SLOVENSKI Naročnina za Avstroogcrsko : V« leta K 1-80 Va leta K 3-50 celo leto K 7'— za inozemstvo: „ „ 2*30 „ „ 4*50 „ „ 9*— Redakcija in administracija : Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8. Telefon (začasno) 118. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 12 K. Oglasnina za petitno vrsto enkrat 30 vin.. Pri 10 objavah se dovoli 5°/o, pri 20 — 15°/o, pri 30 — 25°/o in pri 40 — 35°/o popusta. Leto L Posamezna številka 14 vinarjev. Na naročila brez denarja se ne ozira. Reklamna vrsta po 1 kroni. Štev. 10. Ljubljanske občinske volitve. Žandarmerija poziva k razhodu. Demonstranti in nune. Nune popoldan na volišču, f Ivan Grohar. Dositej Obrado vic. t Kardinal Cavichioni. Debel mož. Ljubljanske občinske volitve. Zadnjo nedeljo so se izvršile v Ljubljani dolgo in težko pričakovane volitve v ljubljanski občinski svet po novem lani sklenjenem volilnem redu. Ta volilni red v bistvu določa, da ima ljubljanski občinski svet 45 obč. svetovalcev. Volijo se v 3 razredih, v vsakem po 15. VI. in 2. vol. razredu volijo davkoplačevalci in inteligenca, v 3. pa oni, ki so dopolnili 24. leto in so mu priredile navdušene ovacije, za katere se je dr. Tavčar z okna zahvalil. Vobče so volitve potekle prav mirno in ni bilo nobenih izgredov. Kar se izida volitve tiče, je najbolj presenetilo veliko število izvoljenih nemških kandidatov. Nemci sami so računali le na 4 do 5 obč. svetovalcev, dobili so jih pa 7. In to edinole s pripomočjo onih Slovencev v deželnem zboru, ki so sklenili novo volilno reformo. Žandarmerija poziva k razhodu. in so vsaj 3 leta že v Ljubljani, poleg njih pa tudi vsi tisti, ki že volijo v 1. in 2. razredu. Volilni red je proporcionalen, t. j. ne odloča absolutna večina oddanih glasov, temveč se porazdele mandati na posamezne stranke primerno številu zanje oddanih glasov. To pot so se spustile v volilni boj štiri stranke: narodno-napredna, slovenska ljudska, socialno-demokratična in nemška. Volilni boj je bil hud. Po vseh voliščih je bilo cel dan jako živahno. Še bolj živahno pa seveda po agitacijskih lokalih. Na Mestnem dekliškem liceju so volile ženske, ki morejo po novem volilnem redu same osebno izvrševati svojo volilno dolžnost. Tam je prišlo parkrat do precej hrupnih prizorov med agitatoricami posameznih strank. Na licej so prišle volit tudi nune Uršulinke, v kolikor so imele volilno pravico. Pripeljale so se popoldne ob pol 3. uri v sedmih kočijah, Občinstvo pred licejem je bilo ogorčeno, da se nune, ki jim je sicer strogo zabranjeno iti sploh iz samostana, vtikajo v volilno borbo in jih je sprejelo z žvižganjem. Volitev se je na posameznih voliščih končala ob 4. popoldne. Izid pa se je uradoma razglasil na glavnem volišču v Mestnem domu šele po 9. uri. Velika dvorana Mestnega doma je bila polna občinstva. In ob splošni napetosti je ^razglasil predsednik glavne komisije dr. Šušteršič, da je dobila narodno-napredna stranka v I. razredu 8, v II. razredu 8 in v III. razredu 7 mandatov; slovenska ljudska stranka v L razredu 4, v II. razredu 5 in v III. razredu tudi 5. mandatov; socialno-demokratična v III. razredu 1 mandat in nemška stranka v L razredu 3, v II. razredu 2 in v III. razredu tudi 2 mandata. V novem občinskem svetu bo imela torej narodno-napredna stranka 23, slovenska ljudska 14, nemška 7 in socialno-demokratična 1 zastopnika. Ko je bil znan izid volitev so šle množice pred stanovanje dr. Tavčarja, voditelja naprednjakov v tem volilnem boju Jako malo so dobili socialni demo-kratje. Računali so v III. razredu na 2, v II. razredu pa na 1 mandat. Tudi slovenska ljudska stranka je dobila mnogo manj, nego je pričakovala. Sliši se, da bo slovenska ljudska stranka vložila proti tem volitvam ugovor, in tako bomo imeli, če se bo ugovoru ugodilo, v Ljubljani v doglednem času še enkrat občinske volitve. f Arnošt Windischer. f Arnošt Windischer. Po dolgotrajni bolezni je umrl v torek 25. t. m. v ljubljanskem zdravilišču „Leoninum14 v cvetu let — šele 25 jih je štel — Arnošt Windischer. Pokojnik je bil navdušen Sokol Demonstrantje in nune. Vkljub temu, da je policija in žandarmerija odganjala vsakogar, ki je hotel fotografirati prizore ljubljanskih občinskih volitev, se nam je vendar posrečilo dobiti precej, in sicer jako zanimivih slik. Danes priobčujemo serijo slik izpred liceja, prihodnjič pa pridejo druge na vrsto. Če se oglasi primerno število odjemalcev, izdamo razglednice s temi slikami in prosimo da nam vsi, zasebniki, trgovci in knjigotržci, ki jih žele, takoj javijo, katere in koliko jih žele. kakor bi si jih človek mnogo in mnogo želel, in zaveden narodnjak. Zaradi sep-temberskih demonstracij 1. 