MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Te!, uredništva in uprave 24-55 Izhaja r#iep nedelje >u pramlkev vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejemati v upravi ali po poSti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Ogla-•e sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni eek. rač. št. 11.409 JUTRA Delbos ftft Pojutrišnjem prispe v Beograd is Bukarešte, kjer je bil toplo in prisrčno spre-j*t, francoski zunanji minister Ywone ^ctbos. Ta njegov prihod v jugoslovcn-sko prestolnico poteka v okviru Delbo-50vega potovanja v štiri prestolnice (Varava, Bukarešta, Beograd, Praga). Ob tej Priliki se bo z.novp razodelo, kako blizu 1,am je Francija, brez katere pomoči si nP moremo misliti nastanka in razvoja Zedinjene Jugoslavije. Francosko jugo-s}ovensko prijateljstvo ni od včeraj. Zva-r'la in skovala ga je skupnost borb in Preizkušenj, skupnost interesov in tradicionalnih čustev prijateljstva, simpatij, •reba je vedeti, da ne želimo pripcipicl-Uih naspjotstev z nikomur, da pa nam je prijateljstvo z Francijo nekaj tako vzvišenega, prisrčno bratskega, kar jc zgrajeno kakor na osnovah vekotrajnosti, Delbosov prihod pa je tem razveseljivi, ko se je zadnje dni, kakor navajajo v beograjskih političnih krogih, po-prečilo doseči sporazum med našo državo ‘Ji Francijo glede dveh gospod^rs-lcih in ''Bančnih vprašanj, o katerih so potekala Rajanja že dolge mesece. Qre za dogo-v°r o odplačevanju obresti za naša pred' ‘J! Povojna posojila v Franciji in za pla-winj pogovor v medsebojnem trgovin’ s««m prometu, pri čemer naj bi se od-Dravil kolirinški sistem in bi se na novo Uvedla plačila v prostih devizah. V tej *vezi zatrjujejo v beograjskih krogih, da »°sta ob tej prilikj Delbos in StojadinoviG Podpisala novo trgovinsko pogodbo med t'rancifo in Jugoslavijo, ] pomembnejša. V Varšavi je Delbos demonstriral orožno širokogrudnost zapadne dlploma-Je> ko je pristal celo na izločitev doslej ^trajno afirmiranih formul kolektivne ufnosti ter Društva narodov. Ta fot-^aliii odmik od temeljnih načel franco-in britanske povojne diplomacije se ®rav gotovo ni izvršil brez gotovih koji-Csij s strani Poljske v kakšnem drugem J)r‘|šanju (n. pr. zbližanje s Cehoslova-Po Delbosovem odhodu pojde ger-jpanofilsko usmerjeni Beck sicer v Ber-•n in ni prinesla Varšava vsaj za šir.šo vnost nikakšnih senzacij, nedvomno pa Nemški „Drang nach Ošteti v novem razvalu! LONDON, 10. decembra. Na tukajšnje kroge je precej razburljivo vplivala vest o bližnjem potovanju nemškega propagandnega ministra dr. Gobbelsa v Egipt, v tem vidijo poživijenje predvojne nemške propagande v Orientu. Angleški Usti poročajo iz Jeruzalema, da je več urednikov dveh vodilnih arabskih listov v Palestini odpotovalo na račun narodno socialistične propagande v Kairo. da se tamkaj sestanejo z b*všim glavnim urednikom berlinskega »Angrij-!a« Schwairz vOn Borkom, ki s© trenutno nahaja na velikem propagandnem potovanju na bližnjem vzhodu. Tudi se doznava, da bo v bližnjem času prispelo v Kairo iz Sirije ter Transjordanije več arabskih voditeljev, da se pogajajo z odposlanci narodno socialistične propagande. Te navedbe izdatno osvetljujejo poročila o bližnjem Gobbelsovem potovanju v Egipt. Vsa ta pogajanja in priprave predstavljajo samo del akcije NSDAP na bližnjem vzhodu. V okviru te akcije je, kakor znano, prispel pretekli teden v Dansk vodja nemške Hitlerjeve mladine Baldur v Schlrach. (f&tikf qum s /tedimvSjeitjetH težke iuduclbiso LONDON, 10. decembra. Kakor poroča »Financial News« iz Berlina, je povabil Goring na konferenco predstavnike osmih inajvečjih železnih industrij ter jih opozoril, da bo morala vlada izvesti na- Hiosl Ut rnia k ternam rionalizacijo železne in jeklarske industrije, če se bodo še vnaprej upirale odredbam nemške vlade. V krogih nemške težke industrije je povzročilo to Gorin-20vo sporočilo umevno rasburjenje. I BERLIN, 10. decembra. Nemški industriji se je ppspčilo, da proizvaja mast in milo iz inozemskega premoga. Oba proizvoda sta že prišla na trg in sta dobre kvalitete. Sedanja produkcija znaša okoli 20.000 ton in jo bo mogoče zvišati na 60,090 ton. Nemčija potrebuje glede normalnega uvoza raznih olj in masti okoli 1 milijon ton. Od tega gre polovica direktno ali indirektno za prehrano. 25% gre za produkcijo mila, ostanek pa za proizvodnjo raznih tehničnih olj. II.v PARIZ, 10. decembra. Pariška policija je aretirala bivšega ravnatelja frankfur-ske zavarovalne družbe 361etnega Sieg-frida Satierbreya, ker je osumljen, da je Izvršil več umorov. V njegovi vili so našli dva luksuzna avtomobila. Priznal je, da je umoril nekega policijskega agenta. Policija je mnenja, da je aretiranec eden najnevarnejših zločincev zadnjega časa, pravi drugi Landru. Osumljen je tudi, da je uropal znano ameriško plesalko Jean De Coven in da je umoril nekega šoferja, čigar truplo so pred tremi meseci našli v bližini Pariza. Vasjem ietHfta ofameimia v USA WASftl>NGTON, 10. decembra. Reuter ’strstvo pa je izdalo nalog za gradnje v poroča: Ameriške družbe, ki se pečajo < “ini 29 milijonov dolarjev, in sicer za gradnjo letal, so zgradile v zadnjih . ' t rušilca, matično ladjo in veliko ladjo mesecih t. 1. 