Jutri vsi v Bazovico na proslavo za počastitev spomina oazoviskih junakov! ra PHIHOHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Štorr ono /1 OOCA PoStnlna platana v gotovini - Vl ZAJ7 \l/yyj Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST sobota 3. septembra 1949 Cena 15 lir - 2.50 din JMPCI INDUSTRIJSKEGA ifSSi!S2 L KAPITALA__________ Ilirom ie*l> ko delavski raz-:,itl* vndFt^-? kapitalističnih de-Prirfnhi borbo ~a obrambo fitiustrii ’ za obrambo svo-^ neail?-za ekonomsko in poli- fntiZSos,t-svoje^ naroda 1 Postni cneTnu zavojeva-!tJreta bnia enotnost delavskega ?! obrnmKc°t kdaj važen fak- ® miru. 0 demokratičnih na-./o zadnji s «• stolu s'V vavt svetovni vojni, ž! mrtoili °vno ljudstvo milijo-iS0^ terlt Pohabljenih in po-'"o imrflCenI^u° škodo, si je S^oec„TUo v mnogokaterih drzavah> da ne ‘telcem PbPoinoma osvobojenem ?.kro snJ:i0du> Priborilo mar-'}Me ?m--° svobodo in dobre ?°KtaL Ko bodočnost. ... -nji. ne pozicije posebno . C^imi ,„Z rn°eno omajale pred E&dh ro«.?aini širokih demo-^km 6S02(lc> H so okusile v 1 in Bolto- tju Precej gorja, - «■ J501^”690 Preganjanja. ^ rnzrMU*itvii° fašizma je de-sJ^kem VHe?a sveta na pobu-sS^sfce ^lovskega razreda vu % ustanovil svojo 23» nahnlkalno zvezo• »* je §Ce toonelint; rlel.Mna popeljati delovne sveta v boljšo go- bjjPftfcO --w w SOC;alno bodočnost, bfr.nirn -e. mterese pred kapi. lie?b° > ntere sianiem ter o- 'nf!t tlo krm°VJn Pravice do živ-flknih bičanih, ponižanih A n—"bauilnih narodov. ŠNa M,cna oligarhija, ki je »irnistn ssP}inija in Hitlerja, ‘ih intpPricela ogrožati samih &C£r?,°®. m š, - l*itk K°ruzn ie Vrgla pU' c'«T?%ti „ se 3e Pričela zopet »Tdohif pono™° ofenzivo, ?»>sicije stJ°je stare- Pred- Jju., v0 ftl ' !l«ra Pričela potovati po Ev-Csr;>Potn!la’!c? delovnega Ijud-C" ter ni frioing Broivn in liA iela,..i? stari prijatelj An-riis 'a ripit odposlanec za ita-kl^.trUsu ka vprašanja. Ame- !»»5jr so iskali zanesljivih iiin st‘oin p0 Evropi, preden so fr. h;„ gospodarsko ekspanziji so se našli v Italiji, .elgiji, Nizozemski, na fcoj1 vn ortugalski; našli so se UL oW!°rtu, toda s temi je ta-! delavski razred. »Tr* Ita-111 Carreyev odposla-i/*1«. 30 je našel hlapce tudi n£?w . i 'i' ia~} domačega, in sve-\fci3&p}8kega kapitala ki 'e r milijardim dobič-T^n^ojni izgubH vojno, .i ue/ih' •W’i,l01,t SLS? ro,c ^on Marzari-l‘j°rnica kot direktna 'Ho^lo V.(...... , ,a De/k Smithovo direktno po- , %?• ‘u’eoa kapitala na na-% j St,S konkretna vloga jeiSbo^.dikatov in od blizu lSnSae,l-Ce na POPrišču bor-ii L -ih, ljudstva in rešitve 6 hii-''°cini??sPOdarskih, politič-JitP1 itir-H1 vprašanj Jci 'le V W?tllVlinJetih pred nar "’ i4fcs Utijii legu vprašanja ir!', i!*10 turl-ampak Qb trenutku »o, J Pred važnimi vpra- '‘J Hi, Je J ^S2ssa i vprašanje stavka- a c v montažnem oddel-;,r- nnj.crtih nameščencev, i,"1 fc2' odi-d^njega obstoja to-&Wo^jn nešteto dru-rl\i'SlJa n/eiitev katerih je %:)c' h - ........ °d tega. kaj mislijo direktno ali indi- \°j° s politično-gospo-b^iH^rpnnizacijo. t» inl -3lh l°tih smo De- iiSli na 1,1 .njihove vodite-s.0^ str*£?~ic‘jah delodajalci1 s! 3c triH-, ?kupacijskih sil. St?- sboštr? ■ delovni človek Ž-250inC-,JJ?t r>C'^e osnovnih de-* ' O’-" smo v večini zavzela zelo dvoumno ali nevtralno stališče. Ko je šlo za pravico delavskega razreda do zborovanja na mestu dela in za priznavanje delavskih sten-časov, je Delavska zbornica zavzela nevtralno stališče, kar je dejansko pomenilo pustiti Enotne sindikate pri pogajanjih same proti delodajalcem, kar konkretno pomeni prikrito podpirati težnje delodajalcev, da bi odvzeli še sleherno sindikalno svoboščino. Niti pri eni večji borbi za de-laivske pravice ni bila prisotna Delavska zbornica. In ko danes De Gasperijeva vlada v Rimu pripravlja načrt, ki ga misli v septembru predložiti parlamentu, ki vsebuje znatne omejitve sindikalnih pravic in proti kateremu se delavski razred Italije pripravlja na trdo borbo, Delavska zbornica spet molči. Molči, ko tuji kapital duši iz dneva v dan osnovne temeljne kamne italijanske industrije, molči, ko se v Italiji odigrava žalostna odiseja električne energije, molči ko bo italijanskim delavcem odvzet kruh trikrat v tednu. Čeprav, v Trstu trenutno ne silijo v ospredje obsežnejši sindikalni problemi in z izjemo manjših ka-tegorijskih dnevnih vprašanj ni začasno večje problematike, so dogodki, ki se razvijajo v Tovarni strojev z že večdnevno stavko v montažnem oddelku in stavka bančnih nameščencev važen faktor za nadaljnje sindikalne odnose z domačim kapitalom. Stavka v montažnem oddelku izraža odločnost tržaškega proletariata. da ne klone pred provokacijami domačega industrijskega kapitala, ki hoče na tem malem a osnovnem dogodku za nadaljnjo obrambo delavskih pravic najti izhod za nadaljnja že nameravana izkerriščanja sindikalne svobode in delavske osebnosti na mestu dela. Delavska zbornica, zvesta svojim načelom, zaradi katerih je, nastala, je odklonila, da bi zavzela stališče obrambe delavskih pravic in je pod pretveze, da je to vprašanje politično, stopila na stran tržaških magnatov. Ob priliki stavke bančnih uradnikov pa je njeno stališče zelo ‘dvoumno. Razbijaška Zveza svobodnih sindikatov Italije, od katerih je odvisna tukajšnja Delavska zbornica. je po svoji strokovni zvezi bančnih uradnikov, ki predstavlja mali odstotek te obsežne stroke, razbila odpor proti delodajalcem ih sklenila svojo pogbdbo, s katero je navsezadnje pristala na zahteve delodajalcev. Važno bo v teh dneh poznati še zadnjo potezo tukajšnje Delavske zbornice, če bo sledila poti svojih gospodarjev. V tem trenutku je na teh dveh važnih vprašanjih