Stev. 252. V Ljubljani, v torek dne 9. aprila 1912. Leto II. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikom .* .* .* ob pol 11. dopoldne. \ \ *. UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, n., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Inserate Bprejema upravnifitvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. ——- — Reklamacije lista so poštnine proste. ■■■■■............. ITRERNIŠTV j ZARjE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 5t. 8 (tiskarna I. nadatr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. '•opoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne • • sprejemajo. : : : NAROČNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18,—, polletna K 9-—četrtletna K 4'50, mesečna K 1 ‘50; za Nemčijo celoletno K 21-t>0; za '• : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30’—. : : Posamezne številke po 6 vin. Poglej na Hrvaško! Lopov in pustolovec, ki ga je poslal usta-voiomni in krivoprisežni grof Khuen za krotilca nad hrvaški narod, je začel svoja zločinska nasilja s škandaloznim dekretom o tiskovnem pravu. Da se znebi neprijetne kontrole za svoja rokovnjaštva in da zaduši vsako svobodno besedo v časopisju, je s posebno ordonanco na Slavo postavil hrvaški tiskovni zakon in nalogi Političnim dnevnikom kavcijo petih tisočev kron; če je v določenem roku list ne založi, ustavijo komisarjevi pandurji brez pardona na-dal.jno izhajanje lista. Človek ne bi verjel tej brutalni norosti in jo smatral za bolno pravljico blaznika, če je P,e bi bral črno na belem v uradnem glasilu ’ Kliuenovega hlapca. Kaj hoče zagrebški hajduk s svojim nepostavnim dekretom? Kaj kani Malopridni rokovnjač z določbo o kavciji, ki bije v obraz vsem evropskim šegam in ki je in-•anien trik izza Bachovih časov žalostnega spomina. Meščanskih listov, ki imajo denarja kakor sena. ki jim teko bogati vrelci iz privat-njh kapitalističnih fondov, s svojim podiim ukrepom ne zadene. Meščansko časopisje, ki st°ii v službi tovarnarjev, rudniških baronov j>i veleposestva, klerikalno časopisje, ki je poševna dekla cerkve, kloštrov in farjev in ki se vsled tega takorekoč koplje v zlatu, mu bo vr-Sjo tstte tisočake v požrešne roke, pa bo afera zanje končana, šikana odpravljena! Ost Čuvajeve odredbe je očitno naperjena z°Per delavsko časopisje; delavstva se boji lo-P?v, pred delavskim časopisjem ima slabo vest c'Kan. kj vpeljuje pod firmo kraljevega komisarja strahovlado na Hrvaškem. Delavskemu r,sku ni nikjer na svetu na rožicah postlano, jj°vsod ima trde boje za vsakdanji obstanek; ; plavsko časopisje, ki neustrašeno brani de- lavske pravice in delavske koristi, ne zajema iz kapitalističnih in cerkvenih fondov — njegova ; e^na podlaga je delavska zavednost in požrtvo- valnost ! Jasno je kakor beli dan, da je Khu- l tiiov rabelj s svojo odredbo nameraval zadavi- f 1 časopisje hrvaškega delavstva, ki je o lumpu t ^°vorilo. kakor lump zasluži, i Položaj hrvatskega socialističnega dnevna. »Slobodne Riječi« je bil vsled Cuvajeve-p zakonoiomstva nadvse opasen, in resno se j® bilo bati, da izgubi hrvaško delavstvo svo- l.ga zvestega in pogumnega glasnika. Ampak ' d i 0 ^Uva-i 0(J hrvaške je obračal, hrvaško elavstvo pa je obrnilo: lopov je delal račun r^z krčmarja in si je nad zrelostjo in požrtvo-.ostjo hrvaških delavcev pošteno polomil v °iev?°be. Delavstvo na Hrvaškem, ki živi še : J‘ečjem pomanjkanju kot v ostalih deželah, . hltro spoznalo nevarnost, ki preti njegovemu gasilu, občutilo je, kako težka bi bila izguba, e oveni »Siobodna Riječ«, pa je v treh, štirih peli zbralo pettisoč kron za svoj dnevnik, pre-’rečilo nemarno komisarjevo nakano in pre-iveglo udarec, namenjen življenju »Slobodne “>ieči.« . Ta sijajni dokaz zrelosti in požrtvovalno-J • ki ga je podalo hrvaško delavstvo in ki je . njim pokazalo, kako trezno umeva važnost •Sfvskega dnevnega časopisja, zbuja vsepov-p največje občudovanje. Za slovensko delavko Pa mora biti požrtvovalno dejanje hrva-a pr°letar>at^ še prav posebno živ zgled, nauk in vzpodbujajoče bodrilo. Naša čast $h Va, da ne zaostajamo za hrvaškim delav-'°m v spoznanju velike važnosti delavskega E|"1LE ZOLA: Rim. (Nadaljevanje.) i k *OJ, poglejte, poglejte, dragi prijatelj... sh ^r' 011eni oknu, o katerem so mi rekli, da pluje tam Sveti oče... ali ne vidite tam bele Premične postave?« Mladi mož se je nasmejal. ^ * I’o mora biti Sveti oče sam. Vaša želja, da »,,.5, videli, je tako močna, da ga je zarotila Bretl Vaše obličje.« V-^^agotavham Vam, tam za šipami stoji po-Im . l)0stava, ki naju gleda.« Se ,i ,.arcisse, ki je bil zelo gladen, je jedel in a'ie šalil. Naenkrat pa je dejal: Se e * dragi moj, če naju gleda papež, tedaj 5ien a?: da se zopet pobaviva z njim ... Obljubil fin vain' da Vam povem, kako je v oni strašni krizi izsubil miljone Petrove dedščine. t)U.-,ar ste-videli razvaline, in obisk novetra (Ju ,,Ja,na Prati del Gastello bi bil nepopoln, če bi zaključila ta povest.« iDusrf^ei ic pripovedovati, ne da bi pri tem iz-OmJ-. en grižljej. Po smrti Pija IX. je Petrova Atnr>Cln,a. Presegala dvajset miljionov. Kardinal b onelli, ki je špekulira! in delal splošno do-) Urj pl!Peije, je nalaga! ta denar dolgo deloma rUzjn°t schildu, deloma ga pa puščal v rokah ■j ir»oV • llunc’iev' ki so imeli nalog, da poskrbe v S|iirt i!Stvi! za dobičkonosno porabo. Ali po $in ' kardinala Antonellija je zahteva! kardinal H n,011'.’ ^i ^ Prišel na njegovo mesto, denar koj ’nciatur, da ga naloži v Rimu. Tisti čas, ta-lj°seh° Sv<%m vstoličenju, je določil Lev XIII. !'e- M110 ^Jtrdinalsko komisijo za upravo dedšči-■■ 1’a L .^'sinjor Folchi je bil imenovan za tajnika, ie bj,eIat, ki je dvanajst let igral znatno vlogo, kije Sln uradnika papeževe pisarne Daterije, ietjj foii smrti zapustil s ponesrečenimi pod-'"dobljen milion. Monsinjor Folclii je bil, »*’ 'c tiče kupčijskih sposobnosti, pravi sin dnevnika in da ne zaostajamo za njim v živi požrtvovalnosti. Res je. da nimamo nad glavo take brutalne tiranije, ki tlači naše tovariše onkraj Sotle; ampak vse polno sovražnikov in ovir imamo tudi mi. ki delajo težave našemu dnevniku. Naročnina »Zarje« še danes ne pokriva ogromnih stroškov, ki jih zahteva izdajanje lista, in stranka daje velik del svojih dohodkov za dnevnik, vsled česar ne more drugih svojih važnih nalog izvrševati v obsegu, kakor je nujno potrebno in kakor je želeti. Dnevnik se mora vzdrževati sam in ne sme s svojimi potrebami niti najmanj ovirati stranke in izvrševalnega odbora v izpolnjevanju ostalega dela: to je kategorična zahteva: mirovati ne smemo, dokler tega ne dosežemo! Zato pa je delo za »Zarjo« v sedanjem času naša prva naloga! Čast slovenskega delavstva terja, da postane vsak pristaš socialno-demokratične stranke odjemalec njenega dnevnega glasila »Zarje«. Cast veleva vsakemu slovenskemu delavcu. da prevzame vsaj eno obveznico »Zarje«: kdor si more pritrgati več — po petindvajset kron. kdor more žrtvovati najmanj — po deset kron. V kratkem času svojega obstanka se je »Zarja« delavstvu močno priljubila; ampak ta ljubezen ne sme ostati mrtva, roditi mora živa dejanja! Vsak naročnik »Zarje« smatraj za svojo moralno dolžnost do lista, da mu pridobi vsaj enega novega odjemalca. Dolžnost ta ni težka: le nekaj resnobe in nekaj žive ljubezni je treba, pa jo vsak lahko izpolni. Če vsak izvrši to skromno in malo dolžnost. zadobi »Zarja« trdno, granitno podlago, ki je ne omaja združeni naval njenih sovražnikov. Le čvrsto na delo: 1. maj je pred durmi, in veselejšega poročila 1. maja ne bi mogli sporočiti slovenskemu delavstvu in ne zanesljivejšega uspeha, nego da mu oznanimo, da se je število naročnikov podvojilo. Poleg teh treh dolžnosti pa nam je še nekaj prav močno, pri srcu: miljonski sklad za »Zarjo«. Miljonski sklad je zbirka slučajnih darov za naš dnevnik: tedenski izkazi tega sklada naj pokažejo svetu, da se slovensko delavstvo za svoje najizdatnejše orožje z vso dušo zanima in da v požrtvovalnosti, ki jo nalaga delavstvu njegov boj za osamosvojitev, prav nič ne zaostaja za delavstvom ostalih narodov. »Poglej na Hrvaško!