po . . • doktorja! Hitro, hitro I Oh, ojoj!"
„Po zdravnika, dragi Lovro!" je prosil tudi Branko.
„Ne bo treba", se je odrezal Lovro. nRajša dajta za par Štefanov cvička, to bo najboljši protistrup!"
Duelanta sta odprla oči in usta.
„Kakšen strup pa je bil v majo-likah?" sta vprašala skoraj obenem.
„Voda!" je odgovoril Lovro in se od smeha držal za tvojo žogo. L
Kralj Matjaž.
Zgodovinska povesi. (Dalje.) XVIII.
Sila je z železno roko tiščala narod k tlom. V kmetskih kočah je vladal jok in Žalovanje, v samostanu v Bistri pa radost in veselje; v kmetskih kočah so ljudje stiskali pesti in prise gali velikašem maščevanje, v samostanu pa so zvenele Čaše in prijor se je s svojimi pristaši presrČno radoval, da zatre zadnje  moči svojih podloŽnikov.
Preiskava zastran umora prijorja Celestina je tekla naprej in vsak dan dala povoda novemu razburjenju in novim solzam.
Odredba deželnega glavarja, da je iskati cigane, ni imela uspeha. Iskali so jih, a malomarno, in niso nikogar dobili. Iskali so Labana in Simona Kozino, a niso našli niti najmanjšega sledu. Cesarski svetnik Rauch je bil prepričan, da si je Erazem vse izmislil, kar je bil povedal glede morilcev, le da bi kmetom pomagal iz stiske, in je začel s podvojeno strogostjo postopati proti osumljencem.
— Časi so preveč resni, je Rauch opravičeval svoje postopanje, da bi bilo na mestu milo in obzirno ravnanje.
Povsod so kmetje začeli vstajati. Doli okrog Krškega se je vsak dan bati vstaje, istotako na Štajerskem, a tu Ji drugod so uboji graŠČakov ali DJih uslužbencev, katoliških in evangeliškib, Že vsakdanja stvar. Ves družabni red je v nevarnosti in treba je strogosti, Če se hoče ubraniti anarhijo.
— O stari pravdi sanjajo kmetje, se je posmehoval prijor, in zahtevajo, naj zavlada popolna enakost med ljudmi. To je vendar bedasto.
In v prepričanju, da je le z neusmiljeno strogostjo ohraniti red ter preprečiti iu za dolgo časa onemogočiti kmetsko vstajo, sta cesarski svetnik Rauch in prijor Hngon nadaljevala započeto delo; nista se pa dosti zmenila za to, da je Že nekaj kmetov zapustilo svoje bivališče in se potikalo po gozdih.
Tako so minoli tedni in Še ni nihče vedel, kdaj bo konec preiskavi.
Antona Magajna ni bilo ves ta Čas skoro nikdar videti. Že zgodaj zjutraj je odhajal z doma in se vračal Šele pozno ponoči in nihče ni vedel, kje da te je mudil. Izostajal je Časih tudi po ves teden, vzlic obilnim domaČim poslom. Samo gospa Regina si je prav tolma Čila to početje.
V mesecu maju jc bila v Polhovem gradcu poroka Erazma pl. ObriČana
bolj •umi j ivo je, da so prišli francoski misijonarji Rasom isto sporočit f Mukden. Misijonarji so prav lahko ođ Japoncev podkupljeni, saj je snan inačaj te mednarodne črne garde.
Izpred Port Arturja.
Pri bojih sa Port Artur 20. t. m. je bilo baje pokvarjenih 45 ruskih trdnjavskih topov; nadalje so izgubili Rusi 23 častnikov in 380 voja kov. dcčim so bile japonske izgube mnogo večje.
O baltiškem brodovju,
Iz Peterburga sa poroča, da odpovejo 25. t. m. iz Ud|*delnic.* v Kronstatu oklopnic* »Orel«, kri-Jarki »O le g« in »Šemčug«, trans portna ladja »Kamčatka« in kri-Žarka »Itumrud«. — Iz Vladivo-stoka doŠii kapitan Klado je povedal, da sta »Gro m o ho j« in »Ro-sij&« že popravljeni. Klado priporoča, naj se odpošlje čim ve'je bro dovje. V vzhcdnjem morju Rusija ne potrebuje mornarice. V ladjedelnicah bi morali noč in dan deiati, pa tudi en del crnomorskoga br( dovja bi se naj odposlal. Anglija bi prehod dovolila proti političnim koncesijam. Trditev, da črnomorsko brodovje ni za oceansko vožnjo, ni resnična.
Zopet ruski poveljnik od mrtvih vstal.
O admiralu Matuševiču 80 Japonci uradno poročali, da je mrtev. Sedaj pa se poroča iz Tsingtavs, da je Matuševič ozdravljen zapustil bolnišnico.
Rusija naroča nove ladje.
Rusija je naročila v Kodanju tri ogromne parnike za 40 milijonov rabljev, ki se morajo čimpreje do-poslati.
O mandžurski železnici.
Is Šanghaja se poroča po kitajskih listih, da ruski poslanik v Pe-kinu nagovarja kitajsko vlado, naj kupi mandžursko želemioo (?)
Japonska narodna armada.
Neki japonski časnikar v Londonu piše, da imajo Japonci velikansko rezervo moštva v takozvanem „kokumin-gunuu (narodni armadi). V vseh japonskih Šolah se učenci vojaško vzgajajo ter prisostvujejo vsako leto po več tednov vojaškim manevrom ter se navadijo na vse težave vojaškega življenja. Ti učenci so takoj pri vstopu v polk porabni (?) vojaki.
Sklepanje miru ?
Angleško časopisje je veren tol mac japonskega mnenja. Ker so angleški listi zadnji čas začeli pisati o sklepanju miru med Japonsko in Rusijo, je to pač znamenje, da si na Japonskem krvavo žele konca vojne, dasi si želi gotovo tudi Rusija, kakor celokupno kulturno človeštvo sploh blagodejnega miru. Toda zapreke so še tolike, da ni misliti še kmalu na mir. Glavna zapreka je seveda japonska trmoglavost, ki pričakuje od Rusije tako dalekosežnih koncesij, kakršne se
z Anko Strniševo. Superin tendent Spindler je prišel sam iz Ljubljane, da izvrši poroko in j e s plemenitimi besedami slikal zakonsko srečo. Med poslu-žalci sta sedeli tudi dve ženi, ki sta imeli o zakonski sreči svoje posebne nazore, Regina in Angela. Razlikovali sta se v vsem kakor dan in noč, edini pa sta bili v tem oziru, da je na svetu samo ena pomembna stvar — ljubezen.
Antona Magajne ni bilo niti na svatbo, dasi je bil opetovano povabljen. Tisti dan, ko sta stopila Erazem in Anka v zakonski stan, je delal Anton Magajna svojo oporoko in vse uredil in poskrbel za slučaj, če ga pripravljajoči se veliki dogodki pahnejo v nesrečo. Z oporoko so bile izvršene vse priprave.
In bil je zadnji čas, da je Anton Magajna te priprave zavrsil, zakaj usodna ura je udarila prej, nego je sam mislil.
Z Dolenjskega in Štajerskega so došle vesti, da so se tam začeli mali kmetski punti. Med ljudstvom je šel glas, da se je Sveta gora odprla, da je vstal kralj Matjaž in prišel osvobodit tlačeno kmetsko ljudstvo in velikaši so oboro-ževali svoje ljudi ter se začeli pripravljati na boj. Tudi v Bistri so izvedeli
morejo zahtevati le od popolnoma premaganega, dasi so bili Japonci izzivači in neopravičeni zahrbtni začetniki. Za to svoje hudodelstvo pa tudi morajo biti korenito ponižani. Tega prepričanja je car, ki je izjavil, da je mir le mogoč, ko bo Japonska popolnoma ponižana. Istega mnenja je tudi general Kuropatkin, kakor je to povedal značilno te dni švedskemu vojaškemu atašeju.
Japonski ujetniki na Ruskem.
O Čudnem protivju besnosti, s katero se vodi boj na Daljnem vztoku, poročajo ruski listi. Ruski listi se namreč pritožujejo, da rusko občinstvo postopa z japonskimi ujetniki s pretirano prijaznostjo. K temu pripomnja „Svjet": Vse take govorice, da so Japonci vredni našega spoštovanja, so smešne. Vprašanje o spoštovanju ne pride v poštev dočim si obe stranki prizadevate, se medsebojno uničiti. Japonska pogumnost nas nič ne briga. Njihovo število in njihova vojaška znanost so stvari, ki nas zanimajo, kajti proti tem se nam je bojevati. Tudi nas nič ne briga, ali so Japonci dobri ali malovredni, zakaj v toliko so malovredni, ker nam hočejo škodovati. Glede ujetnikov mora prenehati vsako pretirano čuvstvovanje, smatrati se jih mora za razorožene sovražnike, in pozabiti ne smemo, da SO sovražniki. Ujetnikom dvoriti ni pa-trijotično. Ujetnikom dajati priliko, da proučujejo Rusijo, je neumno.
Židje se boje vojne.
V južnoruskih mestih, ki imajo velike odstotke židovskega prebivalstva, manjka za mobilizacijo zelo veliko rezervistov. Samo v enem okrožju (Kerzon) manjka 8000, večinoma Židovskih rezervistov, ki so slutili nevarnost ter se Štiri do pet mesecev poprej izselili. V okrožju Jekaterinoslav je označenih 3000 rezervistov odsotnih, tudi večinoma Židov. Približno toliko jih manjka tudi v Besarabiji. Se Blabše pa je z rezervisti v Volhiniji,JPodoliju in Kijevu. Ker kmetski in rokodelski rezervisti vidijo, kako ntešejo židje dolžnosti braniti domovino, dasi sicer zahtevajo od države vse iste pravice, ki jih imajo ostali ruski državljani, pri tem pa še vlečejo iz dežele stokrat večje koristi, začeli so se tudi oni puntati, češ, da ne gredo na bojišče. Kakor poroča neki angleški list, začeli so se puntati tudi rezervni Častniki ter so jih v Kijevu zaradi tega 17 zaprli. Sicer pa naj le vojna uprava v drugih državah vpraša rezerviste, ali gredo radi v vojno, in videla bo, kako malo, ali pa nič se jih bo prijavilo.
Deželni zbori.
Dunaj, 23. septembra. Nižje-avstrijskim deželnim poslancem se čudno sdi, da še vedno niso dobili tiskanega deželnega proračuna za leto 1905, dasi je bilo že več sej. Proračun niti še v tisku ni ter se razdeli Šele koncem prihodnjega meseca, nakar se začne tudi razprava o njem. Zavlekel se je proračun z
za ustaje na Dolenjskem in na Štajerskem in to je cesarskega svetnika napotilo, da se je podvizal s svojo preiskavo in sodbo.
In ljudska duša je zatrepetala groze in strahu in neizmerne bolesti, ko se je zaznala strašna sodba. Šest mož iz Borovnice, trije iz Bevk, dva iz Rakitne, dva iz Horjula, eden iz Vnanjih Goric so bili obsojeni, da se jim kot morilcem prijorja Celestina odseka najprej desna roka, potem pa se jih usmrti Na vešalih. Štirinajst nedolžnih oseb je bilo dne 8. junija 1572. usmrčenih in v svarilo ljudstvu so bila vešala postavljena blizu samostana tik ceste.
Z vseh strani so drli ljudje skupaj, da vidijo na vešalih viseče svoje brate. Samostan je bil tako zastražen, da se mu ni mogel nihče približati, ali ljudstvo je vsaj z besedami dajalo duška svojim čuvstvom.
Tudi Anton Magajna je prišel gledat vešsla in žrtve, ki so na njih visele. Videl je tudi tiste siromake, ki so bili izpuščeni iz ječe, ker niso ničesar priznali, niti ko so jih trpinčili in jim lomili kosti. In dvignil je pest in zaklical proti samostanu:
— Mera je polna! Zdaj pride dan plačila I (Dalje prih.)
radi tega, ker izkazuje par milijonov pr imankljaja, a deiel-noeborska večina ai beli glavo, kako bi ee primankljsj pokril.
O pava, 23. septembra. Poelanee T Ur k je vlolil sledeči predlog: »Vlada naj ustanovi v Slesiji ravna-teljstvo dršavnih železnic in poštno ravnateljstvo, nemške pokrajine v Šieziji osvobodi nenemških urednikov, ter korenito odpravi narodu škodljivo protežiranje nesposobnih plemiških uradnikov.« Zaradi zadnje točke so plemiči med poslanci hudo zrojili, dočim so slovanski poslanci k prvi točki molčali.
Pogoji nemških poslancev v češkem deželnem zboru.
Praga, 23. septembra. Včeraj je bilo naznanjeno, kake pogoje hočejo staviti nemški poslanci, da opuste obstrukcijo v češkem deželnem iboru Razen različnih garancij bi se morali Čehi tudi odpovedati ob strukciji v državnem zboru. Proti tem nesramnim zahtevam so se oglasili z vso odločnostjo češki agrarci. Pametno vprašujejo: Kdo pa naj da taka ^jamstva Nemcem in morda celo pismeno? Kako dolgo naj opuste obstrukcijo v državnem zboru? Za eno leto ali celo za vedno? Ako bi se tudi Mladočehi vdali nemškim zahtevam, agrarci se nikoli ne bodo. Dočim pravijo Mladočehi, da bodo obstruirali, dokler dr. Korner ne pade, izjavljajo agrarci, da njim ni na odstranitev osebe, temuč centralističnega sistema.
Nove volitve na Ogrskem.
Budapešta, 23. septembra. Na Ogrskem se pripravljajo polagoma za nove volitve. Uradni list z VBakim dnevom prinaša podelitev plemstva ali odlikovanja na finančno močne osebnosti, kar je baje najzanesliveje znamenje, da se stari parlament pošlje domov ter se skrbi za nove volitve. Opozicija očita, da se na ta način s kraljevo milostjo hoče pomagati ljudski stranki na krmilo ter bodo o tem govorili pri proračunu aa ministra na kraljevem dvoru. Govori se o velikanskih svotah, ki so jih posamezni bogati plemenitaši plačali za baronstvo, kajti posebnih zaslug odlikovani nimajo. Tudi številni shodi ljudske stranke pričajo, da se volitve bližajo. Vprašanje je le, kdaj se naj parlament razpusti pred ali po vložitvi brambnega zakona. Brambni zakon s povišanim številom rekrutov ne bo prodrl. Pri novih volitvah bi se za tak zakon dobilo še manj poslušnih poslancev.
Dogodki v Macedoniji.
Solun, 22. septembra. V Kuma-novem je bil te dni ustreljen srbski učitelj Ače, ko je bilo razglašeno njegovo imenovanje za policijskega uradnika. Umora se dolže bolgarske vstaše, ki zadnji šas sploh uprizarjajo posamezne umore nepriljubljenih oseb, ker jim manjka sredstev( da bi nastopili v Četah.
Rim, 23 septembra. Albanski svet v Italji, katerega predsednik je general Rieciotti Garibaldi je sklenil v imenu 195000 v Italiji živečih Albanov protestirati pri velesilah zoper mednarodno upravo v Albaniji. Protest bo obsegal težke obtožbe ter dokazal, da je mednarodna uprava škandalozna pristranost (?) zs Bolgare na račun A b .nov. General Garibaldi nadaljuje vztrajno organizacijo svojih prostovoljcev, valed česar je turška vlada pri italijanski vladi ie } atestirala. Pri dob rem razmerja med Carigradom in Rimom je mogoče, da bo italijanska vlada začela strožje postopati proti Garbaldijevi akeiji.
Tibetanski cesar odstavljen.
L o n d o c, 22 septembra. V Lhasi se je javno nabila kitajska proklamacija, v kateri se v imenu kitajsk«ga cesarja tibetanski cesar (Dalaj Lama) začasno odstavi od posvetne in duhovne oblasti kot sesar — papež. Glede posvetne vlade se sedanji veliki svet pooblasti stalno z vlado v deželi, dočim bo vodil vrhovno cerkveno oblast podkralj v Šingatsu, ki je Angležem prijazen. Odstavljeni cesar, ki se skriva v tujini, je bil hud
tiran, ki ee je spri s Kitajsko in z Angleži. Zatirani prebivalci so se oddahnili ter blsgrujejo Angleže, ki so jih neposredno rešili tirana.
Dopisi.
Iz Idrije« (Regulacija Ni-kave.) Te se spominja »Naprej« e psr vrsticami v vsaki številki že dalj časa eem. Nikava je potok, ki teče skozi srednji del mesta Idrije, in ima značsj hudournike; ob količkaj večjem nalivu močno naraste, sicer pa je potok neznaten. Navzlic prepovedi po policijskem redu za mesto Idrijo, se meče v N kavo razne cdpadke in amtti, ponekod so celo stranišča napeljana v Nikavo. Ker ni dovolj vode, da bi odnesla to nesnago, gnije v strugi, s čimer se okuiuje itak že slabi vzduh v Idriji. Naravno je, da je to velik nedostatek v sdravstvenem oziru, in z ozirom na večne epide-demije v Idrij*, pobrigale so se pred leti tudi oblasti za sanitarno stanje Idrije in izdale takrat prepoved, da se ne sme metati prav nič v Nikavo. Kakor vse prepovedi v Idriji, tako je tudi ta veljala v začetku nekaj časa, a kmilu se je ni več vpoštevalo in danes malokdo ve, da je prepovedano metati smeti v Nikavo. Nujna potreba je tedaj regulacija Nikave in če bi »Naprej« opozarjal na to, ali ne. Lahko je reči, to je nedostatek, to je srednjeveški škandal i. dr., a kako odpomoči temu škandalu, je pa že težje odgovarjsti in g. Kristan se Umu skrbno izogiba. Čas ima pač delati is te velei ažne zadeve dovtipe, priobčiti pa načrta, ksko naj se izvede regulacija, dasi bi bilo jako zanimivo vedeti, kako si predstavlja regulacijo Nikave, v to mu nedostaje časa. Hočemo se pa mi izjaviti o tem vprašanju. V poštev prideta dva načrta, ali se naj Nikava samo tlakuje, ali pa tudi preoboka. Prvi bi deloma zadostoval, drugi načrt pa bi bil naravnost velikanski napredek v zboljšanje zdravstvenega stanja v Idriji. Umljivo je, da bi izvedba jednega izmed načrtov stala ogromno svoto. V obeh slučajih bi bilo treba sedaj v slsbem stanu se nahajajoča obrežna zidova prestaviti, ponekod strugo zo žiti, drugod zopet razširiti, tlak bi moral biti močan, da ga ne razdere v slučaju nalivov kamenje, ki ga Nikava privali e hribov seboj. Ce bi se hotelo preobokati s betonom bi trebalo precej zožiti strugo, to bi pa zopet zahtevalo poglobenje iste, kar bi se lahko zgodilo le v zgornjem delu mesta. Lahko pa bi se Nikava prekrila s želesnimi traversami in le deloma betonirala. Koliko bi stal eden ali drugi načrt, se brez nstanČnega proračuna ne da določiti. Vsekako bi tlakovanje struge stalo najmanj 200.000 K, obokanje pa še gotovo 100000 K. Kdo pa naj izvrši ta dela? Občina je pač na stvari najbolj interesovans, a sama bi nikakor ne zmogla tolikih stroškov. Zamogla bi pač le prispevati z gotovim doneskom, ki bi se rszdelil na več let, a glavni del stroškov bi moralo prevzeti le poljedelsko in notranje ministrstvo in deloma tudi dežela kranjska. Brez sodelovanja vseh teh činiteljev se regulacija Nikave gotovo ne bo dala izvršiti. Parcela Nikava je pripisana v Ust gozd nemu erarju v Idriji, obrežna zidov« kakor mestove pa vzdržava rudniški erar. Ce bi ee regulacija izvršila, preide vzdrŽanje nove struge gotovo na občino, zategadelj bi pa tudi go tovo poljedelsko ministrstvo rado prispevalo z večjim doneskom, da se odkupi vzdrževanju obrežnih zidov, ki so nujne poprave potrebni. Notranje ministrstvo bi prispevalo is melioracijskega sklada, dežela je pa tudi dolžna storiti kaj za Idrijo. Ti pa bi prispev li le, Če se dokaže, da je regulacija Nikave nujno potrebna. Zelo umesten je bil tedaj predlog g. župana pri občinskem odboru, da se ga pooblasti, da radi prošnje za državno podporo ▼ svrho regulacije Nikave vse potrebno ukrene. Upamo, da |e s tem storjen prvi korak za rešitev enega najvaŽrejših vprašanj mesta Idrije. »Pot v Grapi« je zelo slaba in popravila potrebna, toži dopisnik v »Napreju« in zahteva, naj občinski odb< r potrebno ukrene, da se popravi. Priznavamo, da jo pot v Grapi zelo slab«, vprašamo pa, ali so poti v Rsžab, Prontu, Kurjem vrhu Za gradom, Pod gorami in drugod, kaj boljše, ali niso morda še veliko slabše!? čuti se sedaj velika napaka pre|šnjih časov, da so se zidali deli mesta, ne da bi se bilo skrbelo z« kako dovozno pot, pa tudi sedaj ni bolje n. pr. predmestje »Amerika« Nujna potreba je, da se napravi za mesto Idrija stavbni načrt, po kojem bi se imelo vršiti nadaljno zidanje stavb, čim bolj postaja prebivalstvo zavedno, tem več sahteva. Kar je zadostovalo nekdaj, nad tem se danes zgražamo. Spoznati pa se tudi mora, da, kar se je v nekaj stoletih zgrešilo,  se  ne  da  popraviti  čez noč.