1908 je moral v večmesečno ječo, ki je izpodkopala njegovo, že itak netrdno zdravje in pospešila njegovo prezgodnjo smrt. Ravno, ko si je nameraval kot trgovec ustanoviti dobro in stalno prihodnost, je moral pustiti vse svoje nade in se ločiti za vedno od nas. Pogreb njegov se je vršil v sredo popoldne ob veliki udeležbi ljubljanskih narodnih, posebno Sokolskih krogov. Danes prinašamo sliko pokojnega kot Sokola, prihodnjič pogreba pisom. prinesemo sliko z njegovega obenem z obširnejšim životo- Nune popoldan na volišču. f Ivan Grohar. Slovensko umetnost je zadela težka izguba, težja, nego nam je mogoče sploh prav pojmiti v tem trenutku : pretekli teden je umrl eden njenih najboljših reprezentantov, eden onih redkih, s katerimi se moremo pokazati brez strahu vsemu kulturnemu svetu — Ivana Groharja ni več. Žalostno je bilo Groharjevo življenje, polno trpljenja, polno stradanja, preziranja in omalovaževanja — z eno besedo življenje slovenskega umetnika. Ivan Grohar je bil rojen 1. 1867v kot kmečki sin v Sorici pri Škofji loki. Že v mladosti se je kot samouk pečal s slikarstvom. Potem je šel v Kranj k slikarju Bradaški in pozneje v Zagreb k laškemu Šele z zadnjo umetniško razstavo lani v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani je bil led prebit tudi pri nas in kritika je soglasno pripoznala Groharja kot velikega umetnika. Zaradi tega se Groharju sicer ni nič bolje godilo nego prej, ampak vsaj priznanje je bilo . . . Groharjevih del je jako veliko, vsa pa pričajo o njegovi umetniški genialnosti — od onih iz prvih let pa do zadnjih. Pogreb umetnikov se je vršil v petek 21. t. m. ob skoro polnoštevilni udeležbi slovenskih umetniških krogov. Na grobu je Groharju govoril pretresljivo posmrtnico pisatelj Etbin Kristan. Dositej Obradovic. Bratski srbski narod slavi letos jubilej enega svojih največjih mož, stoletnico smrti svojega buditelja Dositeja Obradovića (* 1739, f 1811). Obradovic je izdal 1. 1783 Šrbom prvo knjigo, tiskano v razumljivem narodnem jeziku, kajti do tistih časov so se tiskale za Srbe knjige samo v cerkvenem, ljudstvu nerazumljivem starem jeziku. In ne le to, Dositej Obradovič je v svojih spisih tudi obravnaval važna, nele za Srbe, temveč za vse Jugoslovane še danes aktualna vprašanja. Svoboda razuma mu je podlaga za vsako drugo svobodo. Oznanjal je versko strpnost med katoliškimi Hrvati in pravoslavnimi Srbi. Zahteval je izobrazbo mladine in osvoboditev žene. Pomisliti je Akademični slikar Ivan Grohar na mrtvaškem odru. Copyright Fr. Vesel, Ljubljana. slikarju Milaneziju. L. 1892 je odšel v Gradec izpopolnjevat se na deželno slikarsko akademijo. Ostal je tam do leta 1895, ko je odšel v Monakovo v šolo Ažbetovo. Tam se je sešel z našimi umetniki Jakopičem, Sternenom in Jamo. Pred slovensko javnost je stopil Grohar prvič na prvi slovenski umetniški razstavi leta 1900. Pozneje je bil zastopan na slovenskih razstavah, pa si ni mogel priboriti — kakor tudi ne njegovi prijatelji Jakopič, Jama in Sternen — nobenega priznanja. To mu je morala prinesti tujina. Zgodilo se je to na oni znameniti razstavi v dunajskem Miethkejevem salonu 1. 1904. Tako nam je morala, kakor žal že tolikokrat, šele tujina povedati, kaj imamo . . . treba, da je bilo še leta 1734. prepovedano na Srbskem ženi obiskovati cerkev. Zahteval je tudi, da se mladina v šoli izobražuj v materinskem jeziku. Stoletnico svojega velikega boritelja so Srbi povsod proslavili s primernimi slavnostmi. Kardinal Cavichioni V Rimu je umrl te dni v starosti 75 let kardinal Cavichioni. Sedaj manjka od 70 kardinalov 21 teh cerkvenih dostojanstvenikov. Vendar papež letos zaradi laškega jubileja ne bo imenoval njim nobenih naslednikov. Storil bo to šele drugo leto. Pokojni kardinal je bil prefekt kongregacije študij. Slovensko gledališče v Celju. Dne 23. aprila t. 1. je gostovalo „Dramatično Dositej Obradovič. društvo“ iz Maribora v Celju in uprizorilo veliko in krasno zgodovinsko igro „V znamenju križa“. Gledališka dvorana v Narodnem domu je bila natlačeno polna slovenskega občinstva iz mesta in okolice. Buren aplavz in živio klici so zaorili po dvorani pri vsakem dejanju v pohvalo in priznanje igralcem, da dobro rešujejo svoje uloge. „Dramatično društvo“ je s to igro in s svojimi igralci pokazalo, da izvršuje dobro svojo nalogo, pokazalo pa je tudi, da se s takimi igralci, kakor so jih poslali Mariborčani na ta dan v Celje, da igrati vsaka igra, bodisi še tako težka. Saj se je pa