« — to nam mora biti vsem. prav vsem bodrilno geslo pri delu za našo »Zarjo«! Khuenova kriza. Dunaj, 8. aprila. Položaj grofa Khuen Hedervaryja se kljub spretno aranžirani tragikomediji predzadnjega tedna nedvomno ni zboljšal in v njegovi duši je vsekakor ostalo razočaranje. Kakor je znano, je ogrski ministrski predsednik v vprašanju resolucije retiriral, zakaj sloveso naglašanje, da teoretično vztraja na ogrskem nazoru o rezervistih, je praktično vendar !e dekoracija, kakor je sploh dekorativni moment zelo priljubljen v ogrski politiki. Faktično je Khuen He-dervary žrtvoval resolucijo. Osebno mu to ni bilo težko, ker njegov demokratizem nikdar ni bil nič druzega kakor prazna beseda. Pa tudi za »narodno stranko dela« se mu ni bilo treba bati, da bi ne parirala povelju od zgoraj; stranka njegovih mamelukov je pač organizirana za- svojega očeta ter se je izkazal za finančnika prvega reda, vsled česar mu je komisija polagoma izročila vso oblast, da je lahko ravnal povsem po svoji preudarnosti, pa se je zadovoljevala s tem. da je na sejali odobravala poročila, k jih je predlagal. Dedščina ni prinašala več kakor miljon na leto, in ker je znašal proračun izdatkov sedem milionov, ko je treba ostalih šest poiskati drugod. Papež je dal torej monsin-joru Folchiju vsako leto tri tnilione iz Petrovega vinarja, in prelat je storil v dvanajstih letih svoje uprave čudež, da jiii je podvojil. Lahko se je torej gospodarilo po proračunu, ne da bi se bilo treba dotakniti dedščine. Tako je dosegel prvi čas znaten dobiček z igro v rimskih zemljiščih. Jemal je delnice vseh novih podjetij, igral na mline, omnibuse, vodovode, ne glede na ažiota-žo, katero je vodil sporazumno s katoliško Ban-ca di Roma. Papež se je čudil tej spretnosti. Doslej je tudi sam špekuliral s posredovanjem nekega zaupnika po imenu Sterbinija; zdaj ga je odpustil in naložil monsinjoru Folchiju, naj dela z njegovim denarjem, ker je znal tako čudovito delati z denarjem Svete stolice. To je bil čas, ko je bi! prelat v največji milosti, ko je stal na vrhuncu vsegamogočnosti. Potem so prišli hudi dnevi. Tla so že pokala, in kakor v hudi uri se je vse podrlo z gromom in treskanjem. Na nesrečo se je spustil Lev XIII. v to, da je posojal velike svote od igralske strasti pograbljenim, v zemljiške in stavbinske kupčije zapletenim rimskim knezom, katerim je zdaj manjkalo denarja. Dajali so mu za jamstvo delnice, tako ni imel papež, ko je prišel polom, nič druzega v rokah kakor krpe papirja. Po drugi strani je bila še zelo umazana reč: Poizkusili so ustanoviti v Parizu banko, da bi med pobožnimi aristokrati Francije razpečavali obligacije, katerih ni bilo mogoče oddati v Italiji; da bi jih privabili, so pravili, da je papež udeležen, in najhujše je bilo zares, da je pri tej kupčiji izgubil tri miljone. Skratka, položaj je bil tem kritičnejši, ker je po- to, da podpirajo njegov obstanek in za njen popust ni bilo treba nobenega strašila. Ali kakor je bila resolucija sklenjena le zato, da bi Khuen pridobi! Košutovo stranko za brambno reformo, tako je po fiasku z resolucijo potreboval kakšno sredstvo, s katerim bi vendar še nadalje priklenil Košutovce. Danes se Khuen brani odgovornosti za povesti o nameravanem odstopu cesarjevem Ali če se pomisli, da ni bilo na avdienci nobene priče razun vladarja in njega, tedaj ne najde normalen razum druzega kakor Khuena. ki bi bil mogel žurnalistom povedati ono istorijo. Obenem pa je Khuen edini, komur je mogla ta povest koristiti. Njegov govor v parlamentu je sicer indirektno, ali zeio krepko potrjal, kar je pisalo časopisje in Tisza je dodal Khuenovemu potrdilu še svoje. O namenu ne more biti nobenega dvoma. Ali bi! je zopet fiasko in če ne bi bile Khuenove psihološke sposobnosti opešale. ’ bi bil moral vedeti, da je njegov glavni namen nedosegljiv, ker ni mogel pričakovati od Košutovcev, da si sami zabodejo nož v trebuh. Khuen ie torej poražen. To dejstvo se ne spravi z nobenim dovtipom in z nobeno pozo iz sveta. On lahko razpusti državni zbor in žuga. da bo to storil, Njegova glasila namigavajo, da se Justhova stranka boji razpusta. Ali končno so v tem vprašanju Justhovci vendar bolj kompetentni od Khuenovcev. in vse razmere kažejo na to, da nimajo Justhovci posebnega povoda za strah. Pa če bi ga tudi imeli, bi ga morali premagati, ker na noben način ne morejo zapustiti poti. po kateri so doslej korakali proti Kliuenu. Naj jim je razpust prijeten ali ne — sprejeti ga morajo. Razpust pa ni za Khuena nikakršna zmaga. Zakaj brambne reforme tudi z njim ne prinese domov. Njegov položaj postaja od dne do dne bolj kritičen. Če pride do novih volitev, bodo izgledi brambne reforme, ki so že zdaj sila piškavi. še slabši, kajti obstrukcija se bo tudi v novi zbornici neizogibno pričela. In če je Khuen sedaj vse leto ni mogel premagati, bo potem, ko nastopi s svežimi silami in z novim ognjem, proti njej še slabejši kakor doslej. Obstrukcija, ki se ne da pomendrati v dolgem času, se bo v kratkih tednih še manj poteptala. Potem pa nastane vprašanje, kako naj dobi Khuen Heder-varj^ vsaj rekrute? Odgodili so glavne nabore, ker so hoteli počakati, da bo brambna reforma sprejeta v obeli parlamentih in bi potem takoj asentirali povišano število rekrutov. Zanašali so se, da pojde s tem vprašanjem kakor z vsemi militarističnimi zahtevami. Zdaj pa so tako daleč, da niti normalni rekrutni kontingent ni zagotovljen. In s tem je Khuenov poraz dognan. Iz Budimpešte prihajajo danes vesti, da se približuje nova Khuenova kriza. Pravijo, da vloži kmalu po praznikih zopet svojo demisijo. Mogoče, da je to samo kombinacija, ali vsekakor se ji mora priznati mnogo verjetnosti. Navedenim argumentom se je pridružila še hrvaška kriza, v kateri se je Khuen z imenovanjem kraljevskega komisarja silno prenaglil, tako da je tudi rešitev te krize skoraj nemogoča brez njegovega odstopa. Ako se torej v kratkem ponovi demisija grofa Khuen Hedervaryja, ne bo to nikakšno presenečenje. Rešitev pa ne bo v tem. če se izpremene samo imena. Razmere se ozdravijo le tedaj, če pridejo drugačne politične ideje do veljave. Z avtokracijo ne gre nikjer več. lagoma vtaknil miljone, ki jiii je mel na razpo- laganje, v strašno ažijsko partijo, ki se je igrala v Rimu pod okni njegovega Vatikana. Gotovo so ga zapeljali veliki dobitki, morda pa tudi tipanje, da pridobi z denarjem to mesto, ki mu je bilo s silo vzeto. Vso odgovornost je nosil sam, zakaj monsinjor Folchi se nikoli ni upal spuščati v važno kupčijo, ne da bi se posveto-tal z njm. Vsled svoje pohlepnosti po dobičku in nravno višje želje, da bi podal cerkvi moderno vsegamogočnost velekapitala, je bi! sam pravi povzročitelj nesreče. Ali kakor se pač godi, je bil prelat prva žrtev. Bil je gospodovalnega značaja in malo prikupljiv; kardinali v komisiji ga niso imeli radi, in seje so se jim zdele nepotrebne, ker je ravnal kot neomejen gospodar in se je komisija le zato sestajala, da je odločevala, kar je blagovolil javljati o svojih podjetjih. Ko je prišlo do katastrofe, so napravili zaroto: kardinali so preplašili papeža z zloveščimi govoricami, ki so se raznašale in so potem prisilili monsinjorja Folchija, da je položil račune. Položaj je bil jako slab; ni se bilo mogoče izogniti velikim izgubam. Tako je pršel v nemilost iu odsihmal je zaman prosil za avdienco pri Levu XIII.; ta se je vdno trdovratno branil in ga ni sprejel, kakor da ga je hotel kaznovati za skupno napako po dobičku, ki je bila zaslepila oba. Ali monsinjor Folchi se ni nikoli pritoževal; zelo pobožen je, zelo podložen, vkla-nja nja se n varuje svoje tajnosti. Nihče ne more natančno povedati, koliko miljonov je pustila Petrova dedščina v tej zmedi v igralnico izpre-menejnega Rima; dočitn priznavajo eni deset miljonov, govore drugo o tridesetih. Lahko se ver-maje, da je izguba znašala okrog petnajst miljonov. Po rebercih z rajskimi jabolki je natakar prinesel ocvrto pišče. »O, povedal sem vam že,« je dovršil Nar-cisse,« da so zamašili luknjo z znatnimi svo-tami, ki jih daje Petrov vinar. Ze papež sam Auffenberg se poslavlja. Dunaj, 8. aprila. Z mestom vojnega ministra v Avstriji se je zgodila zanimiva izprememba. V vseh političnih preobratih je bi! nekdaj vojni minister — in poleg njega domobranski — najstalnejša točka. Vlade so padale in se »rekonstruirale« — vojaški ministri pa so ostajali in prehajali iz kabineta v kabinet, ter so odstopali navadno šele tedaj, kadar so bili že po vseli šegah n zakonih zreli za penzijo. Zdaj pa so začeli tudi taki gospodje padati; politični zapletljaji in politične spletkarije. ki so prej laže dosegle vsakega mi-nistr. predsednika, kakor pa vojaškega ministra, so postale tudi njim nevarne. Lani je padel Schonaich, sledil mu je šef generalnega štaba Conrad pl. Hotzendorf, zdaj pa je Auffenberg na vrsti. Schonaicha je zrušil vpliv od ene,Auf-fenberga podira vpliv z druge strani. Današnje vesti zagotavljajo zelo krepko, da poda vojni minister v najkrajšem času. baje že v četrtek, svojo demisijo. Obenem pripovedujejo, da general Auffenberg ne pojde v pokoj, temveč da bo odlikovan z drugim visokim vojaškim mestom. To pa ne odpravi dejstva, da se umaknez mesta, na katero je bil postavljen po Schonaichvem padcu na željo onih, katerim je bil njegov predhodnik neprijeten. Auffenberg ne gre prostovoljno, temveč je prisiljen, da odide. Naj se pozneje zgodi z njim karkoli in naj bo njegova odškodnina kakršna koli — njegova demisija je vendar padec. In čeprav zatrjujejo, da bo njegov naslednik Krobatin tudi zastopnik njegovih nazorov in idej, je Auftenbergov odstop vendar politično poučen. Demisija vojnega ministra je posledica o-grske politike in koncesija, ki jo dobi grof Khuen Hedervary. Ze imenovanje Aitffenberga ni bilo na Ogrskem sprejeto z navdušenjem. Tam so smatral Schonaicha — če po pravici ali po krivici, je vseeno — za svojega prijatelja, in ko je padel, se jim je zdelo, da njim prizadet udarec. V ogrski delegaciji je imel njegov naslednik že lani težko stališče. Od tistega časa se je zsrodilo marsikaj, kar je še poslabšalo njegovo stališče. Ko je prišel Khuen Hedervarv s svojo resolucijo na Dunaj, hoteč prinesti predmet za veliko