Uravnava poti bo morala priti na vrsto prej ali slej in občini je treba misliti tudi na to zadevo pri določanju svojega programe. Naprava Isvn tennie prostora v »mejiei« na erarične stroške je vzbudila preoej nevolje med idrijskim prebivalstvom, sosebno ker sedanje rudniško ravna« teljstvo skrbi sa zabavišča le gospodi, preprosUmu 'ljudstvu pa zabave ne privošči, dasi se je v prejšnjih časih storilo mnogo za razvedrilo preprostemu občinstvu Če se je nssulo tisti del prostora v »mejiei« za lavn tennie, naj bi se še ostsli del ter napravil park, kojega v Idriji prav občutno pogrešamo. Pred sto leti se je sezidalo v izobrazbo delavstvu rudniško gledališče, danes se isto niti ne popravi, dasi je prepovedala vlada ▼ njem predstave. Že is pietete bi zaslužilo, da se popravi to eno najstarejših gledališč v Avstriji. Res, ironija! Pred sto leti so imeli več smisla za izobrazbo in zabavo preprostemu ljudstvu, kakor dandanes. Najlepše pa ilustruje sedanjo vladajočo gospodo v Idriji, da napravi v restavraciji na »Zemlji« na eni strani za gospođo lepo belo pobarvane mize in klopi z naslanjali, na drugi strani pa čisto navadne pribite mize in klopi za pri« prosto ljudstvo. In vendar je vedno vse polno preprostega občinstva pri veselicah na »Zemlji«. Pa kaj hočemo! Vidimo nastopati narodne in socijaluo-demokratične delavce v — veteranski uniformi! To znači dovelj!
Glasovi z Jesenic.
— Veliko smehu vzbuja po Jesenicah znani klerikalec Markež, ki hodi po gostilnah kakor povodni mož ter hoče dokazati, da se mora nova šola zidati na Savi. Večina občanov je zato, da se postavi šola na Jesenicah, in se naj polagoma razširi v osemrazrednico. In to je tudi edino pravo. Če pride štirirazredna šola na Savo, bomo imeli Jeseničani kmalo navadno dvorazred-nico, ker 8 samih Jesenic ne dobimo otrok za štirirazrednico. Vi, modri prerok Markež, pa tega nočete uvideti! ? Vaši soobčani že mislijo, da ste plačan agitator — ravnatelja Lukmanna. Sveta dolžnost vseh neodvisnih občinskih svetovalcev je, zastaviti vse moči, da ne dobimo dveh 4razrednic, temveč osemrazrednico na Jesenicah, ki se naj spremeni v meščansko šolo. To bo v vašo lastno korist in v korist vaših otrok. Poleg tega pa boste imeli zavest, da ste ustanovili prvo slovensko meščansko šolo ter storili velik korak v obrambo slovenske narodnosti. Ali sedaj razumete gospod Markež 1?
— Vsi smo se neizrečeno čudih, ko smo brali v ? Slovencu", da je kaplan Zabret nančil lepe pevske zbore, ki so se peli na veselici v korist družbe „Cirila in Metoda". Znano je namreč po celih Jesenicah, da se je s pevci trudil organist g. Savinšek ter se je le njemu zahvaliti za lepo in ubrano petje. Zabret, Zabret, ali te ni sram, da se hvališ v javnosti 8 tujim blagom ter celo svoje lastne ljudi postavljaš v ozadje! ? Ali je to tudi krščansko katoliško ?
— V nedeljo jo je kaplan Zabret popihal v Beljak na katoliški shod, da se na novo ukrepi za nadaljni boj, ker ga je sobotni „Slov. Narod* malo počesal.
— Župnik Zabukovec je baje hudo oštel kaplana Zabreta, ki hoče povsod sam gospodariti ter je s celo svojo katoliško organizacijo zavozil. Gospod Zabukovec, za ušesa primite vašega hudega kaplana, drugače vam zraste Črez glavo.
— Prijateljski pogovor s klerikalcem Lukičem. S.: „Zakaj pa ste vi pravzaprav klerikalec in zakaj se trudite s tamburaši v katoliškem društvu ? -Lukič : nile, na Jesenicah je vse drago, plače nimam sijajne — v župnišču je pa vsega dovolj. Kaplan Zabret ne Štedi z denarjem, če je treba potolažiti Žejnega in laeuega klerikalca. Saj je tajnik hranilnice in posojilnice iu tam se lahko dokaj okroglega — odsčipue. Torej med nama povedano, meni se gre
— kšehV S.: „Aha, ti jih pa znaš, če tudi se ima Zabret za tako kunštnega.-
— Pobožen vzdih tercijalke Z»re-tove Mici, ki je obljubila vedno devi-itVO na roko kaplanu Zabretu: „0 Beg gospod vojskiuih trum, ne dopusti, da bi nam „svetli* gospod kuezoškoi vzeli našega priljubljenega in le v mene zaljubljenega „gospoda- Zabreta. Ce to dopustiš, mi poči moje deviško srce m moja duša bo užaljena do smrti. Amen.*4
— Zabret je rekel, da raje pristopi k nemškemu „Turnvereinu* kakor pa k „Sokolu*. O, tam bodo veseli vašega lepo rejenega telesa, gospod kaplan.
— Hudi nemškutarici sta učiteljici sestri Sehitnik. Slovenca prezirata kjer in koderkoli ga moreta ter baje celo v šoli vedno silita s svojo ubrano nemščino v ospredje. Družite se le z znanim nemškim zagrizeocem Pollanzem. Slovenski fantje se dogovarjajo, da jima bodo enkrat pošteno pregnali veselje do nemškutarenja. Na slovenskih Jcee-
nicali ne rabimo nemškutarakih samo vsled korupcijo sem došlih učiteljic.
— Železniški uradnik Koch je ozmerjal slovenske mladeniče pri blagajni s „Schufte" in enako, hajlov-cem pa uklanja hrbet kjer le more. Gospod Koch, pamet je boljša kot žamet.
— Jeseničani smo radovedni, kaj je iskal kaplan Zabret 21. t. m. o polnoči po Jesenicah v ženskem spremstvu in kam je potem izginil v temi okrog župnišča! Ali je pri nas kakemu zabitemu  kaplanu res vse dovoljeno! ?
Dnevne vesti.
V Liubljani, 24. septembra.
— »Politik«  V   Pragi se nam nasproti ne more  odvaditi precep-tovskega  vedenja, kar je pri nji toliko zoprnejše, ker stara časnikarska ženica nikogar  podučiti ni v stanu, ko sama   ničesar   ne zna in ničesar ne ve. To velja posebno radi razmer na Kranjskem in o njeni polemiki z našim listom! »Edinost« je pisala, da je pokojni Podgornik obsojal razmere na Kranjskem. Mi pa s no o Podgor-niku naglašali, da je bil nadarjen, a fantast v svojih   nazorih,   le tega našega pisanja izvaja   »Politika, da smo implicite sami najstrožje obsodili razmere na Kranjskem. Ti gospodje z Vaclavskega trga morajo imeti po sebno  logiko,  če pridejo do takega sklepanja! So sploh čudni možički ti časnikarji okrog »Politikea. Ker jih doma  nikdo ne posluša, vtikajo se prav radi v razmere drugih kronovin, v prvi   vrsti v naše  kranjske raz mere.  Mi bi proti temu vtikanju ničesar ne imeli,   če  bi se godilo ob jektivno, in dostojno. Pa ravno v objektivnosti  in dostojnosti ni mogoče govoriti, ker »Politik« se nepre stano   samo   v   nas   in našo stranko zaganja, dočim o klerikalni stranki še nikdar niti žal besedice spregovorila ni* Vsikdar igra in hoče igrati postreščka dr. Suštersičevi   stranki,   zatorej je jasno,  da se mi za takega časnikarskega priganjača prav lepo zahvaljujemo, ter mu kvitiramo njegovo nadležno   vmešavanje — z brcami. Pri tem nam bi kri ne vskipela, če bi ta z nemškim firnežem   prevlečena gospoda z   Vaclavskega   trga   res kaj poznala naše razmere, o kojih piše, kakor slepec o barvah. Sfciicuje se da soglaša z dvornim svetnikom Šuk-jejem,   ki gotovo pozna razmere na Kranjskem in »suito« ckrog »Slovenskega Naroda«. In to zadnje, mislijo staročeški puhloglavci,  nas posebno togoti!  Nedolžno   veselje!   Da bode tak zapuščen in izstradan list, kot je »Politik« v Pragi  rade  volje vzel v 8V0J0 »suito« dvornega svetnika S u k ljeta,  kojega   na  Kranjskem razven dr. Šušteršiča  nikdo več ne povoha, vedeli smo  naprej!   Ta  gl ha skup štriha! Vihunec najivnosti pa doseza »Politik« s tem, da navdušeno vsklika : »Šuklje kennt sicherlich die Krainer Verhaltnisse!«   To  je sicer mogoče, ker je  Šuklje  že pri vseh strankah svojo dlako  puščal.  Ali za to se ne gre!  Suklje  morda  pozna razmere naše, a gotovo je, da jih kot sedanji klerikalni podrepnik  noče opisati v pravi luči. Opisal jih je psč tako, kot je to prijalo njemu, kot pobeljenemu klerikalcu. »Politik« vse to dobro ve, avzlictemu se dela, kot da je Sukl.e objektiven vir! V tem tiči hudobnost nemčurjev iz Vsclavskega trga! Ako nam torej taki ljudje očitajo »Prahl-hansereien«  potem  prav lahko pridemo h dnevnemu redu preko takega očitanja.   Šđ nekaj malenkostnega, a vendar  značilnega,   kar ravno kaže absolutno nevednost glede naših raz mer!  BPolitik« hoče vse vedeti, na Kranjskem vse poznati.  Pri tem pa ne pozna niti svojega ljubljenca Šuk-ljeta. Neprestano mu daje naslov dok torja! Res, vse je bil Suklje, in noben gad v svojem življenju ni tolikokrat alekel svoje kože, kot jo je slekel kamniti dvorni svetnik, a doktor pa vendar še ni bil nikdar!  In   kar je najbolj žalostno, »Politik«, vsevedna »Politik«  tega ne ve! AH bodi ji v tolažbo povedano,  da lahko upa, da Suklje vendarle  postane še vsaj — doktor svetega pisma!
— Iz preiskovalnega za« pora izpuščeni so bili včeraj vsi
visokošolci in drugi dijaki, ki so bili zaprti aaradi afere e Karnijolei. Zaprti so bili eelteden. Med zaprtimi sta bila tudi visokošoloa gg. Cham in Lavš, ki pri tisti aferi niti navzočna nista bila. Radovedni smo, kako opraviči in pojasni obravnava aretovanje dveh visokošoloev, ki sploh pri stvari nista bila nič udeležena.   Ker sakon prepoveduje pisati o sodni preiskavi, se vzdržujemo za danes vsake nadalnje pripombe. Ču jemo,   da je  včeraj podpredsednik deželnega sod sta, gosp. Pajk, izpra-Ševsl dijake, ko so  bili še v zaporu,    kako    je    bilo   s hrano Ker se stvar preiskuje   hočemo na vesti nekaj podatkov.   Koj   prvi dan je prišel strio g. Beliča in prosil, naj dovoli, da bo dobival njegov netjak brano z doma. Reklo se mu je, da tisti dan to nikakor ne  gre.   Ker je hotel strio Beliča iti naravnost do gosp. predsednika Levičniaa, se mu je naposled vendar ustreglo. Dijaki, ki so bili v  zaporu, niti vedeli   niso, da smejo dobivati hrano z doma. Gosp Lavsu je najprej njegov svak prinest-1 nekaj hrane, a je bil zavrnjen, potem je prišla njegova sestra,  a je bila tudi zavrnjena.   Ker je dolgo in dolgo prosila, se ji je reklo:   Tudi zaradi tega se  hrana   ne   sprejme,  ker je lahko — zastrupljena!! Kako si more normalen človek misliti, da bo mati poslala svojemu sinu v zapor zastrupljeno hrano! Krub, ki so ga dobivali dijaki v zaporu, je bil ves plesniv, in za svoj denar so dobili tudi ples-niv  sir.   Ker se  menda stvar preiskuje, opozarjamo   na   te okolnosti. O tepenem kadetu  se  raznašajo še vedno vsakovrstne  pretirane govo rice. Te govorice imajo svoj izvor v hudobiji.   Na  zvijačen način bi nekateri    nemški    kričači ustvarili radi težko telesno poškodbo, dasi nima dctiČni kadet ne ene težke poškodbe.  Vse kaže, da je ta kadet simulant    Sicer  pa v tem cziru še ni izrečena zadnja beseda.
— Brez slovesa so zapustile franciŠkanke Ljubljano in odpotovale v Nemčijo. V Ljubljani kar šumi in vre in razuašajo se vsakovrstne govorice, ki so gotovo silno pretirane. Nekaj jedra pa imajo te govorice v sebi in Če je le senca tega res, kar se govori, potem je bil skrajni čas, da so te nune bile spodene. V Ljubljani se jim ni slabo godilo. Prišle so brez krajcarja sem in že čez nekaj let kupile prostorno Samasovo hišo v tihih Frančiškanskih ulicah ravno nasproti vhodu na franci škanski vrt. Se ko so prebivale v hiši na vogalu St. Peterske ceste in Kolo dvorskih ulic, so frančiškani, različni drugi duhovniki in drugi moški prav pogostoma hodili v vas. Od deklet, ki so pri frančiškankah šivale, smo izvedeli prav čudne reči, kako je bilo vedenje pri teh obiskih. Lahko bi na pr. imenovali tisto frančiškanko, ki je kar poskakovala in brcala liki koza, če je prišel na obisk neki frančiškan. Odkar so frančiškanke stanovale v svoji hiši, je bilo življenje še — veselejše. Vedno in vedno so hodili različni patri na obiske in drugi vsakovrstni „bratranci" in bilo je v samostanu stiskanja in mečkanja in cviljenja, da se je vse Skandaliziralo in da so stare in pobožne ženice jokale, češ, da je groza, kar se godi v svetih prostorih. Z ozirom na to je pač umevno če smo radovedni, kako pojasni „Slovenec" odhod franČiškank in razpust s tolikim krikom ustanovljenega konventa.
— Duhovska bera. Iz Teme niške doline na Dolenjskem se nam poroča: V naši dolini so se ojačili posamezni možje, ter posluživši se po zakonu z dne 13. junija 1882 štev. 25 iz leta 1886 deželnega zakonika pristo-ječe jim pravice v svojo korist in v korist sožupljanov prosili, da se uvede v smislu zgorajšnjega zakona razprava za odkup duhovniške bire in drugih enakih davščin. To pa je pr zadete gospode duhovnike tako razkačilo, da je že raz več lec temeniške doline kar treskalo. Na vse različne načine 80 se trudili dokazati, daje to v Škodo kmetu, da to delajo le liberalci iz sovraštva do duhovščine. Imenoma so hujskali zoper dotične može, ki so bili toliko drzni kaj takega zahtevati, češ, da boste vedeli kdo Vam dela krivico, tako da so bili
dotičuiki po končani službi božji skoraj dejansko napadeni, v enem kraja čul se je celo klic: pobijte jih. Eden izmed teh tičev je še celo trdil raz lečo, da se bode dotičnega za odkup bere plačanega denarja polastila vlada, kakor na Francoskem in da bodo potem kmetje, četudi bodo bero odkupili, svoje duhovnike zopet morah sami izdrže vati. Krajev in imen dotičnih gospodov za danes nečem o navajati, kako jo je eden izmed njih Že skupil, ker namen teh vrstic ni komu kaj škodovati, kajti držimo se zapovedi sv. očeta našemu škofu Bonaventuri: delujte odločno, a varujte se sovražnosti in iz izkaznjte vsakomur ljubezen. Teh vrstic torej ne pišemo iz sovražnosti do dotičnih gospodov, ampak zgolj iz najblažjega na-namena, da opozorimo vse kmečke prijatelje po celi deželi na zgorajšnji zakon, kar je „Slov. Narod" že pred par leti storil. Kajti da je odkup bere za kmetsko ljudstvo ravnotako koristna stvar, kakor je bil odkup desetine in tlake, to dokazuje najbolj jeza prizade tih duhovnikov, ki niso mogli pričakati dotične razprave, temveč so se znesli nad provzročitelji na tako sv. kraju, kakor je leca, na tak način, da so bili v nevarnosti pred razjarjenim ljudstvom. Gotovo je namreč, da bi bili ti gospodje, če bi bil odkup bere za nje boljši, za kmeta pa slabejši kakor je dajatev v naturi, lepo tiho, ker kadar se gre za bisago, oziroma za bero, in ne za vero — tedaj ti gospodje prenehajo biti ljudski prijatelji, kakor nas uče vsakdanje skušnje. Znano je namreč, da so ti duhovni berači najnadležnejši in da mu kmet da vselej bodisi iz spoštovanja ali pa iz strahu pred njim več kakor mu gre, da torej delajo pri tem mastne dobičke. Z odkupom bere pa bi bili kmetje bodisi takoj ali pa v 20 letih odrešeni tega nadlegovanja in obenem odpravilo bi se za 20. stoletje sramotno in za ves duhovski stan preponiževalno beračenje od hiše do hiše. Zatorej ljudski prijatelji po celi deželi, na noge! Vas, gospod urednik pa prosimo, da v Vašem cenjenem listu, ki se vedno hvalevredno poteguje za kmeta-trpina, ljudstvu razložite zgoraj navedeno postavo, ter greste vsem, ki si ne znajo sami v tej zadevi pomagati, na roke, za kar boste sčasoma gotovo želi od vseh, tudi od onih, ki do danes Še niso spregledali, zasluženo zahvalo.
— Klerikalci za učitelje.
Z Rake se nam piše: Ko je po razširjenju tukajšnje šole k nam prišel provizorični učitelj g. F. Pogačnik kot četrta učna moč, ni mogel dobiti drugega primernega stanovanja kot v gostilni. Kaj je tako stanovanje za učitelja začetnika, z malo plačo, si lahko mislimo, ni strani občine se mu je takrat obljubilo primerno stanovanje v starem šolskem poslopju takoj, ko se ta popravi in sicer ca mesečno 4 krone, katere je bi provizorični učitelj zadovoljen plačevati. Sedaj je stanovanje popravljeno. V nadi, da dobi to stanovanje si je g. Pogačnik med pretočenimi počitnicami omislil potrebno hišno opravo. Pa zdaj je dobil od županstva obvestilo, da se mu orne njeno stanovanje prepusti le proti mesečni plači 10 K do prve občinike seje, potem bode pa drsžje. Vse to je provzročil sedsnji zastareli klerikalni predsednik krajnega šolskega sveta, to je tisti oče Gorenc, ki je nekega dne pri neki občinski seji ko je vstopil župnik kot občinski odbornik v sejno sobo, veselo vsklik nil: Čast bodi Bjgu, da ste prišli, če v»s ni, smo sami osli. Torej osel — od tskrat je mož pri tu kajšnjem gosp. župniku Janezu Doli-narju persona gratisima in kot plačilo je zato že štiri leta krajni šolski predsednik na Raki. Žalostna nam majka!
— Loški Ščinkovecna delo.