potreben enoten nastop tukajšnjih sindikalnih organizacij. od katerih nastopa so pa odvisni tridesetletna borba in tridesetletne pridobitve vožne kategorije nameščencev. Iz vsakodnevnega razvoja delavskega pokreta v svetu, kljub konferenci v Genevi, kjer skušajo razbijači ojačiti vrste hlapcev, pa je razvidno, da gre proletariat v svetu svojo zmagoslavno pot naprej in te poti ne bo megla niti Delavska zbornica pri nas ustaviti. LJUBLJANA, 2. — Lane.; je prišlo y Ljubljano okoli sto jugoslovanskih izseljencev v Franciji. Ostali bodo V Jugoslaviji okoli 15 dni kot gostje glavnega odbora jugoslovanskih sindikatov. Na ljubljanski postaji je izseljence prisrčno sprejela velika množica. Po dobrodošlici, ki so jo izrekli predstavniki Zveze sindikatov Slovenije, Ljudske fronte Slovenije in mesta Ljubljane, je govoril voditelj skupine Fabjan, ki ie izjavil, da so izseljenci prišli v svojo domovino, da na lastne oči vidijo, kako se V Jugoslaviji gradi socializem, in da bodo lahko povedali resnico o Jugoslaviji ob svojem povratku v Francijo. Danes so izseljenci prišli v Zagreb. Ob prihodu jih je pozdravila ogromna množica ter predstavniki ljudskih oblasti in množičnih organizacij. Jugoslovanski izseljenci, med katerimj so številni rudarji, bodo med svojim bivanjem v Jugoslaviji obiskali nove tovarne, rudnike in kmetijske obdelovalne zadruge. MIHAMI HM SO ZACELI novo razdobje v socialističnem tekmovanju Izjave ministra za rudnike Vukmanoviča - Sedanji uspehi jugoslovanskih rudarjev so najboljši odgovor klevetnikom in saboterjem graditve socializma v Jugoslaviji BEOGRAD, 2. — V. izjavi, ki jo je podal dopisniku Tanjuga, je mi. nister za rudnike zvezne vlade in kandidat politbiroja CK KPJ Svetozar Vukmanovič — Tempo poudaril veliko važnost tekmovanja za povečanje storilnosti v rudnikih, ki se je začelo pred približno enim mesecem in ima namen povečati proizvodnjo premoga ter pospešiti industrializacijo države. Začetniki tega gibanja so nekateri rudarji iz Breze in Srednje Bosne, ki so večkrat presegli nor- me za kopanje premoga in tudi prvi rekord, ki ga je postavil leta 1935 v Sovjetski zvezi Aleksej Sta-hanov. 28. avgusta je prišla vest, da je v trboveljskih rudnikih v Sloveniji delovna brigada uresničila najboljši delovni efekt v vsej državi in nakopala 517 ton premoga v eni izmeni. Minister je izjavil, da je to gibanje važno za razvoj socializma V Jugoslaviji. Sledi zavedni borbi za uresničenje načrta, ki jo vodita delavski razred in delovno ljudstvo Vedno bolj viden neuspeh Marshallovega načrta Hoffman javlja, da se mora predlagani znesek kreditov znižati za 150 milijonov dolarjev - Wasliingtouska pogajanja gotovo ne bodo rešila nasprotstev med dolarjem in šterlingom PARIZ, 2. — Sporazum, ki su ga za silo dosegli v svetu OECE, glede razdelitve fondov Marshallovega načrta, ne predstavlja nobenega uspeha in rešitve za težka gospo darska vprašanja. Toda vprašanje te razdelitve je sedaj zopet odprto. Zato da se doseže sporazum, sta predsednik Snoy in tajnik Marjolin vključila v skupni znesek kreditov tudj znesek 150 milijonov dolarjev, glede katerih je ECA zahtevala, naj tvorijo rezervni fond z namenom, «da se doseže skupno znižanje carinskih pregrad med evropskimi državami«. In ravno glede tega fonda je Harriman po nalogu Hoffmana sporočil, da se ne more vključiti v . splošno individualno razdelitev državam članicam. Zato se mora znesek, ki ga predlaga OECE, znižati za 150 milijonov dolarjev, da se s temi lahko ustvari fond, ki da bo imel važno vlogo pri obnovi-Evrope, ki pa se v tem hipu ne more staviti na razpolago posameznih držav članic. Hoffman je tudi sporočil, da ECA ne more prejeti nobene dokončne odločitve, dokler ne bo ameriški kongres določil znesika «pomoči». Kakor že rečeno, so v novo razdelitev vključili 150 milijonov dolarjev rezervnega fonda in države članice so to razdelitev sprejele. Sedaj pa je zadeva zopet na isti točki, kakor ie bila prej, ko se je posebno Velika Britanija odločno Šimoma grških borcev zapustila Albanijo in prišia v FLRJ Izjavljajo, da niso nikoli verjeli klevetam proti Jugoslaviji - Uspešni napadi .smo našii bz demokratične voiske - Nova izzivanja monarhofašistov na albanski meji 9o ,ni Ko ie trin- n.kh a sn,vodil konkretno ;S llffia°skhje p"n?vn.ik in sr!!-} pravic in so-cki -h k0 J° tudi našli na a>'ka de!apc‘ j-n na"ie tak<' krčevito K"o i • '-dn’ 'n ? .e*! n; in nugov°r; Uidi V svo- :staw_. of> prilik, ko je trža- , »Dej' t0(jjna z-tožni Jelo-1‘Ui Mjdru£ klavske zborni- 1 'v »0", industriui.alii!""!ik' bur-Enotnemu kapitalu. ' u"-an<~' otPl sindikati lat ' - tržaških in- d rn>škP ‘l}fv 110Ve Pogod-V»“° a,0 č; iodbore, pri kateri j‘ste e.vneseno v po-ki ■? braim? rjenc politične V. i J!f» je m,e delavsk, % Mor/* hd - ega raz-še do takrat de-ral stalno 'ca zbornica BEOGRAD, 2. Skupina vojakov, podčastnikov in častnikov grške demokratične vojske, ki so bili prisiljeni po bitki na Viciju pribe, žati na albansko ozemlje, je prišla v Jugoslavijo, potem ko so se prepričali o pravem položaju v Albaniji. Današnja številka glasila glavnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije «Rad» obljavlja sliko te skupine vojakov demokratične vojske in tudi njihovo izjavo, v kateri je rečeno med drugim; Nismo verjeli klevetam, ki jih širijo nekateri vo. ditelji grške komunistične partije o sodelovanju Jugoslavije z monar-hofašisti. Prepričam smo bili o poštenosti KPJ in njenega centralnega komiteja, l' tena vzroka mio za- pustili Albanijo in prešli v Jugoslavijo, kjer so nas jufosh varski tovariši prisrčno sprejeli in nam nudili vso potrebno pomoč. Radio ((Svobodna