baharijo s seboj domu, je bil general Affenberg tisti, ki mu je stopil na pot. Seveda je vprašanje, če je vojni minister delal v svojem imenu in na svoj račun, ali pa je imel koga za seboj, ki se ni hotel pokazati z odprtim vizirjem in je potreboval odgovornega zastopnika. Vidni nasprotnik ogrske resolucije je bil Auffenberg in proti njemu se je okrenila vsa madjarska jeza. Raztno-trivanje, če je bila ogrska resolucija upravičena in pametna in če je bila Auffenbergova opozicija politično utemeljena in pravilna, spada na drugo mesto. Khuen Hedervary je gotovo pripisoval svoj neuspeh v prvi vrsti njemu. Razvidno je bilo to tudi v parlamentu, kjer je izjavil, da se avstrijski ministrski predsednik in skupni minister za zunanje zadeve nista vmešavala v ogrsko krizo. Tudi to je drugo vprašanje, če je ta trditev resnična ali ne. Ali zopet je dejstvo, da Auffenberga ni imenoval med onimi. ki niso vplivali na zadevo resolucije, in s tem je pravzaprav potrdil, da je vojni minister vplival proti madjarski zahtevi. Konflikt med Auffenbergom in Khuenom se je pa najmarkantneje pokazal, ko je ogrsko oficiozno časopisje nastopilo proti vojnemu ministru. »Pester Lloyd« je objavil znano povest, da je Auffenberg še kot brigadir izdelal načrt, ve„ koliko znaša in le on odločuje kako se ima porabiti... Ali čisto prav ima dragi moj! Vraga, človek mora korakati s časom.« Pierrei je poslušal z naraščajočim začudenjem, s katerim se je primešala nekaka plašnost in žalost. Vse to je blo pač povsem naravno celo opravičeno, ali v svojh sanjah o pastrju duš, k stoluje visoko gori, oddaljen od vsake posvetne skrbi, ne bi bil nikoli mislil,, da je mogoče kaj takega. Kaj, papež, duhovni oče revežev in trpinov, je špekuliral z zemljišči in z borznimi papirji! Naslednik apostelnov, veliki duhovnik Krista, Jezusa evangelijskega, božanskega prijatelja siromakov je igral, nalagal denar pri židovskih bankirjih, tlačil obresti iz denarja, čimveč je bilo mogoče! In pa kakšno bolestno nasprotje: Tam gori v vatikanskih sobah v globočini kakšne molčeče skrinje toliko milijonov — toliko miljonov, ki so plodonosno delali, ki so se neprenehoma nalagali in prekladali, da bi čim več nesli, ki so se valili, kakor zlata jajca, s strastno skopuško nežnostjo! A čsto blizu, tam doli odurne, nedogotovljene stavbe novega okraja, tolko bede, toliko revežev, ki umirajo od lakote v svoj nesnagi, matere, ki nimajo mleka za svoje dojenčke, možje, ki jih pomanjkanje dela sili brezposelnost starci, k se mučijo, kakor tovorna živina, pa jih pobijejo, kadar niso več za rabo! O Bog usmiljenja Bog ljubezni, ali je to mogoče? Seveda ima cerkev gmotne potrebe; brez denarja ne more živeti, in morda velepolitična je misel, pridobiti ji zaklad, da se more zmagovito bojevati s svojimi nasprotniki. Ali kako to žali, kako to onesnažuje! Cerkev se spušča dol z višav svojega božanskega kraljevskega dostojanstva in ni nič druzega kakor stranka, ogromna mednarodna družba ustvarjena le v ta namen, da osvoja in da poseduje svet! kako naj bi vojaštvo zasedlo Ogrsko. Ta napad se v poluradnem listu nikakor ne bi mogel izvršiti brez znanja in — vsaj tihega — dovoljenja vlade. A še celo, ko je bvši vojni minister Pitt-reieh podal izjavo, ki je imela ovreči trditev »Pester Lloyda«, je ogrski list vztrajal na svojem. To so ble na vsak način nenavadne bojne oblike. In ko se je Khuen Hedervary vrnil z Dunaja in moral povedati, da ni nič z resolucijo, se je ves srd Khuenove stranke obrnil proti Auftenbergu. Na prihodnjem zasedanju delegacij bi vsled tega gotovo prišlo do ostrih napadov na vojnega mnistra, in da se to prepreči in onemogoči kolikortoliko mirno zborovanje delegacij, je Auffenberg žrtvovan. Demokraciji, zlasti pa socialistom ni treba žalovati za niirn. V sedanji Avstriji bo sicer vsak vojni minister zastopal nazore, s katermi se ne bo moglo strinjati nobena prava demokracija. Ali Auffenberg ima še manj od drugih vojnih ministrov pričakovati kaj simpatij od demokratične strani; v zadnjem delegacijskein zasedanju je mož razvil svoje ideje, in te so bile take, kakor da ni vdržavi nobene tako važne institucije kakor militarizem, in kakor da je ljudstvo samo molzna krava za moloha. Med drugim je dejal približno to, da se vojna uprava tudi ne bo ozirala na pogodbo zaradi militarističnih stroškov, ampak da bo skoraj gotovo, še preden poteče dogovorjeni čas, nastopila z novimi zahtevami. Za takim ministrom resnično ni treba žalovati. Ali padec Auffenberga pokazuje, da tudi vojni ministri niso brezsmrtni. Da gre sedanji načelnik vojne uprave, je pripisati ogrski komediji. In če je mogoče, da se prisili vojni minister zaradi take reči na odstop, tedaj sploh ni prikovan na svoje mesto in nikomur ni treba vsake militaristične zahteve smatrati za svetost. Auffenbergova kriza uči, da se ni treba fatalistično vdajati v vsako militaristično terjatev; boj s prenapetim militarizmom ni le opravičen, temveč je lahko tudi uspešen. To bi si lahko zapomnili tisti, ki se kar tresejo, če se prikaže v zakonodajnem zboru svetla sabljica. Produkcija v lastnih rokah. Stremljenje zavednega delavstva mora biti: produkceja v lastnih rokah! Ves boj delavskega razreda za osamosvojo gre za tem. Kapitalizem izkorišča v svrho pridobivanje še večje moči delovne sile, to je delavsko ljudstvo. Pa ne samo to, ampak celo potvarja produkte, ki jih pošilja na trg. Težnja za vedno večjm bogastvom rodi blazno hlepenje, ki se ne ozira na eventualne škode, ki jih povzroča. Nadomeščanje dobrih snovi s slabimi imitacijami, primešavanja slabih snovi z dobrini itd. — to je vse izrodek kapitalističnih teženj. Socializem deluje za prospeh in blaginjo izkoriščanih; zakon narave je že, da se morajo sla-bejši združevati proti močnejšemu. Organizacija izkoriščanih proti izkoriščevalcu je nekaj najbolj naravnega. Strokovna organizacija združuje slabejše, da si s skupno močjo izbojujejo rspekt pred močnejšim in upoštevanje lastnih želja po boljšem zaslužku in boljših delovnih pogojili. Politična organizacja druži za dosego politične enakosti gospodarsko izkoriščanih. Gospodarska organizacija pa gre za daljšimi cilji, namreč za prevzetjem gospodarstva v svoje lastne roke. Potom združevanja konzumen-tov-delavcev, to je konzuinentov, ki so gospodarsko izkoriščani, pripraviti tla in sredstva za prevzetje gospodarstva, za prevzetje posredovanja blaga med producentom in konzumentom ter celo za produciranje v lastnih rokah. Konzumna društva so najprimitivnejša gospodarska organizacija, katere prvi namen je: 1. posredovati živila in druge nujne življen-ske potrebščine med producentom in konzu-mentom, 2. pripravljati tla na podlagi uspehov posredovanja za lastno produkcijo, 3. skupljati prebitek denarja za uporabo v prospeh izkoriščanih. Nepobitna gospodarska in družabna resnica je pač: organizirani kon-zum za organizirano produkcijo. Kadar je statistično jasno: koliko organizirani zavedni kon-zument te ali one vrste blaga porabi, tedaj se lahko brez bojazni nastopi z lastno produkcijo blaga, za katerega odjem se je izrekla statistika konzuma. Konzumna društva med nemškm ali angleškim delavstvom so to že pokazala in dokazala. Krasne tovarne na Dunaju (velika pekarija, velika kavožgalnica, velika tovarna sladile kave itd.), ki so vse last I. nižje avstrijskega delavskega konzumnega društva na Dunaju; znani »Hammerbrotwerke«, ki niso nič drugega, kakor pekarija konz. drušva »Vorvvarts« na Dunaju itd.) nam so jasni dokaz, da je tudi v Avstriji mogoče zbuditi v življenje »utopijo« lastne produkcije. Da, tudi pri nas na slovenskih tleh se je že ( nekaj porodilo, kar zbuja veselje do daljšega dela. Konzumno društvo za Ljubljano in okolico«, ki je v teku triletnega obstoja otvorilo že 9 prodajalen ter združilo 1066 rodbin, se je zadnji čas podalo tudi na polje lastne produkcije. V Spodnji Šiški je to lepo procvitajoče društvo otvorilo lastno pekarijo. Jelo je peči za svoje člane kruh in vsake vrste pecivo. S tem je vstopilo v nov stadij razvoja. Doslej člani konz. društva za Ljubljano in okolico niso imeli kontrole nad tem: iz kakšnih snovi in v kakšnih prostorih se peče in izdeluje kruh, ki so ga v svojih prodajalnah kupovali. Odslej pa je to gotovo dejstvo! Odslej pa se lahko vsakdo prepriča, da je kruh, ki ga je — napravljen iz dobrih snovi, iz zdravih snovi ter v čednih prostorih! Začetek lastne produkcije je s tem storjen! Naloga slovenskega zavednega delavstva pa je, da se zave svojih dolžnosti, ki jih ima na-pramsebi in napram razvoju lastnega boja za osamosvojo na gospodarskem polju! Vsak dobi pospešitelj zdravega napredka. Zlasti ljubljanski in okoliški konzumenti so sedaj postavljeni pred jasno vprašanje: ali so zreli za delo v zmi-slu socialističnih idej. ali so še v krempljih bur-žvaznih ten'r’!