2763 novih letal, med tem. j ,>remljevalko rušilcev, je 484 vojaškega tipa. Mornariško minU-i so so obravnavala tudi vsa tista vprašanja, ki so v organičnem s-tikn s problematičnim razmerjem Poljske do sovjetske Rusije, francoske zaveznice. V gotovem delu tiska pa so te dni kar odkrito zatrjevali, da bi se v slučaju resnega konflikta poljsko ruske spornosti brez težav likvidirale ,.. Delbos je prispel v Varšavo v ugodnejšem trenutku, kakor svoj-čas Barthou, Poljska se Je medtem lahko prepričala o svojevr$tnostih nemške miselnosti glede ravnanja in postopanja s poljsko narodno maffjšino,' glede Gdanskega itd. Te stvari so najbrže tehtnejše prirode, kakor pa tista krotka nesoglasja radi žitja in bitja poljske narodne manjšine v čehoslovaški republiki. Tudi v Bukarešti so Delbosa sijajno sprejeli. Francoska diplomacija motri sicer v zadnjem času bukareško politiko z neko posebno rezerviranostjo radi njenih vijugastih obrisov, vendar pa se je pokazalo’ da vztraja Romunija v fronti miroljubnih ter na versaillskih mirovnih temeljih izživljajočih se držav, četudi je bHo svojčas mnogo govora o posebnih ciljih in metodah Tataresco^e in Antoncscove zunanje, politike. Pariz bi sicer rajši videl v palači {mkareškega zunanjega ministrstva svojega zaupnika Titulesca, ki naj bi se s pokretom narodno zaranistične stranke zopet povzpel do »vodstva romunske zunanje politike. Pravijo, da se bo bukareška politika po volitvah v primeru Tatarescove zmagfe za dobršno spoznanje primaknila osišču Rim-Berlhi, vendar pa ni govora o tem, da bi Bukarešta radi tega lomila s svojimi zavezniki. V takšnem vzdušju je torej prispel Delbos v Bukarešto, ki je predstavniku zavezniške države priredila prisrčen sprejem, Bilanca Delbosovega temeljito pretehtanega in začrtanega potovanja se bo pokazala šele v Pragi, končni postaji teh štirih prestolničnih obiskov. Kateri je najpoglavitnejši snjoter tega potovanja? Obkroževanje Nemčije? Danes v to nikdo ne veruje. Odvračanje od morebitne priključitve protiboljševiškemu bloku (Ber-lin-Tokio-Rim)? Morebiti. Krepitev demokratične fronte v Evropi? Najbrže tudi tega nekaj, izločevanje spornih vprašanj med zaveznicami? Vsakega nekaj, V Berlinu spremljajo zaenkrat Delbo-;ovo pot z neodrejenimi čustvi. Kakršnekoli sumnje bi najbrže ne bile umestne. V interesu evropskega miru in sožitja je, da bi Dclbosovo poslanstvo čim prepri-Ičevalneje uspelo. Utrne vešit Oddajanje brzojavk po telefonu Poštni minister je predpisal spremembe pravilnika o brzojavni službi, ki se nanašajo na oddajanje in sprejemanje brzojavk po telefonu. Zasebni telefonski naročniki lahko brez poprejšnje prošnje pošiljajo svoje brzojavka po telefonu na kredit do 200 Din na mesec. Dolžni znesek plača naročnik v pričetku prihodnjega meseca najpozneje 3 dni po obračunu, ki mu ga pošlje pošta. Za stroške kreditiranja in obračuna plača 5% celotnega kreditiranega zneska. Izročanje brzojavk po telefonu se lahko vrši samo tedaj, če so brzojavke sestavljene v našem jeziku tn odprte. Naročnik, ki želi poslati brzojavko po telefonu, pove da želi izročiti brzojavko, potem pa navede številko svojega telefona in telefon zapre. Brzojavni oddelek ga takoj nato pokliče, da sprejme brzojavko. Pristojbina za pošiljanje brzojavk po telefonu znaša 1 dinar za brzojavko do 20 besed, za vsakih nadaljnjih 10 besed pa še po! dinarja. Tudi ta pristojbina pride v obračun. Vsak pošiljatelj zasebne brzojavke ima pravico zahtevati, da se njegova brzojavka, ko pride v namembni kraj. pošlje prejemniku po telefonu, če je namembnik telefonski naročnik. V ta namen naj navede pred naslov označbo TF. Naslov mora biti popoln. Pristojbina za izročitev brzojavke po telefonu na zahtevo pošiljalcev znaša: za brzojavke do 20 besed 1 Din. za vsakih nadaljnjih 10 besed pa po 0.50 Din. Izterja se od počiljalca obenem s pristojbino za brzojavke. Zasebni telefonski naročniki lahko tudi v državnem jeziku in nešifrirane dostavijo po telefonu; v ta namen morajo predložiti brzojavu pismeno prijavo. Brzojavke se bodo dostavljale-po telefonu tako, da ji]i sprejemnik lahko napiše. Tako izročene brzojavke se pa kljtib temu pošljejo naslovljencu še s prvo prihodnjo pisemsko pošto. Ta odlok stopi v veljavo 15. januarja 1938. Ljutomerske volitve „ Volilno gibanje je v ljutomerski občini živahnejše, kjer so volitve 19. t, m. Doslej Se ni vložena nobe,na lista. »Slovenec« pravi, da $e jih veseli, ker bijejo zadnje urice ljutomerskim »izkoreninjencem«, Zdi pa, da jim že pri sestavi liste prede precej huda. Listi JRZ bo stala nasproti krepka gospodarska lista dobrih posestnikov, obrtnikov in delavcev Tudi v občini Razkrižje vlada že zanimanje za volitve radi novo nastale občine, kjer pa jih merodajne nočejo razpisati, zlasti sedaj ne, ko vlada primerno razpoloženje po likvidaciji župnije, ko bi JRZ skoraj niti ne mogla postaviti svoje liste. Iz dravograjskega sreza Učiteljstvo dravograjskega sreza se je zbralo preteklo soboto na svojem drugem zborovanju v osnovni šoli na Prevaljah. Zborovanje je bilo dobro obiska-n?- O tvoril ga je agilni predsednik, upravitelj Galob^udolf iz Mežice, ki je tudi podal situacijsko poročilo. Navzoči so ga nagradili z burnim aplavzom. Nato je sreski šolski nadzornik Peter Moč-n i k predaval o temi: »Risanje v elementarnem razredu«. Po teoretičnem predavanju jo v prvem razredu prikazal svoja izvajanja tudi praktično. To zborovanje je pokazalo, da je obmejno učiteljstvo solidarno v vseh perečih in nerešenih stanovskih in šolskih zadevah. —ar. Podrobni učni načrt za ljudske sole Jos. D o 1 g a n in Ern. Vrane, dva znana naša pedagoško-didakfična pisatelja, sta obogatila riašo, sicer skromno šolsko-reformno literaturo z novo izvirno in metodično zanimivo knjigo pod gornjim naslovom. V obliki zajetne knjige sta sestavila pester podrobni učni načrt za vse razrede naših ljudskih šol in sicer v okviru posameznih strnjenHi letnih (razrednih) enot ali idej. Uvodoma sama pravita, da sta si prizadevala strniti tiste kulturne vrednote, ki naj jih spoznava in ceni preprosti človek ter naj po njih preoblikuje svoje delo in življenje. S to knjigo sta avtorja dokazala, da je njuno delo plod sistematičnega proučevanja najrazličnejših problemov ljudske vzgoje in izobrazbe in sicer v vseh podrobnostih. Na jugoslov. pedagoško-knjižnem trgu je to prva knjiga, ki v tako praktično nazorni in življenjsko jasni obliki prikazuje sredstva, pota in cilje podrobnega šolskega dela v duhu sodobne življenjsko-aktivne šole, kakor se to ni posrečilo pri nas prikazati še nobenemu metodiku. Po takem priročniku je bilo stalno povpraševanje že vsa leta, odkar so se začela med učiteljstvom pojavljati prva gesla o delovni