Grčija« javlja, da so demokratične edinice 30. avgusta izvedle vrsto napadov v srednji Makedoniji in na področju gore Beles ter vrgle sovražnika z nekaterih položajev in mu prizadejale velike izgube. Albanska telegrafska agencija javlja, da grški monarhofašisti še nadalje izzivajo na južni albanski meji. 30. avgusta so grški monarho. fašisti izstrelili proti albanskemu ozemlju nekaj granat, ki so eksplodirale na albanskem ozemlju in ranile dva vojaka. uprla in izjavila, da je načrt razdelitve nesprejemljiv. Svet OECE, ki se je danes sestal, je sprejel na znanje sporočilo Hoffmana in sklenil, da ne bo z nova preučil vprašanja razdelitve, dokler ne bo znan točni znesek Marshallovih kreditov, to je dokler ne bo tega kredita izglasoval ameriški kongres. Drugi nov element, ki je povzročil razburjenje med Marshallovimi državami, so izjave tajnika konference Marjolina, ki je izjavil, da Evropa, ni na poti za dosego go- j spodarske neodvisnosti. Pripomnil je, da bodo številne države v težkem položaju in da se je zdelo, da bo letos potrebno manj .dolarjev, za pomoč. Neuspeh Marshallovega načrta pa je razviden tudi iz samega zaključnega poročila devetnajstih. Poročilo pra.vi namreč med drugim, da vprašanje dolarja se nikakor ne bo v kratkem rešilo in da sicer ne gre za izključno evropsko vprašanje. Medtem bo jutri 50 ameriških, kanadskih in britanskih izvedencev zaključilo pripravljalna dela za razgovore o šterlingu. ki se bodo začeli 7. septembra v Washingtonu. Dobro obveščeni krogi zatrjujejo, da sta Acheson in Hoffman prišla do zaključka, da bi bila uvrstitev šter-linga v tečaj, ki bi se smatral bolj realističen, edina, ki bi lahko z ene strani pospešila evropsko trgovino z druge strani pa svetovno trgovino, če bi se hkrati napravili novi napori za proizvodnjo in za jzvoz po nižjih cenah. Kakor se vidi. je glavni namen ameriških finančnikov doseči razvrednotenje šterlinga in s tem razbiti blok funta, da doseže neovirano gospostvo dolarja. Washington-ska pogajanja prav gotovo ne bodo rešila globokih nasprotstev med j ZDA in Veliko Britanijo, ki se bodo verjetno v bodoče še poostrila. Velike izgube kuomintangove vojske PEKING, 2. — Agencija Nova Kitajska javlja, da so čete osvobodilne vojske v devetih dneh bojev okoli Eučova, prestolnice pokrajine Fukien, vrgle iz boja 50.000 kuomintangovih vojakov od celotnega števila 58.000. Uničenih je bilo sedem divizij, 13 generalov pa je bilo ujetih. Med zaplenjenim vojaškim materialom je 70 artilerijskih kosov, 741 težkih in lahkih strojnic ter velika količina lahkega orožja in stre- liva. Potopljena je bila tudi buo-mintangova vojna ladja «Cjen Kuok», druge pomorske enote pa so bile poškodovane. V petih dneh bojev pri Lančevu je bilo vrženih iz boja nad 23.000 kuomintangovih vojakov, od katerih je bilo 10.000 ubitih ali ranjenih, 13.000 pa je bilo ujetih. Zaplenjenih ie bilo 126 artilerijskih kosov, 545 težkih in lahkih strojnic ter velika količina lahkega orožja, Suorazum a likvidaciji jugoslovansko-sovjetskih družb BEOGRAD, 2, — Na predlog vlade FLRJ so bila v Beogradu pogajanja med predstavniki jugoslovanske vlade in Sovjetske zveze za likvidacijo mešanih jugoslovansko-sovjetskih družb; jugoslovansko-so-vjetske družbe za podonavsko plovbo «Juspad)> in jugoslovansko-so-vjetske družbe za civilno letalstvo ((Justa«. Pogajanja so se zaključila 31. avgusta s podpisom likvidacijskega protokola teh družb, na podlagi katerega preneha veljavnost dogovorov, sklenjenih med obema vladam?. 4. februai-ja 1947 o ustanovitvi mešanih jugoslovansko-sovjetskih družb. Protokol je stopil v veljavo na dar: podpisa. Jugoslavije pod vodstvom Komunistične partije in maršala Tita. Naši delavci vedo, je izjavil minister, da pomeni vsak proizvodni uspeh za naše narode stalno izboljšanje življenjskih pogojev in utrditev naše socialistične domovine. Ni le slučaj, da se gibanje za povečanje delovnega učinka razvija ravno v času, ko se je poostrila kampanja proti naši partiji in naši državi, v času ekonomske blokade in sistematičnega delovanja za oviranje graditve socializma v Jugoslaviji s strani držav Informbiroja. Sedanji uspehi v borbi za povečanje delovnega učinka so najboljši odgovor klevetnikom in saboterjem graditve socializma v naši državi. Minister je poudaril, da se uspehi, ki so jih do sedaj dosegli pri povečanju delovnega učinka v rudnikih, lahko razložijo v prvi vrsti z dobro delovno organizacijo ter z racionirano uporabo vseh možnosti, ki jih nudi brigadni sistem dela. Minister je izjavil, da razdelitev dela na deloviščih omogoča vsakemu delavcu, da ne zgublja niti minute v neproduktivnem delu. Minister je poudaril, da so bili rudniki pod kapitalističnim režimom V' predvojni Jugoslaviji v zelo primitivnem stanju in vprašanje mehanizacije rudnikov se ni moglo do sedaj rešiti, kar so države Informbiroja sistematično sabotirale izročitev strojev za rudnike, dočim domača težka industrij? še ne more kriti potrebe. Oto zaključku je minister pohvalil nekatere rudarje Bosne in Slovenije in drugih' delov Jugoslavije, ki so začeli novo razdobje v razvoju socialističnega tekmovanja, v katerem je možno določiti nove delovne norme in v veliki meri prekoračiti naloge, ki jih določa petletni načrt. Spored za počastitev spomina bazoviških junakov V nedelji) 4. septembra ob lil na kraju ustrelitve je na sporedu: cerkveni obred, petje, govor v slovenščini in italijanščini, recitacija in polaganje vencev. Popoldne ob 15.311 v Bazovici na trgu pred cerkvijo je na sporedu: petje združenih zborov, godba, recitacija igralcev S N G, govor v slovenščini in italijanščini. Uuu 5. septembra ob 17. uri bo počastitev spomina padlih junakov na grobu pri Sv. Ani. Urnik avtobusov objavljamo na drugj strani Programma deiie anoranze in memoria degli eroi sli Basovlzza llomeiiiea 4 settembrc alle ore 10, sul pošto della fucilazione, avra luogo una funzione religiosa, discorso in italiano e sloveno, recitazione e deposizione delle ghirlande. Alle ore 15.30 pom. a Basovizza sul piazzale davanti alla chiesa: canto dei cori riuniti, banda, recitazioni eseguite dni raembri del Teatro nazio-nale sloveno, discorso in sloveno ed in italiano. 