tudi sichern igralec potrudil dati najboljše, kar je l .mogel in gledalcem so se nudili prizori, jeden krasnejši in lepši od drugega. V 9. številki smo prinesli dve sliki iz „Znamenja križa“, danes pa prinašamo še eno : „Rimski prefekt Markus prosi kristjanko Mercio ljubezni“. Razglednice od teh slik se dobe pri g. V. Weixlu v Mariboru, Gospodske ulice. t Kardinal Cavichioni. Zahtevajte po vseh gostilnah, kavarnah, brivnicah itd. „Slovenski llustrovani Tednik“. Če ga nimajo, naj ga naroce ! a 1ч. nsr_ i wtì лОЈГБђЗ posebno veliko se je pridelalo krompirja in koruze. Prinašamo dve sliki; ena nam kaže velikansko polje koruze, druga ogromni amerikanski krompir, ki ga na vozu odvažajo domu. Ladje oklopnice kot stalne trdnjave. Pravijo sicer, da živimo v dobi miru in da si vse države prizadevajo, da bi svetovni mir ohranile, vendar vidimo, kako si vse države vkljub tem zatrdilom prizadevajo, kako bi kar najbolje izpopolnile svoje vojne naprave in svoje vojaštvo. Jako iznajdljivi so v tem oziru (kakor še v marsičem drugem) Amerikanci. Njih naj- --novejšo iznajdbo, ki -se tiče vojnih naprav, prinašamo v sliki. To je stalna trdnjava iz ladij oklopnic. Amerikanci imajo namreč mnogo starejših takih ladij, ki so sicer še čisto dobre, pa ne zadoščajo več najnovejšim zahtevam. Te hočejo uporabiti za trdnjave na morju. Ladja se na kakem plitvem kraju blizu obrežja v morju zasidra in obda z močno cementno V zamenju križa: Rimski perfekt Markus prosi kristjanko Mercio steno in tvori Prosim — samo če jo bodete le mogli vi pogrešati. Tudi obsedel. Stanko je prinesel iz šole slabo izpričevalo in teta — stara devica — ga je vprašala: „No, Stanko, kako je?“ Stanko žalostno: „Ah, teta, jaz sem tudi obsedel.“ Raztresenost. 1. Profesor si je dal lase striči in ko je brivec pol glave že ostrigel, vstane profesor rekoč: „Oprostite, pokril se bom, ker tu vleče.“ — Pokril je klobuk na glavo, se vsedel nazaj na stol in je rekel brivcu: „Tako, sedaj pa nadaljujte svoje delo.“ 2. Profesor zgodovine pri predavanju v šoli: „In po smrti cesarja je visela bodočnost cesarstva na tanki niti in ta tanka nit je bil Karol debeli.“ - ‘J1 i1 ђ n ljubezni. Debel mož. Na Poznanjskem živi mož, ki je nenavadno debel. Akoravno debelost ravno ni redka, prinašamo vendar sliko tega nenavadnega moža, kajti tako debelih se pač najde jako malo. Menda ne bomo preveč rekli, če pravimo, da bi malokdo od naših cenjenih bralcev šel z njim menjat. Tehta 600 kg ter mora imeti poseben voz za prevažanje, kajti navaden voz se le pogosto stre pod njim. V železniški voz možakar ne more, ker so vrata zanj preozka in je dala železniška uprava napraviti poseben vagon s širokimi vrati. Dobra letina v Ameriki. Lanska letina v Ameriki je bila prav ugodna. Prav eno stranico trdnjave ; ostale tri stranice tvorijo močne stene iz debelih kolov in cementa. Take trdnjave so posebno dobre za utrdbo nezadostno zavarovanih pristanišč. Za kratek čas. V naglici. Kaj vi hočete več biti kakor jaz ? ! Vi, revček, osel neumni, saj ste vendar le to kar jaz! Vrnil. To je pa že nečuveno, gospod, kako se vi obnašate, posodil Vam bom knjigo „Olikani Slovenec“. — Debel mož. Rešitev uganke. Sinovi so se za ded-ščino dolgo prepirali in celo tožili. Slednjič je dobil zadevo v roke slovenski advokat, ki je takoj zajahal svojega čilega vranca ter pohitel k prepirajočim se bratom. Dejal je svojega konja v hlev k onim 17, poklical brate ter dejal: „Da se stvar brž uredi, Vam podarim velikodušno svojega konja in jih je sedaj torej vseh 18. Ti, najstarejši dobiš 'U vseh konjev, vzemi si torej prvih 9 ; ti drugi sin dobiš ’/з, vzemi si torej nadaljnih 6 konjev in ti, najmlajši, dobiš Va, vzemi si torej 2 konja“. Bratje so bili zadovoljni; ker dobili so celo več, kakor je določil oče, kajti najstarejši bi imel dobiti le 8‘/2 konja, a dobil jih je 9, drugi je dobil namesto 52/з — 6 in najmlajši namesto l7/s — 2 konja. Veseli so ^ bratje odvedli konje, odvetnik je pa zopet zajahal svojega konja ter zdirjal domov. Ali res ? (Ker nam je došlo za uganko zelo mnogo rešitev in bi bilo priobčenje imen vseh re-šilcev preobširno, prosimo, naj nam oproste, da ne priobčimo imen.) Za Ameriko znaša naročnina celoletno 12 K, ker je poštnina zelo visoka in se mora vsaka številka dobro oviti. D Sklicujte se pri nakupovanju na Slov. Ilustrovani Tednik. Polje velikanske koruze v Ameriki. o I 03 o u ti od ti !h ti O < J M P $o Ci (M > £> >S s o « H ti cc ti ti Eh <3 D 09 l-H 09 H >!