S£ev. 132 Posamezna Številka 20 stotTnk V Trstu, v sredo 29. funlla 1921 Posamezna številka 20 stotink Letnik XlVl ilhaja — izvzcmši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. FrančiSka AslSkega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pcSiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Ustnik konsorclj lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina zna3a na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cm leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave 5tev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v iirokosti ene kolone (72 tnm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot • osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oghsi dena.nih za/jJjv' mm po L 2. — Mali oglasi po 21 stot beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave l1-57- Naše parlamentarno zastopstvo Ko so naši ljudski zastopniki vzeli nase nalogo, da čuvajo v italijanskem parlamentu koristi jugoslovenskega ljud* stva, so vzeli nase težko breme. Naše ljudstvo je v silnem morju italijanskega življa majhen drobec, ki se ne more ne po svojem številu ne po svoji gospodar* ski moči povzdigniti nikdar do pravega pomena. V parlamentarnem ustroju i t ali.] an s ske države ne bodemo mogli nikdar uveljavljati svoje moči, nikdar vplivati na potek italijanske politike. Našega števila ne potrebuje nobena parlament tarna skupina, za našo pomoč se ne bo nikdar potegovala nobena vodilna stran* ka. Kakor izven parlamenta tako smo tudi v parlamentu izročeni in predani prijaznosti ali sovražnosti Pečine. Ve* čina" nam bo po svoji volji rezala in delila kruh pravice. Imajo nas brez pri* držka in popolnoma v svojih rokah. Zraven tega se nahaja naše ljudstvo v tako težkem zgodovinskem položaju kakor malokatero pleme v Evropi'. Ali* rovne pogodbe, ki so jih sklenili v po* bratenje in pomirjenje človeštva, so po* stale socialna, narodna in gospodarska klavnica Slovencev. Krivica, ki so nam jo storili, se je vtisnila kakor pečat na vse naše javno in zasebno življenje. Kdor gre preko dežele in stopi v nase vasi in trge, vidi' povsod, v vseh pojavih našega ljudskega življenja globoki, pre* tresljivi vpliv tiste velike krivice. Ta krivica živi v prsih vsakega kmeta, sedi pri ognjišču vsake hiše, di«ha v zapušče* ni h prostorih naših organizacij. Naše parlamentarno zastopstvo, kr je tolmač in glasnik našega ljudskega žfv* ljenja, ie dalo odločen in neustrašen iz* rnz te tu mišljenju naše dežele. V vi* harju splošnega sovraštva, sredi silne nevihte besnega oporekanja je dr. \Vil* fan izgovarjal protest našega ljudstva, oropanega in ogoljufanega za pravico samoodločbe. Sam v boiu proti premočni so* vražni večini je odločno, odkrito, brez prikrivanja in strahu dvigal cbto/bo proti našim gospodarjem in 'gospodo* valcem. Le vera v pravico in resnico stvari, ki jo zastopaš, ti more dati toliko poguma in neustrašene odkritosti. Težka je naloga in težka je odgovor* nost naših zastopnikov. Na eni strani ne morejo in ne smejo utajiti in zamolcati silne zgodovinske krivice, ki so jo storili miši gospodarji na naši narodni svobodi. Zastopniki ljudstva morajo dvi>gaiti svoj gbs v iraemv ljudske pravice in ne smejo nikdar izdati onih moralnih vrednot, v katerih je zapopaden cel pomen in vsa vrednost slehernega naroda. Z druge strani je poslalo ljudstvo svoje za^.*?* nike v parlament, da ščitijo njegove življenjske koristi, da mu pomagajo i/ težk®socialne bede, da pospešujejo n <* predek ljudskega gospodarstva, bla?>o* stanje naših družin, vzgojo in bodočnost naših otrok, kar odvisi od dobre ali sla* be volje naših gospodarjev. Mislimo, da ne najdemo tako zlepa ljudskih zastop* niko\% ki bi stali pred tako težkim*, nalogami. Naše ljudstvo je izmučeno in izmozgano, čez njegovo zemljo so divjale vse uničevalne &ile imperSalistič* ne svetovne vojne, njegovi domovi so uničeni, njegova polja pomandrana, Ijud* stvo kliče in vpije na pomoč, kmetje tirjajo odškodnino, delavci hočejo za* služka, otroci hočejo šole, strašna go* spodarska in duševna s?tiska tare deželo. Kako bo imela zakonodajna s>kupščina, sestojema iz zastopnikov tujega naroda, srce -za nadloge našega ubogega ljud* stva? Kako se bodo možje, ki nas ne poznajo, ki ne razumejo našega jezika, ki nas morda celo črtijo in sovražijo, po+egaval? in zavzemali za nase življenj* ske potrebe? Pretežko ie breme, 'ki! je pomočeno na ramena naših ljudskih zastopnikov. Ko* liko spretnosti, koliko sposobnosti, koli* ko premagovanja in previdnosti zahteva položaj dežele od naših -zastrtnitkov. Zato pa gleda naše ljudstvo z naivečjo šn najbolj napeto pokornostjo v može, ki jim je poverilo svojo usodo. Naši poslanci v daljnjem Rimu naj ve* do, da stoji za njimi vsa naša javnost, da bije z njimi srce cele dežele. Bolgarska Bolgarska in vzhodno vprašanje PARIZ, 28. »Temps« poroča iz Sofije: Odločilna doba vzhodnega vprašanja vzbuja na Bolgarskem največje zanima* nje. Vsi listi naglašajo dejstvo, da za* deva iešitev vzhodnega vprašanja ravno tako Bolgarsko kakor Grško in Turško. Mnogo listov poudarja tudi to. da ne bo Rusija nikdar popolnoma pustila Lz oči usode Carigrada in dardanelske ožine. Demonstracije na Reki prilikom padca Ciolittijeve vlade. — Štirje mrtvi in nad 30 ranjenih REKA, 28. Vest o odstopu Giolitti* jeve vlade se je razširila včeraj pod ve* čer. Taskoj po tej novici se je začelo med občinstvom živahno vrvenje. Fašisti, le* gicnurji in italijanski nacionalisti so bili tud to pot takoj pripravljeni izrabiti po* ložaj za svojo propagando proti neod* visnosti reške države. Pred kavarno »Grom Bar«, kjer je bila v oknu izpo* stavljena brzojavka o padcu Giolittijeve vlade, se je kmalu zbrala precejšnja množica radovednežev. Med njo je bilo veliko fašistov in nacionalistov. Ti so vprizorili kratek shod in so se potem na* potili proti baroški