11 giorno 5 settembre, alle ore 17, la commemorazione degli eroi aila lomim al ci-mitero di S. /Inna. In seconda pagina pubblichiamo l’orario delle autocorriere LAJOLO-LOJOLA BUKAREŠTA, 2. -— Uraduj list objavlja danes odlok, s katerim se razpustijo in postavijo v likvidacijo zavarovalne družbe. Vse njivo imetje računano do 15. septembra t. 1. se mora izročiti do 11. t. m. sovjetsko-romunski zavarovalni družbi «Sovrpm», ki se je pred kratkim ustanovila. Trgovinski dogovor Bolgarija-Zahodna Nemčija BERLIN. 2. — Nov trgovinski dogovor je bil sklenjen med Bolgarijo in Zahodno Nemčijo, ki bo v veljavi od 1. septembra do 31. decembra. Skupna vrednost bloga, Ei bo izmenjano, znaša 6.600.000 dolarjev. Bolgarija bo uvažala vo-zila ip stroje v zameno za živila in olje. Dogovor je dopolnilo trgovinske pogodbe, ki je bila sklenjena v oktobru 1947. VARŠAVA — Včeraj ob deseti obletnici hitlerjevskega napada na Poljsko, je bilo v Gdanskem veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo 100 tisoč ljudi. L’ingiusta sospensione de «1’U-nita — sospensione contro cui noi siamo i primi a protestare — ha fatto serivere a Davide Lajoio-Ulisse, direttore responsabile del-lo steiso giornale, un articolo di fondo che e un capolavoro di stile cominformista. II Lajolo non riesce a dimenti-care la sua forma mentis fascista e nazista, forma mentis che lo ha portato persino nelTUnione Sovie-tica come membro di quell’inglo-rioso ARMIR che e stato sangui-nosamente decimato dalTeroica Armata Rossa. Questa forma mentis lo porta oggi — divenuto comunista e direttore de aTUnitaii — a serivere articoli pieni di odio sciovinista contro la Jugoslavia, contro quel-la Jugoslavia che si batte con tan-ta dignita ed abbondanza di ar-gomentazioni contro la prepoten-za, la malafede, la menzogna e 'a ealunnia di cui si serve l’inquali-ficabile congiura cominformista ai danni di un paese e di un popolo eroici che seppero dimostrare il proprio attaccamento alhUnione Sovietica con la lotta armata e senza badare a sacrifici di vite e di beni, mentre i diversi Lajolo davano man forte alhaggressore nazifascista. Questi articoli pieni di odio sciovinista contro la Jugoslavia ( di cui #rUnita« si vergognera un giorno) non sono dovuti, pr. es., a un Longo — uomo che ha questo in comune con i popoli jugoslavi di aver pagato di persona nclla lotta contro il fascismo — ma sono quasi tutti a Lajolo. Nelharticolo di fondo In questio-ne questo Goebbels in sedicesimo arriva addirittura ad affermare che la responsabilita per la sospensione de «rUnita» e dovuto, nientemeno, che a Tito. Che per lo stesso fatto vengano, non sospesi, ma portati in tribunale anche il nostro giornale ed «11 Corriere di Trieste« (e non, p.es., «11 Giornale di Trieste« e le «Ultimissime»), cio sarebbe dovuto a «ragioni di copertura«. Che il nostro giornale venga i portato in tribunale per aver di- 1 feso i diritti degli operai, cio — j per Lajolo — non conta. Per Lajolo e per i suoi compa-; gni in cominformismo i fatti non contano. Essi, i fatti li vanno a cercare neila stampa reazionaria. II loro «sniascheramento» della Kcricca di Tito« sta tutto qui. E in questo «l’Unita» non e un ne-mico della reazione, ma un suo prezioso alleato. Perche la bor-ghesia italiana (e non solo quella italiana) — checche ne dicano Lajolo ed i suoi sirnih — ha una pau-ra matta di Tito; paura cosi mat-ta che, da quando i cominformi-sti si sono messi a calunniarlo, nori e loro avara di elogi e li la-scia in pace a svolgere queila campagna antijugoslava che pri-ma doveva svolgere da sola, con cosi scarso successo. I meriti che in questo senso il Lajolo attribuisce a «]’Unita» sono quasi tutti meriti suoi: basta che un giornale qualsiasi, un’agen-zia reazionaria qualsiasi o un generale qualsiasi dicano qualche scemenza antijugoslava, ecco il Lajolo partire in quarta ed offri-re sul giornale che dirige larga ospitalita a queste «verita» La verlta sulla Jugoslavia, i co-munisti la possono trovare in tutto quel materiale, non indifferen-te, di studio che i compagni jugoslavi stanno pubblicando da un anno in qua; e i comunisti degni di questo nome lo stanno studian-do con profitto. Quelli pero — come il Lajolo e compagnia — che sono convinti che la verita sulla Jugoslavia essi l’abbiano ri-cevuta per rivelazione sopranna-turale, e che quindi non hanno al-cun bisogno di studiarc concreta-mente e per amore della verita la cosiddetta quest!cne jugoslava, costoro possono benissimo proda-mare verita sacrosante tuite le provocazioni, tutte le invenzioni e le fantasie antijugoslave che la reazione spaccia Cio possono, come possono auto-proclamarsi comunisti. Ma comunisti, che arrestano persone, risulta-te poi in liberta; che inventano case di tolleranza esistenti solo nella loro fantasia; che sputano e bastonano vecchi combattenti solo perche vogliono discutere da comunisti; che parlano di una so-luzione «migliore» della questione del Territorio di Trieste, senza avere il coraggio di dire aperta-mente a quaie soluzione essi pen-sano; che parlano (anche in pub-blico) di citta italianissimc, ma non hanno il coraggio di farlo stampare sul giornale, ecc. ecc., sono una rezza assai strana di comunisti! Questo modo di agire šara quel-lo che volete: šara opportunismo, vigliaccheria, servilismo, revisioni-smo e chi piu ne ha piii ne met-ta, ma non šara mai un agire da comunisti! POPOVIČ ekonomskih odnosih A 52c|alisMčnimi državami S o^h^elših^: in v č‘i« t(>%ve LViz,Ja nevar- tevj.; , •Jža' Zato bi:r-bil bur*oazn- c tilk° !'V' Ti k,)l '>c it: S* "'Vitel,, S1, pm,°- K c k. .10 s t(?m CIO jo feSi Srni l^hii, kapital. ‘vtl«aiin« imP®ria- iik se u Vad- | V' lilk"* 5?» ltiC Jugoslavijo. vSČSne ‘ ci,i,sn i|la’ ❖ ,0' ™ Iz oper Bedricha Smej*,, f? Glasba za 4 klavirje- 1®' la. 20.00: Šport. 