Ä cd >S3 u H cd Д cd >o >2 3 'Л (D .2 s cd 3 cd' Д cd .2 £ • рч I ^5 ti Л ti os ti «2 ^ ^ ^ ti ti2 b S' -r P =2 s « «=;! e « «2 Ph J" •г-у y ° ^ ti d > o JO Jsl 52 ^ ti«'s o •д 3 ‘tl "E R O Д ^ ti£ ti S « «ti O .S s N ^ ti-^ tiS ti «2 ti m O .d4 "ti :Ps^j -ti 43 s » s £ aga:- o y:-ti 'ti +J ^S« ,o M Cß C '> ti •«/V ' Drobiž. Kontrolna zborovanja za avtomobile na Francoskem. Kakor smo imeli pri nas na Avstrijskem kontrolna zborovanja za črno-vojnike in jih še imamo za konje, tako imajo na Francoskem kontrolna zborovanja za automobile. Določeni dan morajo pripeljati vsi posestniki automobilov vsega okraja (depar-tementa) automobile na „zborovanje“, kjer jih pregleda posebna komisija. Člani komisije so: 1 častnik, 1 političen uradnik dotič-nega okraja, 1 inženir ter župan in tajnik dotičnega mesta. Vsi automobili se vpišejo v davčno listo in se mora plačevati od njih poseben davek, komisija pa določi, kateri automobili morajo biti v slučaju vojne na razpolago državi in kateri za to niso sposobni. — Kakor so d j ali pri cestnih železnicah po mestih konje v „pokoj“, tako se bo „ka-valerija“ in „artilerija“ v bodoči vojni vozila z automobili in fantje bodo na orožnih vajah namesto konje štrigljali — automobile snažili. Slovenci, spominjajte se ob raznih prilikah podpornega društva za slovenske visokošolce, kajti narod brez inteligence je narod brez bodočnosti! Narodno gledišče v Tokio na Japonskem. V Tokio na Japonskem so slovesno otvorili narodno gledišče. Stavbenik gledišča je bil poprej 4 leta v inozemstvu, kjer je preštudiral modeme glediške stavbe v Evropi in Ameriki. Ko se je vrnil na Japonsko je na- Celočen pregled stalnih trdnjav iz ladij oklopnic. Prerez trdnjave. Praktična uporaba starih ladij oklopnic. Redka prilika ! Neka tovarna, ki je trpela vsed povodni, mi je prepustila razprodajo več tisoč flanelnih odej najnovejših vzorcev in lepih barv. Vodni madeži se komaj opazijo. Odeje so pripravne za vsako domačo porabo Dolžina 190 cm, širokost 135 cm. Razpošiljam po povzetju in sicer 3 lepe flanelne odeje moderne barve in modernega vzorca za 9 K, 4 odeje (konjske) 10 K. Kdor to ponudbo prebere, naj naroči in ne bo se kesal. Anton Bekera c. kr. fin. nadstražnik v p., Nachod (Češko). a Zalogo Tolstovrške slatine imajo v Ljubljani Velikanski krompir v Kaliforniji. pravil načrt gledišča, ki združuje prednosti vseh evropejskih in ameriških gledišč. Po tem načrtu so stavili „cesarsko gledišče“, kakor ga imenujejo, tri leta in je stalo nad en milijon kron. — Enaka stavba bi stala v Evropi ali Ameriki gotovo 3 milijone kron. — Japonci imajo sedaj torej najmodernejše in najlepše gledišče. S tem, da kupujemo „Kolinsko kavno primes“, podpiramo našo domačo industrijo, kajti Kolinska tovarna v Ljubljani je domače podjetje združenega slovenskega trgovstva. Ker je „Kolinska kavna primes“ tudi najboljše blago te vrste, jo prav toplo priporočamo. Največje knjižnice sveta so: „Kongresna mjižnica“ v Washingtonu. „Britska knjižnica“ ia Angleškem in „Bibliotheque Nationale“ v Parizu. Koliko je stal Panamskikanal do sedaj. V Washingtonu izdano poročilo naznanja : Za atlanstki del se je izdalo 25,751.484 dolarjev, za srednji del 60,807.775 dolarjev in za pacifičen del 3,473.183 dolarjev, skupaj torej nad 100 miljonov dolarjev ali nad 450 miljonov kron. Ker pa še dela dolgo ne bodo dovršena bo stal ta kanal še lepe vsote denarja. Podzemeljske železnice imajo mesta: London, Paris, Berlin in Budapešta. Tudi na Dunaju nameravajo zgraditi podzemeljsko železnico, katere glavni kolodvor bi bil na trgu sv. Štefana. Velikanska hiša. V New-Yorku bodo sezidali hišo, kakor je še ni tam. Načrti so že izdelani. Hiša bo visoka 750 čevljev in bo imela trideset nadstropij. Vrh tega bo stal na hiši . še stolp, ki bo sam zase imel petindvajset nadstropij. 7 o ti-F r oii-o »Slov. Ilustr. Tednik“ v vseh ZJClllLvVdJLC gostilnah, kavarnah, briv- nicah, čakalnicah i. t. d. Šarabon, Sv. Petra c. Mencinger, Sv. Petra c. Rus, Marije Terezije c. 