Iz Škofje Loke se nam piše: Časih je treba svetu nekoliko pojasniti razmere pri nas, da se bo mogla izreči prava sodba. Komandant vseh klerikalcev je znani Šinkovec. Pred njim vse trepetal; glas njegov je rjovenje leva v puščavi. V cerkvi vedno zmerja ljudi in govori le o liberalcih, o znanjih in nečistostih. Zaradi tega je postala njegova cerkev ob nedeljah prazna; komu je pač ljubo vedno le o liberalcih poslušati. Tudi
niso stariši več postili otrokom hoditi v šentjakobsko cerkev. Kaj si izmisli brumua ŠinkovČeva bnča'? Zmaši neko pisanje in ga pošlje ordinarijata. Doli seveda so mu morali pritrditi. Kaj je v tem, povedal je Šinkovec zadnjo nedeljo. Govoril je približno takole: Škof zaukazujejo, da morajo vsi otroci k maši prihajati v rt t. Jakob in sicer k moji maši. V drage cerkve hoditi je strogo prepovedano. Če ne bode otrok v našo cerkev, bodo imeli vsi slabe redove v krš. nauku in zadržanju. Potem je še mnogo drugega povedal, iz česar se je spoznalo, da mu je zelo hudo, ker ljudje, zlasti izobraženci, zahajajo h kapucinom in ker so za preslikanje uršuliuske cerkvi toliko darovali. Povedal je, da samo on prav pridigaj e in da tako škof hočejo. Mi starši smo nad tem zelo ogorčeni   in protestiramo, da
y
bi nam Šinkovec zaukazozoval, kam bomo mi in naši otroci k maši hodili. Povemo mu, da ne bomo pustili otrokom v njegovo cerkev, dokler jih bo pohujševal in proti nam staršem zabavljal, če mu tudi od jeze poči ne premajhen njegov trebušček. Za njegove grožnje se pa toliko zmenimo, ko za lanski sneg. Tudi so prišli naši duhovni zaradi Šinkovca v nasprotje, ker so nje gove komande že siti. Saj pa tudi že povsod hoče vse komandirati. Dekan se ga je bal in mu vse storil, kar je on hotel, a sedaj se mu je uprl. Nunskega kateheta ima tudi popolno v svoji oblasti. Naščuval ga je proti dekletom, da jih je ta revež v „Marijini družbi" zmerjal kot psice. Ni Čuda, da je veliko boljših deklet zapustilo družbo, pravijo da celih 200. Sedaj bode pa menda zapeljani revež že spoznal (?), da se za Šinkovcem ne sme hoditi. Vae vre in vse bega. Kmalu bode sam. Tudi kaplana sta se mu zamerila. Tako je nekemu višjemu gospodu sam povedal in dostavil, da je bil zaradi tega že pri škofu. Nad kapucini pa vedno upije, da so liberalci. No, to je še najmanj hudo, kar jim more očitati. Čast jim!
— Ožja volite* na štajerskem. Včeraj je bila cž a volitev v mariborskem in vljuDer-skem volilnem okraju. V mariborskem okraju je baje zmagal nemški nacijonaiec Stieger, a razmerje glasov še ni znano. V ljubenskem okraju je dobil socijalni demokrat dr. Schacherl 12 259, klerikalec Riegler pa 12.097. Izvoljen je torej dr. Schacherl.
— Mariborski knezoškof gospod dr. Napoto i k je imnovan tajnim svetnikom, kot takemu mu gre naslov ekscelenca. Dr. Ntpotnik je torej končno vendar dosegel po čemer je toliko časi hrepenel.
— Eden ljubljencev ljubljanskega dkofa v luči resnice. Piše se nam: Ker dobrniški kaplan Janez Berce v „Slovencu** štev. 210 trdi, da ni nikoli storil, kar se mu v „Slov. Narodu" očita (^menda kar je v št. 206 o njem pisanega), si Štejemo v dolžnost, da navedemo priče o do-tiČnem slučaju. V svoji hiši v Dobrniču št. 20 biva vdova Jerič, po domaČe Brjakovka, z dvema hčerama, Jožefo in Angelo. Jožefa je bila Šla pred kratkim v „Rim". K Angeli je hodil pa kaplan Janez Berce iz Dobrniča. Da je bil 27. avgusta 1. 1. pri nji, je dokazano in mu ni mogoče utajiti. Za drugekrati se pa nič ne trdi, ker ni bilo toliko in zanesljivih prič. Tedaj 27. avgusta 1. 1. okoli 9. ure jo je šel kaplan obiskat in vzel seboj farovškega hlapca Franceta, oblečenega v kaplanov havelok. Hlapec je moral iti dvakrat po vino v gostilno „pri Franci" v Dobrniču. V drugič je prišel po vino ravno ob 11. uri zvečer. Vsakikrat je kupil 1 „dop-ler" vina (2 litra). Tedaj je kaplan spil in dal spiti pri Brjakovih 4 litre vina. Na vprašanje gostilničarke France Zaletel ji je hlapec povedal, da je kaplan pri Brjakovih baban in daje za vino. Z „doplerjem" vina v roki je prišel hlapec tudi v prodajalno Fran Koporca v Dobrniču po smodke. Na vprašanje, kam in komu znosi toliko vina, je hlapec tudi prodajalcu smodk tako povedal, kakor gostiluičarki. Ko se je bil hlapec v družbi kaplana pri Brjakovih preveč napil, ga je gnal domov v farovški hlev posestnika sin Frauc Smolič „Gor-Čev" iz Dobrniča h. št. 18. Kaplau je pa ostal dalje pri Brjakovi Angelici brez hlapČevega uadzorstva in si pustil od stare Brjakovke zopet pripravljati Črno kavo. Posestnikov sinovi: Franc ČrČek „Glavičev" iz DobruiČa Št. 15, France ZnidarŠič „Kotarjev" iz Lokve, h. št. 5 in France Smolič „Gorčev" iz
Dobrniča it. 18 so stali pa blizo Rrjv kove hiše, opazovali, kaj se godi, in č*. kali do 28. avgusta 2. are zjutraj, dt se je poslovil zaljubljeni kaplan od An. gelice in prišel iz hiše. France ČrČek nGlavičev" ga je vprašal: Kam gremo pa sedaj sleparit, gospod kaplan ? Ker mu je pa kaplan rekel iti spat, se j* Glavičev nad njim zadri: „Pr' moj' dag, vi pojdite spat, vi. Vi bodete morali maševati, jaz pa ne Sedaj je že nedelja in 2. ura zjutraj proč, pa se vit. čite pijani okoli bab." Ker seje kaplan zbal, da ne bi začelo padati po njem, je postal naenkrat zelo prijazen z Gl*. vičem, ma ponudil smodko in na za htevanje tudi užigalice, katere je Gl*. vičev potem, ko si je znpalil smodko, na tla stresel in kaplanu ukazal vse pobrati, kar je ta tudi hitro ubogal. Kotarjev je stal pri Glavičevem in tudi dobro videl, kako težko je pijani kaplan pobiral užigalice in praskal po tleh, da je imel vse roke blatue. Da bi popolnoma potolažil Glavičevega, mu je dal 2 kroni, da jih po dnevu zapije, ker ni bilo ob 2. uri čez polnoči že samo umevno nobene gostilne odprte in uj bilo mogoče dobiti vina, na kar je bil kaplan tudi opozorjen. Kakor pred nekaj urami hlapca, je peljal France Smolič, ko je bilo že dve ura zjutraj proč, tudi kaplana domov, pa ne v hlev, kjer bi bil tudi za njega pravi kraj, ampak v farovž. Skoraj vse sta videla in slišala tudi Brjakovih sosed Anton Blatnik, po domače Koler h. Št. 19 in njegova žena Tudi več drugih oseb je vse to opazovalo na skrivnem. Glavičev je 1 krono skupno s Kotarjevim koj tisti dan dopoldne v gostilni „pri Franci" v Dobrniču „zasnopsal", drugo krono sta pa popoldne v gostilni zapravila. Gorčev pa, ki je spremljal prvič farovškega hlapca potem pa še kaplana domov, ni dobil pa nič deleža. — Sedaj se o resničnosti dopisa v št. 206 „Slov. Na roda" o kaplanu Bercetu lahko vsak prepriča. Tega dopisa kaplan ni h prebrati na prižnici. Kaplan v Bfi vencu44 št, 210 vse taji, kar se o njem piše, pravi, da ne pozna dopisnika ia da mu je opraviti samo z odgovornim urednikom. Nato se mu odgovori: K.: se je pisalo v „Sl<*v. Narodu" o kap lanu Bercetu je sama resnica, prav nič izmišljenega. O tem se je tako lahko prepričati vsakemu — tudi škofu, če ima dobro voljo — kakor o tagriz nosti, pijančevanju, ponočevanju, i, in krivi prisegi kaplanovi. vGlej d v št 201 „Sl. Naroda44). Dopisnika to kaplanče prav dobro pozna, pa ii" imeti ž njim opraviti, ker mu dopisnik vse lahko dokaže. Sploh pa ta kaplan ček z nikomur ne more imeti veliko opraviti, ker še kmetski fantaliuje ne marajo občevati ž njim. Za prihodnje ve še par mastnih o Bercetu ta dop -nik, katerega je „dobrniška taroka inma" v „Domoljubu- imenovala Zgago,
—  Iz   Boro* niče. Kakor je znano, je otvorilo si. plan. društvo pred nedavnim  Časom v Borovnici romauti čen kraj, po imenu Pekel.   Vsak kdor dozna ta kraj,  ve, da to ni kraj trpijo  duše,  ampak  da  se   tu MOi naslaja  nad   krasoto  prirode,  ki nam nudi tu res nekaj veličastnega. Le borovniški  župnik menda  misli, da je v bližini pravega pekla in zato se trudi, da obvaruje sebe  in svoje ovčice \< gubljenja. Dne 20. t. m. je imel župnik pokopati majhnega  nedolžnega otroka, iz vasi,  ki je Joddaljena  četrt ure od Borovnice; ravno to jutro se je imela brati  ustanovljena  maša v podružnici, katero je do sedaj  vedno  kaplan od pravljal.   Da bi   prepustil   kroniee za ustanovljeno mašo kaplanu, to seveda ne gre; da bi prepustil pogreb, to zopet ne  gre, ker,  kakor  že omenjeno, skrbi župnik za svoje ovčice in jih še celo k večnemu   počitku   najraje sam spremlja — mogoče  zaradi kronic, ki jih dobi. Da bi pa Župnik lahko sam opravil,   napovedal je pogreb ob peti uri zjutraj. — Pri nas je sicer na-vada, da se vrši pogreb vedno po masi, nikoli  pred mašo.   Seveda, to je bil otrok in po mnenju  župuika bi se ga ob vsakem Času lahko pokopalo. Ker se je zdela pogrebna ura, ki jo je določil  župnik,   prezgodnja, prinesli so mrliča ob Šesti uri, ravno ko je maševal kaplau. Župnik seveda ni čakal pogreb cev, ker je  imel v podružnici ustanov ljeuo mašo že ob pol 7. uri. Zakaj pa ni prepustil pogreba kaplanu, ali nima toliko zaupanja do njega? Pogrebci so morali čakati na mrazu z mrličem do osme ure na župnikovo milost. Ali misli župnik, da bi kaplan ne znal sam za grebsti mrliča, ali se pa boji, da bi mu kaplan  preveč  zaslužka  ne prevzel Vobče se pa govori, da župniku nekv» liko »manjka-. Namesto knžev teden je oznanil  kvaterni  teden  in   ljupstvo }t med seboj zborovalo, ali naj se posti I križevem tednu na dni ki jih je župnik označil, ali ne. Župuik mora že vedeti, zakaj je  naložil  toliko posta; gctevo skrbi za svoje farane in jih hoče s po stom rešiti pekla.  11. t. m. je oznauil namesto: „Povišanje sv. križa", „Najdbo sv. križa*4, ki je 3. majnika. Ljud>u se mu kar na glas v cerkvi posmehuje, take blodi naš župnik na prižnici. Sire: se je župnik izrazil,  da ima vsak v hiši koledar, po katerem se lahko ravna,
sli zakaj so pa potem nedeljska oznanila? če misli Župnik oznanjati kakor bi imel, naj raje ne oznanja in mi se bomo ravnali po koledarju. Župnikova komodnost sega že tako daleč, da se xnu že več ne ljubi Študirati nedeljskih popoldanskih naukov; bere nam le iz Knjiga katere tudi sami doma lahko beremo. Tako komodnega župnika Še nismo imeli in si ga tudi ne želimo!
Borovnicam.
— Iz pisarna Dramatičnega društva11 se nam poroda: Zinimanje občinstva za letošnjo sezono je prav izredno veliko. Abo-nentov na sedeže je ie sedaj mnogo več nego lani, najem ikov lož se je ps toliko oglasilo, da eo bile vse lože v parterja in v I. reda takoj prve dni oddane. Le nekai lož v II. nadstropju je še na razpolago in sicer ns desni št. 2 in 5, na levi pa it. 3 in pol št. 6 Reflektantje naj se blagovolijo oglsziti v Šešarkovi trafiki.
— Za gledališke statiste. Kakor že enkrat omenjeno, angaže-valo se bo nekaj stalnih statistov za slov. gledališče. Reflektantje naj se oglase jutri v nedeljo ob 10 uri v pisarni »Dramatičnega društva« v gledališču
— „Ghtebena Matica" naznanja, da se je s tekočim šolskim letom začel nov tečaj pouka v harmoniji, nov tečaj pouka v kontrapunktu ter da se nadaljuje II. tečaj harmonije z lanskoletnimi učsnoi. IzobrazDa v višji, strokovni teoretični znanosti je posebno važna in neizogibno potrebna za umevanje skladb pri vseh učencih, kateri goje glasbo na količkaj višnji stopnji, nadalje pri vseh onih učencih, kateri žele vsled svoje nadarjenosti se ko-daj v življenju poskusiti s skladanjem ali ki se celo skladanju posve titi žele s nadaljnimi študijami na dunajskem konservatoriju, in slednjič je važna izobrazba v tej stroki za vse one, kateri bodo v svojem prihodnjem poklicu imeli priliko po »tati dirigenti in pevovodjo raznih pevskih društev. — Zato se a tem opozarjajo vsi v Matičini šoli ali izven Matice stoječi učenci godbe in petja v Ljubljani na to, da se jim z obiskom teh tečajev harmonije in kontrapunkta nudi iepa prilika izobraziti se v vseh teh strokah do konserva-torijske višine pod pogojem, da so nadarjeni, pridni pri učenju in va;ah in da k vsem uram pouka redno prihajajo. Z obiskom pouka v pevskem zboru Matice ali v šolskem zboru glatbene šole se morejo polagoma učiti in pripravljati tudi za svoječasno poučevanje in vodstvo pevskih zborov. V tečajih Larmonije in kontrapunkta poučuje srospod koncertni vodja, profesor M H u b a d. Harmonija I. tečaj, harmo-nija II. teča; In kontrapunkt I teč&j se poučuje v vsakem tečaju po 2 uri na teden. Priglasi se sprejemajo še do konca septembra t. 1., oglasiti se je pa mogoče vs&k dsn v Matici v uradni   uri   šolskega  vodstva cd
1 45.—*/46 popoldne pri šolskem vodji, g. G e r b i ć u.
— III. narodna vinska trgatev pevskega društva „Ljubljane" v nedeljo, 25. t. m , obeta, po pripravah soditi, še zabavnejša postati kakor prejšnje. Dvorana Puntigamske pivnice bo spremenjena v velik vinograd. Jako ukusno grozdje župana Pušvedrana privabi gotovo veliko prijateljev dobre zabave. Vinograd bodo straži!« brhke viničarke, viničarji ter policaji, tudi občinski »šribaro, nočni Čuvaj in še celo »Žane s Iblanecf bo skrbel za zabavo občinstva. Plesalo se bede po končani t-gatvi do zjutraj ob zvokih priljubljene društvene in domače kmečke godbe. Zadetek trg t*e ob pol 8. uri zvečer, vstopnina 1 K, obiteij 3 oseb
2 K. Za dobro p:jačo in jedila bo skrbel dobrozeani gostilničar gosp. J Vospernik.
— Vabilo na obisk Vego-v ga doma. Kakor se je že poročalo, vrši se slavnost v Zagorioi v nedeljo. Vlak odhaja is Ljubljana ob 6 uri 14 min. zjutraj in dospe na Laze ob 6. uri 51 min Izletniki turisti imajo od Kresnic lepo pot čez Sv. MiklavžCicel v Zagorico (21/2 ure). Prijetna je tudi pot na Domžale (visa ob 8 uri 13 min) čez Sv. Trojico v Zagorico (2 uri). Pota so vsa markirana. Gostom iz Litije Bluzi vlak ob 9. uri 14 min. Dopoldne zadržani se udeleže lahko veselice v Dolskem z 'lakom ob 3. uri 19 min. na Laze. Kdor Želi reelnega kosila, naj se zglasi zjutraj pri gostilnicaju Jozelnu v Dolskem. Spored: Ob sedosih prihod »Veteranskega kora«, »Siov. planinskega društva« in drugih gostov iz Ljubljane as Laze Drisko Ob desetih maša pri tiv. Križu. Ob enajstih slavnostni govor pri odkritju nove spominske plošče. Ob eni uri odhod gostov na Dolsko, kjer bode pri Jozelnu ljudska veselica. Pri slavnesti sodeluje Domžalska godba in Moravsko pevsko društvo. Vsi Vegovi ča-
stilci dobrodošli! Ob deževnem vremenu preloži se slavnost na 2. okt. Odbor za Vegov spomenik.
— Za Vegov dom je gospod Fridolin K a u č i č poslal jako ličen Vegov kipee, Vegovo sliko ter spominsko knjigo, ki bo od sedaj na razpolago Častilcem in obiskovaloem Vegovega doma,
— Jugoslovanska umetniška razstava v Belgradu.
V dotičnom dopisu is Belgrada v »Slov. Naroda« s dne 22. 1 m. se je pomotoma ispustilo ime mlade umetnice gdč. Rutice Severjeve, katere so bile umetniške pletenine, ki so zbudile tudi kraljevo pozornost.
— O sadni razstavi v Radovljici smo dobili te-le vrstiee: Is »višjih« osirov se zdriim podrobne ocene. Nekaj pa moram vendar povedati tistim, ki pošiljajo listom notice o njej, in sicer to, da naj bodo bolj previdni. V »Narodu« od torka hvali neki dopisnik hruško »Kongre so v ko«, a ne omeni nobene drage vrste. Pravi, kako veliko lepih in velikih eksemplarov te hruške je videti v razatavi. Neveščemu res le vaga imponira! To hvalisanje »Kon-gresovke« bi marsikoga utegnilo za peljati, da bi si jo še eelo visoko debelno omislil. A kaj je na njej?! Velika je, nečedne oblike, drži se k večjemu tri tedne, rodi Še na priti i kovcu komaj vsako drugo leto in rada odpada. Noben veščak je torej ne more nasvetovati niti za pri ti i -kovce, še manj pa za visoka debla, ker ta hruška nima nobene gospodarske vrednosti. — Raje bi poročali o kanadskih, landberških in drugih rajnetah in pa o dilovkab, avranžaricah in pastorovkab, ki so res eminentne gospodarske važnosti in imajo pri nas gotovo bodočnost!
— Veselica podružnice sv. Ciriia in Metoda za Unec in okolico, katera se je vršila preteklo nedeljo v prostorih gotp. A. Beleta na Uncu se je vkljub ne ugodnemu vremenu prav dobro obnesla. Prihiteli so rodoljubi ne samo Unc«, ampak tudi iz bolj oddaljenih krajev, tako, da je gmotni uspeh še precej ugoden. Kakor je bilo zanimanje za veselico veliko, bi se ob ugodnem vremenu lahko poslal Ciril-Metodovi družbi vsaj trikratni doseženi znesek. Z*bava je bila prav Živahna, ter se je pokazalo kako krepke stebre in zanesljive podpiralo« ima naša družba med tukajšnjimi rodoljubi. Pri tej veselici je tudi nastopil prvikrat mešani unski pevski zbor, kateri vkljub kratkem času svojega vežb&nja, vse točke v občo zadovoljnost izvajal. — Vsem onim, ki so k nepričakovano dobremu zabavnemu in gmotnemu uspehu veselice pripomogli, bodi izrečena najsrčnejša zahvala. Na svidenje pri prihodnji veselici!
— Na Jesenicah je novo kolodvorsko poslopje že pod streho in bode prihodnjo pomlad popolnem dovršeno. Nova zgradba se prav lepo representuje. Jeseniški kolodvor bo eden največjih na Gorenjskem. Tudi lepo poslopje za železniške uradnike nasproti kolodvora je že dograjeno.
— Izobraževalno društvo »Bodočnost" v Vel. Žabljah oode imelo v nedeljo, dne 25. sep tembra   svoj   prvi   ustanovni občni zbor.
— Lovski blagor je imel g Mat. Lavrenčič na vrhniškem lovu. Ubil je   snežno   ges (Schnee-GanB).
V teh krajih jako redka žival. Dober tek!
— Hruška v cvetju. Gospod V. K. v Naklem pri Divači je bil tako prijazen in nam je poslal vejioo se daj v njegovem kraju cvetoče hruške. Ta hruška je ovetela spomladi. Ob suši ji je odpadlo vse perje, a sedaj je na novo pognala in je vsa v cvetju. Te hruške imenujejo v diva-škem okolišu pSeničnice, ker so o sv. Petru zrele.