luki. Ko so prišli na most, ki pelje črez Rečico, so zadeli ob odpor oddelka orožnikov in ene čete planincev z dvema strojnicama. Fašisti in legionarji so se zakadih proti voja* kom. Nastala je gneča, v kateri so na* padalci vzeli vojakom eno strojnico in jo odnesli s seboj. Nastal je skoraj po* poln mir in zdelo se je že, da se je raz* burjenost popolnoma polegla. Toda črez eno uro, t. j. okoli 8 zvečer, se je napo* tila nova gruča fašistov in nacionalistov po isti poti ter sc je zopet zagnala proti vojakom, ki so s tražili most. To pot se vojaki niso več šaliti, temveč so začeli streljati zares. Štirje demonstranti so obležali na mestu mrtvi in nad 30 oseb je bilo težko in lahko ranjenih. »Nočemo se hvaliti, toda lahko se re* če, da je krizo povzročala fašistovska parlamentarna skupina, in sicer na po* lju vnanje politike« ... »Kar pa se tiče njegovega naslednika, ne moremo niti ffovoriti o Nittijtu alf Orlandu. Ura Sa* andre ni še napočila, De Ničola ni še zadosti zrel, Bonomi nima v deželi no* benega za seboj. Prihajamo torej, izklju* čujoč tako naprej, zopet do... Gio* littija.« Kakor fašisti mislijo tudi nacionali* sti. »Giornale d* Italia« odločno odkla* nja načrt, da se poveri sestava nove vla* de sedanjemu zakladnemu ministru Bo* nomiju, riše nevarnost, ki preti zbornici zaradi socialističnih manevrov, Nittije* vih zased, nestalnosti ljudske stranke, in nevarnost, ki grozi celotnosti ustavnih strank, ter zaključuje: G. Giolitti bi lah* ko preprečil, 'če zopet sprejme sestavo vlade, silno zmešnjavo v zbornici. Za* radi tega se nam zdi, da se g. Giolitti ne more in ne sme odtegniti novemu naporu.« Značilno je za politični položaj tudi kar piše o posledicah vladne krize gla* silo ljudske stranke »Corriere d' Italia«. »-Nočemo se prenagliti v svojih predvi* devanjih in svoji sodbi, toda zdi se nam, da je izšla iz včerajšnjega glasovanja samo ena in resna smernica: povrnitev d. Giolitti j a, ki ni bil v glasovanju oseb* no zadet. Če bi se Giolitti ne hotel vr* niti, ne vemo za sedaj za kak drugi načrt.« Jasno je torej, da vse italijanske stran ke, razen socialistov, komunistov, Nit tijancev in manjših slcupin, vidijo v Gio littiju edinega politika, ki je kos sedp njemu političnemu položaju. Čemu je torej Giolitti odstopil, ko ve, da ima za seboj večino, če že ne veliko, toda ven* dar veščino? V prvi vrs+i se Giolitti prav dobro za* v. d a svoje moči Ve, da mu je težko najti namestnika in da so se ravno za* radi tega omejili« napadi samo na minU stra vnanjih stvari, čeravno so napadalci prav dobro vedeli, da je minister vna* njih stvari deloval sporazumno z mini* strskim predsednikom in v več slučajih po njegovih direktnih navodilih. Ome* jitev napadov na ministra Sforzo, češ da je on sam kriv »neuspehov« i tali i an* ske politike, katero da je slabo vodil, je torej žalitev ministrskega predsednika samega, ki je v prvi vrsti odgovoren za delovanje posameznih vladnih članov. In Giolitti gotovo ni mož, ki- bi se dal kot ministrski predsednik voditi za nos od ministra vnaniih stvari! Giolitti' je zbor* niči to tudi odkrito povedal s svojo iz* javo, »da se popolnoma strinja z izja* vami ministra Sforze o vnanji politiM«. Danes predpoldne so se neredi! por> )* vili. Okoli 10 so se legionarji- zopet z\ ali in so ponovili demonstracije. Vdrli so tudi na Sušak, od koder je baje p:iC-lo na Reko par strelov. Na Sušaku je prišlo do hudih spopadov, pri katerih je bilo več mrtvih in ranjenih. Med mrtvimi se nahaja tudi legionarski po* ročnik Zambon. Italija Po demisiji Giolittijeve vlade. — Kdo bo Giolittijev naslednik? RIM, 28. Kakor po navadi, pripisuje* jo vse italijanske stranke sebi zaslugo tudi1 za demisijo Giolittijeve vlade. Fa* šisti se hvalijo, da so jo zrušili le oni s svojim odločnim nastopom proti mini* stru vnanjih stvari. Nacionalisti so tudi nrav pridno pomagali kričati proti Sforzi in obema omenjen, strankama so se morale pridružiti tudi' manjše skupi* ne na desnici, katere so srečne, da se morejo komu pridružiti Torej vsa desni* ca je ponosna, da je... zrušila vlado. Nekoliko bolj upravičeno se ponašata ljudska in socialistična stranka s tem, da sta povzročili Giolittijev padec. Ti dve stranki sta vsaj dosledni in ne obžalu* jete, da je Gioliitti dal slovo ministr* skemu predsedništvu. Desnica pa se hvali, da je zrušila vlado, a obenem le s težavo skriva solze, ki ji silijo v oči zaradi smrti očka Gioliitti i a... toliko zasramovanega in opljuvanega, a ven* dar prisrčno ljubljenega. Saj so mu fa* šisti še včeraj !es* saggero« je izjavil M us solini med drugim: Giolitti ni otrok, da bi ne razumel, ka* ko nečastno bi bilo zanj, ko bi ločil svo* i o odgovornost od odgovornosti mini* stra Sforze. Ko je bi?o torej jasno, da bo Sforza odstopil, je bila Giolitti jeva častna dolžnost, da odstopB ttedi on. — Toda to ni edini vzrok njegovega od* stopa. Izid volitev in sedanja sestava zbornice sta pokazala, da se je Giolitti v svojih računih vkljuib svoji zvitosti in izvrstnimi predukrepi vendar nekoliko zmotil. Obroč, s katerim je stisnil tik pred volitvami razne stranke, ki bi bile morale tvoriti njegovo bodočo večino, fje izačel »pokati totalu ipo volitvah, a razen tega se je začelo delo za zbliž-i* nje dveh najmočnejših italijanskih strank, socialistične in ljudske. Ce bi bil Giolitti čakal še nekoliko časa, bi bil sporazum med socialisti in ljudsko stranko že gotovo dejstvo, ki bi ga bilo prisililo, da odstopi. S svojim prostovoljnim odstopom je torej Gio* litti dosegel veliko. Prvič je rešil svojo čast kot kolega ministra vnanjih stvari Sforze, Prisilil je razen tega nacionali* stično * fašistovski blok, da ga prosi, naj se vrne, ker ve, da mu ne morejo najti namestnika. Če se vrne, bo seveda imel v mnogočem bolj prosto roko, nego se daj, ker se bo vrnil pod gotovimi po* goji, med katerimi bo gotovo tudi