° demokratov v Ljub- ljani in okolici moralna dolžnost je sedaj: da zbude v svojih vrstah čilo agiticijo za konzumno društvo za Ljubljano in okolico«. —1. NOVICE. * Ogrska policija — dekla ruske ohrane. Na prošnjo odeške policije so v nekem budim-peštanskem hotelu aretirali moža, po imenu Ka-nemus Wolf, ki je v Odesi in v Berlinu izvršil baje razlčne goljufije. Bival je v Budimpešti z ženo in otroci, na videz v slabih razmerah. Pri preiskavi njegovega perila pa so vendar našli 7000 mark in 1400 dolarjev. Razentega so za-pplenili njegove spise, ki hranijo baje razne tajnosti. Iz Odese sta prišla dva detektiva, ki sta budimpeštansko policijo prosila za izročitev aretiranega Rusa. In policija ga je tudi že izročila. * Strah pred atentati. Iz Rima poročajo: 31. marca je bil slovesno otvorjen inozemski paviljon na mednarodni higijenski razstavi v Rimu. Slovesnost otvoritve je povzdignila posebno policija z obsežnimi pripravami za varnost življenja kraljevske dvojice, ki je bila navzoča pri otvoritvi. Skrb za kralja n kraljico je segala tako daleč, da je policija prepovedla občinstvu hoditi po pešpotu okolo razstavišča. Dvorano, v kateri se je govoril slavnostni otvoritveni govor, je bila nad polovico prazna. Celo povabljenim poročevalcem časopisja je bil vstop zabranjen. Japonski poslanik si je z največjo težavo pridobil dovoljenje za vstop. Te popolnoma ruske metode so seveda posledica zadnjega atentata. Ali bi ne bilo dostojnejše in lepše, ako bi se izvršila otvoritev brez navzočnosti kralja in kraljice, kakor pa, da se je javnost popolnoma zključla? Umljivo in opravičeno bi bilo, če bi se varnostne odredbe izvršile v manjšem obsegu. Za Italijo, ki je kulturna dežela, so pa take priprave nečastne. Profesorju Bacelliju, ki je imel slavnostni govor, je atentat tudi precej pretresel možgane. Rekel je namreč: »Natančna raziskava onega grozodejstva je dokazala, da je branila kraljevsko dvojico nevidna božja straža.« Takšno znanstveno pojmovanje je za higijeniško razstavo posebno pripravno. Čemu ves trud človeškega duha za raz-iskavanje bolezni in zabranjevati pogin, ako o-pravi nevidna božja straža vse to bolje? Sploh pa je pokazal nov rimski policijski ravnatelj, da več zaupa vidni policiji, nego pa nevidni božji straži. * Vlom pri inehikanskem diplomatu. V vili mehihanskega državnika de Mer in Neuilly pri Parizu se je izvršil vlom, pri katerem so roparji pobrali predmete v vrednosti 300.000 fr. Sum leti na pred kratkim odpuščenega slugo. * Operativno ozdravljenje bebastih. Ravnatelju kirurgične univerzitetne klinike v Lip-skcm dr. Payru, ki je doma iz Gradca, se je posrečilo ozdraviti bebastega otroka z operacijo. Otrok je imel popolnoma zdravo mater. Zdravnik dr. Payr je prenesel kos jabolčne žleze (glandula Hyreidea), iz katere se vsled raznih okoliščin lahko izvrže guša (krof), na ledvico, ki ima zelo veliko krvnih cevi. Vsled te operacije je nastala regeneracija in z njo popolno ozdravljenje. Otroka so opazovali še en mesec, slednjič so ga odpustili kot čisto zdravega. Ta operacija je velikega pomena, ker je sedaj začrtana pot, po kateri bo mogoče ozdravljati one oblike idiotizma ali bebavosti, ki imajo izvir v jabolčni žlezi. Do sedaj so bebavost zdravili na ta način, da se je bolniku dajala posušena substanca jabolčne žleze kot notranje zdravilo. To zdravljenje ni bilo trajno. Payrova metoda pa bo skoraj gotovo imela trajno ozdravljenje za posledico, ker se organizmu vcepljena jabolčna žleza zaceli in ohrani življenske možnosti, ter vedno lahko pošilja krvi sok jabolčne žleze, ki je organizmu potreben. Vest o ozdravljenju bebavosti je zbudila seveda v zdravniških krogih veliko pozornost. Privatni docent dr. Pavel Albrecht iz Dunaja se je izrazil o operaciji sledeče: Nečem izrekati sodbe, preden ne poda dr. Payr sam zanesljivih poročil. Vsi kirurgi pričakujejo z veliko napetostjo trenutka, ko bo v sredo dr. Payr poročal o svoji operaciji na kirurgičnem kongresu v Berlinu. Naravnost zmaga znanosti bi bila, ko bi se res posrečilo vcepiti jabolčno žlezo na tako nenavadno mesto, kakor so ravno ledvice, ter bi si tam ohranila žleza toliko življenske moči, da ne bi prenehalo njeno delovanje. * Župnik, obtožen zaradi motenja vere. Župnik Porniča iz Hovoran pri Hodoninu je bil pri okrožnem sodišču obsojen na 24 ur zapora, ker je uganjal volilne sleparije v prid klerikalnemu kandidatu. Domov grede je srečal enega izmed svojih faranov, ki ga je pozdravil z besedami: »Hvaljen bodi Jezus Kristus.« Župnik, ki je bil močno ozlovoljen radi obsodbe, je odgovoril na prijazni pozdrav: »Piš’ me v uh’.« Župnikov pozdrav je pojmilo državno pravdni-štvo kot motenje vere in je zato odredilo proti njemu preiskavo. * Šola in politika. V neki draždanski šoli je vodstvo te šole izbralo za predmet predavanja na roditeljskem sestanku »Nevarnost socialne demokracije in njenih mladinskih organizacij.« Dva učitelja sta se odločno uprla teinu, da bi se na roditeljskih sestankih obravnavala politika. ker namen šole ni hujskanje, temveč vzgoja. Za svoj pameten in umesten ugovor sta dobila od višje šolske oblasti zelo strog ukor, ker je bil njiju odpor v očeh šolske oblasti »nedostojno vedenje«. * Kraljevske sanje. Pred par dnevi je umrla v Rimu pdd psedonimom Mantea zelo popularna žurnalistka, katere življenje je bilo nad vse romantično. Njeno dekliško ime se je glasilo — njen oče je bil polkovnik, njena mati neapolitan-ska grofica — Gina Sobreno. Kot 151etno dekle je na univerzi v Parizu spoznalo notoričnega pustolovca WiIeox, iz doma Sandvviških otokov, ter ga vzljubila. Mlado, romantično navdahnjeno dekle se je dalo po sijajnem nastopu pustolovca, ki ji je pripovedoval, da bo postal kralj Sandwiških otokov, preslepiti ter ga je poročila. Prišedši v Honolulu je spoznala, da njenega moža pravica na prestol obstoja na tem, da je bil njegov oče, skromen tesar, ta prestol izgotovil. Po mnogih, žalostnih izkušnjah se je mladi Italijanki posrečilo, da je pobegnila s svojim sinčkom v Kalifornijo. Končno je dospela v svojo domovino, kjer je njen proces za razveljavljenje zakona zbudil veliko pozornost. Njeno literarno delovanje je našlo mnogo priznanja. * Usoda zrakoplova »Stagl-Mansbarth«. Ker posestnica zrakoplova Stagl-Mannnsbarth ne more poravnati računov, ki si jih je z zrakoplovom napravila, je morala v konkurz. Upravitelj konkurzne mase pa se je trudil, da bi zrakoplov prodal kaki evropski vojni upravi. Pogajanja z avstrijskim vojnim ministrom so se razbila. Tudi pogajanja z Rusijo niso rodila pozitivnega rezultata. Temu nasproti pa je angleška vojna uprava izjavila, da smatra zrakoplov za uporabljiv, zahteva pa kot pogoj eventualnega nakupa poskusne polete na angleškem teritoriju. O tem projektiranem poletu bo v par dneh odločilo zborovanje upnikov. — Z druge strani pa se predlaga, da bi se zrakoplov uporabljal za kar-togratične in katastralne posnetke. Neka belgijska družba, ki ji je na Ogrskem poverjena regulacija Tise se je tudi že obrnila na konkurznega upravitelja, da ji zrakoplov v to svrho prepusti. Ako bo uporabljiv, ga bo nakupila. * Velikanska povodenj v Ameriki. Povoden reke Missisipi je zadobila katastrofalen značaj. Reka danzadnem narašča in razdira vse rečne nasipe. Pol miljona ljudi v deltskem obre-čju se nahaja v vedni smrtni nevarnosti. Povodenj se je razlila 80 km na okrog. Voda vleče seboj slamo, drevje, podira hiše in ruje drevje s koreninami. Železniške proge so razdrte. Mesta Kolumb, Memphis, Hickmann, Novi Madrid so pod vodo. V mestu Kolumbu stoji voda 17 čevljev visoko. Mesto Cairo je tudi pod vodo. Meteorologični zavodi naznanjajo, da bo povodenj še pet dni naraščala. Škoda je sedaj še neprecenljiva, znaša več miljonov. Uničena je popolnoma spomladanska setev. * Eksplozije v smodnišnicah. Iz Njujorka poročajo, da so v Wayulu eksplodirale tri tovarne smodnika, pri čemer je bilo veliko oseb ranjenih, dve pa sta mrtvi. Vsa okolica se je vsled eksplozije pretresla, kakor da je potres. *Vera in reklama. V Ameriki zavzema tudi verska reklama za Evropejca prav čudne oblike. Nekaj amerikanskih miljonarjev, ki ne vedo iz dolgega časa menda kaj početi, si je vteplo v glavo povzročiti nekako versko renesanso. Eden najagilnejših voditeljev tega gibanja je g. Pierpont Morgan, ki misli, da mora tudi versko propagando delati po trgovskih metodah. Električna znamenja pošiljajo z višin njujorških stolpov svoj »dobrodošli vsakomur v cerkvah Njujorka«. Na vseh vogalih mesta napovedujejo veliki in majhni lepaki novo križarsko vojno za vero. V nič manj nego 30 cerkvah propoved ujejo posebni misionarji v prilog te križarske vojne. Zasnovati nameravajo veliko, razpredeno organizacijo. Njena posebnost bo vsekakor uporaba moderne reklame v svrho verske propagande. "Amerika in Evropa zvezani po brezžičnem brzojaviš. Med Ameriko in Angleško se ima u-stanoviti redna zveza po brezžičnem brzojavu. Na občnem zboru telegrafske družbe Marconi za Ameriko nameravajo zvišati akcijski kapital družbe od 8 in pol na 50 miljonov kron. V bližini Njujorka se bo napravila mogočna postaja, ki bo neposredno občevala s postajo, ki bo postavljena pri Londonu. Razen tega se bo ustanovila tudi zveza med Angleško in Južno Ameriko. * Enspioziju v duiaimtm lovčrni iz Turina poročajo: V dinamitni tovarni firme Njbel v Aviglianu se je pripetila eksp\ zija, ki je dve osebi usmrtila, 15 oseb pa poškodovala. Materi-jalna škoda je znatna. Scott in Amundsen. Anglež Scott in Norvežan Amundsen sta si stavila enak cilj: doseči južni tečaj zemlje. Srečejši izmed obeh je bil Amundsen, ki je dosegel tečaj. Scott je zadel ob mnogo večje ovire, ker se je 13 dni pozneje odpravil na pot. Norvežan je imel tudi mnogo ugodnejše izhodišče nego Anglež Scott. Zadnji je napravil tudi to napako, da je vzel seboj ponije in motorne sani namesto mnogo vztrajnejših psov. Seveda boli Angleže, da je njih rojaka prekosil Norvežan Amundsen, zato razglašajo po časopisju, da Scott sploh ni imel namena doseči južni tečaj, ampak da je imela njegova ekspedicija zgolj znanstven značaj. V januarju 1911 se je odpravil del Scottovih sopotnikov proti jugu. V primernih presledkih so napravljali skladišča za živila. Južno od zimskega taborišča se je pričel tajati led, vsled česar so nastale velike težave. Oddelek 12 mož, ki je imel seboj osem ponijev in 2 pasji vpregi, je napravil v času od 25. do 30. januarja 1911 ob ledeni barijni glavno skladišče, kjer so shranili veliko množino živeža. 