— Stavbna delavnost v
Ljubljani. Čeravno se stavbena sezona že bliža koncu, pričelo ie bode vendar še letos z nekaterimi novimi stavbami. Kakor znano, poteče meseca junija prihodnjega leta rok, za kateri so bile po potresu glede novih stavb v Ljubljani dovoljene znatne davčne olajšave in trebi bo torej požuriti se onim, ki hočejo še biti deležni teh olajšav. Na mestnem, prej Del Cottovem svetu na Poljanah zgradil bo nadinžener Julij Hilbert iz Krškega enonadstropno vilo, istotako gdč. Tereza P o t o k a r; gospa Josipina Kos in Marija Koželj pa si zgrade veliko dvonadstropno hišo. Stavbišča so Že kupljena in so sedaj na Del Cottovem svetu samo še štiri stavbišča na pro-dsj. Ker se bode tudi z zgradbo nove giranszije na Poljanah prihodnje leto pričelo, bo najbrže ves omenjeni blok v kratkem zazidan. Stav-bišče na voglu Miklošičeve ceste in Dalmatinovih ulic (Bambergov vrt) kupil je posestnik Gregorčič is Krškega, ki bode »gradit tam lepo dvonadstropno hišo.   Ker namerava
menda tudi g. B a m b e r g na nasprotnem voglu (poleg svoje tiskarne) sesidati tamošnji okolici primerno poslopje, bo tudi Miklošičeva eeeta v kra kem zazidana. Vsekako ho ta cesta ena najlepših v Ljubljani.
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dežel, sodišču. 1. Matija Velepič, posestnika sin v Prologu je iz hudomušnosti pokvaril brv čez potok Bistrico, ki vodi iz Male Loke v Ihan in je okoli 12 korakov dolga, ter pol metra Široka. Na eni strani je bil ves držaj odtrgan, na drugi strani pa kakih 30 korakov, kar je bilo posebno nevarno za v šolo idoče otroke. Velepič je bil obsojen na 3 tedne zapora. 2.) Janez Aljaž, posestnik iz II ras č se je jezil nad svojim sosedom Jerebom Janezom zaradi nekega tepeža, kateri se je vršil leta 1899., češ, da se ga je tudi obdolženec udeležil. Grozil mu je z gnojnimi vilami, vpil, da ga bo prebodel, potem tekel za njim do čebelnjaka, kamor se je Jereb pred na-padovalcem skril. Ker mu ni mogel do živega, je z gnojnimi vilami suval v vrata, kasneje ga pa s sekiro podil po travniku, grozeč mu, da ga razseka. Obsojen je bil na 10 mesecev težke ječe. 3.) Janez Brglez, pekovski vajenec v Ljubljani, je svojemu mojstru Ivanu Godcu jemal kruh, maslo, meko, in te ukradene reči nosil Leni Peršin, delavki v Ljubljani; zato mu je dala kake krajcarje za svalčice. Brglez je bil obsojen na 3 tedne ječe, odjemalka Peršin pa na 5 dni zapora. 4.) Jakob Žnidaršič, cerkovnik v Logu, kateri je bil tožen, da je Ivani Šetina, ki je bila v posestnem sporu med trgovcem Francetom Lahom in župnijskim upraviteljem zaslišana kot priča prigovarjal, da naj tako izpove, „da bo cerkev pravdo dobila" — zaradi pomanjkanja verodostojnih dokazov od zatožbe zaradi hudodelstva goljufije oproščen. 5.) Ivan Volkar, v Kamniku rojen, pisar v Ljubljani, je redarja Nikolaja Večerina, ko mu je napovedal aretacijo, udaril s palico po glavi in nato pobegnil. Obsojen je bil na 1 leto težke ječe. 6.) France Korenč, sodar v Ziberšah je pri po-družni cerkvi na Ravniku sedeč ob zidu cerkve, vpričo več vernikov med pridigo viržinko kadil. Da bi to storil tudi med mašo, se mu ni moglo dokazati. Sodišče ga je oprostilo.
— Meso v Ljubljani. V času cd 12 do 17. t. m. je bilo v mestni klavnici zaklanih 64 volov, 5 krav, 2 biks, 1 konj, 181 prašičev, 204 teleta in 85 kozlov in kosiičev. Mesa je biJo vpeljanega 417 kg
— Umor v Skofeljci. Kakor smo že poročali, je bila vdne 9. t. m. v Gumniškem gozdu pri Skofeljci neka ženska oskrunjena in umorjena. Poroča so nam, da so se dobili neki podatki, ki govore za to, da je umorjenka najbrže identična s služkinjo Marijo Ko-larjevo, rojeno 12. avgusta 1874. leta v Toplicah pri Zagorju, pristojna v Šmartno pri Litiji. Navedenka se nam reč od takrat pogreša. Ko bi slučajno kdo vedel zanjo, naj poroča o tem c. kr. deželnemu sodišču v Ljubljani ali pa našemu uredništvu, da se bode po umorjenki potem poizvedovalo dalje.
— Nesreča. Včeraj ob 1. pop. je peljal Ivan Kobal, posestnik iz Kašlja št 40, po Škofjih ulicah v mesto dva prešiča in eno tele. V trenotku, ko je srečal električni voz konja, se je ta ustrašil voza in mesto da bi bil skočil v stran, se je zagnal v električni voz, pred njim padel in si zlomil desno nogo. Voznik France Sebach je sicer električni voz takoj ustavil, toda je bilo že prepozno- Konja, ki je vreden 480 kron, je vzel za malo odškodnino konjski mesar. Tudi pri vozu ima Kobal 16 K škode.
— Tatvina. Dne 20. t. m. je prišel neznan tat skozi odprto pritlično okno v stanovanje Antona Betova, delavca v tobačni tovarni, stanujočega v Krakovskih ulicah št. 5, in ukradel njegovi ženi Jožefi žensko srebrno remon-toir uro s črnim svilnatim trakom, ki je imel za obesek posrebrenega metulja, vredno 16 K, in hranilnik, v katerem je bilo samo 10 v. Policija je osumljencu na sledu.
— Na tla podrl je včeraj na Marije Terezije cesti Anton Vavpotič s tovornim vozom Ano Rajtarjevo in jo na glavi poškodoval.
— Delavsko gibanje. Včeraj se j« odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 6 Hrvatov, 12 Hrvatov je šlo iz Reke v Hrušioo, 9 pa v Liezen.
— Izgubljene reči. G Frančiška Grudnova je izgubila zlato ovrutno verižco, ki je imela za obesek zlat kolešček in zamorčka, vredno 26 K. G Albin Anžič, mesar, je izgubil rujavo podolgasto denarnico, v kateri je bilo 16 K denarja in poštno prejemnih listev. Gospa M. B je izgubila denarnico s 6 K.
— Najdena je zlata za« pestna verižica, katera se Ustniku izroči, Hrenovih ulicah št. 3 v pritličju.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljub lianske od 11. do 17. septembra 1904. Število novorojencev 24 (= 32 25 °/o0),
mrtvorojenca 2, umrlih 26 (»36 01 •/,<,), med njimi so umrli za dušljivim kašljem 1, aa jetiko 3, vsled mrtvo-uda 2, vsled nesgode 3, za različnimi boleznimi 17. Med njimi je bilo tujcev 10 (a 38-46%), iz zavodov 13 (=50°/o). Za infekoioznimi boleznimi so oboleli, in sicer sa otrošieo 1, s a tifusom 4, aa dušljivim kašljem 1, aa traehomom 1, sa vratieo 1 oseba.
— imUm* posredovalnega odseka „Slovenskega trgovskega društva Merkur". Išče se: 1 pomočnik manufakturne stroke sa Novo mesto, 1 pomočnik galanterijske stroke za Ljubljano, 2 pomočnika ielesninske stroke za Celje, 3 pomočniki špecerijske stroke za Ljubljano, 1 pomočnik špeo. stroke ■a deželo, 5 pomočnikov mešane stroke sa deielo, 1 kontorist sa deželo, 1 učenec za Ljubljano. Službe iščejo: 2 pomočnika manufakturne stroke, 3 pomočniki Špecerijske in želesn. stroke, 5 pomočnikov Špecerijske stroke, 17 pomočnikov mešane stroke, 1 kontorist, 1 kontoristinja.
— Najnovejše novice. —
Saksonski kralj Jurij je zopet opasno zbolel. Dva zdravnika sta cele noči pri njem.
— Močan potresni sunek so čutili 22. t m. v Dubrovniku.
— Za odpravo napitnine so imeli natakarji v Parizu velik shod.
— Nova kstegorija čast nikov v Avstriji. Z novim vojaškim kazenskim redom se tudi spremeni vojaško sodno postopanje V ta namen se ustanovi nova kategorija Častnikov — zapisnikarjev. V ta oddelek pridejo vpokojeni in i ■ vojaško službo sicer nesposobni Častniki.
— Proti kongresu svobo-domiselcev, L i ravr oksr zborujejo v Rimu, pripravlja papež Pij X protest tar je za to dobo zapovedal zapreti vse vatikanske muzeje.
* Fotograf in zenitninssti oglas. V »N*w - York Heraldu« je stal te dni nastopni oglas: »Miad plemič, Francoz, nedavno došel, bi se v svrho ženitve rad seznan.l z mlado bogato Američanko. Sestanek danes zjutraj ob desetih pri Granto-vem grobu. Znak: šopek vijolio v gumbn ci«. — Že precej pred desetimi se je polagoma nabralo kakih 50 dam, nekaj še brdkih in lepih, druge pa že bolj »zrel?«, vse pa rezburjene in rervosne. Stražar spomenika in policist si tega nenadnega ženskega romanja h grobu generalnega predsednica tudi nista vedela tjlmičiti. »Francoskega plemič«« pa Se vedno ni bilo, in sicer iz lahko učljivega razlega. Kakor so sedaj pokazale reklamo, je neki zviti fotograf narečii tistt oglas, da je tem potom dobil sliko za kinematograf. In prav te dni bodo Ntw - Yorčani kot »glavno privlačnost« občudovali v neki glasbeni dvorani »ponefre čeni sestanek petdesetih Američank z mladim francoskim plemičem«.
'"Tekmecumnega Hansa11. Na svetovni razstavi v Si. Louisu kažejo baje konja, ki kar razočarava s svojimi »znanostmi«. Konju daio n. pr. nalogo: koliko je 4 X 5 — 16 nakar gre k predalu in ovrže ven brez vsake pomoči številke 4 Na vsako šaljivo vprašanje, n. pr. 3 X 4—13 vljudno odkima, češ: kaj je to, to ne gre. Vsako ime: Bismarck, Roosevelt i. t. d. z Jahkoto sestavi s črkami, ai jih nabere s predalov. Vsak novec, dolar, pol dolarja ali kak drug denar prinese iz zapite omare, ki si jo sam odpre. Naloge mu stavi kar občinstvo V Ameriki se res gode čudne reči?!
* Zamorec o bodočnosti bele pasme. Zamorec M. Tobias, precej učeni sociolog, razpravlja o vprašanju, ali bo belo človeško pleme podleglo bsrvanemu plemenu ter pritrjuje temu vprašanju. V svojo razpravo je pritegnil tudi rumeno kožce ter piše: »Evropejci in njihovi potomci so izkoriščali Afriko, afri-čansko pribivalstvo ter njega potomce brezštevilno vrsto let ter jih izkori ščajo še dandanes. Toda vse trsja svoj čas. Evropska c vilizacija 86 ima Atriki in Afričanom zelo mnogo zahvaliti, čeravno jih Evropejci proglašajo zaničevalno za najnižje pleme človeštva. Afrika je zibelka in grob civilizacije. Beli, ki so hoteli tajin-stveni del sveta premagati ter si ga njegove najpomembnejše narode pod vreči, bi storili prav, da vprašaj) zgodovino. Zgodovina bi jih poučila o usodi narodov, ki so vedno isto poskušali. Francoska politika asimilacije je veliko boljša in pametnejša glede Afričanov kot angleška in nemška politika izkoriščanja. Naloga 20 stoletja bo, napraviti dobro razmerje med belo in barvasto pasmo. Toda po mojem mnenju bo barvasto pleme zmagovalo nai belim plemenom. K barvastemu plemenu rašu nira Afričane, Iode, Kitajce. Japonce in prebivalce južnega otočja. Moja trdna vera v zmago barvastega ple mena temelji na dejstvu, da se to
pleme mnogo močneje množi kot belo, in Število bo govorilo sadnjo besedo.
* Od občinskega do ministrskega tajnika. Stevo Vrče-vid, dalmatinski Srb, je bil v Kotoru občinski tajnik. ObdolŽen je bil veleizdaje ter je ušel v Crno goro, nakar so ga avstrijske oblasti dolgo lasa iskale s tiralnioo. VrČević je bil sprejet v srno gorsko ministrstvo notranjih zadev, kjer je dandanes prvi ministrski tajnik. Kot tak je nedavno poslal na cesarja prošnjo, na) se tiralnica prekliče ter se ustavi kazensko zasledovanje. Prošnji se je ugodilo ter se sme Vrčevič nemoteno vrniti na avstrijska tla.
* Poskuicno maščevanje bivšega italijanskega ministra Nasija. Italijanski poslanec Saperito, ki je v zbornici razkril velike sleparije bivšega naučnoga minista Nasija, vsled česar je Nasi pobegnil v inozemstvo, bi bil postal nedavno skoraj Šrtva Nasijevega maščevanja. Ssperito biva s svojo ženo in hčerjo na Tirolskem, kamor ■o prJli kmalu za njim trije Italijani ter ga neprestano zasledovali. Te dni st* mu na nekem izpr.»bodu zunaj mesta zastavila pot dva izm-d tajin-stvenih Italijanov, ki sta bila oborožena. Saperito je potegnil revolver, toda do spopada ni prišlo, ker so se v istem hipu pojavili ljudje na cesti, nak»r sta Italijana zbežala čes meio. Saperito je napadalca spoznsl sa Si-ciiijana
* Žalosten porod. 19. t. m.
je neka noseča ženska v spremstvu moža in treh otrok v Forsbachu na Nemškem ravno nameravala stopiti v vagon, ko se je vlak že pomikal, pri čemer pa je zašla pod kolesa, ki so ji glavo popolnoma strla, da je na mestu umrla. Obenem pa je žena povila tudi dete ki so ga odnesli v kolinj-ski hospital, kjer prav dobro uspeva.
* Grozen porod. Na kolodvoru v Forsbachu pri Kolinu se je pripetila 19. t. m. strašna nesreča Neka noseća g isp* je pnš.a k vlaku v spremstvu svf j-ga moža in treh otrok Ko se je Še vlak pomikal, hotela je že vstopiti, pri tem pa ie padla tako nesrečno pod koles*, d* so ji popolnoma zmečkala glavo. V trenotku. ko je žena umrla, porodila je otroka, ki so ga prepeljali v bolnišnico ter je zdrav in čvst.
* Japonski običaji v vojski- Japonci najraje tabore na prostem toda večinoma v skritih gorskih pokrajinah in ne ob glavni cesti. Ob glavni cesti ostanejo le tedaj, ako zasedejo kak prelaz. S seboj imajo japonski vojaki vso hišno opravo spleteno iz slame. Armadi sledi množica žensk, ki ji kuhajo jedila in skrbe za ranjence. Japonci ne zažigajo nobenega ognja, ampak sede raje celo noč v temi. Prenočišča 8traŽijo močne konjeniške in pehotne čete. Tudi imajo japonske čete pogosto odmor. Japonci plačujejo zelo slabo ter izdajajo že zdaj pogosto nakazila na rusko vojno odškodnino. Hiše in polja puste Japonci nepoškodovana. Onečaščenje žen je sicer prepovedano, vendar pa jim morajo Kitajci proti plačilu prepustiti gotovo število žensk. Oblastev se Japonci polaste ali jih pa podkupijo. Vse one, ki se nočejo poko ravati njihovim poveljem, Japonci takoj pomore.
* Občndovati moramo res
modrost in učenost nekaterih ameriških profesorjev. Prof. Starr na chicaški univerzi je razmotrival vprašanje o pravem kraju za prečo na glavi. Po njegovem modrovanju mora biti preča na levi strani. On pravi: Človek, ki si dela prečo na desni strani glave, mora zato rabiti levo roko. Kdor je pa levičnik, tisti kaže s tem, da ima znake propa-losti v sebi. Torej si moramo delati prečo na levi strani. Kakšen je pa potem tisti, ki si po nbabjeu dela prečo na sredi. On je gotovo nevtralen!
* Strahovit zločin. V Ca stali na Španskem so odkrili nedavno zločin, ki nima para v kriminalisti-ški zgodovini. Neka stara žena. ki je bila v vasi znina kot čarovnica, je jemala nezakonske otroke v rejo. Vsako dete, ki so ji ga donesii. je dala svojemu velikemu psu, da je je požrl. Na ta način je starka umorila 139 otrok.
* Sanatogen se p • pravici imenuje izvor novin moči, ker po uoaenju zdravnikov in profesorjev ojači oslabelo telo in okrepi napete, utrujene živce. Po umenju znanega romano-pis3£ Arturja Zappa se s ^oicbno ugodnim uspehom uporablja pri ose bah, ki z napornim duševnim delom preveč napenjajo živce; sanatogen namreč zopet podeli veselje in smoi-nost za delo. Včeraj priloženi pro-soekt c Sanatogenu bo zategadelj gotovo zanimal naše čitatelje.
Telefonska in brzojavna poročile.
Dunaj 24 septeratra. Naučno ministrstvo izda tekom prihodnjih dni posebno naredbo glede
ustanovitve italijanske pravne fakultete v Ino-mostu. Fakulteta bo samostojna in bo imela svojega dekana, samo promocije se bodo vršile in sicer le v latinskem jeziku na starem vseučilišču.
Dunaj 24. septembra. Cesar zapusti 30 t m., Schonbrunn in pojde v Radoier na lov, 7. oktobra pa se za dlje časa preseli v Go-dollo.
Dunaj 24. septembra. Sestanek bivše nadvojvodinje Štefanije in njene sestre princezinje Lujize Koburške v Parizu vzbuja nepopisno senzacijo. L'sti prinašajo dolga poročila. Baje je Štefanija telegrafirala svojemu svaku: „Lu-jiza rji nič bolj blazna kot ste vi, ogorčena nad vašim početjem vam naznanjam, da bom storila, kar mogoče, da rešim čast svoje sestre". Princ Koburški je imel pri cesarju avdijenco, ki je bila neki silno burna.
Belgrad 24. septembra. Pri obedu, ki ga je priredila skup ščina, je kralj navdušeno napil črnogorskemu knezu in Crni gori ter z vznesenimi besedami slikal zasluge te male države in njenih vladarjev za slovanstvo. Crnogorski minister zunanjih del je imel dolgo posvetovanje s Pasičem o položaju na Balkanu.
Draždane 24. sept. Kralj je tako bolan, da se lahko primeri katastre fa.
Rusko-japonska vojna,
Petrograd 24. septembra Vojno ministrstvo je odredilo, poslati vse topove, kar jih je na razpolaganje, v Harbin.
London 24. septembra. Položaj Japoncev pri Ljaojangu je jako neugoden. Nastalo je že precej mrzlo in pegostoma tudi dežuje. Japonci imajo sicer že zimsko obleko, nimajo pa šotorov in radi tega trpe hudo. Kuropatkin tudi pri Muk-denu ne sprejme odločilne bitke. Upiral se bo pač Japoncem nekaj časa, potem pa se umakne na Tjenling, kamor je večji del njegove armade že odrinil.
London 24. septembra. Reu-terjev biro javlja iz Por t Ar turja, da se je tam pojavila kolera. Do 19. t. m. se je primerilo samo nekaj slučajev, a bati se je, da postane kolera epi de • mična.
London 24. septembra. „Daily Express" javlja, da so Japonci zdaj opustili tudi namen izkopati tunele pod ruske utrdbe. Svoje mrliče polivajo Japonci s petrolejem in jih požigajo.