ta, da mora italijanska zbornica spoštovati dogovore, ki jih je on sklenil potom mi* nistra vnanjih stvari. Mogoče je tudi, da bo počakal, dokler ne dozori vprašanje socialističnega so* delovanja pri' vladi in da bo medtem pustil, naj vlada Italijo brezbarvna uradniška vlada, ali pa vlada, ki bi bila že v naprej obsojena na izelo kratko življenje. Eno je na vsak naJČin gojto* vo: Ce se Giolitti vrne na vlado, bo imel že v žepu polnomoč za ukrepanje toli* 1 - notranji!, kolikor v vnanji politiki, in v zbornici večino, na katero bo mogel s sigurnostjo računati. Jasno je torej, da je Giolitti s svojim odstopom dokazal, da je še vedno kos političnemu položaju v Italiji. Medtem se vrše med strankami živah* na pogajanja in posvetovanja, ker vsi se zavedajo, da gre tukaj za vladno krizo, ki mora trajati tako dolgo, dokler do* zore razmere za sestavo nove vlade na povsem novi1 podlagi. GJolitti je baje že predlagal kralju, naj poveri sestavo nove vlade De Nicoli ali Orlandu. Veliko se govori tudi o Bonomiju, sedanjemu za* kladnemis ministru, proti kateremu pa se bo dvignil v nekaterih strankah velik odpor. Kralj se posvetujte z biv* šimi ministrskimi predsedniki in drugi* mi vplivnejšimi politiki. Tudi Nitti je bil poklican h kralju. Ce bi se ponesre* čili vsi drugi poizkusi, bi se sestavila uradniška vlada. Sestava te vlade bi se poverila g. De Facti ali pa g. Navi. Konferenca v Portorose odgodena RIM, 27. (S.) Konferenca v Portorose, Id se je imela sestatii 2. juiija, je bila od* nesena do 9. julija. Ta zakasnitev je prišla vsled tega, ker se mora italijanska vlada posvetovati s prizadetimi država* mi glede angleškega predloga, naj bi se konferenca odgodila do poznega poletja. Stromboli bruha MESSINA, 28. Včeraj zvečer je začel ognjenik Stromholi bruhati goreče ka* men je. Slišalo se je tudi več pokov. Po okolnih vaseh se je užgalo več hiš. Pre* bivalstvo je zapustilo otok in se je za* teklo na barke. Iz Messine je odpiula na pomoč ena torpedovka in več malih parnikov. »Berliner Tageblattu« odlomke iz sno* minov bivšega nemškega poslan, v Pari* zu von Schona. Ti spomini so vzeti^ iz knjige, ki bo obelodanjena te dni. Von Schon pravi, da ni francoski narod ni* kakor mislil na vojno, ko je Avstrija po* slala v Belgrad svoj siloviti ultimatumu Pisatelj odločno obsoja način, kakor je prišlo do napovedi vojne, in nadaljluje: Zahteva nemške vlade, ki jo je moral on sporočiti francoski vladi, da naj Francija izroči Nemčiji! Toul in Verdun kot jamstvo za svojo nevtralnost, je bila po-polnoma blazna. Ta 'zahteva je morala le onemogočiti vsak sporazum. Še bolj žalostna stvar je bila . napoved vojne pod pretvezo, da so francoski! letalci le* tali nad Nurnbergom. Von Schon obsoja v zelo hudih besedah kršitev nevtral* nosti Belgije. Ta korak je bil — po nje* govem mnenju — velika strategična in politična zmota. Nemčija smatra versaillesko pogodbo za začasno PARIZ, 27. Potom nekega diplomat* skega akta na Kitajskem je Nemčija jasno pokazala, da smatra versailleski mir začasen. Kitajska vlada je namreč zahtevala od Nemčije, da naj prizna v celoti1 versaillesko pogodbo, a je dobila od nemškega poslanika v Pekingu noto te le vsebine: »Po navodilih moje vlade mi je v čast Vam i>onoviti, da nemška vlada ne more sedaj ponavljati prizna* nja versaifleske pogodbe, ker bi tak ko* rak pomenil svobodno in svojevoljno priznanje te pogodbe s strani nemške vlade, kar bi škodilo poznejši reviziji te pogodbe. Nemška vlada pa se ne bo ni* kakor upirala, če se kitajska vlada posluzi ne samo čl. 128. in 134. te pogodbe, temveč tudi drugih pravic, kil proizha^ jajo iz te pogodbe in morejo imeti kako važnost za- Kitajsko v svoji sedanji ali pa novi obliki po revilziji pogodbe.«: »Temps« pripominja, da je iz tega razvidno, da se Nemčija smatra za ob* vezano po versailleski pogodbi le v ko* likor mora, da pa trdno upa v njeno revizijo. Francija Japonski prestolonaslednik v Verdunu VERDUN, 26. Sem je prispel japon* ski prestolonaslednik Hirohito v sprem* stvu maršala Pčtaina. Opoldne je bil sprejet v mestni hiš?. Prestolonasled^ nik je obiskal stolno cerkev in okolico ter je nato odpotoval zopet v Pariz. Španski kralj v Parizu PARIZ, 28. Španski kralj Alfonz XIII, ki je pred par dnevi prišel iz Londona v Pariz, je priredil včeraj predpoldne v španskem poslanstvu pojedino. Popol* dne se je kralj podal k pariškemu slavo* loku in je položil venec na grob »ne* znanega vojaka«. Zvečer je bila kralju na čast pojedina pri predsedniku francoske republike Millerandu. Po pojedini je kralj odpotoval s posebnim vlakom na Špansko. Kakor poroča »Temps«, se misli, da je bil namen obisku španskega kralja v Londonu ta, da bi pridobiil Španski pod* poro Anglije prilikom skorajšnjih fran* cosko * španskih pogajanj o pristanišču Tanger. _ Anglija Položaj na Irskem se je poslabšal. — Izjave predsednika De Valere. — ^ Lloyd Georgc ponuja Ircem mir. LONDON, 27. Kljub temu, da pošilja angleška vlada na Irsko nove čete, se je položaj v zadnjih dneh znatno poslabšal. Pred včerajšnjim so fenijanci pognali v zrak na progi med Belfastom in Dundalskom vojaški vlak, ki je peljal 100 vojakov in 110 konj desetega angleškega huzarskega polka. Fenijanci so izkopali pod tirom luknjo in položili vanjo razstreljiva, ki so se raztreščila pod vlakom. Kakih 30 vojakov in okoli 40 konj je bilo ubitih in mnogo ranjenih. Istočasno je bilo vrženih med Belfastom in Dublinom več bomb proti nekemu drugemu vlaku. Predsednik angleške gornje zbornice Lord Birkenhead je rekel v svojem odgovoru na neko interpelacijo o Irski, da so fenijanci s svojimi vojnimi pripravami prehiteli angleško vlado. Vsled tega je po njegovem mn^ju vsako popuščanje odveč, kajti fenijanci bi gotovo ne odnehali. Da je bilo to mnenje lorda Birken-heada upravičeno, dokazuje izjava, ki jo je dal predsednik neodvisne irske