43 km od tega skladišča proti jugovzhodu so postavili zopet veliko skladišče. Tukaj jih je zadržal 3 dni trajajoč snežni metež z viharjem. 8. februarja so nadaljevali pot. Cez dan so počivali, ponoči so potovali. Vsled novih snežnih zametov sta poginila dva ponija. 16. februarja so dospeli do 79 in pol stopinje južne širine, kjer so zopet postavili skladišče, v katerem so pustili kakih 1000 kg blaga. Potem so se vrnili. Čez nekaj dni so dospeli do glavnega skladišča, kjer so izvedeli, da je dospela Ainundsenova ladja »Fram«, kakor tudi Scottova ‘»Terra Nova«. V naslednjih dneh so še enkrat šli do prvega skladišča, kjer so pustili še nekaj živil. Treba je bilo tudi popraviti veliko škodo, katero so povzročili snežni zameti na skladišču. Ob povratku k obali se je pa pričel tajati led in močno oviral nadaljevanje potovanja Poginilo je zopet mnogo konjičev. Nato so poiskali hišo, katero je bil Scott postavil že I. 1902. Hiša je bila napolnjena s snegom, okna razbita, vrata polomljena. Treba je bilo mnogo popravil. V hiši je prebivalo 16 ljudi. Toplomer je kazal —40° Celzija. Velike ledene kepe je podil vihar proti severu. Šele 25. marca se je ustavil led. Nadaljni hudi viharji in snežni zamti so zabranjevali Scottu povratek na kap Evans, kjer je bilo glavno taborišče. Vendar je postalo vreme toliko ugodno, da je odšel 11. Deu/schtend. A. MH/Far/uFtschiFFt'. Zeppe/in I. Zeppelini, (ttu) Zeppe/in Jt._ [-.M M.t.Om) M.KO m) MM (m) M. Y. M.m. P.L.XI. Pr. dm) P. n. (1901) B. PrivsHufhchiffe. PL.vr.Cm) P.Lmorn) P L IZ. (ti to) P.LX09n) Schwaben (19/1) Siemens SchuekerKm) Schurte - LanzOt«} Cia uit/ (1909) Sucharo Veeh (ion) BellonsansMci Frankreich A. MiHFŠr/uFfschiFFe Col. Penard Lite rte V- de Pariš Co/t Marchaf AdjJ/inceMF^ ... ZodiacK LeTemps Co/.BayerdV. S.dBeauchamtts G.Meusnier Adj. Real) ir. Chaure EcL Conie Cpt. Ftrber C. CouM/e Spiers B. PrivatluFtschiffe C/. 8ayardYl. Astra I Astre Tonres Croisetir Transserien Zodiac I. 3 LuftschiFFe versch. Art. 7,C" Militarizem v zraku. Pregled zrakoplovov, s katerimi razpolaga Neffl' u j čija in Francija za vojne svrhe. aprila z 8 možmi. Čez dva dni so dospeli v taborišče. Kako grozni viharji divjajo v onih leden'11 pokrajinah se razvidi iz Scottovega poročila-ki pravi, da je skozi dva meseca znašala popre' čna brzina vetra na uro 40 km. Taka brzina vetra je pri nas izjema. Toplina je padala vedno nižje pod ničlo. Scott in njegovi spremljevalci so doživeli najnižjo toplino, kar se je je še kedal merilo na zemlji, namreč —77° Celzija. Dolgčas so si preganjali s predavanji in z igranjem žoge- Od maja dalje je naraščal mraz, led je sega vedno bolj proti severu. Skozi 4 mesece je znašala navadna toplina —50° Celzija, skoraj niK' dar se ni zvišala nad —40° Celzija. Brzina ve' tra je znašala 25 km na uro. Polagoma so se viharji ublažili, ker se J vračalo solnce. 1. novembra se je napravil Sco^ na odločilno pot iskat južni tečaj. 24. novembra je dosegel 81. stopinjo, 4. decembra 83. stopinjo, 21. decembra 85. stopinjo in 3. januarja1 dospel do 87. stopinje 32.minute. Tukaj se je j°' čil od enega dela svojega spremstva in nadalle' val pot le s petimi. Lajtnant Evans in trije M°' žje so se vrnili, ki so potem poslali prva poročila v Evropo. Scott in Evans sta se ločila planjavi, visoki 3200 metrov. Scott ni doseŽe obali še pred začetkom zime. Njegova ladja s je vrnila brez njega. Morda je bil ob obali * ; marca, a bilo je prepozno. Čakati bo moral ^ snegu in ledu, med viharji in zameti še eno lc' to, preden mu bo omogočena vrnitev. Amundsenovo glavno zimsko taborišče Je bilo od Scottovega oddaljeno kakih 100 kn>' Razdalja ni velika, in vendar je imel AmndseI mnogo ugodnejše vreme. Vsled tega je ii>iel njegova ekspedicija tudi večji uspeh. Amundsen se je odpravil 20. oktobra s petimi možmi, 52 psi in 4 sanmi na pot Pf° južnemu tečaju. Scott pa je šel 1. novembra, je bilo zanj usodno. Amundsen je dosegel ofl širino že 8. decembra, katero je našel Scott st le 3. januarja, ko se je ločil od lajtnanta Evans • Amundsen je potoval do te točke 50 dni, Sc® . pa 63. Na povratku je bil Scott najbrže pn tel točki 25. januarja, Amundsen pa jo je prekop' čil okolo Božiča. Umevno je torej, da je Amundsen preje d spel do južnega tečaja, ker je odšel na Pot,.jj dni preje kakor Scott in je rabil 13 dni n?at kakor Scott, da je dosegel 87. stopinjo 5 južne širine.. Amundsenovo izhodišče je bilo di približno 100 km bližje tečaju, kakor *’ Scottovo. Ako bi bil moral Amundsen premagati ra\ no tako velike zapreke kakor jih je moral Sc® j potem bi najbrže tudi počasneje nadalje*^ pot. Blizu tečaja bi se bila potem morda sr5ca.]a pogumna moža. Amundsen bi bil seveda že povratku. Scott je imel veliko smolo tudi s jirni konjiči. Kmalu so opešali in mnogo jih je> P, ginilo. Motorne sani je mogel rabiti le v visok snegu. Amundsenovi psi so se obnesli izboi Scott je povprečno prehodil 17 km naa Amundsen pa 20. dan, Letos je bilo poletje v južnih pokraji'1^ izredno kratko, in zima je nastopila posebno j tro. Amundsenu se je posrečilo, da je še P’ prihodom zime dospel do svoje ladje, Scott ^ bo moral prebiti še dolgo zimo preden mu mogoč odhod iz ledenih pokrajin. LjubSjana in KranjsKo fran' — Svarilo pred izseljevanjem v San — n0 cisco. V San Franciscu pripravljajo sve sar-razstavo. Različne evropske izseljevalne P ne vabijo tja delavstvo. Zupan iz San Franj-. v, pa je izdal nastopno svarilo: Ker se 5a. San Franciscu veliko brezposelnih mož in katere so privabili semkaj z napačnimi '1! ^e|i njivimi poročili, ki jih razširjajo po celi in v katerih pripovedujejo o pomanjkanju a ^ škili moči za bodočo razstavo; n ker ta mere škodujejo interesom naših somes^)t(, in so tudi v veliko kvar mestu samemu, "jo agi poizvedb, da zados noči tudi še za bodoči razglašam na podi sedanje delavske moči e\° in --------------------------- —-------------- . ,5ji c>f svarimo vsakogar hoditi semkaj, ker m ^edo prihodu bridko razočaran in bi le poveča ^0 ; tukaj bivajočih brezposelnih. — Naše Df,i‘j,0|e: glasilo pa izpopolnjuje županov razglas ‘ „3 Sledeče vabilo pošiljamo našim brat vzhodu in v Evropi: Kdor je mnenja, ^1 0tr?" ^ko ™aj° lla^' sodrugi med sabo ka-Pomnfadeve, jih bodo uredili brez liberalne Drenaž' razenv, tega se dobro zavedajo, da je most» !lle(1 buržvazii° >n proletariatom nepre-v'anif>r!!: ,Mato mora navdati samo s pomilo-»Onn?! • llijeralne naivnosti, ako narodnjaški 2jjSk ,Clonalec« moleduje slovensko buržva-Prioh°v g as^° »Slov. Narod«, da smejo rudarji ®oro?neVaM Vanj svoja strok°vna in socialna dooKM Nesrainria potvora resnice pa je. ako Kočni« >>Slov- Naroda« piše, da je sodrug kakor H Ma zadnjem shodu nekaj namigaval, Zadev h c ne bil° varno l,isati >>zarji« o naših Ha nln- Sodrug Kocmur je govoril o pismih ^arip ° J?r)va|no osebo, ne pa na uredništvo rib^! a a i tore^ tyoja poštenost, liberalni tvni. !*]p? zastoni se Potiš, zakaj preočitna HaSe.|,J.a zl°bnost in tudi — preneumna, da bi ji 11 zavedni delavci. >n koncertu »Pevske zveze za Ljubljano K M Du,s? bodo izvaiale sledeče skladbe: Nestor - berL,0beron’ uvertura za veliki ^°dstvnJZiVaja i ".^ ovenska Filharmonija« pod Mokr' n kapelnika g. Petra Teplya. 2. a) St. ^ešan !fC: b,r!}ske prodne pesmi. II. šopek. ^ramil-. °r’ - I1 Adamič: Bela breza se ;Lii,bii,V; lI1.lc:,ai1 zbor. poje pevsko društvo iovec Janskl Zvon« Pevovodja g. Zorko Pre-Pesnij ~ • Anton Sajovic: a) Serenada; b) Hi' * dr P T>en(?r s spremljevanjem orkestra poje st' i z,na- A- Dvorak: Slovanski ple-^«'nnjzva3a orkester »Slovenske Filharmo-? Emi? A!odstT kapelnika g. P. Tepiva. 5. i°n PoersSmic ;ranica<, moški zbor; b) An-u§tvo : Spak,\ rnoski zbor- P°ie Pevsko »Mavec«. Pevovodja g. L. Pahor. !io n pogreb proiesorja dr. Cerka. V nede-Plen ne so najvelčastnejše pokopali ?o Driopi- .g0ra Profesorja dr. Cerka. Truplo i1 že v ifUl‘ -na vozu iz Žirovnice v Ljubljano s^n mrt at,-u 3e sPreniljala s cvetlicami ozalj-ffcsto )Vas.'