šoli, življenjski vzgoji, produktivnosti otroka itd. Naj na kratko prikažemo vsaj nekatere p r e d n o s t i in posebnosti tega »Podrobnega učnega načrta«. Avtorja sta se v tem priročniku pri zbiranju gradiva spretno izognila raznim zablodam zastarelega gledanja na probleme narodne vzgoje in ljudsko-šolskega pouka. Skozi vso knjigo se vleče misel zdravega pedagoškega realizma, ki obsega: pravilen izbor učne tvarine v obliki aktualnih pro blemov, upoštevanje socialnih razmer in razvojnih stopenj otroka, prirojenost, dru žabno strukturo časa, gospodarske in kulturne naloge v sodobnosti itd. Lahko rečemo, da sta prireditelja učnega načrta zadela z izBorom snovi pravo razmerje med didaktičnim psihologizinom ter pedagoškim sociologizmom. Nadalje sta učno gradivo podala tako, da se ■ v njem izražajo najrazličnejše krajevne, so-cialno-gospodarske, kulturne ali narodopisne posebnosti ali razlike naše banovine. Prav pravita prireditelja, »da je učiteljeva pedagoška in didaktična kultura važnejša kakor učni načrt. Samo učitelj z notranjim sodelovanjem svojih učencev, more presoditi, katere objektivne vrednote bodo mogli otroci sprejeti in jih preoblikovati. Potrebno je tudi, da učitelj z odprtimi očmi spremlja vsa sodobna dogajanja ter da vedno globlje spoznava strukturo svojega okolja«. Njuna knjiga razodeva ter zahtpva tudi nova pota pri organizaciji potrebnega šolskega dela. Vsakoletna razredna snov je podrejena vodilni ideji. Tako prevladuje v prvem razredu »Otrokovo življenje v štirih letnih časih«, v. drugem »Domači kraj«, v tretjem »Domači in bližnji kraji« itd., v sedmem »človeštvo v boju za srečo in napredek«, v osmem šolskem letu pa enota »Država in državljani«. Iz teh krogov naj potem razredni učitelji zajemajo podrobno učno snov ali svoje domorodne probleme. V nižjih razredih ljudske šole zagovarjata avtorja »strnjeni pouk« v različnih oblikah, na višji stopnji pa sta razporedila tvarino po strokovnih kurzih ali tečajih, ki se letno večkrat menjajo. Podoben sistem obravnave je n. pr. uspešno izveden v reformnih šolah, ki jih vodi v Č.S.R. znani pedagog dr* V. P r i h o-d a. Podrobna analiza tega res modernega učnega načrta bi seve spadala v stro-kovno-pedagoški list. Ko bodo naši vrli šolniki in vzgojitelji podrobno študirali Dolganov in Vrančev učni načrt ter se skušali po njem tudi ravnati, bodo opazili, kakšne probleme in naloge zastavljata avtorja še v rešitev našim šolskim piscem, urednikom mladinskih listov ter avtorjem šolskih zbirk in knjig, kajti večina sedanjih mla-dinsko-šolskih tekstov nima skoro nič ali pa zelo malo skupnega z imenom šolske preosnove, oziroma pedagoškega p r c-p o r o d a. Z veseljem in v prid naše šole ugotavljamo, da je navedeni »Podrobni učni načrt« v bistvu pošten obračun z našo pedagoško in didaktično preteklostjo ali bolje rečeno: zaostalostjo! Tudi s tega stališča je delo posebej dobrodošlo! Narodna prosveta ob meji Krstna predstava Mohorjevega „Rešenia ti V okviru proslave praznika ujedinje-nja se je vršila v nedeljo popoldan na tezenskem sokolskem odru v režiji br. Cotiča Vojka krstna predstava Mohorjeve igre »Rešenje«, za katero je vladalo med našim stalnim občinstvom izredno zanimanj in je-.bil tudi obisk temu primeren. Uvodoma je pozdravil prosve-tar br. Luznar avtorja g. učitelja M o-h o r j a s soprogo, g. prof. dr. Dolarja kot predsednika Zveze Maistrovih borcev, blagajnika g. Petroviča s soprogo in druge Maistrovce ter številno občinstvo. Omenil je hvalevredno delo in požrtvovalnost sokolskih diletantov, ki žrtvujejo največ za kuluturno in prosvetno delo, vzgajajo in nudijo užitek in zabavo, izpopolnjuje sami sebe ter deloma zadovoljijo vedno prazno sokolsko blagajno. Z navadno zamudo, kar je naša naj-slabša stran, se je pričelo prvo dejanje, v 'katerem sc poslavlja rekrut Janko (br. Ro m ih)'od svoje zaročenke Milke (s. Pevec) zagotavljajoč ji, da se vrne iz vojne, ker bo prešel na drugo stran in se ne mara boriti za. Avstrijo. Njun razgovor posluša avstrijski špijon in plačanec krojač Gnilec (br. Bezjak) in ovadi Janko stražmojstru Brkiču (br. Co-t i č Drago). Pohabljen Gnilčev sin Miško (br. Božičev) zasleduje Jauka in zalezuje Milko, dokler ne aretira Brkič Janka pred Milkinim oknom ir! ga odvede v zapor. Drugo dejanje je časovno postavljeno v leto 1917,ko že vsega primanjkuje. Slika življenje v vaški gostilni. Precej na-troskane kmetice sede in kriče pri polnih kozarcih, streže jim debelušen gostilničar (br. 1 u r e 1). Šalijo in norčujejo se iz pohabljenca Miška (br. Bož i č e v), ki si je svest svoje telesne napake. Med razposajeno in vinjeno družbo igra posebno vlogo ruski ujetnik Piotr (režiser br. Cotič Vojko), ki prosi svojo delodajalko kmetico Katro (s. Gornikova), naj gre domov, ker treba opraviti živimo in oskrbeti za otroka. Ker ne gre, ji prinese otročička-dojenčka v gostilno. Pribor je prav značilen, kakor prejšnji s 1 ončkom, ki pride za svojo mamo Marjano (s. Roškar Agica) v gostilno in 'o prosi kruha, a ona mu da vino, dokler ne zaspi na njenih kolenih. Najlepši prizor nam nudi prihod ranjenca Anza (br. R o-mih), ki žalosten opazuje to pijano družbo zlasti svojo ženo Franco (s. Luknar), ki se brati z Rusom. Spozna, da je vsega krivo »prokleto vino«- ne omehča pa svojega moža Anza, ki izgine in se ne vrne več. V tretem dejanju, ki se vrši tik pred razsulom avstroogrske monarhije, je prisrčen prizor med materjo (s. Roškar in njeno hčerko Milko, učiteljem (br. R o-mih), ki zagotavlja obe, da je Avstrija »fuč«, dokler ga ne aretira stražmojs-ter Brkič (br. Cotič Drago), Sledi smešen prizor vojakov, ki že prihajajo iz fronte raztrgani in razcapani, lačni in bolni. Brkiča, ki jih hoče aretirati, privežejo k drevesu, dokler ga ne reši Milka pod pogojem, da izpusti učitelja. Kot slednji se vrne zaročenec Milke Janko, ki v bodrilnih besedah organizira došle vojake v Narodno stražo v majvečjo srečo obeh, ki sta rešena Gnilca in preda poveljstvo