republike De Va-lera nekemu avstralskemu novinarju. De Va-lera je rekel, da je zastonj ponujal Irski politično ustavo, kakršno imajo angleška prekomorska posestva. On hoče, da Irska postane neodvisna nevtralna država. Za njeno nevtralnost in nedotakljivost bi jamčile Zedinjene države in razne države angleškega cc arstva kakor tudi vsaka druga država, ki bi hotela jamčiti. Takšna neodvisna Irska bi nikdar no dovolila nobeni državi, da bi se posluževala irskega ozemlja kot oporišča za napad na Anglijo. Za varnost Anglije bi bilo tedaj bolje preskrbljeno kot sedaj. Zastopniki raznih angleških posestev bodo imeli na državni konferenci priliko, da presodijo in obsodijo položaj na Irskem, katerega je ustvarila angleška vlada. V popolnem nasprotju z vsemi dosedanjimi izjavami vladnih in drugih vplivnih krogov pa je korak ministrskega predsednika Lloyda Georgea, o katerem poročajo in obširno razpravljajo listi. Lloyd George je pi3al De Va-leri in Siru James Crai^hu, naj prideta v London, da se bosta pogajala z angleško vlado o rešitvi irskega vprašanja. Lloyd George zagotavlja oba irska voditelja, da jima bo njuna osebna svoboda popolnoma zajamčena. Evo besedilo Lloyd Georgeve>ja pisma Dc Valeri: «Vlada Želi storiti vse, kar ji bo mogoče, da bi kraljev poziv k pomirjenju in spravi na irskem ne ostal brez uspeha. Angleška vlada noče prezreti te nove priložnosti, ki se ji nudi, in smatra za svojo dolžnost, da v skladu s kraljevo željo povabi zastopnike severne in južne Irske k skupni konferenci z vlado. Vsled tega se obrača do Vas kot voditelja izvoljenega od velike večine prebivalstva južne Irske, in do ministrskega predsednika severne Irske. Irska povzroča že več stoletij veliko žalost kraljem obeh narodov, ki bi morala živeti med seboj v slogi in dobrih odnošajih. Takšno sodelovanje bi imelo velikansko važnost ne samo za angleško državo, temveč tudi za vse človeštvo. Z naše strani ne želimo zanemariti ničesar, da se kraljeva prošnja uresniči. Zato vas prosimo, da se nam približate z duhom pomirlji-vosti v zmislu poziva pričujoče poslanice. 2 odličnim spoštovanjem. Lloyd George.* Slično pismo je Lloyd George poslal tudi Siru Craighu. L!oyd Georgevo pismo in irsko javno mnenje. DUBLIN, 28. Listi so sprejeli povoljno Lloyd Georgevo vabilo k pogajanjem, ker ne vsebuje nobenih predhodnih predpogojev. Misli se, da bodo oblastva dovolila fenijancem, da se se-stanejo in pripravijo odgovor. Atentati s« medtem nadaljujejo. Konec stavke angleških rudarjev LONDON, 28. Pri novih .^nianjih mecl zastopniki rudarjev tn gospodarji rudnikov se je dosegel začasni spora* zum. Rudarji se bodo povrnili na delo 4. julija.. Ta sporazum pa bo podrejen sporazumu z vlado *lede državna podpore. Po odgovoru grške vlade. — Nesoglasja med Angleži in Francozi glede daljnega zadržanja LONDON, 28. Reuterjev dopisni urad objavlja dve noti', ki pojasnjujeta angleško i(n francosko stališče spričo odgovora grške vlade na skupni korak zaveznikov v Atenah. Po tem, kar prav\ Reuterjev dopisni lurad, so Francozi mnenja, da bi se posvetovanja med za* vezniki morala nadaljevati. Treba jo skleniti, ali naj zavezniki prepustijo Grški vso odgovornost za njeno posto* panje ali' naj ukrenejo sami potrebne mere za vzpostavitev miru na vzhodu« Francija in Italija — dostavlja nota bi morali sporazumno postopati in Grš* ko opozoriti na posledice njenega po* čet j a. Na drugi strani pa mislijo An* gleži, da bodo imeli zavezniki v krat* kem zopet priložnost ponuditi novo po* sredovanje. Grki, bil, tudi če bi zmagali, ne mogli ohraniti svoje položaje. Vsled tega se zdi Angležem, da je bolje ča* kati primeren hip za posredovanje. Azija ČiČerin na poti v Angoro? — Zveza med Rusijo, Turško in Perzijo CARIGRAD, 26. Iz Angore poročajo: Tu se pričakuje prihod perzijskega od* poslanstva, ki je pred nekoliko dnevi odpotovalo iz Teherana pod vodstvom polkovnika Ri Istočasno pri'de v Angoro tudi ČiČerin, ki se bo udeleže* val pogajanj za sklenitev zveze med Turško in Perzijo. Turki natepli Grke pri Ismidu CARIGRAD, 28. Grške čete, ki so bile pri Adabazarju in Saabandi, so so moraJe umekniti proti" Ismidu. Turkii so to mesto baje tudi zavzeli 24. t. m. Turki nočejo osvoboditi angleških ujetnikov LONDON, 28. Reuterjev dopisni urad pravi, da je dobil iz Angore brzo* javko, iz katere izhaja, da je angorska vlada sklenila, da ne prizna sporazuma, ki ga je podpisal Bekir Sami be£ v Lon* donu o izročitvi' angleških ujetnikov. Kemalisti zahtevajo, naj se osvobodijo najprej vsi turški ujetniki, ki so v an* gleških rokah, tudi tfeti, ki so zaprti ra? di zločinov. _ Grška Grška nepovedala Rusiji vojno LONDON, 28. Tu-kajšnji listi javlja* jo, da je grška vlada poslala sovjetski vladi noto, v kateri ji' naznanja, da sc smatra v vojnem stanju z rusko sovjet* sko republiko. Rusija Ruske zadruge in njihova naloga . MOSKVA, 27. Predsednik osrednje arveze iiiski(h zadrug Linčuk je dal listom sledečo izjavo o delovanju ruskih zadrug: »Že meseca marca na tretjem shodu zadrug je bil ugotovljen napredek na* ših zadrug, a sedaj, ko ljudstvo začenja razumeti važnost nove gospodarske po* Iitike, se razvijajo zadruge nenavadno naglo. Vlada hoče imeti vodstvo velike industrije v svojih rokah, d očim hoče organizirati srednjo in malo v okviru za* drug. S tem se bo torišče zadrug znatno razširilo. Zveza ukrajinskih zadrug je že vzpostavila po lastni spodbud? trgovske V1ZP stike z Romunsko in je poslala v Čari* grad svojega zastopnika, da organizira izmenjavo blaga. Mi smo zbrali bogato zalogo blaga, v kateri se nahajajo veli* ke množine usnja, lanu, kož, konoplja iitd. Pošiljatev tega blaga je poverjena osrednji zvezi ruskih zadrug. Pogajamo se z angleškimi, francoskimi in Šved* skimi tvrdkaini. Pogajanja s švedskimi tvrdkami so se končala povoljno. An* gleškri trgovci so nam ponudili ca j. To* da mi računamo predvsem na sodelova* nje delavskih zadrug v zapadnih drža* v ah. Mi želimo dati tem zadrugam kon* cesije v Sibiriji in upamo, da bo svet ljudskih komisarjev to dovoliL Na za* družnem shodu v Baseiu bo rusko zvezo zastopal Meščerjakov.