'S. HOTEL JUŽNI KOLODVOR! V torek, dne 2. majnika 1911 == otvorilni E== vrtni koncert polnoštevilne „Slovenske Filharmonije“. Začetek ob pol 8. uri. :: Vstop prost. Za obilno udeležbo se priporočata August in Leopoldina Stelzer. Preobrat v denarni krizi ? Mesto Budapest je iskalo posojilo 100 milijonov kron in v veliko začudenje vseh denarnih krogov je ponudil zastopnik pariškega denarnega zavoda Credit Lyonnais mestu Budapest omenjeno vsoto pod jako ugodnimi pogoji. Ker ni delalo ovir ni ogersko in ne francosko ministrstvo, je mesto Budapest dobilo omenjeno posojilo. Posebnost pri tem je to, da je ta slučaj prvi, da je dovolilo francosko ministrstvo, da se je smel francoski kapital uporabiti v inozemstvu v nepolitične gospodarske svrhe. Mnogi upajo, da se bo dala sedaj napraviti tudi transakcija za saniranje naše južne železnice in da kmalu nastane 1 se spodobilo spomniti se jubileja na ta ali oni primerni način. Koliko ima Pariz prebivalcev. Glavno mesto francoske republike ima 2,846.986 prebivalcev. Tako se glasi izid zadnjega ljudskega štetja. Vprašanje Velikonočnih praznikov. Velika noč je premakljiv praznik, t. j. ravna se po tem, kdaj je prva polna luna po 21. marcu. In tako se zgodi, da imamo eno leto Veliko noč že koncem marca, drugo leto pa šele po 15. aprilu. In to prinese seboj marsikatero neprilike, posebno za trgovce. Zato je že davno na dnevnem redu vprašanje, ali bi se večni Rim pred 50 leti proglašen za glavno mesto novoustanovljenega italjanskega kraljevstva . .“ itd. Mestni očetje glavnega mesta nemškega cesarstva ne poznajo torej zgodovine, kajti sicer bi morali vedeti, da je letos sicer res 50 let, kar je bilo novoustanovljeno italijansko kraljestvo, a Rim je postal glavno mesto novega kraljestva še le koncem decembra 1870. — Nemška temeljitost je doživela zopet veliko blamažo. Listnica uredništva. Trst, Opatija in dr. Tokrat žal nemogoče, prihodnjič gotovo. Prosim pošljite še kaj. A. R. v M. Če ste se kot porok podpisali, morate plačati, četudi dotična listina in kolkovana. Mali oglasi. Kdor hoče 40 kron stalno na teden in jna lahek način zaslužiti, naj vpošlje svoj naslov tvrdki: L. Schlaechter, Dunaj XVI/2, Poštni urad 104. —H' II— Razglednice v „Znamenju križa“ se dobijo pri G. V. Weixl, trgovcu v Mariboru, Gospodske ulice. Sploh priporočamo tega, res narodnega trgovca, vsemu slovenskemu občinstvu. iP~~' Pristen dober brinjevec se dobi pri L. Šebeniku v Spod. Šiški pri Ljubljana. olnčniki ■ in dežniki =— radi velikanske zaloge po vsaki poljubni ceni. sploh ugoden preobrat v sedaj neznosni denarni krizi. Avstro-ogerska banka na Dunaju je kupila veliko stavbišče tam, kjer stoji sedaj Alser-vojašnica. L. 1912 ali 1913 bodo vojašnico podrli in avstro-ogerska banka si postavi tam velikansko palačo, ki bo stala 15 milijonov kron. Le tedaj doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzaneslivejšo vrsto! Najbolje storite, če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, „pravega : Francka:“ iz tovarne Zagreb, vendar pa izrečno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko. Vsako motenje v prebavljanju pri dojencih in šolskih otrokih odstrani skoraj pol stoletja po celem svetu razširjena in kot najboljša in najzanesljivejša hrana — Nestlé-jeva moka za otroke. Škatla po 1'80 K se dobi v vsaki lekarni in drogeriji. V njegovo korist svarimo občinstvo pred ponarejanjem. Zdravniška mnenja medicinskih prvakov, kakor tudi podučne, od zdravnikov pisane knjižice „O otroški odgoji“ in poskušnje razpošilja popolnoma zastonj filialka švicarske družbe Nestlé, Dunaj L Biberstraße 11. Jubilej gališkega deželnega zbora. Dne 15. aprila je bilo 50 let, kar je imel gališki deželni zbor svojo prvo sejo. Poljski deželni maršal pa je na ta jubilej nekako pozabil; zato so ga nekateri listi napadli, češ, da bi ne dali ti prazniki enkrat za vselej postaviti na bolj določen dan, neodvisen od lune. Na Nemškem so se letos spet vršila tozadevna pogajanja. V splošnem so se vsi strinjali v tem, da bi bila najbolj primerna 2. nedelja meseca aprila. Tudi protestantovska cerkev nima nič proti temu. Vendar pa bo do končne rešitve tega vprašanja poteklo najbrže še mnogo časa. Nemška temeljitost. Županstvo Berlina je poslalo županstvu v Rim brzojavno častitko k jubilejnim slavnostim italijanskega kraljevstva. To sicer ni nič hudega, saj so došle častitke z vsega sveta, a častitka županstva Berlina se začenja tako-le: „Dan, ko je bil JOS. VIDMAR, Pred škofijo 19. Namesto 40 samo 6 K! Priložnostni nakup. Gamsova brada podobna jelenovi bradi, pristna, zelo lepa, 16 cm dolga dlaka, s staro - srebrno Hubert - cevko, s premikajočim oklepom in vijakom, skupaj samo 6 kron. Dlaka in obroč pod jamstvom pristna. Priložnostni nakup, razpošilja po povzetju in colnine prosto izdelovalec gamsovih brad FENICHEL, Dunaj, IX., Altmüttergasse 3/125. Mnogo priznalnih pisem. „Slovenski Ilustrovani Tednik“ pLTs7ofeJLp%№. Zanimanja zanj je povsod veliko. Razširjen je po zasebnih hišah, čitalnicah in bralnih društvih, po gostilnah, kavarnah, brivnicah, čakalnicah itd., kjer ga prebira tisoče in tisoče ljudi. Ker Ust s slikami vsakdo vzame rad v roke, je tudi inseriranje v „Slovenskem Ilustrovanem Tedniku“ jako uspešno, gotovo bolj nego v političkih listih, ki ga večinoma čitajo le pristaši dotične stranke. „Slovenski Ilustrovani Tednik“ pa je nepolitiški in nestrankarski Ust, ki ga rad in z zanimanjem čita vsakdo, in zaradi zanimivosti da tudi sosedom ali znancem. Tako roma vsaka številka „Slovenskega Ilustrovanega Tednika“ ves teden iz roke v roko' po vseh slovenskih krajih in ga čita gotovo 100.000 bralcev. Spričo tega vljudno vabimo trgovce in obrtnike, kupce jinjprodajalce, služboda-jalce in službojemalce in sploh vse, ki žele inserirati, da blagovolijo inserirati v „Slovenskem Ilustrovanem Tedniku“. Stroški za to prineso stoteren sad. Oglasnina v „Slovenskem Ilustrovanem Tedniku“ je za petitno vrsto 30 vin. Pri 10 objavah se dovoli 5°/o, pri 20 — 15°/o, pri 30 — 25% in pri 40 — 35% popusta. Reklamna vrsta v uredniškem delu 1 K. Naslov: „Slovenski Ilustrovani Tednik" v Ljubljani. Oldfich S. Kóstelecky : Humoreske. Iz češčine prevet Stanko Svetina. (Dalje.) „Ah, kako si odnehala!“ „— in nič več se ne bom kregala s teboj —“ je nadaljevala milostljiva gospa razburjeno in v eni sapi. „Ali ne priznaš, draga moja, da je pravica na moji strani?“ „— in bom rajši trpela — in molčala — in — in —“ „- in?“ „— in še danes povem vse naši m a-mici!“ „Uboga mamica!“ „Dovoli, Hugon! Mamico pusti lepo pri miru. Prosim to —“ (flink, ena rokavica, dolga kakor zajčja kožica, že leži na krožniku z gledališkimi bonboni) „— zahtevam !“ „No, lepo sva šla na izprehod!“ je rekel Hugon. „Nobenega čuta nimaš zame! Nimaš zame niti toliko resnične ljubezni, da bi videl, kako sem napram tebi —“ sedaj je zletel po tleh gumb z druge rokavice) „— kako sem napram tebi slaba!“ „Zdi se mi, da se ti je utrgal gumb. Gotovo dovoliš, da ti ga poberem.“ „Ah, prosim, le pusti ga lepo ležati! Ako se mi utrga gumb, ga hočeš takoj pobrati, da. Toda če bi se mi utrgalo srce —“ „Bi ga tudi pobral.“ „Da, tudi — tudi! Ravno tako kakor gumb.“ „Dovoli, Marija, tvoje srce vendar ni gumb.“ „In vendar delaš z menoj, kakor bi imela namesto srca —“ (flink ! druga ro- kavica je letela za prvo) „— kakor bi imela namesto srca gumb!“ Milostljiva gospa je stopila vsa razburjena pred visoko zrcalo in si začela popravljati lase; v tem se je med vrati salona zopet pojavila Rezika. Po hitri izpre-membi njenega okroglega obraza se je videlo, da je spoznala takoj situacijo v salonu; zato je vprašala plaho, skoro boječe : „Karol ponižno vpraša, če je milostljiva gospoda že pripravljena oditi, da bi še skočil —“ Ni dokončala. Milostljivi gospod, ki je bil na poti za utrganim gumbom ravno blizu vrat, je ostal, obrnil se je jezno in zagrmel : „Ne pojdemo nikamor! Naj izpreže!“ In se je vrnil k oknu. „Iz — pre —?“ je vprašala glava med vrati. „Tristo vragov! Ne odgovarjajte mi! Naj izpreže, pravim !“ Glava je hitro izginila. V tem trenotku je Marija šla od zrcala k mizici, vzela je krasni šopek, po-duhala ga je in — je udarila v jok. Hugon se je zganil. Nekaj časa je gledal jokajočo ženico postrani, potem pa je rekel hladno: „Marija, ali smem vprašati, čemu jokaš?“ Marija je odložila šopek in je skrila svoj krasni obraz v lep, svilen robec. „Ali smem vprašati, čemu jokaš, Marija?“ je ponovil gospod soprog s poudarkom. Marija je še bolj ihtela. „Zena si kakor vse druge. Kjer se konča. vaš heroizem, nad katerim bi se človek zjokal, tam se začno vaše solze in mi smo grozoviteži. Delaj torej, kar ti je ljubo, jaz bom tudi delal, kar mi je ljubo.“ In gospod soprog je prisedel k pianu in je začel igrati kakor v posmeh: Pomisli si, Marinka, pomisli. Marinka je zaihtela, čudno, da se ji ni srce utrgalo, kakor prej oni gumb. Hugon je torej prenehal, in Marija je rekla v solzah: „Zakaj ne igraš več, ko se jaz še jokam. Ah, kako sem nesrečna!“ Hugon se je obrnil od piana in je rekel resno: „Ne navadi se, Marija, te besede govoriti kar tjavendan. Lahko bi se zgodilo, da bi se jaz privadil te besede. Glej : zakaj si sedaj nesrečna ? Ker sem dal zapreči namesto starega voza novi.“ Marija je odgovorila žalostno: „Ali morem biti srečna, ko vidim, da ljubiš svoj novi voz bolj nego mene? Prepričana sem, če bi bila jaz kaka nova (kočija) —“ ,,— da bi te ljubil bolj nego vkak star koleselj, da“. Hugon je vstal. „Čemu se pravzaprav kregava. To se pravi, zakaj se ti tako jeziš?“ „Jaz se ne jezim, toda žal mi je, ker nočeš odnehati.“ Hugon se je zamislil in je rekel čez nekaj časa: „No, naj bo : pametnejši odneha. Jaz odneham. Peljiva se torej v koleslju.“ Nato je odprl vrata in je zaklical : „Rezika !