20.1«v,r0f« ->n 30: ‘ mlK narodne pesmi. 20.30: prfj periskop. 20.45: Liszt-.n. \ v 21.00: Sobotni večer. 7.2 koncert. 22.40: Lahka S fjP. Poročila. 23.00: Kaj val1 W trtšnji spored? 23-d3' glasba. ji — S? = ki no ^ ROSSETTI. 16.30: morja«. T. Povver, EXCELSIOR. 16.30: «*? . ljubezen«, Van FENICE. 16.30: «Malo Pr , Rogers. . je 9 ALABARDA. 16: «CliJ Erol Flynn. ,,ne 'd IMPEUO. 16: »Pustolovce I chiara«, Stan Laurel lnBO0i 11J ); VIALE. 16: «Zopet “jjief- _ , Delia Scala, John R „pia,ia , t GARIBALDI. 15.30: ‘pit- ! , svobodo!«, Shlrlcy 1 goSr J , MASSIMO. 16: «Kfn*' fj AHMONIA. 15.30: J Vpisovanje novih in dosedanjih učencev na slovenski višji realni gimnaziji s klasičnimi paralelkami, trgovski akademiji in učiteljišču traja od 1. do vštetega 24. septembra t. 1. Prijave sprejemajo šolska tajništva vsak delavnik od 10 do 12. V prvi razred teh šol smejo vstopiti samo učenci z dovršenim nižjim tečajnim izpitom. Vsi. novi učenci moraijo priložiti prošnji za vpis izkaz o istovetnosti (attestato d’identita) g fotografijo. Te izkaze izdajajo občinski uradi. Razredni popravni in privatni izpiti se začnejo 15. septoinbra po razporedu, ki je na oglasni defkl. Matura (matura In popravni izpiti) se začne 1. oktobra. Kandidati za vse vratc izpitov na-J pridejo točno na določeni dan k izpitom, ker izgubi zamudnik p:avico oo nadaljevanja izpila tn je » tem odklonjen za eno leto. Oni učenci, ki ne morejo telovaditi iz zdravstvenih razlogov, morajo ic ob vpisu predložiti prošnjo za oprostitev od telovadbe in navesti v prošnji natančno razloge Vsa potrebna pojasnil« dajejo tajništva ustno ali po telefonu 43-61. Wray. vijd1! i, 11! 5 šel«, J. Rttzmllier. _t( George MontgomeiT' NOVO CINE. 16: «Z0P“ “ SAVONA. 16: »Skrivi IflSt Day, R. Mitchun. , ,, v 'cklost ODEON. 16: »Prete! M. Anderson. IDEALE. 16: »Kobra«. Hall in Sabu. j.\ v MARCONI. 16: »SKand« M Nr"1'« M' A j i KINO OB MORJU. pel fff sv' Mehiški film, Do.10^**ein0”1 RADIO. 16: «Zlvetl - ^ Lombard. J* - t A VENEZ1A, 16: ««0*^ s« . VITTORIA. 16: «W£-ulici«, Gale Štorih- tore»' . AZZDRRO 16: «RaSS‘ F Brazzi, »ve"1 J GRAD SV. JUSTA. -1' pč" Barbara Stanvvyeh- 5j AUSONIA. 21.30: «« p|fl0tl f dvakrat«, Glannl V8T J KINO V LJUDSKEM f «S-krivnostnl kava lir«- q0 SKOLJET. pro: stek1 ,f!v ^ GOSTIT «Hazardna !sra , ,,, Auer* -c.au JUtrL f KINO NA OPČINAH- CB del jo 0b 16, na , K-1) ko sem dobil vojn ,,rjvd* j K1 ADUA. 14: ((Verige ^ian'1 j BELVEDERE. 1®-*, ndV1’’« netto kot v<\lsš9«,, pah KINO V NABRICZ'%, tri: »Krasna PunčK*" li ISTRSKI DNEVNIK HgPRUŽNlCA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTi 301/a PRITL. - TEL. 70 V CAST KONGRESU KP STO Hgkatere sindikalne podružnice Kje »BtioiJ11?1, ki bi mo0la zrušiti Višanje w MlUt??li deli 2(1 iz' i. ' so wdna 14 tlrnž ' 30 Vla,'a m otiplji ikep 2 n?. vsakem koraku t> Istr Od tovarn, liif, «ih ___ Hih M/i. si — », gradi- »dl ruznih domov, obdelovalni, T9’ °d Množičnih in mla-rWimi0n9a,d’ ki °rndii° ceste, le |am i„Ieke’ Ta d° zadnje bajki. /„ 7* «irno in Dragonjo se Vse pošteno in tu j. ,lcn° ljudstvo tekmuje v *• Kongres« KP. STO. Ni potreba, da bi pojasnjevali, zakaj naše ljudstvo tekmuje s takim navdušenjem. To je tista občutena in spontana hvaležnost do K P in njenih voditeljev, ki so znali v najtežjih trenutkih najbolj temne zgodovine prav in dobro voditi ljudstvo. Prinašamo nekaj rezultatov iz nekaterih tovarn, zadrug in sindikalnih podružnic. Tovarna eARRIGONIs v Novem-gradu je izvršila obveze 50 odst. V dolini Mirne zaposleni delavci pri I 81 uspehi ES v Istrskem okrožju njene revolucionarne linije 2 tek« Vat, *Hi potni- 30 se Pri nas ustva- J Za zgraditev take sindi-sP°*o6na ‘aci)e, ki naj bi bila TjJt0 , delavski razred. sindUjj: rečemo, da so naši volu« «4 vsega začetka bili rc-i« os|a.. ni iQ so v istrskem okrož-H gosnna ■ Za delavski razred, Mjiju 5^,ari®nja> šola graditve et,le mnrf-enJskib P°g°iev za de Ce in za odpravo izke- : človeku po človeku, linje so šola za uprav- "* '»»Doir# ‘b Poslov, seveda, da H oblasti r amPak Preko ljud-smaikati Imenujemo so enotni N etinln23'0’ da poudarijo važ-%, to ;;, vseh delovnih ljudi v nspre^ blie ostri boj med sila-kcij. \,3 . 0W/. zalost je v Trstu za- >7a roed silami mračne H iMU,nističnaga vodstva Ha drugih enotnost Hita' . , vskega razreda zelo .An* 4 __-o— tako da sploh v Trstu ne tH) !*0aarnost in enotnost sin-f ®iti ni,.Pa ohranila v Istr IH??1!«. gov°riti q nekih enot- ! H lislio>";)-jU' Sai 30 sindikati živ- «Phžii^eresirani za izgradnjo %mn.,Jenl5kih pogojev za de-Vejjjj ‘*ee. SCHcstijijo danes pred na-0 organizacijo, ker lah-HtVari lra3° slehernega delavca HtaniH Ustih nalog, ki jih po-B9s dska oblast. jEhK* VMAodnevno sindikati *. *J0 K k °aikuanevno smuiA.au Slire* Za povečanje produk- za mobilizacijo de- tstiJf razširjenju tekmovalne- za izboljšanje kva-t) Sindikati se zanimajo H|3Nn za gospodarske po-.,Cev; kot na prim« Pla- ^stanovanja itd. V istem delavski razred v du- i JihH kJ^ernacionalizma, v po-V H|?