« Rusko * romunska pogajanja RIGA, 27. Ruska sovjetska vlada je poslala bukareškemu kabinetu to le no* to: »Ruska in ukrajinska vlada sogla* šate s tem, da se rusko * (ukrajinska de* legacija na krovu kakega ruskega ali drugega parnika sestane v ustju reke Dnjepra z romunsko delegacijo, katera bi imela prispeti na romunski ladji. Predsednik rusko * ukrajinske delegaci* je bo član ukrajinskega narodnega ko* misariata za vnanje stvari in njegov za* stopnik v Odesi meščan Jakovljev. Kot člana rusko * ukrajinske delegacije bo* sta prišla predstavnika glavnega morna* riškega štaba Modelj in Stjepanov.« sirskih odlokov od 20. junija 1920. ter 15. aprila 1921., določbe, ki se nanašajo na prepoved izvažanja italijanske valute. V veljavi pa ostane do novega ukrepa 8. Člen legislativnega odloka od 24. januarja 1921. št. 8, ki se tiče izvažanja italijanskih vrednostih papirjev in kuponov od vrednostnih papirjev, ki so plačljivi v zlatu ali v tuji valuti alia pari z italijansko ali po gotovem menjalnem ključu. Državni zavod za devize bo do novega diČ držal v roki samokres; že napravljenega za ustreliti ženo, ki se je tiščala prestrašena v nekem kotu. Nekateri pogumni možje izmed stanovalcev je razorožilo razjarjenega moža ter ga nato držali, da ni izvršil nad ženo na-silstva. Med tem časom, ko so pomirjevali ljudje Badiča, je Sel MUkin oče na policijski ko-misariat v ulici Pasquale Revoltella ter tam naznanil ves dogodek. Kmalu nato je prišlo na lice mejta več policijskih agentov, da bi aretirali nasilnega moža. Toda Badiča ni bilo več nov premoga, kar pomeni znatno zvišanje pri- j GOLDINARJE, krone in srebro plačam ve3 dobivanja nasproti pridobivanju v času pred kot vsakdo drugi. Solcmicchio, via del Olmo št. 3, III. Do*nac« ve§ti Nas prvak dr. Wilian bo med nami! Kakor je cenjenim čitateljem znano, prirede naša mest-aa in okoličanska društva v nedeljo, 3. julija v svetoivanskem «Narodnem domu» veliko narodno slavlje v prid bratom trpinom iz tužne Istre. Zanimanje za to prireditev je velikansko. Saj bo to prva prilika, ko se po lanskih in letošnjih žalostnih dogodkih zopet sestanemo in pomoremo svojemu sobratu. Nad 10 društev — nad 300 pevcev in pevk, bo hitelo, da s svojim sodelovanjem pomorejo do boljšega uspeha. — Prihiti pa tudi med nas naš prvak dr. Wilian, da s svojo gorečo besedo osokoli one, ki so z^ svoj rod pretrpeli toliko gorja. Bratska društva, ki bi bila pripravljena sodelovati, a se niso še prijavila, se prireditve lahko udeleže in nastopijo pred sporedom ali po sporedu. Zelo bi nam bilo drago, če bi se priglasila društva iz bližnje Istre, Krasa ali drugod! Bratje dobrodošli ste namf Imena sodelujočih društev in spored priobčimo v eni prihodnjih številk. Ob tej priliki poročamo, da bo odborova seja v četrtek ob 8 K zvečer. Od Sv. Jakoba. V nedeljo, 26, t. m. je zopet priredila Čitalnica dobro obiskano «Snegulči-co». Igrokaz je bil namenjen našim malčkom, a tudi starejših je bilo precejšnje število, znamenje, da se zanima naše občinstvo za vsako predstavo. — Škrati so podali svoje vloge nad vse pohvalno. Isto Snegulčica, le žal da je preveč «čitala»; ono ednakomerno padanje in dviganje glasu v stavkih bi se lahko odpravilo. — Gestikulacija kraljice v nekaterih prizorih je bila neprimerna. To jo je delalo bolj podobno kaki služkinji kakor kraljici. Gestikulacija kmetice je bila preveč pretirana. Isto velja za kraljeviča. Korakanje nazaj in poetično citiranje naj odpravi. Lovec primeren. Najlepši vtis je napravil oder, ki razpolaga s krasnimi kulisami. Dobra je bila tudi izprememba slik. Na koncu so zaplesali škrati srčkan balet, ki so ga morali na splošno željo ponoviti. Orkestru je manjkalo vaje. — Pričakujemo, da se poprime Čitalnica resnej-lih iger, s katerim bo pokazala, da ji je glavna aaloga, nam podati res kulturne zabave. Šentjakobčan. Nova uredba o menicah in valutah. Generalni civilni komisariat v Trstu objavlja: Generalna direkcija davčnih uradov za indirektne davke pri finančnem ministrstvu (urad za izvoz) je objavila 17. junija 1921. pod št. 10042: Z legisiativnira odlokom od 10. t. m., ki se razglaša danes v uradnem listu «Gazzetta Uf-ficiale» in bo stopil v veljavo jutri, se vzpostavlja svobodna trgovina z menicami in se preklicujejo določbe, po katerih se mora cena blagu, ki se ima kamorkoli že izvoziti, določevati v tuji valuti, ter določbe, ki se tičejo podeljevanje izkaznic na izvoz. Iz veljave stopijo potemtakem tudi določbe kr. odloka od 30. junija 1918. št. 832 in mini- ukrepa posloval dalje ter nabiral plačilna. tam: ljudje so praviii, da jim je pobegnil, ker sredstva, ki jih rabi državni zaklad, da z njimi je najbrže slutil može postave. Pol. agentje so krije izdatke države v inozemstvu. j šli na delo in po dolgem trudu in iskanju so ga Za finansiranje v inozemstvo in otvarjanje našli v bližini njegovega stanovanja. Peljali so podružnic italijanskih bank v inozemstvu je | ga na policijo, kjer je bil zaslišan, ter kmalu v smislu kr. odloka od 2. septembra 1919 št.' potem poslan v zapor v ulici Coroneo. Poz-1674 slej ko prej potrebno pooblastilo za- nefe se je izvedelo, da ni bil samokres Badi-kladnega ministrstva. ' čeva last, temveč, da ga je ukradel studentu Take stvari orožnikov ne zanimajo. V hiši Josipu Opeku, stanujočemu v isti hiši, iz neke št. 32 v ulici Lazzaretto vecchio ima g. Bogo- omare. mir Rudež v veži kolibo, v kateri izvršuje čev- Opeharjen trgovec. Pred par meseci je pri-Ijarsko obrt. Včeraj, 28. t. m. se je opoldne šcl v naše mesto neki Sabino Lorito z name-odstranil toliko, da je šel obedovat. Ko se je nom da bi poskusii sv0j0 