stražmojstru Brkiču, ki se je — radi služ be — hitro prelevil v Jugoslovana. Ko se zasliši Maistrova koračnica, slavita svojo srečo in zmago Janko in Milka. Mnogi prizori, zlasti v drugem dejanju, so res lepi in poučni. Koncem tretjega dejanja pa bi bilo treba močneje povda-riti nacionalni moment s prihodom in nastankom nove države in vplesti nove prizore, v katerih bi se v srečnejši obliki izražala zadovoljnost z ustanovitvijo nove države in naše svobode. Igra je prav primerna, zlasti za naše podeželske odre, katerim manjka za take proslave primernih iger, obenem pa prikazuje naši mladini trpljenje nacionalnih ljudi v času svetovne vojne do ujedinjenja. Režiser br. Cotič je imel pri izbiri igralcev posrečeno roko in bi bilo odveč ocenjevati vsakega posebej, ker se je potrudil vsak kolikor je mogel. Za primerno zunanjost igralcev pa je odlično poskrbel br. Ledinek. Avtorju gosp. Moli o r j u je bil izročen šopek rdečih nageljnov in izrečene prisrčne čestitke. — Po igri so se zbrali vsi igralci v posebni sobi Zoberjeve gostilne, kjer je spregovoril bodrilne besede igralcem g. prof. Dr. D o 1 a r, iz rok avtorja pa je sprejel vsak diletant v spomin lepo darilo v obliki knjige z njegovim posvetilom. Zdravo! — Franjo Luknar. Vagoni ilegalne literature »Samouprava« piše: »Samo v te-ku tega teta so razni fabrikanti laži ter intrig razširili cele vagone te ilegalne literature. Ko pa je vse to prekoračilo mero, ko so gotovi ljudje menili, da jim je vse dovoljeno, tedaj je morala oblast nekaj storiti, da to prepreči, kajti ravno takšna akcija, ki je imela za cilj zaostritev atmosfere ter uničevanje ugleda vse države, se ni mogla več tolerirati, ker so šli ti razširjevalci letakov in pamfletov preko vseh mer. Za nje ni bilo nič vec svetega in so začeli celo navaljevati na najvišje državne funkcionarje in celo i'” nacionalne svetinje.« Molk V V »Del. pol.« št. 95 beremo: »Papež je dal »Slovencu« klofuto. Kakor znano. »Slovenec« že leto in pol očita vladi in voditeljem ljudske fronte v Franciji vse mogoče zadeve, imenuje jih zločince, nic vredneže — ne vemo kolikokrat je že proglasil ljudsko fronto za propadlo in podobno. Pa pomislite: pred nekaj dnevi pa je sam rimski papež Pij XI. podelil najvišja svoja odlikovanja dvema radikalnima socialističnima voditeljema ‘e iste ljudske fronte Daladieru in DelbosU' »Slovenec« jc^o tem poročal, ni pa citiral prav nič svojega mnenja o teh dveh voditeljih. Klofuto, ki mu jo je sam P3' pež dal, je kar mirno pobasal. Saj ii*1 bo moral še več.« Zelena livada — črnina Murske Moviu Praznik narodnega ujedinjenja je proslavila sokolska četa v# Dornavi prav slovesno. Po službi božji so sc Sokoli podali v šolo1, kjer je sledil program. Kot uvodna točka je bil'nagovor o pomenu narodnega praznika. Po nagovoru so vsi zbrani zapeli državno himno. — Sledila je deklamacija »Prvodecembrska molitev«, ki jo je prisrčno podal sokolič Borut Zupančič. Zatem je prečital br. prosvetar savezno poslanico. Izvršena je bila tudi prevedba dece v naraščaj in naraščaja v članstvo. Novo članstvo pa je položilo svojo sokolsko zaobljubo. S sokolsko himno »Hej Slovani« je bila proslava zaključena. Miklavž. V nedeljo"je obiskal Miklavž sokolsko četo v Dornavi. Že uro pred napovedanim Miklavževim prihodom se je zbrala v šoli številna sokolska deca in ga nestrpno pričakovala. Radi težkega oremena raznovrstnih daril je prispel sv. Miklavž s svojim spremstvom z malo zamudo. Razdelil je darila ter našteval posameznim napake in vrline. V »Kmet. listu« št. 48 beremo: »B°Ž nas obvaruj! V »Slovenskem Gospodar* ju«, kjer se tolikokrat žali kmetski cut in pogosto ponižuje trda, žuljeva slovenska pest, laja name neki oblizan grešnik kakor stekel pes, satnp radi tega, ker se upam povedati v javnosti radi coperiiiJ resnico. Temu sadistu manjka na vilah grešnega in umazanega jezika samo še strup, pa bi skoraj gotovo povzročil, česar nas Bog obvaruj, da bi se na objokani slovenski zemlji pod snegom spre' menila čez »imo zelena livada v žalostn0 črnino!« Komarji in slon V »Slov. besedi« št. 45 beremo: razm'h komarjih... Glasilo krščanskega delovnega ljudstva »D. P.« piše na naslov neke gospode iz šotora istega svetovne* ga naziranja naslednje: »Zgodba o komarju in slonu nam pripoveduje, kak0 mali, od slona »nafutrani« komarček * vbadanjem muči ogromnega slona. Tudi delovno ljudstvo je ogromen slon, ki ure* iaša vsa težka bremena sedanje kapita* listične družbe. Vendar ie še premalo prisebno, zavedno in premalo brižno — oa včasih tudi preleno in prebojazljivo> da bi se posluževalo v dovoljni meri svo* je, na dlani ležeče obrambe. Slovenci P‘| nimamo le gospodarskih, temveč tudi narodne komarje, ki so nas glodali t« nas še glodajo...« — Gospodje od JR^’ želimo vam dober tek pri glodaniu. • ■* :: h žit/Cjeuio in v Zena, kolonialni oficir v Sahari Na predlog francoskega kolonijalnega ministrstva je bila te dni prvič imenovana žena za oficirja v Tunisu. To je mlada Pierette Bidian. Pred nekaj leti je odšla kot tipkarica v Tunis, kjer se je spoznala s poročnikom Henricom Bran-stadterjem, ki je služil pri jahačih dro-tnedarskega bataljona. Poročnik je upal, da bo premeščen v Pariz in da se bo lahko oženil. V tem pa je dobil nalog, da odide v Saharo, v neko garnizijo, ki je 6000 km od Tunisa. Njegova zaročenka se je odločila, da mu sledi. Po silnih naporih je prišla v njegovo garnizijo in z zaročencem sodelovala v mnogih ekspedicijah. Branstadter je zaprosil /.a ženitno dovoljenje, ki ga je tudi dobil in obenem so imenovali njegovo ženo za poročnika. 21 let fe SsHal $vo?o mamico V 21 letih polnili menjajočega se upanja in obupa, je s popotno torbo preko raft—o. prekriž. 