Pariz 24. septembra. „Matin" javlja: Japonci pripravljajo velik splošen naskok na Port Artur. Naskočiti hočejo trdnjavo s treh strani naenkrat, z morske strani pa poskusita Togovo in Kamimurovo brodovje vdreti v pristan. Japonci streljajo neprestano na trdnjavo. General Stessel obiskuje vse utrdbe, da vodi obrambo in bodri vojaštvo na odpor.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo,
Žitni trg kaže tudi v tekočem tednu splošno letargijo — niti ena niti druga cerealija nima zaznamovati večjih transakcij, prav tako pa tudi ne gibljivosti cen. Vzrok temu so velike zaloge v rokah trgovcev in konzumentov, nasprotno pajse je konzum omejil na najpotrebnejšo in sprotno nabavo, ker ne nvideva za umestno nabavljati si blaga pri sicer že nižjih, pa vedno še visokih cenah. Mimoidoči poviški so bolj tehničnega značaja ter ima o namen, sedanji nivo vzdržavati, da ne bo treba ob Času živahnejega trženja preveč preminjati* cen. Utemeljujejo pa semin-tje vzdržno ali nekoliko višjo tendenco z naznanjenimi poviški inozemskih tržišč, ki imajo zopet svoj izvor v več ali manj nezanesljivih poročilih o izostanku kakega žita v tej ali oni žitnici, v večjih odjemih — stopa pa tudi že slana v ospredje, kakor se sploh gibljejo cene v tem času v znamenju slane. Vsako jaka vzburljiva pa zopet pomirljiva poročila o slani bodo vplivala na borzijance, ki bodo tem poročilom analogno prikrojali cene.
Pšenica je v teka tedna malenkostno odnehala pa se do včeraj zopet ojaČila, tako, da efektivna cena ne zaznamuje nobene spremembe proti cenam koncem preteklega tedna. Oktobrov kurz je notiral v zadnjem poročilu 10*42, včeraj 10*40, dočim je v teku tedna tudi že 10*27 notiral; spomladanski kurz notira včeraj 10*70 proti 10*80 v zadnjem poročilu, zadjem poročilu:
RŽ odnehava dosledno in notira včeraj za oktober 7-58 proti 7-75 v zadnjem poročilu.
Koruza se je za malenkost ojačila, to pa izključno le vsled trdnejše ameriške tendence, dočim je resnično po-praŠevanje po ogrskem blagu zelo neznatno — visoke cene so domalega onemogočile nje porabo za krmo, vsled česar je poraba tudi skrajno minimalna. Spomladanski kurz notira včeraj 7*32 proti 7*24 istočasno v prejšnjem tednu.
Oves je v prejšnjih tednih nekoliko odnehal, a v zadnjem času vzdržuje ceno neizpremenjeno pri razmeroma povoljnem popraševanju. Oktobrov kurz notira včeraj 6.88 tedaj skoraj nespremenjeno proti ostalim tatedenskim kurzom.
Moka se je prilagodila cenam pšenice in posebno vsled naraslih zalog nekoliko odnehala.
Sladkor notira za točni odjem zopet višje; dobaven je sedaj komaj samo še kockovni sladkor. Začetkom oktobra pričakujemo odrobljeni sladkor v vrečah, ki prehaja hitro v konzum, ker novega blaga pred začetkom novembra skoraj ni pričakovati. Odrobljeni sladkor notira 1 krono višje — od starega blaga je le-ta do srede oktobra v manjših množinah, toda drago dobaven.
Riž tendira nespremenjeuo.
Petrolej napoveduje za oktober znaten povišek — govori se, da za celo krono.
Kava tend;ra vsled napovedanih znatnih izostankov in, ker se ni nadejati posebne letine za prihodnjo kampa-nijo — dvigajoče.
Mast in slanina sta od svojih visokih cen ta teden nekoliko odnehala.
Poslano.
Gospod J. R. v L.
Cenjeno Vase pismo, v katerem mi izrekate pohvalo crez vposlane Vam testenine, sem sprejel ter Vam naznanjam, da me je ista, akoravno že dokaj tacih priznanj posedujem, od Vaše strani posebno razveselila.
Na stavljeno mi vprašanje, zakaj da za moje testenine po Časnikih nikake reklame ne delam, odgovarjam, da do sedaj res nisem mojih testenin po Časnikih razbobnal, opravičuje moj princip : nDobro blago se mora samo hvaliti." Ko bi se pa zahteve svojih odjemalcev za reklamo množile, bodem pripravljen istim tudi v tem oziru vstreČi.
To naj služi Vam, kakor tudi drugim mojim p. t. odjemalcem na dana mi enaka vprašanja, v prijazno pojasnilo. 2764
S spoštovanjem
tovarna testenin
ED. ZELENKA, Ljubljana.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Avstrijska specijaliteta. Na želodcu bo-*ehajočim ljudem priporočati je porabo^prist-nega „Moll-ovega SeidJitz-praaka", ki je pre-skušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepimo ter pospefiilno na prebavljenie in sicer z rastočim uspehom. Skatljica 2 k. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalaga te lj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 6 8—13
Sredstvo, ki prebavne organe spravlja v red in jim tudi po daljši rabi ne škoduje, ampak jih še krepi, Je celoti* rta tinktura lekarnarja t*i-ceotija v I jjuhljuni na Dunajski 7 cesti* Zunsnja naročila po povzetju. 15
Želodec probavlja in čisti. Da pa zamore zadoBtiti obema svojima nalogama, ga ne smemo niti v enem niti t drugem ozira prerez napenjati, temveč skrbeti, da se mu to dvojno delo kolikor možno olajša. Izvrstno sredstvo ▼ ta namen je dra. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega založnika v Pragi, ker poipeSuje prebavljanje in povzroča lahko odvajanje brez bolečin. Dobi se tudi v tukajšnjih lekarnah. b*
Svila za bluze
od 6( -r. do 11 gld. 36 kr. za meter —
zadnje novosti! — Franko in že ocarinjen«. Bogata izbira vzorcev 8 prvo poŠto. Tovarna za a vilo Henneberg, Kurien. 6 75—3
ff
Le Delice"
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod. 671—29 Glavu zalafli: Dunaj, L, Prsilfsnjasss 5.
"1
2i'X»A okus um Ooaelti« t Utmmf^n
* u * iliidrotie žitne kave
POšKUSiTEl «*■» Vzorek drago.atno.
DOMAČI PRIJATELJ"
Mnogo denarja SSSS
obleke, bluze, trakove, nogavice, otroSke obleke itd, itd. Pobarva se brez truda v par minutah, uspeh je nepričakovano lep in ne stane skoraj nič, če rabite za to zak. zavar. barvilo za blago „fl^OH". Poaku-sni zavitki po 20 h, originalni lončki vsake barve k 70 h (Crno in viSnjevo tegetthof-blau) 10 h več). Poskusni zavitki so zastonj, ker se za to založenih 20 h pri na-kupu originalnega lončka odšteje.
„"F Ii O X" a031-38
podjetje   barvil  za blago Dunaj, VI., Wall?asse 34.
L. LUSER-jev obliž za turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kur-806       Jim očesom, žuljem Itd. 27
Glavna zaloga:
L
Dunaj-Meidling.
|Lnser-je?-HI-
Dobiva se v vseh lekarnah.
Proti zobobolu in gnilobi zob
Izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
katera utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno napo lz ust. 1 etekleniea z navodom t fv.
Melusine zobni prašek
1 NUattJira 60 vlo.
Razpošilja se vsak dan z obratno poŠto. == Edina zalosja« = Zaloga vseh preizkušenih, zdravil , medic, mil, medicinalnih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirnrgičnih obvez, svežih mineralnih vod 1. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka i Ljubljani, Resljeva cesta it. 1
■ < log novozgrajenega Fran Jožeiovega
iubil. mostu. 38-38
Zahtevajte
t svoj prid vselej
pristno Kathreinsrjevo
Kneippovo siadno kavo
samo v zavojih z varstveno znamko župnika Kneippa in s imenom lCathreiuer ter se skrbno izogibajte vseh   manj    vrednih posnemkov.
(„aiunerol".) C. in kr. dvorni gospodarski urad je temeljito preiskal „KUNER0L* zajamčeno Cisto rastlinsko mast, napravljeno iz sada kokosove palme in je konstatira! že večkrat potrjeno dejstvo, da je ta izdelek izvrsten za jedilno mast. Pred malo-vrednimi, slepimo podobnimi posnetki nujno svarimo.
Darila.
Uprsvmstvu našega lista so poslali: Za   družbo   sv.   Cirila   In   Mstoda:
Gospod Fran Dreni k 2 K 80 vin., nabrano v SparovCek pri veselici Šišenske Čitalnice in Sokola dne 18 septembra t. 1. — Gosp. Franjo Matek v Celju 11 K 40 v., nabral klub »občina Breg44 v Celju na svojem iz* letu v Žalcu. Skupaj 14 K 20 vin. — Živeli!
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kurzi dun. borze 23. septembra 1904. Naložbeni pupirji Denar j Blago
4°/9 majeva renta .   . . 4       srebrna renta   . . 4°/0 avstr. kronska renta 4a/0     „ zlata 4°/0 ogrska kronska „ .
zlata
4° o posojilo dežele Kranjske *Vs0/o posojilo mesta Spljet
Zadar
4»///0 boa.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 češka dež. banka k. o.
ž. o.
4'/10/0 zst. pisma gal. d. hip. b.
4V*°/o pest. kom. k. o. z. lOVo pr.......
41/a°/o zast. pisma Innerst. hr.
±V/# n m ogrske cen. dež. hr.......
47i0/0 z. pis. ogr. hip. ban.
4V8 /o oDl- °fP- lokalnih železnic d. dr.....
41 ,°/0 obl. češke ind. banke .
4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel.
4°/0 prior. dol. žel.....
3°/0     „    juž. žel. kap. 1 t7, .
fsreeke.
Srečke od 1. 1854 .....
.   „ 1860*', .   .   . . ■       mu 1864 .    .   .   . .
„ tizske......
„    zem. kred. I. emistfe .
y» n n    ■*> »
„     ogr. hip. banke .   . . „    srbske a firs. 100*— „ turške......
Basilika srečke ....
Kreditne „ ....
Inomoške „    .   . .
Krakovske „ ....
Ljubljanske ,    .   .   . .
Avst. rud. križa „
Ogr.    m     „      „    .   .   . .
Rudolfov« „ ....
Salcburške „    .   .   . .
Dunajske kom.   „    .   .   . .
Delnice.
Južne železnice.....
Državne železnice .... Avatr.-ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke . . . Ogrske „ , . . . Zivnostcnske „ ... Prcrnofpkop v MostH (BrUi) . Alpiuskc motan    .   .   •   . .
Praske žel. indr. dr.....
R'ir.a-Muranvi......
Trbovljske prem. družbe • • Avstr. orožne tovr. dn:žbe . . Češke sladkorne družbe .   • .
Valute.
C. kr. cekin .......
20 franki........
20 marke........
Sovereigns.......
Marke.........
Laški bankovci......
Rublji......;  . .
Dolarji.........
99*45 100 25
99-40 119-35
97*70 11880
99 50 100 25 100-100 95
99-60
99 60 10140
106 85 10050
I
100-75 10010
100 —
100- 75 98*50 99* 10
306 10
101- —
18375 262 -161 — 308 — 297 — 270 — 93 — 133 75 20-80, 465.— j 78-—! 84-66 — 54--29-10 66 — 77- — 518 —
86 648
1613 662* 776 249 658 481
2473* 525-314-
"439-
"171'
99 65 10045
99-60 119-55
97*90 119 — 101 — 101*25 100 — 101-95
100 — 99 90
10240
107-85 101-50
101 75 10110
101 — 101-75
lOOlt
308-10 101-60
185-75 265 25 163-318 — 307 80 275 — 96 — 134-75 2180 475 — 83 — 88-7150 56 — 30 — 71 — 81*— 529-—
75 87*75
— 649*—
— 1623 — 50! 663-50
777 25 250 — 659*25 482-50 S4&S-— 526 — 318-— 41 -175*50
•25
::
m
11*3 19*03
2.1- J * 23-M 117-37 9510 2 53 4-84
n-39
19*06
23 56
24 — 117-57
95*30 2*54 5 —
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 24. septembra 1904.
Termin.
Pšenica za oktober .   .   .   za 50 kg „ april ....    m   50 „ Rž . oktober 1904 .    „  50 „
Koruza „ maj .... , 50 , Oves      „ oktober ...    „   50 „
Efektiv.
mlačno.
10*31 10*66 7 51 7 29
6-85
Heteorologično poročilo.
Visina nad morjem 306 2.    Srednji tračni tlak 736-0 mm
	Čas
Ck	opazo-
co	vanja
23.	9. av.
24.	7.zj.
a	2 pop.
Stanje £^
baro-    « t» ! ,T .__.
metra   9m , Vetrovl
03 3 E-» -3
Nebo
7370
737 0 7371
9'7 i brezvetr.
de2
9 8 si. sever oblaCno 12 3 brearvetr. čei
Srednja vCerajBnja temperatara: 03*, Dormale: 13 8°. — Padavina v mm 4 3.
T^"rsvčLno đ.o*vol3«nav
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeb
G.
Gosposke ulice št G wm
komorno strežnico ali flno sobarico k neki grofici pod pogojem, da je Šivilja, 15 gld. plaCila (za zunaj); 2 kuharici k posameznim starejšim gospodom v Ljubljani, 18-14 gld. place; nekaj dobrih kuharic za srednje vrste kuho, tudi k dvema osebama <v pomoč postrežnica); 4—6 deklic za vse 2 pestunji itd. itd. Potnina tukaj. Već v pisarni.
t
Potrti globoke lalosti nasnan jajo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretuflno vest o Bmrti iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma sina, brata in svaka, gospoda
Maksa Bruss,
ki je v Četrtek, dne 22. septembra, ob 4. uri popoldne v dobi 60 let nenadoma v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrti v soboto, dne 21 septembra, ob 4. uri popoldne od biSe žalosti, Streiiske ulice 6, na pokopališče pri sv. Krištofu,
Svete zadusne mase se bodo brale v več cerkvah.
Dragega pokojnika piiporočamo pobožnemu spominu.
V Ljubljani, 22. septembra 19(4
Julija HruHH, soproga Itaiiia BruHN, mati. Wr» Kru««, Mart
HruHH, brata. 2762-1
6-H
Priporoča se, paziti na to zna me nje, užgano v probek, in na eti keto z rudečim orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredbt-
Mattoni-jeve Giesshubier slatine.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner in Petru Lasnlk-u in v vseh lekarnah, večji fipecerijab, vinskih in delikatesnih trgovina!
mlada, lepa, pristne pasme, je naprodaj v Ljubljani« v Kolod. skih ulicah št. 7. — Pristnost pasnu se lahko vsak  ča9   dokaže   z rodovnikom. 277
Hiša s trgovino
gostilno,  trafiko   in  pošto n
Spod. Štajerskem se takoj odete
Ponudbe pod „Dobra trgovina" upravništvu „Slov. Naroda*4. 2771
^v^^^^vKb ^^^fe S^V^ jJ^B> *^0^S>ls^O^^^^^3'ftBV^Ž^^
v likanje na lesk se sprejema v Flo* rijanskih ulicah it. \5, It. nadstr.
V y ^ y^       ^'^^"Zjf^ *S^f y y
Na vodovodni cesti šte-/. 28
se odda 2759 I
špecerijska trgovina
z vso opravo ter
dvoje stanovanj
za 1. oktober ali pa takoj.
vešč slovenskega in nemškega jeziki vešč Špecerijske, galanterijske in tr. vine z  mešanim  blagom,   želi si službo z začetkom oktobra premem:
Naslov se izve v upravništvu „Sk) venskega Naroda". LT7t>5 1
S 1. oktobrom t. I. se oddajo v Metelkovih ulicah št. 19 prostor v katerih je bila nastavljena prejšnja ljubljanska zaloga Mengiške pivovarne Prostori obsegajo: 2770— i
stanovanje
obstoječe iz treh sob, kuhinje, sobe za služinčad, podstrešje, dalje hlev za 3 konje, prostorno dvorišče in še raz lični drugi prostori.
Ogleda se lahko tamkaj. Natanč neje  se  poizve   pri   gospodu Franu Leskovicu, Kongresni trg št. ft, I. nad. od 8. ure zjutraj do 12. ure opoldne.
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnej&ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ngodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjsujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzaje-m.n.a, zavarovalna bankavPra-jl, Rez. fondi: 29,217.694-46 KL Izplačane odškodnine in kapitalije: 78,324.623-17 X. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z VBf-uliozl »lov »usko • narodno upravo. 3—110
Vsa pojasnila dajo:
Generalni zastop V Ljubljani, čeprar pisarne so v lastnej bančnej hiši
štev,
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih conah Škode ceni uje takoj in najkulantneje Oživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje is čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
66
D7++^^C
IČČB 86
agajnicarka
špecerijsko trgovino v Ljubljani.
»onudbe pod .Blagajničarka 500* restante, Ljubljana. 2726 —3
Šestmesečni
itn im za na iiaiiiio.
i
dor se hoče tega kurza udeležiti, se r0si, da to naznani do 1. oktobra na
Sv. Petra cesti št. 47
I. nadstr., levo. 2747-1
inske sode
620 do 650 litrov vsebine proda po nizki ceni   2260 - 14
Fran Gasclo
Vegove ulice IO.
Dijaki
le sprejmejo pri boljši družini na stanovanje in hrano pod zmernimi pogoji.
Sjttbljana, Glavni trg £t. 25
I. nadstropje. 2722-4 Dne 21. t. m. se je zatekel mlad
ovski pes
irepeliear), ki sliši na ime „Flok"j >es je bele barve in ima na glavi ter lekoliko tudi po životu s>etIorjave lise. i&OT ga najde, naj ga odda proti napadi pri županstvu v Št. Vidu nad ripaV0 ali pa naj omenjeno županstvo tem pismeno oovesti. 2757
2
Samo za 60 kr.
kile gosjega perja.
To gosje perje je sivo, popolnoma novo roko skubljeno, gotovo za porabo, V, kile 3tane samo 60 kr., boljSe kakovosti samo tO kr. Pošiljatve na poskuSnjo s petimi iilogr. Be razpošiljajo po postnem povzetju.
[rasa. trgovina s posteljnim perjem, Sniifhov pri Progi (NlO).
Zamena dovoljena. 2768
Vsled trgovinskih razmer se proda ali da v najem pod ugodnimi pogoji
nova hiša
Is prostornimi kletmi za trgovino z vinom in žganjem na veliko ; v hiŠi je prostorna [klet za 15 vagonov vina: prometa na leto do 4000 hektolitrov.   2397 2 Natančneje  se izve pri posestniku Josipu Rossiju, v Zagorju ob S.
Sprejmem takoj 2 mlada
trgovska pomočnika
i ki naj bi bila dobro izurjena v trgovini [z mešanim blagom. Nastop lahko takoj I ali pa v 6 tednih.
Sprejmem tudi *732 2
iz dobre hiše, ki bi imel  veselje do
trgovine.
RUDOLF ZORE
Jesenice, Gorenjsko.
Čudovita novost!
325 komadov za 1 gld. 95 kr.
Krasna ura z jako lepo verižico, točno idoča, za katero se daje dveletna garancija. Velikolepa Laterns maglca s 25 krasnimi podobami. 1 jako fina kravatna igla s simili briljantom, 1 krasen kolijć iz orient-biserov, patentni zaklep, najmoderneji nakit za dame, 1 fin usnjati moBnjiček, jako elegantni nastavek za Bmotke, 1 garnitura ff. double-alatih manSetnih in srajčmh gumbov, 1 ff. žepni nožec, 1 ff toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in Be 200 raznih komadov, vse, kar se potrebuje v hiši. Krasnih 325 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti postnemu povzetju za 1 gld. 95 kr. razpoSiljalnica
S. HLohane, Krakov
poštno predalo
Ako ne ugaja, se denar vrne.   i763
Fopolnitl je
službo asistenta
s stalno plačo. Prošnik, vešč obeh deželnih jezikov, mora biti zmožen reprezentacije, ter mora položiti kavcijo.
Pismene ponudbe pod: J. M., poste restante, Ljubljana. 2736 -2
Prodajalko
v trgovini z mešanim blagom že sodelujočo ter dobro izurjeno  kakor tudi
učenca
poštenega  in iz   dobre hiše sprejme takoj tvrdka 2744—3
M. ELSNER, Litija.
Šivilja
Lina Blaj
(naslednica Avg. Slapničar)
se vljudno priporoča     2662 — 6
vsem cenjenim gospem za
žensko krojaško delo. Mestni trg št. 19, II. nadstr.
Kupujte naravnost od izdelovalca!
Najpopolnejše 2724-2
p šaševe
za dimeljno in popkovo kilo, suspenzorije, dobro prilegajoče se, trebušne pasove, nogovice in povoje za krtico (krčno žilo), držalce in ortopediške zravnalce za skrivljeno brbtenico. Umetni deli telesa in bandsže vseh vrst.
Edina solidna izdelotalnica Eohuslav Pecka
bandažist in ortopedist -w M*«*»fj-fi. •liitigmaiiOTa trlcla 34 11.
Pariška svetovna razstava 1900.
Svetovnoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod.      972—DO
± ^ * ± «*• A
tr»      »r» »t» *t» «*•*:• *r» *>» »i*
Javna dražba.
0 torek i dne 27. septembra
ob 2. uri popoldne
se bode prodalo na javni dražbi
na novem strelišču pod »Rožnikom" 276o-2
BDET h.