zmoznost v slepariji vrnil,, je našel svojo kolibo odprto ter ugoto- pri tem onem trgOVcu. In res je dospel La-vil, da mu manjkajo 4 pari čevljev m en jopič rito s svojQ zvijačo tako daieč> <}a je vstopil v v skupni vrednosti 200 lir. Prizadeti ,e takoj službo kot trgovski agent k trgovcu Angelju ' • « - ' -..........TrizjjUt stanujočemu v ulici della Torretta št. 9, in dobil pri trgovcu popolno zaupanje. Pred par dnevi ga je poslal Trizijo v Gorico, naj proda 25 volnenih oblek. Lorito je šel v Gorico in prodal obleke za 2550 lir. Ko je imel v žepu lepo svotico je pozabil na gospodarja in odšel sam Bog ve kam! Po stopnicah je padel včeraj zjutraj v svojem stanovanju 47 letni Josip Marc, stanujoč v Lonjerju št. 252 in dobil pri tem več lahkih notranjih poškodb. Prvo pomoč je dobil v mestni bolnišnici. Nesreča t nabrežinskem kamnolomu. Ko je delal včeraj dopoldne 55 letni kamnosek Josif Sustersič v nabrežinskem kamnolomu, se je neka mina pred časom razpočila in ranila Su-stersiča po obrazu, obeh rokah in na levem očesu. Kamnosek je bil nemudoma pripeljan v tukajšnjo mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v očesni oddelek. stopil k orožnikom v ulici Orologio ter jim naznanil tatvino. Toda orožniki mu niso hoteli verjeti; izjavili so, da je g. Rudež čevlje prodal in sedaj naznanja tatvino z namenom, da stvar prikrije. Ko je g. Rudež zanikal in opovrgaval taka očitanja sklicujoč se na svoja dobra spričevala, so orožniki rekli, da si tatovi na svojih pohodih izbirajo druge kraje in ne siromašnih delavnic. Nato je g. Rudež izjavil, da nikakor ne zahteva od oblastva, da bi mu poravnalo škodo, pač pa je smatral za umestno, tatvino naznaniti oblastvu, da zasleduje tatove in pride na ta način oškodovancu posredno na pomoč. Orožniški maršal je pa odgovoril, da ga zadeva ne zanima. Učiteljsko društvo za Trst in okolico naznanja vsem voditeljem slovenskih Šol Trsta in okolice, da so vabljeni po društvu «Unione Magistrale Trfestina* k izredni seji, ki se bo vršila v Četrtek, 30 t, m. ob 11. uri v občinski dvorani. Priporoča se, da nihče ne manjka. Ivan Daneu, predsednik. Učiteljsko društvo za Trst in okolico. Jutri, v četrtek pevska vaja. Pogreša se "od 15. julija 1915. Jožef Bajec, ki je služil pri 7. pešp., 2. komp^ 1- bat.t vojna pošla 32 ob Dnjestru v Galiciji. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči Matiju B«jec, Zapuže, p. Ajdovščina. Zahvala. Podpisani, katerim so pri volitvah pogorele hiše, pohištvo in vsa obleka, se naj-topljeje zahvaljujejo vsem cenjenim darovalcem in darovalkam za pomoč v denarju, obleki in pohištvu, ki jo sprejeli po Odseku za pomoč Istri v Trstu. Bog naj plača tisočero. Andrej S furman, Malija Smoilok, Peter Tul. in Marija Sitinnan iz Mačkovi). Zaprte trgovine. Včeraj popoldne okoli 4. ure so se morale po nalogu fašistov zapreti po mestu vse trgovine in razobesiti zastave z žalnimi trakovi v znak ažlosti radi reških dogodkov. Poročilo o teh objavljamo na prvi strani lista. Okoli 19. ure je pritekla po ulici XX settem-bre večja gruča fašistov ter vstopila v neko mlekarno v isti ulici. Tam so nabili fašisti z okovanimi palicami lastneo zato, ker je bila mlekarna odprta. Ljudstvo, ki je to videlo, se je zgražalo. Telefon med Gorico poŠte in brzojava v Trstu m. se je vzpostavila telefonska zveza za za sebnike med Gorico in Vidmom. — Trst, ^Odgovor*ŠctstjakobskeJČitein i c e », na čin- 1 venca na grob dijaka, Josipa^ Vouka, darovali nek z dne 21. VI. t, L V informacijo g. dopis- vojno Cene petroleju na svetovnem trgu tudi že padajo, in sicer radi tega, ker posebno v Ameriki produkcija presega konsuni oziroma izvoz. Meseca avgusta Teta 1919 se je konstatiralo veliko pomanjkanje, ki je potisnilo cene navzgor. Toda zvišalo se je tudi proizvajanje in marca lanskega lela se je pokazala že nad-produkcija, ki je znašala okrog 1 in tri četrtine miliona sodčkov (barrels) po 40 galon (galonu pribl. 4 litre) na mesec. Januarja t. 1. je pa znašal preostanek, ki ga konsum in pa eksport nista mogla prevzeti, že S miljonov sodčkov na mesec. HIŠA (za eno družino) je na prodaj. Gretta 258. 1043 Zgornja 1103 DOBRO izurjeni čevljarski pomočnik se sprej* me. Molino a vento 11, V. Jelen. 1107 Plemenitim sreeifžl Obračamo se do vseh, ki so nas v stanu podpirati, s prošnjo, da bi nam na odrekli svojih prispevkov. Sprejemajo se vsi darovi, predvsem v denarju kakor tudi v vsem, s Čimer bi ponesrečenim bilo pomagano. Obleka, perilo, tudi če ni novo, samo da je čisto, oblivala, kus hinjske potrebščine, pohištvo — vse bi prišlo prav tistemu, kateremu je ogenj uničil vse, kar je imel. Kakor hitro do* bimo nekoliko takih predmetov, jih bomo takoj poslali najpotrebnejšim žrtvam. Jugcsloveni, plemenita srca, jugoslo= venske žene, pomagaj£e sirotam v tem pretežkem hipu! Tajništvo »Odseka za pomoč Istri«. FOTOGRAF ANTON JERKIC, TRST, ulica Roma (poštna ulica) 24, Gorica, Ccrso Verdi [vrtna ulica) št. 36 priporoča se svojim sorojakom. ZLATO in srebrne krone kupci. Albort Pcvh, ura! drvenega trga). plačam več kot drugI , Ma?zini 46 (v bližini 25 POZOR! Srebrne krone in zlato po najvišji!* cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Vi; Madonnina 10, I. 740 KROJAČNICA Avgust Siuiar, uJ. S. Francesca D'Assisi St. 3-1. III. nad. jo edina dobroznan« krojačnica v Trstu. 