1 vso Anglijo prekupccva]ec in trgovec VViliam Thomas Palmer iz Souithaimpoua ter iskal svojo mater, od katere so ga ločili že v rani mladosti. Do svojega 20. leta je živel pri svojem očetu. Mater je videl zadnjikrat, ko mu je bilo štiri leta, in vendar mu je kljub temu lebdela njena slika vse življenje pred očmi. Ko je doraščal, kar ni mogel razu-tneti, kako in zakaj je mati od takrat izginila izpred njegovi hči. Sklenil je, da jo poišče in nastopil )e dolgo in težavno pot preko vse Ang4ije. Na tej poti se je večkrat spominjal svojih mladih let, spominjal se je tudi, da ga je takrat nemalokrat zalotila policija na mestnih ulicah, kjer se je potepal, in ga spet privedla na očetov dom. Kasneje je obiskoval obrtno šolo, odtod je šla njegova pot v vojsko, kjer so ga pa radi bolehnega zdravja že z njegovim 19 letom odpustili. Vse živ-jenje mi mogel pozabiti svoje matere in mu ;e bil njen mili obraz vedno pred očmi. Vedno glasneje in močneje ga e spodbujal nek notranji glas; glas srca mu je pravil, da bo svoji materi še zrl v oči. V tem upanju je nastopil to dolgo pot iskanja od kraja do kraja, od hiše do hiše, pdv rat do vrat. V tremjtku, ko je po 21 i litih že obujal nad uspehom svojega ro- manja, pa mu je neka teta pripovedoval; da se je njegova mati pred nekaj meseci oglasila z nekim pismom iz Londona. mer se je zatem nemudoma odpravil pot v angleško prestolnico, kjer je po dol' gem iskanju, poizvedovanju in po križa* renju po londonskih ulicah izsledil stanovanje, kjer je bivalo tisto bitje, ki ga no* ben dober otrok more pozabiti. P° % letih je končno padel nepričakovano v naročje svoje ljubljene mamice, od kat®” re ga je malodane vse življenje odtrž^3 nemila usoda. Pariški časopisi zopet draž^ Pariški časopisini sindikat in zveza Časopisnih založnikov sta pred dnevi raz* pravljala o potrebi ponovnega povišanj cen pariškim dnevnikom od 40 na 0 centimov za komad. Z ozirom na dvig cene pri papirju je to že tretje zvišanje časopisnih cen v toku zadnjih 15 mesecev. Medtem, ko so nekateri listi odločno proti takojšnjemu zvišanju, so medtem vodilni časopisi že zvišali cene za svoje dnevne izdaje. _______ i>arujt€ za a*i»ni sKlad Pfil Mmšeuke 'tmice 2175 podpirancev Pomožne akcije V mestni posvetovalnici se je sinoči vršila seja širšega odbora Pomožne akcije za siromašne sloje mesta Maribora, ki jo je otvoril in vodil mestni predsednik g. dr. J uva n. Po uvodnih pozdravnih besedah je dr. Juvan podal poročilo o delovanju Pomožne akcije v zimi 1936-37. Dohodki Pomožne akcije v preteklem letu so znašali v gotovini Din 844.088. v blagu pa Din 19.540. Izdatki pa so znašali v gotovini Din 581.924, v blagu pa 19.540 dinarjev. Podpor Pomožne akcije v obliki zaposlitve, prehrane itd. je bilo deležnih 725 družin s povprečno 3 družinskimi članii, tako da je znašalo skupno število podpirancev 2175. Od skupnih dohodkov 863.628 Din je prispevala banovina 190.000 Din, industrija 206.320 Din, mestna občina 348.692 Din, ostali prebivalci Pa 118.616 Din. Zanimiv Je pregled dohodkov od ustanovitve Pomožne akcije. Tako so znašali dohodki v letu 1931-32 Din 555.708, leta 1932-33 Din 749.370, leta 1933-34 Din 1,084.455, leta 1934-35 Din 599.264, leta 1935-36 Din 556.382, leta 1936-37 pa Din ,863.628, skupno torej 4,408.897 dinarjev. Od skupnega dohodka je prispevala banovina Din 1,143.500, industrija 1,209.044 Din, mestna občina 584.692 Dim, ostali Prebivalci pa 1,471.571 Din. Zanimivo je nadalje, da je mesto Maribor v navedenem razdobju, to je od proračunskega leta 1933-34 do 1936-37 plačalo za banovinski fond na davkih skupno 5,094.537 Din, dobili pa smo iz bednostnega fonda v istem razdobju le Din 1,143.500 dinarjev. V poročilu dr. Juvana se pripominja, da se znesek, ki ga je votirala mestna občina Pomožni akciji, nanaša na proračunske prihranke, niso pa v tem znesku za-popadene redne proračunske dajatve mestne občine za podpiranje siromašnih in brezposelnih, torej za socialno skrbstvo, ki znašajo na leto okoli 3 milijone dinarjev. Ob koncu svojih izvajanj se je dr. Juvan zahvalil vsem, ki so pripomogli, da se je mogla Pomožna akcija tudi v preteklem letu uspešno nadaljevati, zlasti ravnatelju mestnega socialno-političnega urada g. B r a n d n e r j u, ki je vodil vso akcijo. Naposled je dr. Juvan apeliral na vse navzoče, maj tudi letos podpirajo Pomožno akcijo. Dejal je tudi, da ima mestna občina mariborska v vidiku posebno davščino, ki bi ::aj nadomestila sedanjo Pomožno akcijo, vendar bo moralo novo davščino preje odobriti finančno ministrstvo. i auas Marija dr. Fornazarlčeva Prenehalo je biti zlato in plemenito srce skrbne in dobre gospe dr. Fornaza-ričevc. Vest o nenadni smrti te plemenite in zgledne ter vsepovsod splošno priljubljene soproge staroste tuk. matičnega Sokola br. dr. Slavka Fornazariča, je globoko odjeknila v vseh nacionalnih krogih našega obmejnega mesta. Blaga pokojnica Marija Fornazaričeva, ali kakor so je nazivali, gospa Mimi, je po dolgotrajni mučni bolezni podlegla zavratni bolezni zlatenici. Pok-ojnica izhaja iz ugledne, rodoljubne in narodno zavedne Pertotove družine v Rojanu pri Trstu. Njen oče Josip Pertot je bil učitelj-voditelj na šolali v Bazovici in Rojanu ter dolgoletni deželni poslanec v Trstu in vodja tržaških okoličanov, ki jih je spodbujal k narodni zavesti. Isto-tako je bila tudi mati blage in nepozabne pokojnice iz narodne in ugledne rodbine Štrukljevih iz Trebč. Pred 20 leti se je kot vzorna mladenka in že takrat vrla narodnjakinja poročila z našim sokolskim starosto dr. Fornazaričem, ki mu je vso to dobo stala zvesto ob strani. Žrtvovala se je samo za družino in je vse svoje sile posvetila v procvit svojega domačega ognjišča. Njeno delo pa ni bilo omejeno samo na dom, temveč se je vneto udejstvovala tudi v narodnoobrambnem delu v raznih narodnih organizacijah. Plemenita žena in dobra mamica zapušča globoko užaloščenega soproga in tri I J^T J čisti! \/CQ J Število brezposelnih na Švedskem je okoli 10 tisoč, od katerih je najmanj tisoč mladih delavcev, ki prihajajo v življenje s Drirastkom prebivalstva. Zato prihaja vedno pravočasno poročilo Odbora za brezDOselnost, kateri glavno ureja javna dela. To je poročilo za dobo od leta 1914. do