činst\a prva letošnja nogometna tekma med ljubljanskim klubom Hermes in goriško Jugoslavijo. Zmago je odneslo goriško moštvo s 3 točkami proti 1 ljubljanski. Občinstvo je z zanimanjem zasledovalo igro; menda pa je bil ta nastop vendar nekoliko prezgodaj uprizorjen, ker je bilo moštvo na obeh straneh videti še nezadostno tienirano. Tudi sestava zlasti ljubljanske paitije ni bila prav enakomerna. Kakor je bilo videti, so se pa gledalci v cc-loti precej dobro zabavali. * — Nesreča. Andreja Ažmana, brata Josipa Ažmana, nadučitelja na Breznici, je udaril mladi konj, katerega je učil voziti, v trebuh tako silno, da je ponesrečenec že čez nekaj ur umrl. — Naj starejši njegov brat Fr. Ažman pa je padel oktobra lsnskega leta v vodnjak, iz katerega so ga potegnili mrtvega čez nekaj ur. — Elektrohinematograf „Ideal“. Spored za torek 9, sredo 10. in četrtek 11. aprila 1912: prvovrsten spored učinkovitosti1. »Dolina Chev-riuse“. (Potovalna slika ) 1. „Četa Neptun". (Sijajna varijetetna slika) 3 »Jesenski čari\ (Kra sen, koloriran naraven posnetek.) 4. Moric in okarina*. (Velikomično ; igra Prince) 5. „V globočini propada*. (Drama učinkovitosti. — Samo popoldne.) 6. „Klic po živijenski sreči*. (1100 m dolg umetniški film Nordiskfilm Co. Krasne slike. Učinkovito. — Samo zvečer) 7. »Mirko, brzosli-kur. (Velekomično. Igra 6!etni Mirko) Štajersko — Trbovlje. V četrtek 11. t. m. zvečer bo v Delavskem domu važna diskusija. Rudarji, udeležite se je mnogoštevilno! — Izredna rudarska konferenca. Včeraj na velikonočni pondeljek je bila v trboveljskem Delavskem domu izredna konferenca organizacij južnega okrožja, zastopanih v Uniji rudarjev avstrijskih. Konference se je udeležilo 25 delegatov, štirje člani revirnega odbora, tajnik sodrug Tokan, zastopnik Unije sodrug Elbert, urednik »Rudarja« sodrug Peterlin in upravnik sodrug Sitter, strokovno komisijo iz Ljubljane je zastopal sodrug Mlinar. Razentega sta bila navzočna dva sodruga iz Velenj kot gosta. V predsedstvo so bili izvoljeni sodrugi Štravs, Filipič in Malovrh. Na predlog sodruga Tokana je konferenca soglasno obsodila gnusni napad v sobotnem »Slov. Narodu« na delavske zaupnike, češ da bi bili lahko več dosegli. Tajnikovo poročilo je podal sodrug Tokan. Organizacijske razmere niso zadovoljive, zato je treba iti odločno na novo delo. Snujejo se nove organizacije, zlasti je važna ustanovitev organizacije v Siveriču in Velusiču v Dalmaciji. Stare organizacije pa se morajo še ojačiti. Tajniško poročilo se je sprejelo soglasno. O organizaciji in taktiki je obširno poročal sodrug Cobal. Na njegov predlog se je sklenilo uvesti hišno pobiranje prispevkov. Omenjalo se je tudi, da je izdal dr. Benkovič demagoški letak, kjer se laže, kako je delal za rudarje, dasi je delal predvsem za podjetniške koristi. Konferenca je sklenila, da se izda protiletak, ki bo pokazal dr. Benkovičevo demagogijo v pravi luči. Pri tretji točki »Tisk« je pozival sodrug Sitter delegate, da podpirajo »Rudarja« z rednim naročavanjem, plačevanjem in poročanjem. Pri zadnji točki »Slučajnosti« je opisoval sodrug Radomljak iz Siveriča v Dalmaciji neznosne razmere v ondotnem rudniku. Ravnateljstvo zapodi stare delavce po svetu, kadar bi imeli dobiti pokojnino, samo da jih o-ropa te pravice. Na predlog sodruga Štravsa se je izrekla konferenca solidarno ssiveriškimiso-drugi, obsodila^ je podjetniško brezobzirnost in pozvala siveriške rudarje, da se organizirajo; obenem je sklenilo, da se store takoj potrebni koraki, ki končajo te škandalozne razmere. Sodrug Cobal je opozarjal, da se volijo lahko v bratovskoskladmčna razsodišča tudi nerudarji, kar jc velike važnosti, ker se na ta način lahko izvolijo osebe, ki dovolj poznajo zakon in pravila in torej uspešno zastopala rudarske koristi. Konferenca je vzela Cobalova izvajanja soglasno na znanje, nakar je sodrug Štravs zaključil konferenco po peturnem zborovanju ob pol 4. popoldne. — Železniška nesreča v Pra«'1-'-’— Np Pragerskem je te dni vstopila žena železi^"'-dclavca Ivana Pezdiček v napačen vlak. Ko se je vlak že pomikal, je spoznala ' bo- čila je z vlaka in padla na tla. Pri padcu je dobila težke poškodbe in so jo z rešilnim vozom odpeljali v bolnišnico. Požar na Cvenu. Dne 31. marca ponoči je pričelo goreti v skednju posestnika Ant. Troj-narja na Cvenu. V trenutku je bila cela hiša v ognju. Dasi so domači požarni brambovci storili. kar so mogli, je vendar ogenj uničil tudi gospodarsko poslopje posestnika Kukola in de- loma poškodoval Škrobarjeva poslopja. Škoda je velika, ker je zgorelo veliko sena, gospodarskega orodja in več svinj. — Samomor vojaka. Iz Brucka ob Muri poročajo: Pri 3. tirolskem lovskem polku službujoči pomorščak Karl Cerovac, ki je tu na dopustu, si je v četrtek pognal kroglo v srce. Umrl je po dveh urah. Cerovac je bil sin bogatega veletržca z vinom, Antona Cerovca. Vzrok samomora je neznan. Koroško. — Stanovanjska mlzerija. Zaradi odpovedi stanovanja se je poskusila zastrupiti v Beljaku 321etna žena krojaškega mojstra Terezija Fink. Izpila je precej octove kisline, tako da so jo morali prepeljati z rešilnim vozom v bolnišnico. Goriško. — JPošta v Št. Andrežu. Slednjič dobimo tudi v Št. Andrežu svoj poštni urad. Razpisano je mesto poštnega odpravnika pri novo ustanovljenem c. kr. poštnem uradu v Št. Andrežu pri Gorici. Sedanji letni pavšal za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev znaša 504 K. Prošnje je oddati tekom treh tednov na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu. — Mesar-sodnik. Na Goriškem se je dogodila naslednja kratkočasna zgodba: Peljala sta se dva mesarja v vas po živino za mesnico. Vozil se je ž njima tudi posestnik, ki je v tisti vasi nameraval kupiti kravico. V dotični vasi so se ustavili v gostilni in pustili voz na dvorišču. Mesarja sta se nato krenila v vas po svojem poslu. Kar se spomni en mesar, da je pustil v vozu pet četrt kg teletine, ki jo je vzel s seboj, da bodo imeli kosilo. Poskoči nazaj v gostilno in naroči gostilničarju, naj vzame teletino in naj jo napravi za kosilo. Potem sta se zopet odstranila mesarja. Kako sta pa bila začudena, ko jim je pri vrnitvi gostilničar naznanil, da ni našel teletine v vozu. No pa eden mesarjev se je hitro spomnil, da mora biti teletina pri posestniku, ki se je z njima peljal, ker je vedel le on za teletino. Koj so ga prijeli in en mesar se je povspel do sodnika. Ukazal je gostilničarju, naj preišče posestnika in res, našel je vso teletino pri posestniku. Ker se je pa mesarju najbrže zdelo poslovanje sodišč prepočasno, sedel je sam na sodni stolec in narekoval sledečo obsodbo posestniku, ki se je ž njim pripeljal: 20 K globe, ker je preiskal mesarjev voz. drugemu mesarju poravnava škode za ukradenih pet četrt kg teletine 20 K. gostilničar dobi odškodnino 20 K za izgubljeni čas pri preiskovanju, 20 K občini za uboge in za one. ki so pasli pri celem prizoru svojo radovednost, je moral posestnik plačati 10 litrov »vipavca«. Vsega skupaj je torej moral revež plačati.88 K 80 vin. za pet četrt kg teletine. Revež si ni znal drugače pomagati, kot da je koj kazen nastopil in plačal. Toda zdi se, da bo govoril o tej stvari drug sodnik — tak namreč, ki je za sodnika v resnici študiral. Trst. Politični odbor jugoslov. socialno dem. stranke v Trstu ima v sredo 10. t. m. v »Delavskem domu* ul. Madonnina 15, II. nadstr. svojo redno in važno sejo. Odborniki so riaprošeni, da se je udeleže polnoštevilno. is ar o d nj aško farizejstvo. Trst. 7. aprila. Organizacija tržaških zizibambul je imela smolo, da so ji bili pri krstu za botre razni z oderuškimi aferami onesnaženi advokatje, ki imajo odprto srce za visoke dividende in težke profite, ki pa imajo gluha ušesa za delavske zahteve. Ti gospodje mislijo, da hlapec ostani hlapec do sodnega dne, pa so imeli s svojo žol-to organizacijo namen, da razbijejo delavsko slogo in da obdrže pogrezajočo se svojo politično moč in veljavo. Zvesti temu plemenitemu namenu so začeli krumiriti pri težakih in so v teku treh let srečno dospeli od težakov do zidarjev. Kakor se jim je bilo satansko delo pri prvih posrečilo — težaki ga še danes bridko občutijo na svoji koži — tako so jo polomih pr’ poslednjih. — Danes navajamo en uspeh rokovnjaškega dela. V mislih imamo drž. železnice, in prav posebno še glavna skladšča. Ne da bi imeli tam kdovekaj moči ali članov. Ampak za razdiranje ni treba posebne moči in zadošča prav kmalu izdatna porcija satanske zlobe. Dokler je bil za ravnatelja dvorni svetnik Minas (ki delavcem gotovo ni na srce prirastel). so narodnjaki danzadnem zabavljali čezenj, češ, da ni Slovenec. Minas je odšel v pokoj Za njim je prišel gosp. Matteusche (čitaj in izg.: Matevže). ki je rodom Kranjec in celo slovensko govori. Ce je tudi narodnjak, nam ni znano, vemo le, da ga je »Edinost« ob njegovem prihodu navdušeno pozdravljala in da je videla v njem moža. ki napravi red. Delavstvu je bila hvala »Edinosti« takoj sumljiva in si od te narodnjaške pridobitve ni obetalo nič dobrega. Delavski sum je bil opravičen. Predaleč bi nas zapeljalo, če bi hoteli našteti vse. kar je g. Matteusche delavcem hudega storil v kratkem času svojega poslovanja. In zato se omejujemo zgolj na naslednji slučaj, ki srce tega moža čisto dovolj osvetljuje. Na glavnem carinskem uradu je večje število uradnih slug od glavnega skladišča. Ti so že delj časa uživali za čezurno delo doklade. ki so tvorile velik del njih dohodkov. Hodili so po dve uri zjutraj prej na službo in zvečer so garali do 7.;zato so dobivali po 8 do 12 kron na teden, kar gotovo ob sedanji draginji za obilno delo čez čas ni bilo nič nad mero. Večina njih je oboževala dr. Rybara na vse pretege in ga poveličevala. Od narodnjakov poklicani in hvaljeni ravnatelj pa je tem siromakom z eno potezo odvzel, kar so doslej smatrali za svojo dobro pravico, mahoma jim je odtegnil po 8 do 12 kron na teden, ne da bi jim odvzel njih delo. Ali bodo narodnjaški farizeji še naprej hvalili ravnatelja, ki dela red; ali se bodo še naprej hlinili delavstvu, da so mu dobri prijatelji? Nedvomno! B. Delavsko gibanje. = Krojaška stavka v Splitu. V Splitu so krojači včeraj vstopili v stavko, vsled česar je Split za krojače zaprt. _________________________ ▼ PoSljite naročnino, V w če je še niste! J Lurška pravljica. Spisal dr. Rouby, ravnatelj blaznice v Alžirju. (Dalje.) Izven vsakega dvoma je ugotovljena ekstaza Bernardete. Ima tudi vseh šest glavnih znakov. Dokaze za to trditev mi dado isti katoliški avtorji. 