“ „Čez dobro minuto se je zopet pojavila Rezikina glava med vrati. „Karol naj zapreže koleselj !“ „Za — pre —?“ „Naj zapreže koleselj, pravim!“ Glava je zopet zginila. „No, ljuba Marija, ali si sedaj zadovoljna?“ (Dalje prih ) Zaman. Povest Henrika Sienkiewicza. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) To je zgolj sramežljivo koprnenje po vsem. Tedaj postane človek drznejši na zunaj, nego je na znotraj ; osupnejo ga lastne besede; zdi se mu, da govori nekdo drugi, da se združuje v pogledu, hoče se krčevito smejati, ali šele izbruhniti v smeh. Ljubi, spoštuje, obožava žensko kakor angela ter si želi angela kakor ženske. Vse to je okušal Gustav, ko je stopil v vdovino stanovanje. Vse vrste želj, kakršne moreta duh in kri ustvariti obenem, so doletavale k njemu od vseh strani slično jati urnih ptic. Ona je stala pred njim. Bila je bleda ; na licu si ji opazil lahni sled rdečice, ali nemara odsev večerne zarje. Njen nežni poln obraz, se je kazal kot nekaka silhuetka na oknu. V roki je držala glavnik in stoječa pred malim zrcalom, si je česala lase. Bujni, razpleteni lasje so se vili nalik valu okrog bledega čela. To zlato se ji je vsipavalo po prsih in hrbtu ; zdelo se ti je, da kapljalo kakor raztopljen jantar. Ko je zapazila Gustava, ga je pozdravila z roko in s komaj vidnim smehom. Vdovo je že zapustila nekdanja otrp-nelost. Nepričakovan in nasilen potres, kakršnega je izzval Švare s svojo navzočnostjo na njo, jo je zdramil. Jela je misliti. Samo ene reči iz ^ početka ni mogla razvozlati: postava Švarca se je tako zamenjala v njej s postavo Potkanskega, da že sama ni vedela več, ali se je njen nekdanji mož imenoval Švare ali Potkanski. Bil je to še ostanek blodnje. Toda kmalu se je vrnil žarek svetlobe tudi v ta pokrit temen duševni kotiček. Prosila je Gustava, naj jt pomaga, da bi mogla pogosteje videti Švarca; Gustav, dasiravno zelo nerad, je končno v to privolil. S tesnobo v duši je pričakovala večera, ko je mogla ogledovati Je spomine na nekdanjo srečo. Ni iskala Švarca, marveč samo spominov. Bil ji je potreben na vsak način. Polagoma in zelo neznatno se je minulost spreminjala ^ sedanjost, sanjarenje v istinost. Ko je Švare to zapazil, je obljubil Gustavu, da noče več tja pohajati; Gustav je prevzel nase to nalogo, da naznani to vest Heleni. Lahko je bilo videti, kakšen vtisk je moralo to napraviti na njo. Zaploskala je z rokami in glava ji je omahnila na tilnik. Potok las je s šelestom pokril njen hrbet. „Kje ga naj najdem sedaj?“ je vprašala Gustava vsa razburjena. On pa je molčal. „Jaz ga moram videti tu, ali pa kje drugje. On je tako podoben Kazimirju . . . Moj Bog! Jaz sama živim le v teh spominih. Gospod Gustav . . .“ Gustav je molčal. Ta slepi vdovin egoizem ga je spravljal malone v razburjenost. Drama se je pričela igrati v njem iznova. Ona ga je prosila, naj stori vse, da s tem pokoplje lastno srečo! Ne, bil bi bedak, ko bi storil kaj takega. AH znovič — ona ga je za to prosila. Vgriznil se je v ustnice, da so mu krvavele, toda molčal je. Saj vendar tudi njemu pripada nečesa od življenja. Vse, kar je v njem tvorilo človeka, se je upiralo njenim prošnjam z obupno energijo — ona pa je med tem priganjala: „Gospod Gustav, vi premorete to na-napravitj, da ga bom videla. Jaz ga hočem videti! Čemu mi delate tako krivico?“ Mrzli znoj pokrije Gustavu čelo; potegnil si je z roko po licu ter odgovoril z mračnim glasom: „Jaz vam ne delam krivice, toda . . . tu mu je glas trepetal in Gustav je moral napeti vse moči, da se ji ni zgrudil k nogam in zakričal: „oda ljubim te! torej ne muči me ! marveč „on noče semkaj zahajati,“ je končal s komaj slišnim glasom. Mnogo bi bil dal, ko bi se mogel ogniti temu trenotku. Helena si je zakrila lice z rokami in padla na naslanjač. Znovič je vladalo za trenutek molčanje; čul se je samo šelest listja za oknom ... a ta človeška duša se je zvijala v borbi sama s seboj. Spravljati Švarca semkaj radi tega, da bi mu odzvel Heleno, to bi bil za Gustava vrhunec nesreče. Toda borba je le kratko trajala: pokleknil je poleg Potkanske in pritisnivši si njeno roko k ustom, je govoril s pretrganim glasom: „Storim, kar mi bo mogoče ... On pride semkaj !... Kaj je komu mar za me? . . . Pride, toda ne morem povedati kedaj . . . jaz sam ga pripeljem . . .“ Kmalu nato je odhajaje iz vdovinega stanovanja mrmral skozi stisnene zobe: „Da . . . pride, toda jaz ga ne pripeljem . . . ^ pride čez mesec ... ali črez dva . . . Črez mesec dni se že pomirim.