leta 1934., iz katerega je razvidno, da je preskrba za brezposelne stala 679 milijonov švedskih kron v teh dvajsetih letih. Če prištejemo k temu še izredne izdatke v časti od leta 1931. do 1934., ko je bila brezposelnost najvišja, znaša ta vsota preko l milijarde švedskih kron. Razen direktnih podpor se je v tem dvajsetletnem razdobju veliko investiralo za javna dela in je bilo zgrajenih 6250 km cest. 2500 kilometrov prekopov, 24 letališč itd. Razen tega je bila izvedena melijoracija, izboljšavanje vodnih tokov, izboljševanje železnic itd. Tudi občine so veliko pripomogle pri teh splošno koristnih delih. Pomanjkanje delovnih sil v Nemčiji. Državni urad za posredovanje dela je ugotovil, da vlada veliko pomanjkanje zlasti ženskih delovnih sil v poljedelstvu >n gozdnem, gospodarstvu ter v gostinskih obrtih. Posebno manjkajo mlade delovne moči. Prizadevanja državnega urada za posredovanje dela gredo za tem, sočutje! Smrtna kosa. V Principovi »Hci 6 je izdihnila v starosti 65 let zasebnica Plaveč Marija. Preostalim žalujočim naše iskreno sočutje! Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Ferdo Tinta, tkalski mojster, in Heda Bischof, hčerka slaščičarskega mojstra in poslovodje iz Ljubljane; Žist Franc tkalec, in Vazzaz Marjeta, pre-dica, oba Pobrežje; Veras Dragotin, tov. m. za uniforme, Kurilniška 7, in Cvitkovič Marija, hči posestnika, Zagreb; Strah Rudolf, tkalec, Zg. Radvanje, in Vidovič Jožefa, predica, Studenci; Goleš Franc, tkalec, in Dejneka Rozina, predica, oba Pobrežje; Špelec Erik, poljski delavec, in Ivana Kocbek, poljska delavka, oba Tržaška 64; Merc Ivan, šolski sluga, Mag-dalenski trg 4, in Durič Marija, služkinja, Sp. Radvanje; Sirec Jakob, poljski delavec, in Bezjak Elizabeta, poljska delavka, oba Pobrežje; Ljubša Tomaž, pom. delavec drž. žel., in Petelin Tereziji, bivša kuharica, oba Studenci; Nendl Aleksander, tovarniški strugar, in Smodiš Hilda, natakarica, oba Studenci; Kaiser Ferdinand, občinski poduradnik, in Ama-lietti Štefanija, zasebnica, Einspielerjeva 48-urni teden, tako, da je delovni čas porazdeliti na sedem dni, dsprav z neenakomerno dnevno zaposlitvijo. SM v PLDSCICE! Brez posebnega drgnenja z malo Vima se očistijo temeljito tudi velike površine! w’ "vmr "W"' jih. jflllTtK Našim naročnikom! Ponovno opozarjamo cenjene naročnike »Večernika«, posebno pa zamudnike, da še v tem mesecu poravnajo naročnino. S tem prihranijo upravi zamudno delo z opomini in olajšajo redno dostavo lista. Vse one, ki se ne bodo ozirali na to, najvljudneje opozarjamo, da bomo, ako ne bodo imeli izravnane naročnine do konca tega meseca, nadaljnje pošiljanje »Večernika« ukinil'. UPRAVA »VEČERNIKA«. 34; Štancer Jurij, prekajevalec, in Harb Julijana, predilka, Meljski hrib 72; Štruc-lin Stanko in Pavlina Oblak; Bogomir Strašek in Julijana Božič; Borec Jožef in Šef Marija; Brlek Anton in Kokalj Antonija. Bilo srečno! Kino Union. Danes zadnjič L’equipage. Soboto vrhunec filmske lepote Pater Vojteh. Mariboru. Kakor smo doznali, so pogajanja uspela in se vrši koncert definitivno 18. t. m. ob 20. uri v Unionski dvorani. Že danes opozarjamo mariborsko občinstvo, ki je znano po svojem razumevanj« za kulturo in umetnost na ta koncert, ki bo predstavljal gotavo višek muzikalnega užitka v letošnji sezoni, saj je to priznano najboljši jugoslovenski zbor. id posieit; kvalitetno blago za perilo priporoia TEKSTILA fiA BUDEFELD T Gosposka 14 Sokoli jezdeci. Bratu Plavcu je umrla mama. Pogreb bo v soboto 11. t. m. ob pol 16. uri na Pobrežju. Udeležite se polnoštevilno! SOKOL MARIBOR-MATICA POZIVA svoje članstvo, da se polnoštevilno v ci-vilu z znaki udeleži pogreba soproge staroste ge. dr. Fornazaričeve. Pogreb bo jutri v soboto ob 15. uri na pobreškem pokopališču. Jadranašj in Jadranaš‘ce! Kruta usoda nam je ugrabila iz naše sredine soprogo našega predsednika gospo Marijo Forna-zaričevo. Žano, ki je bila ves čas naša velika in vztrajna zaščitnica in pomočnica, ki je bila vsa udana družini in narodu, katere srce je utripalo v ljubezni do siromakov, zlasti do naših trpečih izgnancev, pospremimo na njeni zadnji poti jutri v soboto ob 1'5. uri na pokopališču na Pobrežju, da se poslednjič poklonimo v tihi boli njej, ki nam ostane nepozabna kot vzor družinske in domoljubne ljubezni. Gospodinje ne pozabite! V soboto, dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer v »Vesno«! jadranaši! Danes važna vaja. Pevovodja. Sokol Marbor-matfea opozarja na plesno šolo in Miklavžev nastop v nedeljo 12. t. m. , Zakaj potemnijo noži? To ni tako važno vprašanje, važneje je, kako jih bomo spet očistili, da postanejo svetli in da jih pri tem seveda ne opraskamo. V tem slučaju pomaga samo VIM, univerzalno čistilno sredstvo, ker čisti temeljito in prizanesljivo vse predmete, boljše in navadne. Pred par dnevi smo prinesli vest, da se vrše pogajanja z Akademskim pevskim zborom iz Ljubljane za koncert v Nove zimske dečve obleke za dom in zimski šport, prinaša TEKSTILANA BVDEFELDT Gosposka 14 Sokolu Maribor-matlca je darovala družina Kralj iz Maribora mesto cvetia na grob gospe dr. Fornazaričeve znesek din 100 za uboge Sokole. Izlet v Gr a z z luksuznim avtokarom »Putnika« v sredo, dne 15. decembra. Vožnja in vizum le Din 100.—. Takojšnje prijave pri »Putniku« Maribor-Celje-Ptuj, Ciril-Metodovi družb*, podružnici v Mariboru, sta darovala mesto venca na grob nepozabne gospe dr. Fornazaričeve, Josipina Cerinšek in dr. Cerkvenič Ivan znesek po din 150.