1. Ali je izgubila Bernardeta več ali manj vsak občutek za zunanji svet s tem, da je prenehalo njeno čustvovanje, in sta bila odpovedala vid in sitih? Da, izvršil se je popoln preobrat njenih občutkov. 0 tem čitamo v navedenih delih: Nekega dne sta prišla policijski komisar in neki orožnik k jami, da bi opazovala dogodek med ekstazo. Nalašč sta se vstopila pred Bernardeto, stala sta torej med njo in njeno prikaznijo. Deklica ju ni videla, ni občutila njune navzočnosti. Skozi telesi obeh uradnikov se je naslajala ob pogledu na Devico. To tudi ni nič čudnega, ker podoba je bila. seve, da ne v jami, pač v možganih deklice. Da so bili njeni občutki v resnici popolnoma topi, vidimo iz dejstva, da ji je nekoč ožgal plamen sveče, katero je držala v roki, prste, a izrazila ni nobene bolečine. Henri Lasserre in mgr. de Segur pa vidita v tem takoj čudež. A motita se, ker je brezčutnost utemeljena: neobčutljivost bolečin (analgezija) pri histeričnih osebah je predmet razmotrivanja v vsaki psihiatrični učni knjigi. Čudež bi bil. ako bi ne dobila deklica na roki nobenih opeklin prve ali pa druge stopnje. A o tem ne govore. In prav bi to bilo zanimivo izvedeti. Zgodi se, da padejo epileptiki in histerične osebe ob času svojih napadov v ogenj, in da dobe pri tem grozne rane, katerih pa ne občutijo v takih momentih. 2. Ali koncentrira Bernardeta svojo pozornost na en sam predmet? Tako čezmerno pozornost sem omenil pri krizah Marije Alacoque in sv. Terezije. Opaža se pa tudi pri histeričnih, tudi Bernardeta jo ima. Henri Lasserre piše: »Deklica je bila popolnoma v se zatopljenta. Vse moči njenega bitja so se oklepale prikazni. Prav nič, karkoli se je godilo* okolo nje, ni moglo odvrniti njene pozrnsti.« 3. Ali se opaža pri Bernardeti zamaknjenost, namreč, izpremembo izraza v obličju in držanju telesa, da žari nje obraz v neizrečni sreči in da ostanejo njeni udje v prvotnem položaju? Ekstatični izpremene v času krinze svojo fiziognomijo tako, da postanejo najnavadnejši obrazi vsled eksaltacije in vsled občutene sreče vprav angelsko lepi. 1 udi to izpremembo vidimo pri Bernardeti. Neki očividec, davkar Estrade iz Lurda pripoveduje: »Vsled hipne in popolne izpre- membe ni bila Bernardeta več Bernardeta. Bil je to nebeški angel, katerega je navdajalo brezmejno blaženstvo. Popolnoma drugačen obraz je imela: drug duh, drug izraz, druga duša so odsevali iz njega. Oči so bile široko razprte, skoraj nepremične.« Nasmehnila se je nevidnemu bitju, kar je prav posebno povdar-jalo idejo ekstaze in blaženosti. »Prislužkovala je z izrazom neizmernega občudovanja, ki se je spajalo z brezmejno ljubeznijo in najslajšo blaženostjo. Opazil sem tudi, da od časa do časa ni niti dihala več.« — »Mati in vsi navzoči so zapazili, kako je postal, njen sicer tako miren obraz, ves svetal in ožarjen. Celo je zablestelo, vse poteze so postale plemenitejše, nekaj nebeškega je odsevalo iz njih.« Henri Lasserre piše: »Obličje zamaknjen-ke je postalo hipno svetlo, blaženo, bleščeče, ožarjeno od nebeških žarkov. Čudoviti odsev na obrazu je pričal o nekem svetlobnem središču, ki ga mi nismo opazili, katero pa je zamaknjena Bernardeta občudovala in ki je odsevalo z njenih ekstatičnih potez.« 4. Alj bije žila pri Bernardeti tako. kakor pri histeričnih osebah, namreč normalno, da ne bije niti močneje, niti hitreje? Dr. Danzou. zdravnik iz Lurda, nam to razjasni. Osebno se je hotel prepričati o dogodkih. ki so se vršili pri jami. Omenjeni zdravnik pa je poznal le dva znaka histerije, namreč konvulzivično krizo in katalepsijo. Ker pa teli dveh znakov ni opazil na Bernardeti. je trdil, da deklica ni histerična. To sklepanje pa seveda ni bilo pravilno. Drugih znakov histerije. namreč halucinacije in ekstaze, ni poznal. Opazil pa je nekaj drugega, kar je tudi zelo važno: prepričal se je. da bije deklici žila popolnoma normalno. To dejstvo podpira mojo trditev: »Dr. Danzou je prijel deklico za roko. ki se je dala pregibati. Žila ji je bila mirno. enakomerno in ni kazala nikakršnih znakov, kateresibodi.« To pa je ravno značilno za histerijo, da ne bije žila pri ekstatičnih ali drugačnih kri-' zah, prav nič hitreje in ne močneje, kakor pa pri zdravih osebah. Ako bi dr. Danzou meril še toplino bi v svoje začudenje videl, da znaša toplina le 37°. Dva dokaza, da je Bernardeta res histerična sta torej: žila bije normalno, toplina se ne zviša, vzlic močne razburjenosti, v katerej se nahaja v času, v katerem vidi vizijo. Mgr. de Segur pa meni, da ta dokaz postavi zna- »ost na glavo. Jaz pa menim, da ta dokaz iz-podbiva čudež, ne pa znanost. _____ (Dalje prih.) ZADNJE VESTI- DELEGACIJE. Budimpešta, 9. aprila. Delegacije se snidejo po 20. aprilu. Prvotni načit, da se jim predloži proračunski provizorij, se je opustil, ker je gotovo, da bi se tudi pri tem predmetu razvila tako cbširna politična debata kakor pri rednem proračunu Zalo so sklenili v niercdajnili ko gib, da fe predloži delegacijam takoj redni proračun. CESAR V VVALLSEE. Dunaj. 8. {iprila. Včeraj opoldne se je cesar s posebnim dvornim vlakom odpeljal v Wallsee obiskat nadvojvodo Franca Salvator-ja in nadvojvodinjo Marijo Valerijo. ZAROKA NADVOJVODINJE. Dunaj, 8. aprila. V navzočnosti cesarja se zaroči nadvojvodinja Elizabeta z bavarskim vojvodom Francem Jožefom. —- Elizabeta je najstarejša hči nadvojvode Franca Salvatorja. Rojena je 27. januarja 1892. Franc Jožef je sin rajnega vojvode dr.-ja- Karla Teodora bavarskega. ČEŠKI RADIKALCI. Izstop iz češkega kluba. Praga. 8. aprila. Včeraj je tukaj zboroval kongres češke državnopravne stranke. U-deležiio se ga je okrog 200 delegatov. Vložen je bii predlog, naj se pozovejo zastopniki stranke v komisiji za češkonemško spravo, da izstopijo; obenem naj se pozovejo poslanci, ki so člani stranke, da izstopijo iz enotnega kluba. Predlog se je odkazal posebni komisiji, ki ima poiočati o njem. ZA ČEŠKO NEMŠKO SPRAVO Praga. 8 aprila. Češki poslanci dr. Kramar. Udržal in Vyškovsky zagovarjajo v svojih listih češko-nemško spravo in izrekajo željo. da bi se pogajanja kmalu z uspehom dovr-šiia. češ da je to v interesu dežele in države. Praga, 8. aprila. V konservativni »Union« se zavzema grof Deym za češko-nemško spravo in pravi, da bi bil največji dobiček poštenega narodnega miru ta. da bi Čehi in Nemci v državnem zboru skupno zastopali in varovali interese češke dežele. DVOJEZIČNOST V PLZNJU. Praga. 8. aprila. »Narodni Listy« javljajo iz Plznja, da je Prva delniška pivovarna uvedla akcijo, ki gre za tem. da se uvrsti Plzenj v zakonu o okrožni razdelitvi na Češkem med dvojezična mesta, čeprav se je pri zadnjem ljudskem štetju pokazalo, da Plzenj nima toliko Nemcev, da bi mogel uveljaviti za dvojezično mesto. Tej akciji so se pridružili upravni svetniki Prve meščanske in zadružne pivovarne. OGRSKA KRIZA. Tisza o odstopil. Budimpešta, 8 aprila. V velikonočnem član-l'U 1 i>ta „Az Ujsa£“ polemizira grof Tis/.a s po-litičarji, ki so trdili, da je bila napaka, da so se izročile javnosti vesti o nameravanem vladarjevem odstopu. Tisza pravi: C ■ se to ne bi bilo objavilo, ne bi bi! i^rod razumel, kako se je mogla opuit;U resolucija. Z\ nasilstvo. Budimpešta, 9. apiila „Pester Lkyd“ po-z vi ja vladno stranko, naj napravi takoj po velikonočnih praznikih obstrukciji kraj, če hoče ostati pri krmilu, sic< r se izpolni njena in kabinetova usoda. To se smatra /a znamenje, da bo vladna stranka po zopetni otvoritvi zasedanja pričela s strožjim razlaganje rn poslovnika in izkušala z nasilnimi sredstvi zatri ti obstrukcijo Če se predsednik Navay ne poda v to, bo mo:al odstopiti. Opozicija je pripravljena, da se upre t^ki taktiki z vsemi sredstvi. Hrvatje v ogrskem parlamentu. Budimpešta, 8. aprila. Starostni predsednik hrvaškega sabora in hrvaške delegacije v skupnem ogrsko-hrvaškem državnem zboru Erazmo Barčic ie izjavil, da pridejo njegovi tovariši na sejo državnega zbora dne 12. aprila. Tam bodo prečitali protestno izjavo in s klicem »Proč