*ljstva z delavskimi J( Cdnih deže!- L *lc. '?a vnanja. so; krn, ,«>eij * Pri delu sindikalnih sva?.5* daie predloge in ."S ^°ie vodstvo in ostalo ij.a k* v_°ll in da je izvoljen. ikHov"5 Ufuje ustanov Enotnih KS. —„, kopališča, š U Hnn sodeluje Pri sestav- M1 si»dikV °rganizaciie- JtkS or„ 30 prostovoljna * H A,*9®1*00««*; nidde ni k ,5 v ni°. Osnovani Ses »ravi^ PoP°lne demokracije, i‘m’f-19 raorajo polagati ra-^ h* indan.°m' lzKrajeni so na VHeni I,skeSa Principa, SkH Utinu® tv°rnica ali po-ritj r°žja toln* sindikati Istrske- * UHrazli*!,6 .moruli mnog-) bo-^ izvršiln i težavami, da ves delovni proces. Tudi jasno je, da moramo nerme vedno spreminjati, tudi jih je treba izpopolnjevati, tako kot se izpopolnjuje organizacijo dela. Danes se norme uspešno uporabljajo v tovarni Arrigoni, Ampelea, v tovarni ščetk, v mizarskih delavnicah in na vseh gradiliščih. Delavci sami, tudi tisti, ki so ob začetku dvomili, danes zahtevajo 0d vodstev tovarn, da se uvede delo po normah. To vse Pa je Ig začetek. Vsi sindikalni voditelji bodo morali vložiti vse sile, predno se bo popolnoma udomačilo in izpopolnilo delo po normah. Sindikalne organizacije so mnogo storile tudi zato, da so bili najboljši delavci razglašeni za udarnike in primerno nagrajeni. Ni večjega objekta v našem okrožju, ki ne bi imelo svojih udarnikov. Udarniki so tisti, ki največ pripomorejo k dvigu produkcije, to se pravi, da je njihovo delo velike koristi za skupnost. Zato treba, da sindikalne organizacije tudi skrbijo za to, da udarniki dobijo vse to, kar jim po uredbi pripada. Zveza ES Istrskega okrožja skrbi tudi za ideološko izobrazbo svojega članstva. Iz prvega sindikalnega tečaja je izšlo mnogo odličnih tovarišev, ki danes pomagajo pri delu j: raznih sindikalnih podružnicah. Vnajkrajšem času se bo prišel novi sindikalni tečaj, na katerega so se javili najbolj požrtvovalni in delavni tovariši naših tovarn, ustanov, podjetij. V sindikalnih podružnicah se ustanavljajo pevski zbori, dramske skupine, študijski krožki, i.t.d. Mnogo bi še lahko povedali o delovanju in uspehih Zveze E. S. Istrskega okrožja. Vsi uspehi so plod revolucionarne linije, ki jo je naša sindikalna zveza ohranila kljub klevetam in obrekovanju lažnih prijateljev delovnega razreda kot je Radich in njegovi pajdaši. C. C. izsušeualni/i delih, so dosegli ob- veze 25 odst. Sindikalna podružnica ribiške zadruge je že 100 odst. dosegla obv.eze. Sindikalna podružnica cestarjev, je pri razširjenju ovinkov dosegla obveze 55 odst., pri delih v cestah za 65 odst. in pri gradnji cestnega tlaka za 65 odst. Ljudstvo vasi Marušiči je pri gradnji svojega zadružnega doma doseglo obvezo pri dviganju zidov za 60 odst., pri udeležbi prostovoljnih ur 85 odst., skupno pri vseh obvezah 65 odst. V Krašici so od obveze za gradnjo zadružnega doma dosegli 45 odst., pri vseh obvezah pa 65 odst. Sindikalna podružnica «EDlLlTn je pri gradnji zidov dosegla 65 odst., v prevažanju zemlje 100 odst., pri obvezi prostovoljnih ur tudi 100 odst. Pri vseh obvezah skupno so dosegli 90 odst.. Pri zadružnih domovih je bilo do sedaj napravljeno 60 odst. pri gradnji zidov, pri polaganju tramovja za nadstropja in ostrešja 50 odst.. Skupno je bilo pri zadružnih domovih do sedaj izvršeno 50 odst. sprejetih obvez. Da ne bomo delali krivice Sindikalna podružnica pri in delovna požrtvovalnost ZZS/, v njenih Kopru članov V članku pod naslovom ((Zgledni sindikalni podružnici# objavljenem v Primorskem dnevniku, 31. 8. 1949, pisec hvali vzorno delo nekaterih sindikalnih podružnic, ki si prizadevajo, da bi dosegle čim lepše uspehe v tekmovanju v čast II. kongresu KP STOja. V omenjenem članku pa pisec zaradi nepoučenosti neupravičeno graja sindikalno podružnico Zavoda za socialno zavarovanje v Kopru, katere članstvo je br.cz dvoma zelo požrtvovalno. Veliko požrtvovalnost uslužbencev ZZSZ dokazuje udeležba pri prostovoljnem delu. Najmanjša u-deležba pri prostovoljnem delu je znašala 52 odst. članov sindikata, a največja 76 odst. Sindikalna podružnica dela na svojem lastnem objektu, t. j. .v. zdravilišču Ankarana. Člani sindikata se dobro zavedajo, kako nujno potrebno je zdravilišče za pljučno tuberkulozo v našem okrožju ter zaradi tega ne šte-dijo s trudom, da bi bil ta v našem okrožju najvažnejši objekt čimprej zgrajen. Sindikalna podružnica je uvedla nov sistem prostovoljnega dela,t. j. konkretne delovne naloge posameznih skupin, kar je izredno dvignila efekt dela. Do sedaj so uslužbenci Zavoda sa so- cialno zavarovanje opravili 412 ur prostovoljnega dela ii tromesečnem tekmovanju ter nad 150 ur dela v uradu Člani sindikalne podružnice ZZSZ so aktivni tudi na drugih poljih. Na prosvetnem polju so uslužbenci ZZSZ nudili vso pomoč prosvetnemu kadru.pri poučevanju y gimnaziji, oficirskih in uradniških tečajih. Uslužbenci ZZSz so kot članj planinskega društva organizirali že marsikak izlet v širokem obsegu, nudili so administrativno ter organizacijsko pomoč pri tukajšnjem gledališču, Prosvetnemu društvu, Rdečemu križu. 