— za božičnico uboge obmejne dece. Akcijskemu odboru v Mariboru je darovalo društvo »Jadram« ‘mesto venca na grob gospe dr. Fornazaričeve znesek din 300 za uboge primorske družine. Ljudska univerza v Mariboru. Drevi v petek predava o temi »Kakšna naj bo spolna vzgoja iz zdravniškega vidika« g. dr. Anton Brecelj, specialist-zdravnik iz Ljubljane. Odlikovanji. Z redom Jugoslovenske krone V. stopnje je bil odlikovan ravnatelj tukajšnje Vinarske in sadjarske šole g. Josip Priol, z redom sv. Save V. stopnje pa inž. Rado Lah s Kmetijske šole pri Sv. Juriju ob južni zeleznici. Vlomilci v Bančnem komercialnem za-vodu. V prostore tuk. Bančnega komercialnega zavoda na Aleksandrovi cesti 42 je bil včeraj' ponoči izvršen drzen vloin in pripisati le srečnemu naključju, da ni storilcem padla v roke večja vsota de-naria. Lastnik omenjenega zavoda g. Pečenko je namreč včeraj ob 8. uri opazil, da so vrata iz dvoriščne strani odprta in poškodovana. Takoj tnu je bilo jasno, da so bili na delu vlomilci in je tsfkoj stekel k veliki blagajni, kjer je bilo shranjenih okoli 150.000 dinarjev. Kakor kamen od srca se mu je odvalil strah, da so mu morda storilci blagajno izpraznili, ko je videl, da je velika \verthajmerca intakt-na. Na blagajni so se sicer videli znaki, iadftje te&efcM€M vesti Mm zapušča Društvo narodov LONDON, 10. decembra. V tukajšnjih krogih se uradno potrjuje vest, da namerava Italija definitivno izstopiti iz Društva narodov, s čimer stori Italija nekaj, kar predstavlja praktičen korak njene dosedanje politike. Italija so od septembra 1936 naprej itak ne udeležuje posvetovanj Društva narodov. S tem korakom, ki je očividno storjen sporazumu s podpisnicami prot'boljševiškega pakta, se oblikuje nova fronta protj Ženevi. Umevno je, da bo s tem zbHžanje z Anglijo zelo otež* kočeno in da bodo s tem po Chamberlainu sprožena pogajanja z Italijo odložena v nedogled. RIM, 10. decembra. V dobro poučenih krogih se potrjuje vest, da je pričakovati na jutrišnji seji velikega fašističnega sveta sklep o definitivnem izstopu Italije iz Društva narodov. Ob tej priliki bo imel Mussolini govor, ki se lahko smatra kot nadaljevanje njegovih govorov v Milanu dne 1. novembra 1936 In Palermu dne 20. avgusta 1935, ko je dejal, da si želi zbližan je z Anglijo in Francijo, vendar piod pogojem, da se Društvo narodov reformira. Ker se to pričakovanje ni uresniči* k), radi tega obrača Italija Društvu narodov definitivno svoj hrbet. FLAND1N V BERLIN IN RIM, DELBOS V BERLIN PARIZ, 10. decembra, »Oeuvre«, ki je vladi zelo blizu, poroča, da bo bivši predsednik vlade Fland'n preko Kodanja odpotoval v Berlin, kjer se bo sestal s kan-celarjem Hitlerjem. Od tega sestanka je odvisno, da !j bo nadaljeval svojo pot v Rim. »Figaro« poroča, da je smatrati kot gotovo, da bo Delbos posetil Berlin, in sicer na Izrecno povabilo zunanjega ministra Neuratha. SILNO KRVAVE POULIČNE BORBE V NANKINGU LONDON, 10. decembra. Po vesteh iz Nankinga se tam':aj vršijo srdite in silno krvave poulične borbe. Po ulicah so postavljene barikade. Japonci, ki imajo ogromne izgube, so odločeni, da zavza-* majo Nanking za vsako ceno. da so jo storilci skušali odpreti, vendar se jim to ni posrečilo, ker je čisto nova in se lahko odpre kvečjemu s pomočjo varilnih aparatov. Ker so bili menda storilci prepričani, da ne morejo blagajne s silo odpreti, sc opustili svoj načft ter izginili. O vlomu je bila obveščena tukajšnja policija, in je policijski daktiloskop napravil nekaj prstnih odtisov, na podlagi katerih upajo storilce izslediti. Mestno poglavarstvo razglaša: Na podstavi §§ 1 in 4, točka 3 zakona o zatiranju nalezljivih bolezni, prepoveduje mestno poglavarstvo mariborsko nadaljnje pridobivanje ledu, ki stoži ljudski uporabi iz nepregledanih ribnikov, bajerjev in potokov. Eventuelno dovoljenje za uporabo naravnega ledu bo mestno poglavarstvo izda4o le rna podlagi ugodnega mnenja strokovne komisije, ki bo pregledala vse ribnike in bajerje, iz katerih se pridobiva led. K^hiutnahta poPttka. Mestni očetje bodo na obč. seji 17. t. m. obravnavali med dr-ugim sledeče: razširjenje prehrane v mestni ljudski kuhinji, regulacija Kejžarjeve ulice, posekanje kostanjev v Kreko- vi ulici, predlog za zvišanje prejemkov mestnih uslužbencev, stavblšče za novo drž. realno gimnazijo, asfaltiranje Barvarske ulice. Gofiufu je nasedel. Posestnik Alojzij Lavrenčič iz Sv. Andraža pri Ptuju je prijavil tukajšnji policiji, da je pred dnevi prišel k njemu na dom neki moški, ki se je izdal za zavarovalnega agenta in ki ic dejal, da mu bo preskrbel posojilo. Dejal mu jc, naj si nabavi posestniški list ter naj pride v Maribor. Lavrenčič je to res storil ter se včeraj v nekem tukajšnjem lokalu sestal z »agentom« ter mu izročil posestniški list. 'Ko je moški ta važen dokument imel v rokah, ie odšel ter dejal posestniku, rtaj ga čaka pol ure. Pi> preteku omenjenega časa je moški zopet prišel v lokal ter zahteval od Lavrenčiča Za razne koleke 300 dinarjev gotovine, kar mu je tudi izročil. Posestnik je čakal do večera, toda moškega ni bilo od nikoder ter je naposled prišel do prepričanja, da je nasedel goljufu, za katerim sedaj poizveduje policija. Sobota, l!l. decembra ob 20, ari: »Sod-nlk Zalamejskl«. i^d D, Nedelja, 12. decembra ob 15, uri: »Pri treh mladenkah-. — Ob 20. uri: »Pesem s ceste«. Znižane cene. Mariborska drama študira za božični čas zelo primerno Dickensov^ pravljično komedijo »Csrrček za pečjo« v prevodu dr. Iva Šorlija, Opereta pa pripravlja ponovitev »Dolarske princese« — letos pod taktirko vojnega kapelnika Jiranka. Prva operetna popoldanska predstava v tej sezoni se vrši to nedeljo. Vprizod se s prisrčno Schubertovo glasbo prepojena zabavna, vseskozi mična opereta »Pri treh mladenkah < . ŠPORTNE NOVICE. Tekmovalce za simtki pokal Predsednik mariborskega okrožnega odbora LNP g. mag. C. Maver je daroval krasen prehoden pokal, za katerega bodo' tekmovali vsi mariborski klubi. Tekam vanje za zimski pokal se bo pričelo naj-brže že prihodnjo nedeljo in se zadevne propozicije že Izdelujejo. Letos bi tekmovali za pokal le mariborski klubi in se bo tekmovanje prihodnje leto razširilo tudi na ostale klube na področju mariborskega OOLNP. Smoter tekmovanja za zimski pokal je predvsem ta, da klubi Ljubosumnost: Zaklal Sicer mirna vasica Breg pri Ločah je postala pozorišče grozne ljubezenske tragedije. lSletni Rudolf Oprešnik je že delj časa rad gledal 161etno posestnikovo