Kupci se vljudno vabijo.
<3A
Jernej Bahovec
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja
v tjubljani
Sv. Petra cesta štev. 2
Filijaika:
Resljeva cesta stev. 7
priporoča: Najboljše urejeno zalogo različnega papirja, trsjov-Bltili in psilovnlto linjlg, iolslilli zvezkov, uiljez-nle, črnila itd. Dimnih,  Avstrijska zgodovina za IJ ti d s U t; sole. Kasten« It e table za Črnlv-v eevo raeunleo. Šolske knjige  za ljudske sole*
■*§j molitvenike v raznih vezeh. JJj Tlskoilne za gospode odvet- ^> <§i     nike in c. kr. notarje.
I4ipe slo«ensklli llleratov. : Bazno galanter. blago itd Nizke cene, točna in solidna postrežba.
JOSIP STUPICA
Jermenar in sedlar
v Ljubljani, Kolodvorske ulica sta*. 6.
PriporoCam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih ops*av
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine.
# • Cene nizke. ■ m*
C
3 *
e b
<B
JS
£
s o
o
o
m t*
Najboljši kosmetiški predmeti so
da
A
A A
miio po 60 h _____t cream po I K
za olepSanje polti in telesa.
da
ustna voda zobni prašek
po I K, za gojitev zob in ust.
(I*|lasna voda _lasna pomada
po I K, za ohranitev in rast las.
Ti izdelki „Aidaa, ki so Oblastveno
varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardotschlager, kemik
v Bij u r* S j h nI.
Nadomestke za „Aulo" zavračajte.
3v. Sennig
trgovec z usnjem | na drobno in dabelo
v Ljubljani, Stari trg št 7
40
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
braz konkurence, brez vsacega duha
po najnižtin cenah: 1 Itjr. ho   It, a 9 O Ii, pri
nakupu večje množine Se ceneje.
jfovo! Patentirano Jfovo!
nepremočijivo mazilo
počrnenje rujavih čevljev, usnja itd.
Elegantno meblovana
mesečna soba
v pritličju s posebnim vhodom se odda s 1. oktobrom. Poizve se v Gosposkih ul. št. 15. Pisarna levo. 2749 2
Na prodaj
je lesena z opeko krita
velika baraka
nasproti topničarske vojašnice na Dunajski cesti, 27C3-3 Poizve se v baraki.
Pozor!
Zaradi mnogih malovreemih posnetkov mojih kosmetiških izdelkov, osobito izvrstnega cvetličnega mila (Aiia. milo za obraz), sem dal vse svoje kosmttiške izdelke zakonito zavarovati, in sicer pod besedno znamko ,,Atla", in prosim, da zahtevate odsl< ■ znano iiientoloto ti m l n o vodo in zobni urairk, izvrstna za ohranitev zob in proti disanju iz ust, dalje vodu za lase in pomado za ohranjenje dolgih in lepih las. kakor tudi cvetlteno u. Iti in ereme za polt za ohranitev lepe in čiste polti vsekdar z doHtaikom ,,A«lfi". Za Ljubljano je zaloga le : Orlova lekarna na Jurčičevem trga poleg čevljarskega mostu.     Z velespoštovanjem
2713-2  M. Ph. Mardetschlager
kemik, lastnik Orlove lekarne.
Brezskrbno
^rodo7insko srečo jamči J^prevažna   knjiga o pre ^Tobilem blagoslovu z otroki. J Z več kot tisoč zahvalni-J icami pošilja diskretno za,
lc0 h v avstr. znamkah gospa A. Kaupa,
Berlin, SW. MS,
Ij.ale.-Lsir »O.
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
LJubljana, Rimska cesta št II
priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih 237-36
V
•
I
Ljudevit Borovnik
puškar  v   Borovljah (Fertaeli) na Uoroikeni
Be priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušak za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprtjema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izviSuje. Vse puike so na c. kr. preskuse-valnici in od mene preskušene. — Hustro-
&2 vani ceniki zastonj. l:U
Grenčica
Plorian"
iu liker s-2,s
„Florian"
najboljša kapljica za želodec.
53
BHsS
Stanovanje
s Štirimi sobami se odda 8 1. novembrom v Cigaletovih ulicah štev. 3, zraven jugtičnega poslopja.
Več se izve istotam. 2324—13
Ključavničarskega 2725 " 5
pomočnika
sprejme takoj za stalno ključavničarski mojster Ivan Rebek v Celju. —
Ponudnik mora biti vešč  posebno v izdelovanju   in  po'pravljanju različnih tehtnic. Plača po dogovoru.
od GOU—700 /, dobro ohraojeui, se dobe
Rimska cesta št. 11. <*5^ ,
b(l
za dobro idoč manjši hotel sc išče. Zakup se lahko Kgfifl takoj s pre-vzetjem inventara.
Vprašanja na upravništvo „Slov. Naroda". 2294—18
125 kostanjev
v visokosti  Mirih do šestih metrov, se proda po 2 in  3 Vrone.
Za podrobnejše podatke se je obrniti do oskrbuištva pradu v Ramah pri Št. Petru na Kranjskem. 27G7-1
Učne kurze
za deklice
za francoski, italijanski in angleški jezik
prireja 2727-2
Mile de j g c 11 n
v Ljubljani, Wolfove ulice st. I, II. nad.
CENA: za udeležite* i kurza mesečno 6 K.
Lepa nova hiša
z velikim vrtom, vili podobna, f> minut od Ljubljane oddaljena, ki dunasa 1?S00 K letne najemŠČine in je za vsako obrt pripravna, se zaradi odpotovanja takoj proda iz proste roke pod ugodnimi pogoji.
VeČ pove upravnistvo „Slovenskega Naroda-. 21*7-5
Gospodične
ki se žele izobrazili 4 za domačo porabo in
v krojnem lisanju
po najnovejšem sistemu - ■-■ - sprejema ssssn
FR, JESIH
Ljubljana,  Stari trg št. 12.
\V/>
- ■ -
O O O
X M
'8^* Pijte ^mm
Klauerjev
„Triglav
najzdravejši vseh likerjev.
Izvrstne pralne moči.
Ceno, ker izdatno.
Pazite na' oblastveno zavarovani vtisk „M0NTE CHRISTO".
Naprodaj y vsaki konsumni zalogi ali pri vsakem večjem trgovcu.
== TVORNICA AP0L0N0VIH SVEČ in MILA na DUNAJU, VII.
18J7—13
Zahtevajte samo pravi
IndraTea ivenci
najfinejši in najboljši čaj na svetu.
Najfinejši zajutrek, izvrstna južnia 2233-13 Najboljše sredstvo proti prehladi. Osobito priporočljiv za pokvarjen želodec. Pospešuje prebavo ter brani želodec bolezni. Dobita se * drogerftjali In bolj sili trgovinah a apeeerljelklm In delikatesnim blagom.
Naraven le v originalnih zavojih s stalno ceno.
Na veliko pošilja
Indra Tea Import Company Trst 3.
Št 31.889.
2767-1
Ofertna obravnava.
Mestni magistrat ljubljanski oddaja
izpraznjevanje grebeničnih jam
ir mestni topnicarskt vojašnici
za dobo od 1. jaouvarja do 31. decembra 1905 eventuvalno tndi za leto 1906 potom ofertne obravnave.
Podvzetniki izpraznjevanja jam, katerim preskrbi magistrat brezplačno potrebni pnevmatični stroj za Časa vožnje, naj vložijo svoje kolekovane ponudbe do 20. oktobra letos pri podpisanem mestnem magistrata, kjer se po-izvedo tudi nataačneji pogoji te oddaje.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 19. septembra 1904.
Prave Mi
Savonnet-remontoarke na sidro
sd najnovejše Roskopfskc ure, ki imajo izvrstno in zajamčeno precizno kolesje na sidro z dvojnatim okvirjem in s H jako močnimi pokrovci (eden na vzmeti iz double zlata. To zlato je kovina, ki nikdar ne izgubi zlatega sijaja. Zaradi prekrasne opreme te ure sploSno občudujejo in jih od pravih zlatih ur ni moCi ločiti.
Cena gld. 5-—
Pristcjaa double-zlata dvojnata moSka verižica gld 160. Vsaki uri priložim 31etni jamstveni list  Razpošilja samo
proti povzetju 1 2220—4
Dunaj, I., Postgasse 2. — 62.
L S O-
Opozarja se na razglas št. 7244, objavljen v časopisih rGrazer Zeitung". „Grazer Tagespost", rLaibacher Zeitung", .,KIagenfurter Zeitung", „Slovenski Narod", ,,Osservatore Triestino" in „Wiener Land-wirtschaftliche Zeitung" zaradi
zagotovljenja kruha in ovsa
za garnizijske kraje 3. voja Maribor in Celovec, od 1. januvarja 1905. leta do 31. decembra 1905. leta.
Natančneji pogoji se lahko ogledajo slednji dan pri vojaških pre-skrbovalnih skladiščih v Mariboru, Celovcu ia Gorici, od 8 do 12. ure dopolčlce in od 2. do 4. ure popoldne, nadalje pri političnih okrajnih oblastvih in kmetijskih deželnih društvih. Zvezki pogojev se pri omenjenih preskrbovalnih skladiščih dobe po 4 kr. tiskovno polo, even-tuelno tudi po pošti. 2730—1
C. in kr. intendancija 3. voja«
0
čevljev
gospode, dame, otroke in častnike.
Gamaše, galoše. Solidno blago.
Nizke cene. Zaloga
obuval
2565
D. H. Pollak * Co., Dunaj.
62
* * * * * po najnižjih cenah ima le ******
trakovi
J. S. Benedikt, Ljubljana.
Optični zavod
m\m FR. P. ZAJEC
j£Sv L'ub|iana*stari trg 26
fm      aV Priporoča veliko zalogo ?sa-B]  kuvrs nm očal, naočnikov,
V 7   daljnogledov ter vseh opti-
i      čmh predmetov.
Popravka in po štn uaročitve, se izvrše točno ceno in takoj
Josip Reich
h parna *«-
barvarija in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozka ulica it. 4.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Postrežba točna. 40 Cene in I zli«*.
i
4VA^Ae4te>»e»e»»eeeee»eeAeA^
08
03
«
3
Spredaj ravna oblika,
jI 0*3 tišči na. želodec, priporoča v največji izberi
rfUojzij Perschć
v Ljubljani
Pred škofijo si. 21.
m
i
♦
t
i ♦
U?Uno¥-llano
Ista 1842.
i
1
!
4 I
i
Tovarna in prodaja oljnatih barv, flrneža in lakov. -*S   Električni obrat, f*-
Brata Eter!
Prodajalna in k o mp to ar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Pleskarski mojstra c. kr. drž. Id c. kr. pri*. Jaž. žtlu.
Slikarja napisov,
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Sclioenfeid-ovili
barv v tubah za akad. slikarje.
Zaloga čoplćev za pleskarje, slikarje In zidarje, štedllnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje sobnih tal pod
imenom „Rnpldol". Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
I
I I
i
Sutnenih ostankov valike v zalogi.
Za jesensko in zimsto sezono
t
se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in z manufakturnim blagom
HDGOIHL
I xxxi LJubjani x x x ffi  v Spitalsklh ulicah it. 4.
Vzorci na zahtevanje poitnlne prostr
Zgodovinska povest iz fraiicosititi časov na banjska.
Ja 1x61«.
Dobi^se edino-le pri
Lav. Schvventnerju
v Ljubljani
Iztla^po M !••«, po poatt
ML i »O. 1660-10
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxaxxxxx/>x/amxaax<x^ —
plesni potil;
xxxxxxxxxxxx
•itsioioiviKEOj
xxxxxxxxxxxxxxxxxx
Ša*
„ ^aaamSm
Nasnanjam svojim časti ti m podpornikom in znancem,  da dospem K konec oktobra in pričnem zopet s pleanlm poukom.
Privatne družbe in klubi, ki se nameravajo poučevati, vljadno prosim da se do mojega prihoda koočnoveljavno odločijo.
Z vele«poštovanjem    _ _ _ * ,
2764—1
Giulio IHorterra, plesni uč.teij.
Št 29.543.
RAZGLAS.
Valed sklepa magistrata ega  gremija   z   dne 2. septembra 1904  ae ja?[' naznanja, da se bode zaradi stavbnih in zdravstvenih nedostatkov lesena barak na Ledini (Pristavske ulice), ki je dosedaj služila pericam iz ljubljanske okolij za odkladanje perila, po preteku enega  meseca  podrla  in  odstranila. Ods!< bodo morale perice oprano perilo dostavljati strankam v ponedeljkih dopoldc umazano perilo pa pobirati istega dne popoldne in ga naložiti neposredno ^ vozove.
Strogo prepovedano pa je tudi v bodoče umazano perilo odkladati in i rati po hišnih vežah, trgovinah ia javnih prostorih.
Prestopki te prepovedi se bodo kaznovali v smislu določil $ 70 obč. u z globo do 20 K, ali pa z zaporom 2 dni.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 11. septembra 1904.
pristno ljubljansko
v sodčkih po 25, 50, 100 in 200 klg, v trdnih posodah,
Cene najnižje in točna razpošiljatev........c
kakor tatll le>p
krompir
v vsaki količini ima naprodaj
87;
v Ljubljani, Hradeckijevo predmestje štev. 23.
Naznanilo in priporočilo.
Podpisani vljudno naznanjam slavnemu občinstvu i* mesta in okolice, da otvorim
v soboto, dne 24. septembra
gostilno „pri Bobenčku"
na Glincah.
Točil bodem pristna dolenjska, Istrska in goriška
vina, ter cenjenim gostom postregel z gorkimi in mrzlimi jedili.     2a obilni obisk se priporočam s spoštovanjem
2760 1
Josip Jeglič, gostilničar.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
Izvod Iz TTOzrxegrsi reda.
Veljaven od dne 1. junija 1904. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA ČEZ TRBIŽ   Ob 1% uri 24 m ponoči o vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Sjlsthal v Au§«# Solnograd, če* Kleiu-Reifling  v  Steyr, v Line, na Dunaj via Arastetten.  —  Ob 5 uri zjutraj osebni vlak v Trbiž od  2 junija  do   18. septembra ob nedeljah in praznikih. — 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Duna, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Line, Budejetice, Plzen. Marij na far« Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko čez Atnstetten na Dunaj. — Ob 11. uri f»4 -dopoldne osobni vlak v Trbiž, Poatabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal  Dunaj. — Ob 12 10 m popoldne osobni vlak v Podna t-Kropo le ob nedeljah in praznikih #12. Junija naprt — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vl<*k ▼ Trbiž,  Beljak,   Pontabelj. Celovec, Franzens Mor akovo, Ljubno, čez Selzthal r Solnograd, Lend-Gastdn,  Zeli ob jezerci, Inomost, Bregen^ Curib, Genevo, Pariš, čez Klem-Retfling v Stejr,  Line,   Bndjevioe,  Plzen,  Marijine »are, 1M Francove vare, Karlove vare, Prago, (Ljub^ana-Linc-Praga direktni voz I. in II razr.\ Ljpsi na Dunaj čez Amstetren.   —  Ob 10. uri ponoči  osobni  vlak  v Trbiž,  Beljak, Krame Inomost. Monakovo (L ubijana-Monakovo direktni voz I. in II. raz reda). —  PROCA V N MESTO IN KOČEVJE. Osobni vlaki. Ob 7. uri 17  m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toj Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobni vlak v Grosuplje oi 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih.  — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo atafl Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA.  Ob 3.  uri 23 m zjutr* osobni vlak z Dunaja čez Ainstetten, Monakovo, (Monakovo-Ljubljana direktni voz 1. in 11. rti reda', Inomost Franzensfeste, Solnop^rad, L'nc, Steyr, Aussee, Ljubno, Celoiec. Beljsk. — 0 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob  11. uri  10 m dopoldne osobni vlak z Dr n»ja čez Amstetten, L;psk>, Karlove vare, Heb, Manjine vare, Prago (Pra^a-Lmo Ljubljana d rektni vez I. in II. razred«), Plzen, Badejeviee, Solnograd,  Line, Steyr,  Pan*. G?aevo, Curil Bregene, Inomost, Zeli ob jezeru,   Lend-Gastem   Ljabno,   Celovec,   Smobo ,   Pont%bel.  — & 4. uri 44 m popoldne osobni rak z Dunaja, Lj ibna, Selsthala, Beljaka, Celovc«, Munakovog>» Inomost a, Fransensfesta,  Pontabla.  — Ob 8. uri SO m zvečer s Leeo-Bled* le ob nedeljah prazn.kih od 2. junija naprej. — Ob 8. ari 44 m zvečer o*obiti vlak s Dunaj«, Lip»kega, Pra Franzensfeste, Karlovih varov, Heb«, Piana, Budejevic, Linca, Ljubnega, BaljaLa, Celon-a, 1'-: tabla, t*ez Selzthal z Inomosta in Solno«rada. — Ob 10. uri 40 m ponoči o obni \lak a Ttb ^ od 2. junija do 18 septembra ob z oVljah m praznikih.   —   PROGA iZ NOVEGA MEST V KOČEVJA. Osobni vlaki : Ob 8. uri 41 m sjotrnj is Novega mesta m Kočevja, ob 2. uri 3-popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta,  Kočevja iu ob 8. uri 36 m zvečer istotako. — 11' 9. uri 22 m ponoči osobni vlak s Gro upljega od  2 jttn'ja do 18. septembra ob nedeljah >" praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK.  Mešani vlaki: Ob   *  uri *i " zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zveeer. — Ob 10. ori 46 m i*ono4 samo nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol.   U KAMNIKA   Mešam vitki: t* 6. uri 49 m z utraj, ob 10. ari 59 m dopoldne, ob d. uri 10 m sveder. Ob 9. uri bb m ponV samo ob nedeljah in pravnikih.   —  Čas prihod* in  odhoda je oauačen po arednjeevropejaz«iL času, ki je aa 2 min. pred krajevnim ča^om v Ljubljani.
66
WMX^S
Suhe gobe
kupim v vsaki množini.
Ponudbe z vzorci in ceno na naslov: Tomaš Chaleupka, Svetec u Billny, Cechy. ii768 - 2
' 'ice
sli dfčk». ki si žele privatno pr;učtti igranju na klavirju in ob-ritem teoriju, n*i >^ /g:sse po»i .* fn>: „Dobri uspeh" po»u» re^tar.t« > Ljat>t|»m. 2712-7
C^tio češko
\
posteljno perje t
5 kg novega skubljenega K 960, boljšega K 12—; belega jako mehkega, skubljenega K 18*—; K 2-4*— snežnobelega, mehkega, skub^enega K 30'— K 36* —. Pošilja se frako proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame 4      proti povrnitvi poštnih stroŠKOv. 5J171
Benedikt SachseL Lobes 35. pošta Plxen na Češkem.
Lepo istrijansko
ter fige za žganje kuhati in pristni
kranjski brinovec
razpošilja po najnižji ceni
Ant. de Gleria, Dol. Logatec.
Vzorci se na zahtevo franko do-pošiljajo.
2567—3
čudovito ceno
prodajam nove brezhibne' visokoramne šivalne stroje »Singer" za dom iu za obrt s dietnim jamstvom proti gotovemu plačilu.   Ročni šivalni stroj K 42"—, družinski stroj, ki se goni z nogo K 49, Ringsehiff K 78, Centralbobbin K 90 s pokrovcem in pri-tiklino.   Ceaovniki ob   sklicevanju na ,Slov. Narod" gratis. Razpošilja se proti 1 plačilu K 15, ostanek po povzetju ; plačila na obroke so absolutno izključena.
M. Rundhakin, Dunaj IX/1 Lictitensteinstr.
št
23.  Ustanovljeno 1875.) 15-3
II
tovarna pečij
ustanovljena 1888.
Založnik zveze c. kr.
avstrijskih državnih uradnikov
Alojzij Večaj
T inhliaitfi Trnovo, Opekarska cesta, ljJUUlJdUd, Ve|jki stradQ(1 g>
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejših in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do najpripro-stejSih
prstenih pečtj
različnih vzorcev kakor: renaiBsance, barok, gotske 'secesion itd., kakor tudi Štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki>popolnoma izvež« ban. 909-26
ti- -'		***BB*~S	
lr			
			
i 1			1
Ceniki brezplačno in poštnine prosto. J
MAGGI
jeva
ZABELA
za juho in jedila
Je od nekdaj preizkušena in edin«, ki daje slabim juham, omakam, primeskom kjubi, sočivju itd. takoj presenetljiv, močen, dober okus. — Jeko izdatno, torej ne belite preveč!
Naprodaj po vseh kolonialnih in delikatesnih trgovinah in drogerijah. — V steklenicah od 50 vin. naprej.