15 odst. članov se udeležuje šahovskih tekmovanj, 17 odst. članov goji šport, od teh dve tovarišici nastopata v reprezentančni telo adni vrsti STO-ja. Sindikalna podružnica socialnega zavarovanja je organizirala za svoje člane letovanje v sindikalnem domu s Bohinju, katerega je uživalo do sedaj 10 članov sindikata ter nekaj mest je odstopila že drugim podružnicam. V okviru priprav za II. kongres KP STOja bodo člani sindikalne podružnice ZZSZ storili vse, da bodo sprejete obveze ne samo. izpolnili, ampak tudi prekoračili. RESNICA NAD VSE Ni bilo nobenega izgona Potrebno je, da se ponovno u-stavimo z nekaj besedami ob stanovanjskem vprašanju. Pojasniti in objasniti moramo ljudstvu to vprašanje v pravi luči. Smatramo za popolnoma odveč, da bi odgovarjali CLN-u, ker ga preveč poznamo kot prefriganega ponarejevalca in kot potvarjalca dejstev. CLN dela to, ker je trdno privezan za omahujoči voz krščanske demokracije. Namen teh vrst je, osvetiti nevzdržno vprašanje stanovanj italijanskih delavcev in tistih poštenih italijanskih delavskih 'družin, ki se žrtvujejo pri delih za izboljšanje življenja družinam in skupnosti. Ti delavci niso imeli hiš, imeli so namesto spodobnega stanovanja prave brloge Z vsemi posledicami za zdravje teh družin. Organi ljudske oblasti so morali preskrbeti tem delavcem in družinam vsaj malo primerna stanovanja. Poudarjamo pa: Ljudska oblast in njeni organi, ki skrbijo za dobrobit vsega ljudstva, niso nikoli izgnali iz naše cone nobenega Italijana in nobene italijanske družine. Tu je šlo le za premestitev v druge kraje. Premeščeni pa so bili tudi le tisti elementi, ki so se požvižgali na vse pozive, naj tudi oni pripomorejo (tri gradnji v naši coni. Tega niso hoteli razumeti in so nadaljevali s po- hajaškim življenjem in pasli lenobo po mestu. Niso čutili niti malo sramu, niso se hoteli zavedati, da je vse okoli njih novo življenje, da se gradijo velike stvari za skupnost. Kaj bolj preprostega in jasnega kot to, da taki posamezniki ne morejo ostati v kraju, kjer je delo simbol življenja in simbol časti! Je, ali ni prav, da take ljudi oddaljijo iz središča, kjer je življenje v takem razmahu kot je prav Kopru, in jih nastanijo drugje?! Pri tem pa se da stanovanje drugim italijanskim družinam in požrtvovalnim delavcem, ki so bili prisiljeni bivati p pravih brlogih. Ta ukrep so vsi pošteni delavci in njihove družine toplo sprejeli. Dobili so stanovanja kot jih zaslužijo s svojim delom in res poštenim demokratičnim vedenjem. V naslednjem prinašamo zahvalno pismo, katero so poslali ljudski oblasti nekateri izmed tistih, ki so jim bila dodeljena stanovanja. Koper, dne 1.9.1949 Podpisani prebivalci mesta Koper (Italijani) pošiljamo tole pismo, da se javno zahvalimo ljudski oblasti in ji izrazimo globoko hvaležnost, ker 'nam je končno preskrbela zdrava stanovanja. Izvlekla nas je tako iz vlažnih i)j nezdravih brlogov, kjer smo bili prisiljeni živeti skupno z našimi družinami, medtem kot so se v lepih in zdravih šopirili postopači, brezdelneži naše cone. Pripoznamo pravičnost ukrepa in njegovo pravo izvajanje. S. F. S. N. Podpisi Martire Elda Novel Anton Fav.ento Anton Almenigogna Alojz -r za Favento Nazaria Sestanek žena v Izoli Včeraj je bil množični sestanek Žena v Izoli. Udeležilo se ga je 27 žen, med njimi samo tri članice SIAU, ostale so hile vseskozi pasivne; ko so Pa spoznale, da organizacija ASI2Z stremi za Vzgojo in korist naših žena, so se pridružile organizaciji. Na sestanku je bilo zelo živahno; med drugim so sklenile, da obiščejo otroški vrtec v Kopru in da obdare otroke. Sklenile so tudi, da se bodo pogosto sestajal^ in reševale probleme žena, za blagor otrok in njih samih. C. M. Ul v • tPihmiblu dmmilil Delovna četa učiteljstva koprskega okraja tekmuje v čast II. kongresu KP STO-ja z delom na cesti Šmarje - Nova vas Danes opodne e dospela v Ko-štabono četa kO. 2UPANCICA#, ki jo sestavlja UČITELJSTVO KOPRSKEGA OKRAJA. Ceta se je vključila v brigado »Branka BABICA«. Udeležila se bo prostovoljnega dela pri gradnji ceste ŠMARJE - NOVA VAS. Popoldne je bil zbor vseh brigadirjev. Ceta «0. ZUPANČIČA« se je izvolila odbor. Komandir čete je postal tovariš Velikonja Josip. Namestnik brigadnega komandanta je seznanil četo z delovnimi pravili brigade. Pred postrojenitni četami je tov. komandant pozdravil novodošle. V imenu učiteljstva je spregovoril tov. Velikonja. Pogled na te ljudi delavce, kmete in učitelje, polne delovnega zanosa, nam daje zagotovilo, da bodo doseženi vidni uspehi v predkongresnim tekmovanju. Kampel-Salara vabi Prosvetno društvo ((France Bevk# iz Kampel-Salare bo imelo jutri v nedeljo 4. t. m. kulturno prire. ditev z bogatim sporedom na bivši postaji Koper. Gostovala bodo prosvetna društva: «Oton Zupančič# jz Kopra «Primorje» jz Vanganela, Zadružna poslovna zveza iz Kopra in pevski zbor Kluba narodne zaščite iz Kopra. Po prireditvi bo prosta zabava. GORIŠKI NEVNI K PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 74* NEUMESTNO VABILO ZVEZI SLOVENSKE MLADINE Ne moremo sodelovati s tistimi ki sovražijo novo Jugoslavijo Zveza slovenske mladine je odbila vabilo za sodelovanje pri veselicah v prid lista ,,Unita“ *i tiste revolucionar- so oblasti' j« bilo (jt,a sc postavile ob na- i/ . -- naj. -m postavljeno S>vanj.0rganlzacije vpraša- ' ■i bi'°' tako' % 0bj°eil?VoiJno Pritegnjeno Veliko število mobilizirano, S t PoPraVt kot na ) DrHrskeo cest’ na razii' SHavljanf športnega igrišča, S/ Ustavi6 ,stavbc za ssospo- 1^ to za ^e‘° za kana- pri- Pe l wje(?itev razi*to vr‘ bilrv . ?*toio mestn Koner. bilo rial m«*to Koper. . UeiO V Izr.ll Ir, Div««,, i|,J ■ °bstaia?- V 1Zoli in Piranu' , J® n-Hhalistj .tak° imenovani S odv kl 30 Poslušali na deh .H. Za dvlS bla 3vn>b ljudi naše- X Vell>to Jtevn tudi * lzub 30 {S*vtOSt°volj»4ei*n‘tva ude-Asitih ,Cest, ... dela za po--f, hiš Ha graditev stano- .CVršiJo dii velja za piran. Nni ie n “ Za kanal'zacijo vs: tuafravua 'ViTiJa tuSr*vlla »»ndikalna N/,! H Področju uva- SNlihZZltanl° Jo ed— -fti»MBVzaPrBvl> .no po- *?