hčerko Marijo Pšeničnikovo. Srce se mu je vnelo ob pogledu m čedno kmečko dekle. Bila sta večkrat skupaj in se po- lahko izkoristijo termine med jesenskim in pomladanskim prvenstvenim tekmovanjem, kar je velike važnosti za kondicijo posameznih igralcev. mmammmmmmmmmmmmmkm ljubico in sebe govarjala o tem in onem in ni pač nikdo slutil, da se bo iz tega poznanstva rodila težka tragedija. Včeraj popoldne je Ru‘ dolf Oprešnik nenadno in ne da bi kdo kaj slutil o tem, izvršil gnusno dejanje. Zabodel je izvoljenko svojega srca kuhinjskim nožem, nato pa še samega seb?. Preiskava, ki se sedaj vodi, bo nedvomno pojasnila prave vzroke, ki so mladega fanta privedli do tega strašnega dejanja. Sumijo, da je mladi in razboriti kmečki fant izvršil dejanje iz ljubosumnosti. Razno NAJVEČJA IZBIRA MORSKIH RIB pripravljene na razne načine. Istotam se točijo domača in dalmatinska zdravilna vina iz otoka »Visa«, Hotel in restavracija »Novi svet«. 7172 RAVNANJE Z LUMINEKSOM barvanje las, trajne kodre, manikura. Zmerne cene. Salon Tautz, Maribor. 7009 Prodam Ugodno naproda.i dobro ohranjen MIZNI ŠTEDILNIK Vprašati Studenci. Obrežja cesta, nova hiša ori brodu. 7179 SOBO s posebnim vhodom in vso oskrbo oddam, Vrbanova 28, pritličje, desno. 7176 Stanovanje DVE ENOSOBNI STANOVANJI oddam s 1. januarjem. Krčevina. Praprotnikova ul. 18. Ogled v soboto od 14. do 16. ure. 7180 STANOVANJA soba in kuhinja Din 300, 350, 400, dve sobi in kuhinja Din 450, 500, v novi vili Din 650 oddam. Smetanova 54, gostil na »Dravograd«. 713T7 Zgubljeno Zgubila sem KRZNENO PELER1NCO segajočo do pasu na poti iz Pobrežja, Drevoredna ulica, Zrkovska cesta, do kaznilnice kjer sem opazila izgubo. Pošten najditelj nai vrne isto v upravi »Večernika« proti le-pi nagradi,________7181 Kupujte svoje po* trebSflne pri nailb inserentih! Prodam dva polovfljaka starega VINA letnik 1935. Naslov v upravi, 7178 Prodam KUHINJSKO OPRAVO jedilnico in spalnico Mizarstvo Alojz Verzel. Vojašniški trg 2. 7174 Sobo odda Oddam takoj čedno, opremljeno SOBO s posebnim vhodom in up°" rabo kopalnice v sredini mesta. solidni osebi. Naslov v upravi. \ 7173 Novo foto - predavanje od firme Kodak Vedno vei uspeha pri fotografJranfu! SPORED: ,Ii poletja v zimo". Diapozitivi in filmi v črno-belem in v barvah (Kodachrome) —- Predava g. Fran Katoiickjr z Dunaja v dvorani ZADRUŽNE GOSPODARSKE BANKE v soboto, dne 11. decembra 1937 ob 20. uri. Razstava ob 18. uri. Vstop prost! llHaHINHINimiaiHIIIIIIIHNIBHII El Vsakovrstna svila za neveste in se dobi poceni pri ). Maribor, Vetrinjska ul.15 .5303 Brez posebnega obvestila. Zapustila nas je za vedno naša predobra mamica in soproga, oziroma sestra, teta in snaha, gospa •V Pogreb nenadomestljive pokojnice bo v soboto 11. decembra ob 15. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. Maribor, Trst, Bilje, dne 10. decembra 1937. Dr. Slavko Fornazarič soprog Živa, Magda in Jelka otroci in ostalo sorodstvo. Skrivnosti 86 Leon ku je skušal zadržati, toda nesrečnež »u je pahnil, odšel skozi vrata in odhitel po ulici. Pet minut pozneje je bil pred iii^ka hi-* šo, ki ni bila na dobreiu’ glasu v okpljci, ki pa jo je še iz stacih Sasov dobro poznal. Hiša je bila trdo zaprta. V sobah ni bilo videti nobene luči. Everard pa je dobro poznal prebivalce v Jliši in se obrnil proti skritim vratom, ki so vodile na vrt, za hišo. Z dobro pomerjenim udarcem je vrata omajal, potem se je naslonil z vso močjo s\ojili silnih pleč nanje in bil kmalu v vrtu. Obrnil se je proti poslopju. Ko je pričel razbijati po vratih so se pritlična okna taksni razsvetlila. Kdo je?« je kriknil iz hiše hripav m irezt Klas. »Odpri, tepec!« je odgovoril Ev-erard-»Pa kdo si?« Everard ni več čakal, marveč je pri hišnih vratih storil isto, kar pri vrtnih vratih. Vrata so se vdala in Everard je vstopil v pritlično sobo. V njej je bilo zbranih pet, šest mož, ki so ob njegovem vstopu planili pokonci. Eden izmed njih pa je spoznal Everarda. in mu stopil naproti: »Everard!« je vzkliknil in mu iztegnil roko. Everard ga je pa mrzlo zavrnil: »Ne iščem tebe>!« »Koga pa?« Pred nekaj dnevi sem videl Volkuljo v tem okraju; prihajala je pogosto semkaj in mora biti tudi nocoj tu-kaj — ali pa mi boste vsaj vedeli povedati, kje je.« Everard je po teh besedah ostro pogledal poslušalce. Nekaj trenutkov so molčali, kakor v zadregi in par pogledov je skrivaj švignilo k vratom sosednje manjše sobice. Hotel se je že obrniti k njim, ko' so se vrata odprla. 'Med njimi se je prikazal 'Balkani, Everard je zadovoljen kriknil in planil proti njemu. »Torej se vendar nisem motil!« je dejal 7, glasom polnim blaznega veselja. »Tudi Volkulja mora biti tukaj.« »Ni jc več,« je odgovoril Balkarn. »In Blanka? ... Ali veš, kje je Blanka?« »Morda vem... Glejte, Everard, stopiva sem v sosednjo sobico — tam se bova lažje pogovorila.« Potegnil je Everarda za seboj in skrbno zaklenil vrata. VU. Kri. Balkarn se je obnašal slovesno, kakor vedno, kar vročekrvnemu jn nestrpnemu Everardu ni moglo biti p0' volji. »No torej !<< je dejal, ko sta bila saina. »Rekel si, da se morava nekaj pomeniti. Govori seda}!« Balkarn se je skrivaj nasmehnil. »Umirite se,« mu je dejal hladnokrvno; »razumem, da vas je to, kar so je zgodilo, razburilo. Toda. »Ne izgubljaj časa, ne trati besed!« ga je prekinil Everard. »Kje je Blanka? Ti veš in mi boš na mestu povedal.« »Ne vem, kje jc sedaj vaša hči,« ic od-govoril Balkam. »Pač pa sem slišal govoriti o njej.« »Kdo je govoril o njej-?« »Volkulja.« »Ali jo je ona odvedla*?« »Tako mislim.« Everard je jezno zaklel. Ko je govoril z Balkamom, ga je dušila divja togota* h njegovih nejasnih, dvoumnih besed sklepal, da mu mora biti vse dobro zrm-no. Na mizi pred njim je ležal odprt n oz, na katerega mu je nehote uhajal Pog'le, .j Naglo se je z odločno kretnjo polasti orožja. , (Dalje.) izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. preostuvnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,