od Ogrske« zapustiti državni zbor. Obstrukcijo prepuste Justhovi stranki. BOJI NA PORTUGALSKEM. Bombe pri procesiji. Berlin, 8. aprila. Iz Lizbone javlja »Berli-ner Tagblatt«: Pri velikonočni procesiji je prišlo v mestu Chamuska do krvavih spopadov. Policija je prepovedala javno procesijo; vkljub temu se je zbralo pred glavno cerkvijo okrog 5000 toierikalcev, ki so udrli v cerkev, pograbili bandera in svetniške podobe, ter jih nesli v sprevodu po mestu. Kmalu nato je pred cerkvijo eksplodirala bomba, ki pa ni napravila posebne škode. Vsled teh dogodkov je dala policija zapreti ostale cerkve. Klerikalci pa so vlomili vrata. Nato so republikanci zastopili procesiji pot in pred občinsko hišo je prišlo do t divjega pretepa. V procesijo je padla bomba, kj je poškodovala mnogo oseb. Pok. bombe je bil signal za ljut boj z revolverji in puškami. Streljalo se je tudi iz hiš. Tri osebe so ubite, 30 je težko ranjenih. Vojaštvo je napravilo red. Tudi v mestu Faggia so bili podobni nemiri. pri katerih je bilo mnogo oseb poškodovanih. ŽRTVE STRELE. Salcburjf, 8. aprila. V kmečko hišo Franca Fellnerja v Weilpartu je udarila strela ter ubila kmetovo 70letno taščo in desetletnega dečka. Dvoje drugih otrok je lahko poškodovanih. VIHARJI. Orkan na Dunaju. Dunaj, 8. aprila. Ponoči od sobote na nedeljo je divjal na Dunaju pravi orkan, ki je na* pravil po mestu mnogo škode. Ob južni železnici. Dunaj, 8. aprila. Zadnji vihar je povzročil po krajih ob južni železnici veliko škode in je tudi promet močno oviral. Vlaki so morali na progi počasi voziti, včasi se pa celo ustavljati. Ves telefonski promet je bil nekaj časa ustavljen. V Dunajskem Novem mestu je vihar razkril mnogo hiš. V Gloggnitzu je mnogo dimnikov razdejanih. Po nekaterih krajih je izruval mnogo drevja. Na nočnih vlakih je pobil šipe. Ob Donavi. Linec, 8. aprila. Vsled silnega viharja, ki je divjai že od petka, je po dolini ob Donavi velikanska škoda.. Tudi nekoliko oseb je ponesrečilo. Razbita ladja. Tanger, 8. aprila. Silen vihar je raztreščil barko „Duchayla“, na kateri je bilo enajst oseb. Štiri med njimi so utonile in sicer dete francoskega poslanika v Tangerju in 3 posli. ITALIJANSKO-TURŠKA VOJNA. Bomba iz zraka. Bengazi, 7. aprila. Predvčerajšnjem so metali Italijani iz samoleta (aeroplana) bombe v turški tabor, kjer so napravile veliko škodo. Turški begunci. Tripolis, 8. apira. „Agenzi Stefani" javlja, da prihajajo ^neprenehoma" turški begunci s svojo živino v mesto Nekateri oddajajo svoje orožje. (Kaj pa drugi?) Nemški zdravnik umrl. Tripolis, 8 aprila. Tretji zdravnik nemškega Rdečega križa je tukaj urnrl. Blokada Rdečega morja. Rim, 8. aprila. „Agenzia Stefani" javlja; Ministrstvo za zunanje zadeve je naznanilo velesilam, da se z deklaracijama z dne 21. in 23. januarja nad turškim obrežjem ob Rdečem morju od Ras Gulajfa do Ras Isa podaljšana blokada od 8. aprila razširi čez Ras Isa do obrežne točke severno od Lohaje, t. j. do 15 stopinj 50 sekurd severne širine in 42 stopinj 43 sekund vzhodne dolžine od Greenwicha. Nevtralnim ladjam se dovoli petdneven rok, da zapuste brez ovire blokirana mesta. Nevtralne ladje v smeri proti sanitetni postaji Kamaran, ki vozijo romarje za Meko, se bodo lahko, ko pasirajo južno obalo pod nadzorstvom blokadnih ladij, ustavile pri sanitetni postaji. MAROKO. Franclja in Turčija. Madrid, 8. aprila. Ministrski predsednik Ca-nalejas je ministrskemu svetu naznanil, da se izroči odgovor Francije vladi v četrtek, ko se vrne poslanik Geoffray. Vlada upa. da bodo pogajanja končana ta mesec, še preden se snide parlament. AVTOMOBILSKI APAŠI. Callemin prijet. Pariz. 8. aprila. Včeraj je policija v 9. o-kraju prijela avtomobilskega roparja Callemi-na. ki je glavni sokrivec apašev Bonot in Gar-nier. Callemin je imel priimek »La Science« (znanost). Še en apaš prijet. Pariz. 8. aprila. Policija je zaprla še enega tovariša Calleminovega, ki je z njim skupaj stanoval. Piše se Imbard. Z njim so zaprli tudi njegovo metreso. ROPARSKI UMOR. Svak umoril svakinjo. Berlin, 8. aprila 56letni voznik Ferdinand M'low je zvabil svojo 501etno svakinjo Ernesto Hcrrlich v svoje stanovanje. Ker mu ni hotela povedati, kje je njegova žena, ki je ločena od njega, jo je umoril. Vzel ji je tudi denarnico; par mark, ki so bile notri, je zapil. Znancem je pravil, da si hoče napili poguma, ker je sit življenja in se bo utopil ali pa obesil. Policija je razpisala 500 mark nagrade za onega, lu ga izroči. VOJAŠKA NEZGODA. Rim, 8. aprila. Vojaki železniškega polka so podirali most, ki je bil sestavljen za vajo. Most pa se je predčasno udrl in zagrebel nekega častnika in 15 vojakov. Častnik in šest vojakov je težko poškodovanih, ostali so lahko ranjeni. TURŠKA LADJA NASEDLA. Odesa, 8. aprila. Turška trojadrnica „Lesbos“ je vsled velikega orkana blizu svetilnika nasedla. Ladjo so našli povsem zapuščeno. Ker ni čolna zraven, upajo, da so se ljudje rešili. UMORJENA MILJONARKA. Bukarešt, 8. aprila. Vdova Seveste Mano-lescu, ki so jo prištevali najbogatejšim ženam ria Rumunskem, je bila v svojem stanovanju v ulici ltaliana zadavljena. Neznani morilci so odnesli 30 000 kron denarja in mnogo dragocenosti. MENELIK BOLAN. Addls Abeba, 8. aprila. Negus Menelik (o katerem so že pred leti trdili, da je mrtev), je zadnje dni težko obolel. Tudi cesarica Tajtu je resno obolela. POVODNJI V AMERIKI. Washington, 8. aprila. Vsled poplav Missi-sipija je 40.000 ljudi brez podstrešja. Odgovorni usedniK P r s n Berti. igluja ža *aiozba Zarje, flska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo vpisana zadruga z omejenim poroštvom. VIII zadružna doba 1911—1912 5272 članov Mesečni izkaz. Blago razdeljeno članom: Zadružna doba 1910—1911 1911-1912 Julij K 83-578.77 K 85.989.77 Avgust „ 78.953.25 n 83176 99 September „ 80 491.27 » 93.174 89 Oktober „ 93 785.93 n 99 190.41 November . 88512.12 n 98 484.55 December „ 96.725 68 n 109 368 77 Januar „ 87.554.39 ti 110.449 27 Februar „ 83 685 07 n 104 572.98 Marc ,, 88 966.95 Tl 120.015 59 K 782 253 43 K 904.423.22 Hiša se proda v Jenkovi ulici štev. 16 (Stari :: Vodmat) v Ljubljani. » Proda se posestvo v Zagorju ob Savi obstoječe iz zidane hiše, hleva, z vrtom, travni' kom in smrekovim borštom, blizu rudnika za iz* redno ceno 7200 kron Natančnejša pojasnila daje Ivan Zore pri cilenci v Potoški vasi, Zagorje ob Savi. Podpore vdovam in bolnim članom: V dobi od 1. julija do 31. marca 1912 se je razdelilo bolnim čianom, vdovam in sirotam 5866 44 kron podpore. Dividende: Do 31. marca 1912 se je izročilo članom na račun dividende od dobe 1910—1911 blaga za vsoto K 7 537.75 odpotovanim članom v gotovini „ 85‘01 Pridržalo na račun zadr. del. 6.564 68 Skupaj K i4.187.44 Trst, dne 31. marca 1912. Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so: Južni kolodvor. Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1. Magnolo, ulica Belvedere Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boc-cacio št. 25. Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Gašeno a). Pipan, ulica Ponte deila Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Rivo. Raitinger, Riva Grumola št. 20. Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica Geppa. Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Šette Fontane 14. Geržina, Rojan. X Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici naznanja slavnemu občinstvu, da je preskrbela svoje prodajalne v Trstu, Via Barriera vecehia 38 in Via dei Rettori 1 in v Gorici, na Starem trgu 1 (na vogalu Rabatišča) s svežini poletnim, črnim in barvanim obuvalom ličnega kroja in dela ter finega in trpežnega usnja. Zato se priporoča za obilen obisk ob priliki bijlžnjih Velikonočnih praznikov. Kouiiinno društvo za LJablian* In okolico registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani je otvorilo v Spodnji Šiški, Celovška cesta št. t lastno pekarijo v kateri se bo izdelovalo pecivo vseh vrst. Prodajalne lastnega kruha: Sp. Šiška, Kolodvorska cest£ in Celovška cesta 1; na Glincah, Tržaška cesta; v Ljub' ljani: Sodna ulica 4, Krakovski nasip 10 in Bohoričeva ulica> na Jesenicah, na Savi, in v Tržiču na Gorenjskem. „Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 6 vin* v naslednjih Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. SubiČ, Miklošičeva cesta. Šenk, Resljeva cesta. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Kušiir, Podboj, Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. § vete k, Zaloška cesta, ešark, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50. tobakarnah: Dolenec, Prešernova ulica. Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince. Jezeršek, Zaloška cesta- n m Delavska hranilnica in po^ofilnica v L|nbljanl (vpiMKiia zadriigin r, omcjeuiin j.tnieslvotes ) . . -----—.............- Wolfova ulica št. 3, II nads ropje. —- - ■ — Obrestuje hranilne vloge po 4*/*%. Sprejema vloge na te- ^ Uraduje se vsak četrtek od 2. do 3. ure in vsako soboto koči račun. Posojuje na osebni kredit in zastave, vredn. i :: :: listine, hipoteke itd. :: < od 6. do 7. ure popoldne; nujna pojasnila se daje pa tudi :: :: ob vsakem drugem navadnem dnevnem času.