Prazne orig. steklenice se prav ceno napolnuje. 2755
cenovnik o vsakovrst-
\ u kar a če *a kupite moj aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko \ f^^l^^^t
vsakdo takoj tiska: vizitnice, adreene karte, avi«e, cirkularje, uradna povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi taki tiskarski stroji in stane z vso opremo:
65 črkami fl. —*70 90 „ „ —-85 127 H „ I-20 140 „ „ I-60 211     .. 2-—
2S3 črk fl 2-40 354   „   „ 3— 468   n   „ 360 640   „ 5— 809 „ 6"~
J. LEWINSON, tovarna štampilj in gumijevih tip, graverska dela. Dw(teiefofti nSST 7
Zatitt»|inlkl ie Iseejo. IV>u*aJoee      vzame isuau-J.
vej&i stroj
riranje, Šablone, kleSče za plombe, vžigalni pečati, pečatne marke jEJM z vzboćenim tiskom /trj£rM*
Prese za vzboceni
tisek. Klišeji po vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci za perilo, solidno izvršeni
01>EMA na Ruskem, Puškinskaja 16. Cenovni lil zastonj. 76—38
in
Kdor trpi na padavici, krčih in drugih živčnih boleznih, naj zahteva o tem brošuro, ki jo zastonj in poštnine prosto razpošilja
§»ri%. MchManrn-Ap«»t ti r U
Frankfurt a. JU. 541-31
V jako živahnem trgu na Dolenjskem, odda se dob^o vpeljana
gostilna
1900
vi \ C
„Grand Prix".
Najvišje odlikovanje.
Singer-jevi šivalni stroji. 'H\k
Original Singer šivalni stroji s°vzomi v konstrukciji m izvedbi. Original Singer šivalni stroji s° brmm ™ obrt m domačo rabo,
Original Sing6r ŠiValni StrOJi 8° razširjeni v tovarniških obratovifičih.
Original   Sing6r ŠiValni StrOji 8° neprekosljivi glede trpežnosti in zmožnosti.
Original  Singer ŠiVdlni StrOji s° posebno pripravni za moderno umetno vezenje
Brezplačni poučni kurzi za vse domače šivanje in za moderno umetno vezenje. Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo.
Singer Go. šivalni stroji, deln. družba
Ljubljana, Sv. Petra eesta štev. 6. 365-17
Nujno svarilo.
Častito občinstvo v njega lastnem interesu opozarjamo, da se delajo poizkusi rastlinsko mast pod različnimi imeni in znamkami poveličevati in spravljati na trg. Pred nakupom takih malovrednih pon&redb nujno svarimo, zaka\ le po našem, v vseh državah patentovanem načinu napravljeni
ROL
■
je dokazano prva in najboljša
rastlinska mast, ki je kot najčišča jedina mast
priznana od avtoritet. J2568
Popolno nadomestilo za surovo
maslo, svinjsko mast, maslo itd.
Zahtevajte ,.KuneroI" v vsaki boljši prodajalnici jeBtvin. V kraje, kjer se „Kunerol" še ne dobiva, pošiljamo poskusne poštne škatlje po okoli 5 kg brutto po 6 K 50 h za škatljo, tranko na vsako avstro-ogrsko pošto proti povzetju. Za razpeče-valce po železnici v zavitkih po a^ 1 kg. v zabojih pa od 10 kg naprej.
Za grosiste prednostne cene !
Brošure in zdravniška izpričevala zastonj, j*
-5
6c .r^p«
Prva in najstarejša tovarna za rastlinsko mast
v moDarhlJI
Emanuel Khuner & sin
Dunaj XIV 2. Etablirana 1880.
poleg^ farne cerkve, katera obstoji že čez 100 let. Zraven iste je lepo kegljišče velik gostilniški sadni ter so-soČivni vrt, gospodarska poslopja, več polja in nekaj vinogradov.
Zraven gostilne bi se tudi lahko vpeljala mesarija ali kaka draga trgovina, kajti prostori so za vse jako pripravni in prostorni. Najugodnejši pogoji. 9^62 2
Naslov pove upravništvo „S1. Naru.
Pravkar izšlo:
TiiMui Ujni
za preračunanje tekočin v polnih in nepolnih sodih
cd. Ig-z^sicIJa, Štuipica..
Četrti neizpremenjeni natis.
Cena 2 K, po pošti 2 K 10 vinarjev.
Dobi se pri 2643—3
Uršuli Štupica
Ljub jana, Sv. Martina cesta št. 12
in v
L. Schvventnerjevi knjigarni
Dvorski trg št. 3.
Kogar nadleguje kašelj
na] poskusi kašelj ublažujete in veleoknsne
Kaiser-jeve
prsne bonbone.
///11) tllll N|»rlr#-»iii J »mrl mm i i V za stoto* igpeh pri Uuiljii hHpavotitl, katarju in zasllzeiiju.
Zavrnite, kar se vam ponndi drugega! Varujte se prevar! Le pravi z varstveno znamko „tri jelke".
Zavoj 20 in 40 vin. 2780-36
Zalogo imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v LJubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leu-steka v LJubljani in pri Ubaldu pl. Trnkoczvju v LJubljani. — V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladovic.
Dobra kuharica
Obseza na 576 straneh veC nego 1300 receptov za pripravljanje najokasnejSih jedi domaČe in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
I      je izšla!     M.„.JP^.,.____        je izšla
I v založništvu Lavoslava Schwentner-ja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po poŠti 6 K 65 h.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaškega staliSča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 282—44
Zahtevajte pri nakupu
Varstvena znamka.
Schicht-ovo štedilno milo
z znamko „jelen".
UZ
y)nn jf" iMF"~ zajamčeno čisto "^Ml in brez vsake škodljivo primesi   — Poro izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
jjSCHICHT" in varstveno znamko „JELEN"- 1082—29
Ustje (
Juri Schicht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu.
Dobiva se povsod!
Ustje (CeškO)
St. 31.627.
Razglas.
»742-2 I «
Radi kanalizovanja se bode oni del Martinove ceste, ki leži med Zaloško cesto in Verhovčevimi ulicami za javni promet z vozovi od danes naprej zaprl, in ostane tako dolgo zaprt, da bode kanalizacija tega dela Martinove ceste izvršena.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 19. septembra 1904.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
1
priporoča svoj pripoznano izvrsten Poi^lantl — cement v vedno
jednakomerm, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise glede* tlakovne in odporne trdote delre iittdUrlijujori dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno apno«
f*riporoćiIi» in spričeval*
raznih uradov in n »; :^ g vi t o i 6 ih tvrdk so ni razpolago.
Osntraini urad: 1139-23
^^^^^^^^^^^^^^^^^^
Uelespostovanim damam vljudno naznanjam, da se nahaja
vaj
s
^ M&fap' naprej
ftr*   » u Gosposke ulice štev. 3.
Optični zavod
Ljubljana
Jurčičev trg št. 3.
41!
iz chevreax-usnja, boxcalf-usnja, teletine itd. je priznano najboljše
LOBIN
ki brez truda povzroča     ii 2448-
prekrasen blesk!
Konservira in ohranja usnje mehko. Preprosto ravnanje!
Dobiva se skoro v vseh trgovinah.
FRITZ SCHOLTZ jun., Akt-Ges~ JEger i. B., Leipzig.
'n§ yf <So T oto T 'trn v «w>"»~a&~y^c:o~v a&i^fcto"^ o)
^5i5i*fcfefcjwifcjj ggg frgg   gjj -
5^
Efi
priporoča
6fS.
lis
Tovarna za kruh in pecivo
KANTZ v Ljubljani
pravi rženi kruh, mešan in črn.
Sočnost in dobri okus pridobivata teran izdelkn priznanje vsega občinstva. EajT" Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (6a-• stni križ in zlato svetinjo z cfiplomo).
Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Naročila z dežele se najtočneje izvršujejo.
Velika zaloga najfinejšega nasl&dnega peciva,
biškotov in suhorja. 103-72
Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 ,6. zvečer.
Dvanajst podružnic in prodajalnic. Higieniški transportni vozovi za kruh in pecivo.
tja
r*?i
Trci
»▼al
IS AV6UST REPIC
sodar 41 LJubljana, Kolezijska ulice 16
(v  Tinovt m) izdeluje,   prodaja in popravlja
Jako elegantna * tla! *
1
vsakovrstna
po najnižji* cenam.
Prodaja stare vinske sode.
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg
(tik  glavne prodajaln« na voglu).
Koto! 0JST Novo!
Izborno pleskanje za tla, stene, pohištvo itd.
Pokrije
vsaka
prejšnje pleskanje.
I Eolin-lak 1M
Takoj se posuši! Brez duba! Sveti se po enem potegu!
je najboljše samopleskanje za tla!
Ljubljana. r„aJbo|J mt%t,
M. Spruitzer, Stari trp št. 30.1
Ustanovljene^!. 1862.
Telefon štev. 584
Največja zaloga
klobukov
najnovejše facone.
Prodaja na drobno In dobolo.
4 <mikl bremplačuo.
X>T7JN^V«J, VII., Kai«erstras«e 71,   vog.i Burg0-ts&
^TsL3^r©63st in rLa^oTosežnejSa. zalegla,
z zlato medalj
Dragotin Puc
tapetnik in preprogar
Dunajska cesta št. 18
izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi vtse v to stroko spadaj ore predmete lastnega izdelka.
Vodja ljubljanske podružnice pohištva prve kranjske mizarske
zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
m
a|
m
trsi a;
?!
ste
Hal
m
Glavna trgovina:
Stari trg štev. 21.
Pekarija
in slaščičarna
|t> ♦»
K
J. ZALAZNIK
fittjalke:
Glavni trg 6
in
Sv. Petra cesta 26
ga
mi p**
n
gg
BFpi b ai
p i*
tn tir Ttv    tn tktk tk    tk ti
Avg. Agnola
Ljubljana, Dunajska cesta 13
Gostilniška in kavarnarska namizna nosoda
po najnižjih cenah.
peci
navadnih in tudi naJelegantnejSt — opremljenih.
Specialiteta: V vseh barvah v ognju emajlirano peči. Regulacijske
polnilne peči od K t5*— naprej.
vseli velikosti
Specialni katalogi zastonj in poStnine prosto.
Štedilniki, ognjišča » strojna ognjišča
Plinove peči, peči z železnimi pečnicami, peči za peko, sušilni aparati itd. 2459-7
Hamburg* = Amerika
iz Ljubljane
v New-York
samo gid. 60
z dobro,   protito hrano«
Odhod iz Ljubljane vsak ponedeljek, torek in četrtek
v tedna. 2603-3
Zastopnik-
FR. SEUNIG, Ljubljana
31 Dunajska cesta 31
Izvrstna  sigurna vožnja brzoparniki
samo1« dni same
Pojasnila se dajo povečkrat brezplačno.
jlaititttond
■        najpopolnejši pisalni stroj.
Vsekdar  ravne vrste.
Avtomatski  odtis k,
10 let jamstva. >—   Posiljatav na poi2kušnjo.
tyjr dospeti j« d
z;3» urejanje dopisov,   <> hrazee
2399—*5
l>r*o>-if>.*!*tov. vzoroov.
Praktični pisarniški predmeti.
LFerdinand Schrey Dunaj I., Karntnerstrasse 26.
Amerikanske avtomatične
L1
^= samobasalne puške na šitre
===== Istotako imam veliko zalogo
pušk in revolverjev
= najnovejših   sistemov   po   najnižjih cenah. Se vljudno priporoča FRAN   Š E VČI K
Ceniki na zahtevanjo za- j-. , .
stonj in poštnine prosto.       pUŠkaf,   ZlClOVSlCB   UllC6 7.
373417
W.JM
Karlovovarski
in
I>:r«««e>l*: za prebavljanje
s poproTO meto. „Varatvena znamka kača", prijetnega okosa, zdravniško priporočen in uporabljen pri motenju prenavljanja, kron. želodčnem kataru, ielodfcnlh krčih, gorečici. vzdlgovanju v ielodou, neprijetnem vonju, kislikastemu vzpeha-vanju, pomanjkanju slasti. Neprestana vporaba odstrani vse želodčne slabosti. 2506 - 4 Priznanja dohajajo vsak dan.
K na 6katl|loa 2 K. Pri 6. fikatljicah franko. Glavna izvelova'nica in razpošiljalnica: Medvedova lekarna % «iuiupet'ku na Moravskom       48. Naprodaj skoro v vseh lekarnah, če ne, naj se naroči naravnost.
U čevlje najboljše čistilo na svetu!
mmu _ _ li    ki daje čevljem temno-
S"i3i»«nr5l IonnT-vo^cll°  23  Cev,Je črn bless. in ohranjuje
■ 171 II^IUIIU l">MaHai uanje stanovitno.
FflVBnnl Afflffl'fr.JoŠčil1,13 niast za svetle čevlje, ki se po njej
■ C* 1 lllllvllll L^bummhm lepo svetijo i usnje konservira.
Mi im losellna mast) nalašč za J" (P^tll^lPnnTH Nlgnn kozje (K\d) usnje, chevreaa gamsovo-,
■ ■ ^"aMaa fiagrin-usnje inBox-Calf. Usnje postane
nepremočljivo, mehko in voljno, se tudi v mokroti ne od-18—39 barva, obleka se ne maže, čevlji se pa fino, črno bleščijo.
EW~ Itobiva »o povsod, ~"W
c. kr. priv. tovarna (ustanovljena 1832) c. kr. dvor. dobavitelj, isk 1 JŽfiSJBE 21
Na razstavah: v Parizu ,,Zlata svetinja", v Londonu (1Grand Prix".
Štefan Fernolendt
Specialna obrt za gradbe iz betona, želez, betona in monirske gradbe
SPECIALNA IZVRŠITEV
stropov in streh, varnih pred ognjem, zvokom, potresom in glivami, brez vporabe železnih opor.
EV 1
ABSOLUTNA VARNOST PRED OGNJEM!
FALESCHINI & SCHUPPLER o o
INŽENIR IX MESTNI STAVB1NSKI MOJSTER. Dalje   stopnice, reser-
C. kr. deželnosodno zapriseženi zvedenec in cenilec.   vari©i mostove, vodne in
kanalizacijske naprave, 235—36   čistiine naprave za kap-nico,    utrjevanje kleti j tttt\t ti iti   proti talni vodi, prosto
LuubLuAliA st°J9Če  m«sitfn® stene,
cementna    dela vsake
Izvršitev nadzemeljskih in podzemeljskih zgradb
vrste.
NACRTI in PRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO.
mm
AI3DR0PGG0N"
•-•v -
^2.
(IznajtliJcJJ P. Ilcrrniann, /ijornja Pobkava)
ž' r "^ST^ e najboljše, vsa pričakovanja prekašava  S       če «ar«-tlt«tvo za. rani li**, katero ni So^v'v i r-1 kako slepar8tvo, ampak skozi leta z i nenavadnimi vspehi izkušena in zajara-JS||«| ''ena neškodljiva tekočina, Iti /.abrunl 3 izpadanje Ibm In odstrani |irali aj **.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli asje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo — Mnogoštevilna prizna nja. Cena steklenice 3 14.
Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloza In ra/pniiiljatev \ I .j uhlja ■> i pri gospodu
Vaso Petričić-u.
V zaloarl imata tudi gg. U« pl» Trn-u .ir/v \. Itiiiic. E. Mark v l-Jnii IJanl in g. A.  Kant  v   E*ran J u. Dobiva se tudi v koreni niratu v Irkami pri „Anzelju".
Preprodajalci popust. 12—29
•»   *Jf»   •!»   *Lm   «1*   »1»   rii »1*
Veliki požar
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Sraekalovimi brizgalnicami
nove sestave, koje
od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno!
Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji in sicer: S I. počastno diplomo za Izboljšanje parnih- in motor-brizgalnic ter lestev, in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave.
R. A. SMEKAL
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric?, sesalk in gospodarskih strojev.
Mehanik
Ivan Škerl
Opekarska cesta št. 38.
Šivalni  stroji po najnižji aenl.
Bicikle in v to stroko spadajoča popravilo izvršuje  prav dobro In cen«.
MAAAAAiilAiAAAAUAAinAinAM
A. KUNST
Ljubljana ^>
Židovske ulice
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospoda In otroke Ja vedno na izbero.
VsakerSna naročila izvršujejo so točno iii po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenojejo. — Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
liju. Fasching-a vdove
ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Reichava hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnik ognjido
najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših,
z 2oito medjo ali mesingom montiranih za obklade ■ pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila so hitro izvrše*.
Si
*
it
n n n n n % n n n n n m n %
s
* a
A.KRACZMEIK.
Ljubljana Si. Petra cesla 6.
priporoča popolno zulogo
kratkih
klavi'jev, mignonov in planin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Preigrani klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi.
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bdsendorfer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju;
Br. Stingl, C. kr. dvorna zalaga-telja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se podlaganje z usnjem strokovnjaško in preskrbo in zaračunavajo najcenejše.
s:
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
40
Ljubljana Špitalske ulice štev. 5. I
„3(athe"-voda za prsi.
Senzacionalno sredstvo v dosego prekrasnih prsi in edino po svojem presenetljivem učinka. 9lKathec<-%oda za prsi se rabi le na zunaj, je torej primerna za vsakršno konstitucijo ter je docela vegeta-bilna in zajamčeno neSkodljiva. Staklenica stane 4 gld. z navodilom o uporabi vred. Razpošilja diskretno in pod povzetjem 2119—9
mdm. Kathe Menzel
Dunaj, 18. okr., Schulgasse 3, I. nadstr., vr. 60.
t S
^.»»»»»:>:
FRAN CHRISTOPH-ov g
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. T7" Xjj"va"bljetni:
Anton Stacul in Brata Eberl.
V Škofji Loki: Matevž Žigoii; v Kranju Fr. Dolenz;
v Postojni: C Pikel. 82#-io
d c ča zvezda *
1} Jlrt>criI<o!
pntiucrpcn
družbe pri        ycrk
postem in   / _21
snažni po-
Hitra in varna vožnja z moderno opravljenimi novimi brzoparniki te solidne
^r^iladclpbi«
strežbi. Natančen zanesljiv pouk m vel avne listke po
kolodvorskih ulicah št. 41
_ od Južnega kolodvora na desno. = l
za železnice •   in barl^c
dobite v 978-19
južnega
Za zastopstvo „RDEČE ZVEZDE"
Ivan Nep. Resman.
Hidravliške stiskalnice
Zlata svetinja
Szegedln 1899 Zlata svetinja
Budapešta 1899
Zlata svetinja
Požun 1902
za hidravliške stiskalnice
za sadni mošt za veliki obrat
z eno ali dvema prevoznima košarama.
Stiskalnice za sacno vin) in sadni sok
z gonitvijo na roke s pritiskom Herkules.
Mlini za sadje in gro-zdje.robkalni stroji, sušilni aparati za stroje
izdelujejo in razpošiljajo kot Špecialiteto najnovejše konstrukcije
Ph. Mayfarth~& Co.
Dunaj II , 2740.8
Specialna tovarna strojev za vporabo sadja.
lustrovani katalogi gratis in franko. Prosim za skorajšnja vprašanja.
1'atenii'uno ni ATstrijsktm pod Ste?. 00.
Fateit gradio ubfleieo
pod št«. 750.
XXXXXXXXXXXX*XXXXXXKXXXXXXKKX
X X X X X
n x x x x x x
X X X X X X X
za stare in nove strehe iz lepente (Pappdacher) kator tuđi za ploče- x vinaste strehe (BlecMacler) najboljši, najbolje krijoči in najtrpežnejsi
plesk sedanjega Časa.
Grossol**
»t
„Grossol« „Grossol"
„Grossol"
je vlaknasta pleskalna tvarina za stare in nove strehe iz lepenke, ki pri največji vroC.ni ne kipi in ne kaplja, pri mrazu pa ne poka in ostane vedno elastična, vse take strehe iz lepenke, ki jih doeedaj ni bilo možno popraviti, «e dado z „GROSSOLOM* za več let absolutno zgostiti.
se vporablja mrzlo in se ne potresa s peskom, ne teče in ne kaplja, i ■ ■      , ■ ■ ■
se ne trga in ne poka Z wGROSSOLOM" se maže ie vsakih
x
X X
s i
X X X X X X X
6 let in nadomešča novo kritje. Gorenje lastnosti so nam potrdili često mnogi s priznalnimi pismi in prima spričevali.
K Pripravne krtače za mazanje se dobe pri nas.