23 KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« SLOVO. Vesti b Goriške Seznam državljanov v Rihemberk«. Županstvo Rihemberk ima do 25. julija t. 1. izložene imenike občanov, ki zadobijo «s polno pra-vico» (samo po sebi) italijansko državljanstvo. Prizive za vpis, izbris ali popravo je vlagati pri županstvu do gori označenega dneva, t. j. dokler so imeniki izloženi. — Rihemberk, 28. juinja 1921. — Županstvo. Vesti iz !hšoir&msk& V Štnrifah pri Ajdovščini priredi dne 17. julija «Slov. izobraževalno drušivo» veselico z bogatim in zanimivim sporedom. Natanjč-nejše se objavi pravočasno. Darovi za mr&M žrtua o Istri Dr3žestni gospici Zora Bekar in Vanda Pir-jevec sti nabrali med zavednimi Sežanci L 771. — Občina Sežana daruje L 200. — Hrenovski vozarji nabrali v gostilni Mahorčiča L 40. — Na svatbi gosp. Justa Terčon z gčno. Marjeto Kralj v Mavhinjah so zbrali svatje L 80. — T. P. H. L 3C00. — Jugoslovensko radništvo v Puli L 500. — M. M. Pu!a L 25. — Ante But- na Doljnjem Zemonu p. II. Bistrici, nab. pola št. 53, L 90. — M. Rupnik Idrija L 15. — Mesto nika «Šenijakobčana» navedemo sledeče: Svota ki je bila na razpolago za zidanje novega odra, ni niti od daleč zadostovala proračunu. Znesek, ki ga je preskrbel g. naduči-telj, je uporabila «Citalnica» za ureditev obstoječega odra in o tem se je g. dopisnik lahko prepričal pri prireditvah Skupiček za navedene tramove se je uporabil v iste namene. Glede nabiranja darov bi omenili, da se ni na dvakratni poziv v «Edinosti» nihče oglasil. Odbor. Izpiti na učiieljšču ▼ Tolminu. Sprejemni m premestni izpiti za 1., 2. in 3. tečaj slovenskega učiteljžča v Tolminu, ki bi se imeli vršiti dne 1., so preneseni na 4. julija t. 1. gosp. - profesorji, dijaki in dijakinje idrijske realke L 165'60. Nabrala v Banah in Konko-ne^ju Viktorija Renar, nab. pola št. 198, L 165. Zadnji izkaz 66.301*60 L, 7*20 din. in 1 dolar; skupaj 72.11C29 L, 7'20 din. in 1 dolar. Nasilen mož, ki je hotel umoriti svojo ženo s samokresom. V zelo skromnem stanovanju v ulici Settefontane št. 246 stanujeta zakonska Milka in Amadej Badič, katerega poznajo vsi stanovalci iste hiše kot jako surovega in nasilnega moža; svojo ženo je včasih brez najmanjšega vzroka tako ozmerjal in potem še pretepel, da je morala uboga ženska za nekaj časa zapustiti moža ter iti iskat prenočišče k dobrim ljudem, ki so jo radovoljno sprejeli pod streho, ko jim je popisala vse bridkosti in surovo ravnanje svojega moža. Pred snočnjim okoli 16. ure se je Badič brez vzroka raztogotil nad svojo ženo fi za-grožil, da jo bo umoril s samokresom. Ko je slišala ženska te besede, se jo je poprijel smrten sirah. Skrila se je v stanovanju pred možem ter obupno vpila: ^Ljudje, pomogajte mi. Ubil me bo!» Na njeno vpitje je prihitelo v stanovanje več dospoda rsf vo — Notranje posojilo ▼ Jugoslaviji. Jugoslo-venska vlada in jugoslovenski denarni zavodi so se glede notranjega posojila sporazumeli. Po sporazumu se bo razpisalo posojilo v znesku 500 miljonov dinarjev, in sicer v 7 odstotnih obligacijah. Veliki denarni zavodi so se združili v sindikatu, ki bo posojilo realiziral. Vlada ne smatra za umestno združiti vprašanje vojnega posojila s posojilom za investicije. Vprašanje vojnega posojila se bo namreč lahko rešilo šele tedaf, ko bo raparacijska komisija rešila s svoje strani vprašanja, ki so ve<5 ali manj v zvezi z vprašanjem vojnega posojila. Notranje posojilo se bo uporabilo v prvi vrsti za zboljšanje železniškega prometa. — Davek na najemnino v Zagrebu. V Zagrebu se je zvišal davek na najemnino z veljavo, ki sega nazaj do 1. januarja 1921. Davek rase postopno z ozirom na lego poslopja in višino najemnine oziroma zakupnine in se suče med štirimi in pedesetimi odstotki najemnine oziroma zakupnine. Od letne najemnine, ki ne doseže zneska 120 jugosl. kron, se ne plačuje noben davek. Stroge kazni, katerim zapadejo prizadeti v slučaju, da davka sploh ne plačajo ali ga ne plačajo točno, jamčijo, da se bo nova uredba v polni meri upoštevala. — Nove določbe za uvoz in Izvoz ▼ Jugoslaviji. Mineralna olja vsake vrste se lahko prosto uvažajo. Lignit se lahko izvaža proti taksi 5 dinarjev na tono. — Pridobivanje premoga v BosnL V Bosni se je pridobilo v prvih treh mesecih leta Tečr.fij Trst, dne 28. junija 1921. Jadranska banka ..............300 Cosulich 321 Dalmatia..................272 Gerolfmich .......................131*2 Libera Triestlna ....................470 Lloyd .. ..........................1630 Lussino ...».......................810 Martinolich ................. 182 Oceanla ..................30 Prenruda..................370 Tripcovich ........................330 Ampelea...........................590; Cement Dalmatia . . . ............342 Cement Spalnto.................309 Tuja valuta na tržaškem trga: Trst, dne 28. junija 1921. avstrijsko-nemške krone....... 3.--3.25 češkoslovaške krone........ 27.-- 28.— dinarji ............. . 56.- 57.— leji ...... .......... 31.--31.7o marke •• £7.--28 — dolarji . . . ...........19.65— 19.S5 francoski franki..........160.-161.— švicarski franki ......... . 338.--340.— angleški funti papirnati.......74 50 — 75.— angleški funti, zlati........ 86.-- 83.— napoleoni . ..........• . 73-- 74.— Švicarski tečaji. ŽENEVA, 27. Lira 29'50, marka 7'925, avstr. krona 1*10, angl. funt 22'19, fr. frank 47'525, dolar 5'91875. Ob svoji selitvi v Jugoslavijo kličemo vsem sorodnikom, znancem in prjateljem zadnji i Na zdar! Vse one pa, ki smo hote ali nehote morebiti razžalili, iskreno prosimo opro-ščenja. Zahvaljujemo se za vse usluge, katere so nam bile izkazane in upamo, c1a bomo tudi v bodoče ohranjeni v dobrem sp minu. 5i5 Družina PrašelI, Eolina 39. Fani Živec Jernej Kravos nadstražnik poročena 19. junija 1921 t SM- Ffill & C. naznanja cen], cđje- maicsm, fin le rreselila tovorno In skiuill^ii HKerjeu, finih vin rt« «iS »Is I In žganja Sifflismte!. 514 v jako lep trgu Štajerske, železniška postaja na glavni progi, dobro i -oča in zelo lepo urejena, z zelo veliko okolico, velika skladišča in enonadstropna hiša, vse v najboljšem stanju, je zaradi starosli in boteh- nosti p isestniki na prodaj. Poizve se natančneje pod naslovom „Poštni prerial st. 53, Celje". 506 Skopo Maribor 516 se računs;o po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmaajsa pristojbina L 4"—» Kdor Išče službo, plača polovično ceno. SOBO s prostim uhodom iščem. Ponudbe pod «Marljiva« na upravništvo. 