“ Napad kašlja je pretrgal njegove daljše misli. Dolgo časa je še blodil po ulicah. Ko se je naposled vrnil domu, je na cerkvenem stolpu vdarila ura dve. Švare je že spal. Dihal je enakomerno, mirno . . . Svetloba svetilnice mu je padala na visoko čelo in odkrite prsi . . . Gustav se je strastno zagledal v te prsi. Oči so se mu sovražno lesketale. (Dalje prih.) Pozor! Svoji k svojim ! Pozor ! Lovske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva korovska orožnotovarniška družba PETERWERNIG družba z omejeno zavezo == v Borovljah, Koroško. ---- Ceniki brezplačno in poštnine prosto. C "i Edina slovenska kisla voda Tolsto vrška slatina je izborno zdravilna in osvežujoča namizna voda. Slovenci, zahtevajte povsod Tolsto vrško slatino. Naroči se pri oskrbništvu, pošta Guštanj (Koroško) in pri založnikih kislih vod. <______________________________> V Narodni kavarni v Ljubljani svira vsak dan • • e e damska kapela • • • • Vstopnina prosta. Za obilen obisk se priporoča Fran Krapež. Izprašani optik FR. R. ZAJEC :: LJUBLJANA, Stari trg št. 26. :: priporoča svoj ( j dobro urejeni m. optični zavod očala, ščipalee, daljnoglede, to-plomerje i. t. d. Nadalje priporoča svojo veliko zalogo švicarskih ur, zlatnine in srebrnine, gramofone od 25 K naprej, tudi na mesečne obroke. Plošče vseh vrst in v vseh jezikih od K 2 50 naprej. — Cenik brezplačno. Josip Sterle, posestnik in premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu piše sledeče : Cenik vseh čebelarskih potrebščin zastonj in franko. .Gospodarsko društvo1 Milotice ob Bečvi :: na Moravskem. :: Čudež amerikanske industrije izumljeno je novo Adirno pero (.Maxim ) s pisalno pripravo za črnilo in svinčnik. Gospodu Gabrijel Piccoliju lekarnarju v Ljubljani. Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 steklenic Vaše tinkture za želodec. Ta posebno duhovito sestavljen aparat služi za hitro in gotovo seštevanje in so njegove glavne prednosti ob na j preprostejši uporabi in brezhibnem funkcijoniranju : na eni strani veliko razbremenjenje možgan, ker se celo pri zdržema večurnem delu z Maximom ne občuti nobeno živčno utrujenje, ki se sicer tako pogosto opaža ; na drugi strani zanesljivost in velik prihranek na času. Cena enemu komadu z lahko umljivim natančnim navodilom K 10-60 po povzetju, ako se vpošlje denar naprej K 10. Dobiva se pri glavnem zastopstvu Em. Erber, Dunaj II./8., Ennsgasse št. 12. Iq. —— Pravkar izšlo -e-v i "1 # g • * Damir Feigel: Pol ШТа VipRVCR 8°, 8 '/s pole. Cena vezani knjigi K 2-60, broširani K l-80. V Ta knjiga obseza 19 daljših in krajših črtic, ki jih vse skupaj preveva dober, pristen humor. Oddelek „Gaudeamus igitur“ prinaša vesele povesti iz dijaškega življenja ; „Uredniške tajnosti“ odkrivajo zanimivosti iz časnikarskega delovanja; oddelek „Holmes in njegova smrt“ je naperjen zoper različne detektivske romane ; oddelek „Iz četrte dimenzije“ se odlikuje s pikro satiro na raznovrstne gluposti družabnega in literarnega življenja. Knjiga podaja dovolj originalnosti ter si utegne z duhovitimi ostrinami v pripovedovanju pridobiti lepo število čitateljev in prijateljev. Ako se hočete izborno zabavati ter si napraviti nekaj urie užitka, naročite si „Pol litra vipavca“. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani, založna knjigarna. R. DIEHL, veležganjarna, Celje iiii’iiiiiiiiiiiiii'.'.v.v.v.iii'.t'.v.'.'.'.v.'.v.v.'.'.v.'.'.ìi'.Hiiiiiìiiiiiiiìi’.'.ì'.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiìiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii priporoča svojo veliko zalogo doma žgane štajerske slivovke, tropinovca, brinovca, borovničarja, vinskega žganja in domačega .•. .'. z. .\ konjaka. .\ л \ .\ B. Götzl, Ljubljana :: Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. :: skladišče oblek domačega izdelka za gospode in dečke. Velika izbera tu- in inozemskega blaga za obleke po meri. K Solidna postrežba. и Vedno nizke cene. и Delniška =„vni=„ LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI. Rет0;S,ok1n,,l 5,000.000 kron. Stritarjeva ulica štev. 2 Podružnice v Spijeta, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 V2 °/o. I Ж Tli s Učiteljska tiskarna v Ljubljani i r. z. z o. z. n&revESCiiHiasagcvsN i Т~ПП [■ -РгШ 1-1РТП I Frančiškanska ul. št. 8. | II PiT’ ГТГТ^ kt Pireji i Inu- >^>!ГГ»РгШ I 11 izvršuje vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela najsolidneje : in po zmernih cenah. : ;i 11 LM« «П li I Hill» »1 V~11 > Ü- «1H11 I Frančiškanska ul. št. 8. II И111 p feW I li i imi» fcV4 »i Vm I c=ni Lastnik in urednik Anton Pesek. — Tiska „Učiteljska Tiskarna“ v Ljubljani.