*  Monfalko&ska tovarna oljnatih mazil za    in kenM
g KOLLAR & BREITNERS
X 1125-1 Tržič (Jttonjalkone) pri Trstu X
j£ tovarna za strešno lepenko, lesni cement, asfalt, kotran in grossol. II 8 Varujte so pred slično se glasečlm in manjvrednim ponarejanjem. S
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
V zarji
2684-3
■ I ■        Zbirka pesmic in po-
llIlPl vestic za šolsko mla-
tili a\ I I dino je [izišla ter se
^ ~ dobiva  pri založniku
A. S lat nar, tiskarna v Kamniku. Cena 60 vinarjev, po pošti 70 vinarjev, za več izvodov skupaj primeren popust.
V tiskarni v Kamniku se naroča
skladni koledar za I
: 1905.
Po visoki kralj. deže«u» vladi proglašena za zdravilno
rudninsko vodo
Apatovačka kiselica
naravna alkallško-murlatiško-lltijska slatina, bogata ogljikove kisline
izvrstna kristalno čista namizna voda.
Glasovite zdravniške avtoritete pripisujejo tej sla« tini najbolji uspeh pri vseh boleznih prebavnih organov in požiralnika, trganju in revmi, pri želodčnem, pljučnem, vratnem In vseh drugih katarjih, pri zlati žili, pri obistnih in boleznih v mehurju, pri kamenu, pri sladkorni bolezni, zrnatih In oteklih jetrih, gorecici
In mnogih drugih boleznih. Preizkušeno izvrstno in nenadkriljivo sredstvo pri Bpolnin in mnogih drugih ženskih boleznih. Analizirala sta jo prof. dr. E. Ludvrig, c, kr dvorni svetnik in kr. prof. dr. S. BoBnjakovid.
Odlikovana na mnogih strokovnih razstavah 8 15 zlatimi svetinjami.
„Upraviteljstvo vrelca Apatovačke kiselice"
Zagreb, Ilica St. 17.
Dobiva se po vseh lekarnah, drogerljah, restavracijah In gostilnah.
Zastopnik za Kranjsko: G. ME\AK1>I V LJubljani.
FR. P. ZAJEC
urar ==
Ljubljana
Stari trg št. 26.
Nikelnasta remontoar ara od gld. l«»0. Srebrna cilinder rem. ura od gld. 4*—• Ceniki zastonj in franko. "W
Milostiva gospa
Blagovolite zahtevati
moje najnovejše
vzorce
svilnatega blaga
franko.
Henrik Kenda
v Ljubljani Mestni trg št. 17.
1
1 i
Ravnokar je izšla
== v zalogi :
m J. Blasnika nasl. v Ljubljani
VELIKA
PRATIKA
za navadno leto
ki ima 365 dni. Na svetlo dala c. Itr. kmetijska družba.
*- •-. 'r-    *   v h* *
Blasnikova „Velika Pratika**, ktero
izdaja c. kr. kmetijska družba že nad pol stoletja, izhaja od svojega rojstva že čez sto let, je cdlnole prava, starodavna rtI*ratikau, ktero je mnogo let skrbno urejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Bleivveis in v. č. g. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega stanu. Ta „Pratika" ima na prvi strani podobo sv. Jožefa kot uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej zahtevajte vedno le Blasnikovo „Veliko I»ratiko"t vsako drugo zavrnite kot nepravo ! I !
Jfel. Pratika" stane 24 v.
„Vei Pratika" stane 24 v.
Važno!  mm Važno!
gospodinje, trgovce la morejce.
Najboljša In najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije! zelišča! cvetja,
korenine Itd. tud po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, re-
dilne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotojrrttflrne aparat**
in [»olrrhMrlne. klrurglčna obve-zlla vsake vrste, sredstva za desln-
fekcijo, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod In so lij za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
2Eam živinorejce
posebno  priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, sollter, encjan, kolmoi, krmilno apno Itd. — Vnanja naročila se izvidu jej o točno in solidno.
-n Drogerija h-
Anton Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
X -ar g
1 Avgust Zabkar *
S    v £jub!jatti, dunajska cesta n
858—88
X
n u
«
*
n
* U
n x n
strojna in ključavničarska delavnica
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovSčini v izdelovanje vseh v to stroko »padajočih predmetov:
napravo in popravo različnih strojev
Izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginlh naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.
Naprava različnih transmisij za vsako industrijo.
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa in sicer: grobne križe, kotle, peči, vrtne klopi, mize, stebre, tronibc za vod« Itd.
Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne Strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih sistemov, kakor tudi vseh stavbinskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike raznih velikosti.
Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnik«, travnike itd.
Načrti in proračuni bo na asnlitovanfo m« razpolaga, T8e un po primorulh toTarnldkih couuh.
XKKXXXXX»XXXXXXXXK»XXXXXXXXXX
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11.
Zadnje novosti vsakovrstnih
klobukov
cilindrov itd., iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn.
Solidno l»lf*t;o, nizke renf.
Anion Presker
krojač In dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
prt por'o ča%   svojo  veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke,
iopic in plaščev za gospe,
nopro- 40 močljivih
havelokov
i. t. d.
Oblek« po mori se po najnovejših □zorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Dusseldorfske oljnate barve za umetnike in študije ter slikarsko orodje
- priporoča -
3 2564-1
HENRIK VVIBBE
= Izdelovatelj barv In lakov Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
V se k dar najnovejše prave
GRAMOFONE
in plo&^e v veliki Uberl 89 dobijo
le pri zastopniku Nemške deln. dru2be za gramofone
RUDOLFU WEBER
urarju
Ljubljana
Z1 \
i
Prodajal
ii........
obroka
.. Zamenjava«
...... staro
...... ploščo
(Hribarjeva palaca nasproti kavarne ,,Evropa")*
1716-28
-m
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane Hobne oprave iz suhega lesa solidno .zgotovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Vdiha zaloga raznovrstne izdelane oprave ia nalonr * spalne in Jedilne »obe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišča tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno naročitev se priporoča
Josip Arhar
načelnik.
95—38
Stanje vlog:
I K 6,485.28217
-k
i
Rez. zaklad: ©
K 98.238-41
gj     obrestuje hranilne vloge po 4'
regi s trovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni hiai
na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic
brez odbitka rentnejra davka^   katere«« plačuje posojilnica »ama za vložnike«        905- 23
Posojila po 5°|« in po 5 VI«
Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let ali pa v krajšem času po dogovoru.
URADNE URE: raznn nedelj ln praznikov vsak dan od 8.—12. ure dopoldne in od 3.—4. ure popoldne.
Trlrfon it. 1*4*. Poštnega hranilni-nega urada št. 828 408.
X X *
X X
* x
X
Največja zaloga
9 za naroćeianje ozir. nakupovanje
Oljnatih barv, SBfti Oljnatih ba' v v tubah
bne in
Honi^fiV   za pleskarje, so WUPIUUY  shkarie, zidarje mizarje.
* 5^Uf*>\/    Pristnih angleških, za C3 rv v> V j vozove.
Emajine prevlake,
pristne, v posodicah po 1 8, V*. Vi in 1 kg.
Jantarjeve glazure
70   nnHp     Edino   trpe2no in dmd   KvUCi   najlepše mazilo za trde in mehke p<Sde.
Voščila, štedilnega,
brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše.
RaniHnia p™vsa*
■ l" fr 1 a# ko vrstne proviake.
Rn m Solino ^a barvanje narav-OI UIIVJIII Id neca lesa i pohištva.
najboljša in najcenejša tvrdka
dr. Schonlelda,
Pim A79 prirejenega iz lanenega I   11 Mv74a cija; prsten, kranjski
Steklarskega kleja,
pristnega, zajamčeno trpežnega.
Gipico    alabastrskega m
KarbOiineja,
Fasadnih barv ™ apno.
Barv suhih ^y'iwMi">;
uai v# oul|l|l#nihiriidiiintikih.
Kleia
za mizarje m sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje,
najnovejših. 2422 - 4
V.
g
S
ADOLF HAUPTMANN
LJUBLJANA.
I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nežev, lakov in steklarskega kleja.
I Mtniioi IJfiao 1. t*»J*;.
49
t
[TRGOVINA Z MODNIM IN SVILENIM BLAGOM TER POTREB:
mm ZA KROJAČE iN šiviuE
An)
Ljubljana
Stari trg st. !
'a
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
I 00
T—I
C
> o c
cd
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
Naj večja zaloga
pohištva
za spalno In Jedilne sobe, salone In gosposke sobe, Preproge, zastorji, modroci na vzm
156 - 40
w
C-r-
O <
od
00
<l
@f Najnižje erar. 2V«J»olI«IneJi«e blago.
Pozor!
M IM preselitve prodajam od i i
-33
modno in svileno blago
nn 7hq
K mnogobrojnemu obisku se priporoča
lErnest Sark
Stari trg štev. I.
Modna trgovina se nahaja od I. novembra nadalji v sedanji Schwentnerjevi trgovini na vogalu Židovske ulice in Dvornega trga* 2451-7
CD
Zdravje je največje bogastvo!
Kapljice sv. Marka.
P
§Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Ma^ka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. UCinkojejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ler vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehla Jenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in fičipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski ali kmečki nisi. Dobivajo se samo: Jfleatna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: 24V7-4
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka,
Denar se pofiilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena Je naitlednja in sicer franko dostafljena na vsako pošto:
1 dueat (i* Kteklenle) i kil dueate (43 eteklenle) 14 tt« 14. ? ducata («4 steklenic) H M. I 5 ducatov (60 steklenic) 19*— K. * dueata (36 afeklenle) 11 14. |
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter Popolnoma ozdravili. Ivan BaretinČič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan BorčiČ, župrik; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, Šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Ustanovljena I, 1360.
Mestna lekarna! Zabreb,
Markov trg št. 36, poleg cerkvB sv. Marka.
Zdravje je največje bogastvo!
Najvttja zalega uvidilh de Ri|flnjiih
otroških vozičkov
In navadne do najfinejše
žime.
v Ljubljani.
naznanili larteilkca n iaill|i s pimtjttt,
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
pri poročata
svojo bogato zalogo]
glasbenih avtomatov
in
pisalnih / strojev.11
-age* -=*s*=~ «=*$c- ~=>®c- J
4 Krasno izbero
I^onfcl^eijc
za dame m deklice
kakor tudi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
i. t. dU
p riporof n
Anton Schusier
Id ubijana
Špitalske ulice štev. 7.
XXXXXXXXXXXXKXXXXXXXXXX \
< Solidno blago. Q Nizke cene. <
xxxxxxxxxxxxxxyxxxxxx>o<xxx^
Veliko zalogo
f OJC^i^FlC gospode
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
Sčetic za zobe« glavnikov« dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana Pred škofijo št. 21.
> o
C
"D
'Z "IV ooua.it poj
3IM0S UBAI
vooiodud
40
=| |jeqz| i^||9A a |= ui ijbuo6b} m§[eAOufeu a
ni ojpni[p
L*
Rabite samo
velenjske salonske brikete
n
J
najboljše, najcenejše in najprimer-- nejše kurivo za peči. —
Prodaja jih samo trgovina z lesom
St. & C. Tauzher
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 47.
G)
2739 -2
Podpisana zadruga je na svojem izrednem občnem zboru sklenila vsled podra-ženja usnja in vseh drugih potrebščin za čevljarsko stroko, podražiti čevljarske izdelke za m 0k—{\\ na kar se si. občinstvo     IC B tem potom
vljudno m%kw   /Q opozarja.
Čevljarska zadruga v Ljubljani
2497-4
dne I. septembra 1904.
A. ERJAVEC, načelnik.
Razglas
2t569 -3
Odda se zakupnim potom
od 1. januvarja I905 naprej proti pogodbi in sicer:
1) za prisiljence v zavodu v Ljubljani črnega kruha na leto .   okrog 67.000 kg in belega kruha ali žemelj......... „      4.000 „
2.) za oddelek prisiljencev v Jesenicah črnega kruha na leto      „    14.500 a in belega kraha ali žemelj......... B       800 „
Vrhu tega se odda za 1. 1905. zakupnim potom zalaganje za hrano prisiljencev potrebnega blaga in sicer:
8300 ha 250 . 7000 , 8400 „ 50 B 6600 „ 20000 „ 4000 B 9000 „ 1900 , 700 B 2000 , 6800 „ 300 .
1700 ha
900 1600
1400 14000 1000 3000 600 200 500 1200 1000 1400
govejega mesa.....približno
telečjega   „..... .
moke za praženko     ... „
pšenične moke II. vrste .    . „ I
koruzne moke za polento.    . „
krompirja...... „
soli........ a
fižola....... „
riža........ B
grisa (pšeničnega).    ... „
ješprenja   .    .    .    .    . .
pristne prašičje masti.    .    . „
suhih Češpelj..... „
prosene kaše..... „
To blago je dostavljati v skladišče v prisiljenškega oddelka v Jesenicah.
Ponudbeni pogoji in vzorci blap-a, ki se mora zalagati, so ponudnikom na razpolago v pisarni podpisanega vodstva, ter je ponudnikom pristaviti izrecno izjavo, da se ponudbenik podvrže tem pogojem.
Postavno kolekovane in v dveh zavitkih — od katerih zunanji mora imeti naslov podpisanega vodstva, notranji pa ime ponudnika in pripombo .ponudba za zalaganje jestvin" — zapečačene pismene ponudbe je vložiti
do dno  1. oktobra 1904
v pisarni podpisanega vodstva.
VrJstvo deželne prisilne delavnice iranjste v Ljubljani
dne 10. septembra 1904.
prisilni delavnici,  oziroma v ono
samo
f Zopet znižane cene
Iz Ljubljane v New-York
Prosta hrana že v Bremenu.
Brzoparniki:
Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilbeim Kaiser Wilnelm der Grosse
(največji in najhitrejši parniki)
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pri meni mm.mm "VS poviSajo cene ameri&kih železnic. 2431 5
EJfari Tavčar
Ljubljana
Kolodvorske ulice 35
nasproti stari „Tlšlerjevl" gostilni.
D80B
31
Ustanovljeno 1718.
Marijaceljske želodčne kapljice
edino prave iz €«. Setiopfove lekarne „lur (»uanen-miiiirr" v NarUInfin Celju fMariazell) v steklenicicah po
50 in »O vin.
Pristne le v stekleničicah, zavitih v zelenobelo pasaste ftkat-liice z varstveno znamko Marije pomočnice v Marijinem Celja
2475—4
Dobiva ee v Ljnbljani pri gosp. CMani*leln   l"lceoll|w, dvornem
lekarnarju in v vseh drugih lekarnah. Ce ne pa se naj naroce nar&vnoat.
lirae ia centralno
družba.
Ravnateljstvo: Dunaj, VIII., Piaristeng. 38 Delavnice: Moravska Ostrava in Hainholz.
Zastopstvo v Ljubljani:
— Tehniški biro Inžener I. MIKULA
= Mestni trg 19. —
za centralne kurilne, ventilacijske, sušilne in kopališke naprave po lastnem patentiranem sistemn, zadostujoče vsaki potrebi za javna, industrijska in privatna poslopja.
= Izdelovanje na veliko =
kurilnih naprav, radiatorjev, žarilnikov, pnlsometrov, iojektorjev, zgoščevalnik loncev, vodnik ođvajalnikov in armatur.
Specialitete:
Izdelovanje sušilnih naprav za glinasto blago in opekarne.
1239-12
Skoro nov, malo rabljen
biljard
se prod« po izredno nizki ceni.
E. GUfiTIN w»m
Jesenice. — Gorenjsko.
Cementna zarezna
strešna opeka
iz portland cementa in peska. Streha prihodu.josti. Patentirana v 30 državah.
Trpeinejša In bolj lahka streha kakor iz vsake druge vrste strešnih opek Iz ilovice. 2076—10
Edini izdelovatelj za Kranjsko
JANKO TRAUN
izdelovatelj cementnln
Is Glince pri Ljubljani. eJ
Čez plan.
To najnovejšo knjigo ZupanCičevih poezij je pozdravila krit»ka zelo radostno in jo ^cenila izredno laskave. „Zlato knjigo" moderne slovenske lirike jo naziva kritik Sever v ,,SIov. Narodu4*, pa tadi »Slovenecu ter „Dom in Svet" Bta priznala Zupančiča brez vsega pridržka za največji lirični talent med sodobnimi slovenskimi pesniki. Ta soglasna ugodna sodba sicer tako nasprotujočih si listov pač neoporečno dokazuje, da se je porodilo na polju nase lirike nekaj res nenavadnega, sekaj takega, kar sili tudi nasprotnika, da to prizna hote", nehote*.
Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentner-ja
v lilia-blflani
broš. po 2 K, s pošto po 2 K10 h; v panteon-izdaji po 3 K, s pošto po 3 K 10 h.
Ohranitev zdravega
ŽELODCA
tiči najrai t ohranitvi, pospaieranju in t urav-vi prebavljen j a tar odstranitvi nadležnega aa-prtja. Prafakuaeno, ia Ubranih najboljiih in uspešnih adraviluih zali skrbno napravljeno, tek abu-j»joče in prebavljen], poapesujnče in lahko odvajajoče domače »dravilo, ki ublaži in odstrani anau« naoladke nezmarnoati, slabo dieta, prehlfv-janja in soprnega zaprtja, n. pr. goračico, napenjanja, neamerne tvoritve kiilin ter krče je dr. Koae bulmam *<i ielodec iz lekarue B. FKAGNKlUA t PHAGI.
H varilo! mM
\    Vsi deli embalaže
imajo postavno de-ponovano varstveno
znamko.
faluvnii rnlop
likima B. FRAGNER-Ja y Pragi,
c. in kr. dvornef■ dobavitelj.
=   «,prl  frnrni  orlu4' =
Praga, Mala Strana, ogel Narudove ulico 203.
Po posti raipoiUla it ?iak iaa.
Proti vpoBiljatvi K 2 56 se po Sije velika steklenica in za K 150 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine proBto.
Zaloge v lekarnah Avatro-Ogarake.
V LJubljani a* dobiva pri gg. lokanu O. Ploooll, U. pl. TrnkOczjr, M. Marta      detschltger, J. Mayr. 2678-1
jl, današnjim orSveSčam »lavno občinstvo, da sem 17. t. m. pri ivrd^i C.^. Romano ijslopil. ^cdaj sem na Dunaju, £jer nakupujem različno gve]te blago ja svojo novo modno iraovino ^a gospode na dro6no in de6clo, fii jo oivorim jačcilJoni meseca novembra v Ljubljani, J^rcd Škofijo &i. 19. ==
j^redna^nanilo.
o  o  o  o o
J2a Dunaju = meseca septembra 1904.
^ priporočam se Je vnaprej s spoštovanjem =====
ilngclberl ^ušefc;
o
2738-2
Poznate že Maltzp \
?
Maltzvm Maltzvm
Maltzym
je slastna, velekoneentrirana, zelo redilna namizna pijača iz sladnega izvlečka.
takoj obnovi z velikim uspehom oslabele moči vsled bolezni, operacije, poroda, malokrvnosti, slabosti, veh kega napora, kakor tudi pri prebolelih, ostarelih in na želodcu bolehajočih osebah brez motenja poklica.
so prve avtoritete sijajno ocenile in ga na tisoče rodbin izključno pije pri kosilu in večerji.
Dobi se v steklenicah "/, ali 1 a v drogarijah ter v trgovinah s kolonialnim blagom in delikatssami. Vaši najbližji dobavni kraji se Vam na zahtevo naznanijo.
Izdelovalnica živil i 2693—3
IV HOFF =
STA D L A U, tovarn« diototi&kih sladmh preparatov.
Zastopnik: Karel F. Laiblin jun. v Ljubljani.
Me nizke cene vzbujajo pozornost!
Trpežni
moški
čevlji iz usnja
z obšivkom par
gld. 2-90.
Izvrstni
moški
čevlji
za zavezovati par
gld. 3
Močni, gladki
moški
čižmi
(štifleti) par
gld. 2-90.
Trpežni
čevlji
za vsakdanjo rabo par
gld. 2-60.
Zelo močni
ženski
čevlji
za zavezovati par
gld. 2-90,
Elegantni,
barvani
moški
čevlji
za zavezovati, par
gld. 4-—.
Priročni
moški
čevlji
iz jadro vine par
gld. v— do V40.
Barvani
moški in ženski
usnjati sandali
par
gld.2'50—3—.
Vsake vrste
otročji
čevlji
rejavi in črni od
gld. r— naprej.
Elegantni
ženski
salonski
čevlji
par
gld. 1-50.
Ženski
čevlji
z navskriinimi zapornimi, Črni in barvani, par
gld. 2'- do 3'-.
Najfinejši krem (mazilo) za rujava in črna obutala.
Popravila se najbolje in najceneje izvršujejo.
Alfred Frankel
kom. družba prej:
Modlinška tovarna za čevlje
v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 9.
Zastopnica: Josipina Herrisch.  m-*
■ 1 A-*v- i
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne.*