1116 GOS^ODiČNA išče sobico {v bližini južnega kolodvora) pri boljši družini. Ponudbe pod «Goričanka» na upravništvo. 1117 TRAVA za košnjo, 9000 m3 se odda. Via S. Giustina 6, vrata 8, Šalita Promontorio. 1027 bližnjih stanovalcev, ki so videli, kako je Ba-: 1921. v vsakem mesecu približno 9000 vago PODLISTEK V. F. B. V malem svetu (7 2) Slednjič je šel k nekemu tovarnarju pohištva. Ta vsaj ni bil angažiran pri Constanti-niju, bil je Krivošiču dober znanec. In poslednji mu je minule zime izplačal pet tisoč za u-reditev prodajalnice in stanovanja. Bila sta prijatelja tudi iz kavarne in govorila sta drug drugemu »ti«. Ali, tudi tu je doživel Janko razočaranje. — Rad bi ti pomagal, dragi moj, je govoril trgovec, obilen, vesel človek, posebno živahnih oči v veliki glavi — ali, sam veš, slabi so čaci, pi>- je pred vratmi, a jaz imam deset Usoč mesečne režije. In na vse zadnje, ne jezi se, stari moj, ha, ha, ha, malenkost je, ali, saj veš, malenkost tu, malenkost tam dela veličino: najin stari račun še ni poravnan! — Kak račun? — se je začudil Krivošič. Saj sem ti v januarju plačal vse. — Izvrstno, vse, kar je bilo do januarja, ali j v februarju je tvoja milostiva zopet vzela ne-; kaj malenkosti, ogledal, preprog, slik in tkanine, vse^a skupaj, prijatelj dra£i, cel tisočak i nosemsto — kot med prijatelji in brez bresti. Krivošič je osupnil od začudenja. On ni nič vedel o vse mtem, kar je njegova žena vzela, ne da bi ga kaj vprašala. — Ah, da, moja žena, spominjam se, da mi je tedaj nekaj govorila, no, pozneje me ni sem... je jecljal — No, oprosti, spomnila na to in pozabil Krivošič in gledal s stran, samo za ta hip ne morem. — Nič, nič za to, počakam še za kak dan, sam ne pozabi name na prvega! — mu je za-klical prijatelj, ko je hitel, da čim prej pride na ulico. To ga je vznemirilo in razjezilo. Kako je mogla ona — ne da bi mu rekla besedo o tem — delati dolgove, skoro dvatisoč, ko je vendar no že toliko izdal za opremo hiše! Zares, krasen dan je to, je mislil sam pri sebi — kaj vse bo še čul danes?! Bila je že Šesta ura. Tri ure je letal in obhajal tuje prage in se sramotil — a zastonj. Danes se ni dalo nič več storiti, pak je sklenil, da jutri proda stavbišča za kakršnjo si bodi ceno in da najme posojilo na hišo otrok, ako se mu posreči, to izposlovati. Kot blisk se je raznesel po Zagrebu glas o padu velike tržaške tvrdke, s katero so bile mnoge zagrebaške hiše v kupČijski zvezi, in istotako hitro se je izvedelo, da se Krivošič ■ o- maja in da išče povsodi pokritja. Med tem, ko je on hodil od prijatelja do prijatelja, so tiste nevidne roke, ki drže nit, ki veže skupaj ves trgovski svet, poskrbele, da se je v hipu v Zagrebu in izven Zagreba razneslo, da je ko le ^gicuu m izven z.agreoa rn^uicaiu, un Krivošič v zadregi. Prepričal se je o tem, je prišel domov. Na mizi v pisarnici je bil kup brzojavk i npisem: sami računi in opomini k plačilu, iz Trsta, z Dunaja, iz Siska in Zagreba, a še vedno so dohajali trgovski tekači in sluge, ki so donašali velika siva pisma. Krivošič se je razsrdil: »Saj nisem še prepadel, k vragu!« je vskliknil, a takoj na to se je grenko nasmehnil: »Tak Je svet! Mrhovina se še ni ohladila, še je življenja v nji, še se giblje in brani — a že gredo nanjo grabežljive zveri I« Začel je pregledovati račun za računom, o-pomin za opominom. Bilo je pred njim takih, ki jih je pričakoval, a tudi takih, ki se jih ni nadejal. Vse je hitelo, vse se je balo za svoj denar in zahtevalo takoj plačilo, ali odgovor. No, bilo je tudi takih, ki ni niti slutil o njih, da obstoje, posebno med računi hišnih doba-vateljev. Tu je mesar zahteval dva stotaka, tam nek skoro stotak, pa slaščičar nad dvesto! Krojač njegov in Draganov je predložil račun za osesmto goldinarjev, a krojaški ate-lier M.mes Drinič nekoliko nad dvatisoč. Slednjič se je požuril prijatelj trgovec s pohištvom in je tudi on poslal svoj račun. MODERNA gospodska kuhinja je na prodaj v ulici Molino a vento št. 5. Interesenti si jo lahko ogledajo brez vsake obveze. 1115 PRODA SE najboljšemu ponudniku novezi-dano trgovinsko posestvo (z vsem inventarjem) v Črnemkalu na križišču glavnih cest, ki peljejo v Divačo, Pulo, Koper in Trst. Posestvo obstoji iz solidno zidane hiše, v kateri se nahaja dobro upeljana trgovina z raznovrstnim blagom, prodaja tobaka, gostilna, poštni urad, orožniška postaja in ve Hlc hlev, ki služi kot prva postaja onim, ki odpoČijejo konje na potu v Divačo ali Buzet. Blizu hiše se nahajata dva vodnjaka s pitno vodo (izvirek), vrt, vinograd sadovnjak in hrastov gozd. Vse informacije daja Karo! Šiškovič, črnikal. 1118 Pri narouiiii nnd 50 Iltrou 6m sod 434 C. Vecchiet - Alcolea Trst — Via Donizetti it. 3 — Trst ZLATO IN KRONE plačuje po najvišjih cenah F. Pertot, via S. Francesco 15, II. 824 Podpisani vljudno naznanjam cenjenemu občinstvu, da imam veliko zah go vsakovrstnih ŽABICE, angleške ključavnice, ključe, mizarske klopi, pile, vijake, klešče, žreblje in žico ima na prodaj Zaloga železnine, Via Fabio Lilzi 17. 1097 kakor: ure, verižice, obeske, curafne verižice, uhane Išef. najnižjih cenah. Priporočam se PRODAJALKA z večletno prakso, izvežbana v vseh strokah mešanega blaga, se sprejme takoj. Pri ponudbah naj se navede svoje zadnje mesto službovanja, ter se reflektira samo na boljšo moč. Podlogar & Petelin, Sv. Peter na Krasu. urar v Postojm s v hiši g. M. Kyitin, kjer se je nahajala lekarna. JL T S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naSa preljuba mati, stara mati in tašča J^sfplna vdowa BtevašiZ r©\ Pavlica 517 10. uri, po kratki bolezni, v starosti 76 let, previđena s svetotajstvi, mirno v Gospodu KOMEN, 28. junija 1921. danes, ob zaspala. Valentin, iosip, sina. — Viktorija por. Sonc, Josiplna por. Koluta, Alojzij Sonc, Frsnc Košuta, zeta. — Vnuki in vnukinje. hčeri.