■ \ *n za a»ie isanjt. Pravu ;anja, za popol- i . -U-l L. O l dvi#;„‘ehnl«nih sli pod- produktivnostjo* organlzocljo VNrna^iti *° nujno potreb-pri- 6r, L . delovne nor 8kso i„ ,r*bho je imeti . "u mucu globoko preučiti Na nakaznico R - 1 bo vsakdo prejel na en odrezek dnevno 700 g kruha, ali na vse odrezke 15.750 g pšenične moke, na odrezek R1 - KI IX koruzne moke 2000 g, na odrezek 101-102, 103-104 maščob 1200 g, na odrezek 121-122 sladkorja 1500 g, na odrezek 111-112, 113-114 mesa 3000 g, na odrezek 125 mila 300 g, na odrezek 126 riža 1000 g, na odrezek R1-K2 IX testenine ali bele moke 3000 g in na odrezek 127 toaletnega mila 100 g. Na nakaznice R-2 bo vsakdo prejel na en odrezek dnevno 500 g kruha, ali na vse odrezke 11.250 g pšenične moke, na odrezek R2-K1 IX koruzne moke 1000 g, na odrezek 201-202, 203-204 maščob 1100 g, na odrezek 221-222 sladkorja 1200 g, na odrezek 211-212, 213-214 mesa 2400 g, na odrezek 225 mila 300 g, na odrezek 226 riža 500 g, na odrezek R2-K2 IX testenine ali bele moke 2000 g in na odrezek 227 toaletnega mila 100 g. Na nakaznico R-3 bo vsakdo prejel na en odrezek dnevno 400 g kruha, ali na vse odrezke 9.000 g pšenične moke, na odrezek R3-K1 IX koruzne moke 1000 g, na odrezek 301-302, 303-304 maščob 1000 g, na odrezek 321-322 sladkorja 1000 g, na odrezek 311-312, 313-314 mesa 2000 g, na odrezek 325 mila 300 g, na odrezek 326 riža 500 g, na odrezek R3-K2 IX testenine ali bele moke 1000 g in na odrezek 327 toaletnega mila 100 g. Na nakaznice D-l bo vsakdo prejel na en odrezek dnevno 300 g kruha, alj na vse odrezke 6.750 g pšenične moke, na odrezek 401-402, 403-404 maščob 400, g na od-rezek 421-422 sladkorja 750 g, na odrezek 411-412, 413-414 mesa 600 g, na odrezek 423-424 kakavnih proizvodov 100 gr, na odrezek 425 mila 300 g, na odrezek D1-K2 p.še-ničnega zdroba 1000 g in na odrezek 427 toaletnega mila 100 g Na nakaznice D-2 bo vsakdo prejel na en odrezek dnevno 300 g kruha ali na vse odrezke 0.750 g pšenične moke, na odrezek 501-502, 503-504 maščob 600 g, na odrezek 521-522 sladkorja 750 g, na odre-zeic 511-512, 313-514 mesa 1000 g, na odrezek 523-524 kakavnih pro Izvodov 200 g, na odrezek 525 mila 150 g in na odrezek D2-K2 IX pšeničnega zdroba 1000 g. Na nakaznico D-3 bo vsakdo prejel na en odrezek dnevno 350 g kruha ali 7.875 g pšenične moke, na odrezek 601-602, 603-004 maščob 800 g, n" «21-622 sladkorja 800 g, ns odrezke 011-612, 613 814 mesa 1200 g, na odrezek 6231024 kakavnih proizvodov 300 g m na odrezek 625 mila 150 g Na nakaznico G-1 bo vsakdo prejel na en odrezek dnevno 300 g kruha ali 6.750 g pšenične moke, na odrezek 701-702. 703-704 maščob 600 g, na odrezek 721-722 sladkorja 600 g, na odrezek 711-712, 713-714 mesa 1600 g in na odrezek 725 mila g. Na nakaznice VC-K bo vsakdo prejel na odrezek VC-04-II enotne moke 7000 g in na odrezek VC-05-11 koruzne moke 5000 g. Na nakaznico VC-M bo vsakdo prejel na odrezek VC-M-23-II maščob 800 g. Na nakaznice VC-R bo vsakdo prejel na odrezek VC-107-II sladkorja 600 g, na odrezek VC-108-II mesa 300 gr ter na odrezek VC-109-11 mesa 300 g in na odrezek VC-110-II mila 150 g. Na dopolnilne nakaznice bodo prejele noseče žene na odrezek U-IX maščob 500 g, na odrezek 12-IX sladkorja 1000 g in na odrezka 13-14, 15-16 IX mesa 200 g. Bolniki izven bolnišnice _ bodo prejeli na dopolnilne nakaznice na odrezek 1-IX maščob 500 g, na odrezek 2-IX sladkorja 1000 g in na odrezka 3-4, 5-6 IX mesa 300 g. Tobačnih izdelkov bo vsakdo prejel na vsak odrezek št. 5, 6, 7, 8, 9, 1949-50 po 140 g. Rod ((kakavne proizvode# se razume čokolada, trda ali polnjena, in čokoladni bomboni ter se to deli v razmerju z obstoječimi zalogami. Od količin, določenih pod ((testenine ali bela moka# je vsakdo obvezen dvigniti najmanj 30% pšeničnega zdroba. 1. Bančniki 6 nastopov 12 točk 2 Partizan 6 » 12 » 3. Jadran 6 11 » 4. Zvezda 6 » B » 5. Edilit 6 » G Y> Izolana 5 » 3 » 7. Kulturniki 6 » 2 » Bančniki - Ediliii Jadran . Zvezda Partizan - Kulturniki 3-0 počivala) SPLOSNA RAZPREDELNICA 2-1 (Izolana 2-1 je JUTRIŠNJI SPORED Jadran - Kulturniki (Partizan V prihodnjih nedeljah namerava KPI pričeti s kampanjo za razširjenje milanskega lista eUnita.» tudi v geriški pokrajini. V ta namen je zastopnik FDG povabil tudi Zvezo slovenske mladine, naj bi v prid tej kampanji sodelovala s fiz-kulturnimi skupinami. V zvezi s tem izjavlja Zveza slovenske mladine: Čeprav spada eUnitas med najnaprednejše liste v Italiji, bi že samo njeno lažno protijugoslovansko pisanje poslednjega časa predstavljalo zadosten razlog, da slovenska mladina v Italiji odkloni naproše-no sodelovanje. Slovenska mladina v Italiji je globoko zainteresirana na delu in življenju rodnih bratov v Jugoslaviji, zato ne bo nikdar pristala na udeležb o, ki bi dejansko pomenila pristanek in podporo v tej klevetniški gonji. Upoštevajoč to in težnje italijanske KP, da bi zasejala razdor v slovenskih mladinskih organizacijah v Italiji ravno s pomočjo pisanja lastnega glasila, ni mogoče razumeti, kako je mogel zastopnik FDG priti do takšne odločitve. « * * Več kot eno leto že traja, odkar glasilo KPI «Unita» po ukazu Ko-minforjna kleveta demokratično Jugoslavijo in njene voditelje ter tekmuje pri tem z glasili držav ljudske demokracije, ki se v svoji besni gonji poslužujejo doslej nepoznanih načinov potvarjanja dejstev in laži. In prav pri «Unita» se je v njenem direktorju krasno združila praksa fašistične preteklosti s komdnforraovsko žolčno-stjo. Iz te spojitve so se v «Unita» porodili uvodniki in članki o Jugoslaviji, kakršnih nekdanji fašistični časnikarski vrhovi 5e niso zmogli, List, ki naj bi visoko nosil zastavo demokratične enotnosti, že dobro leto ruši kot slepo orodje Komin-forjna ne le enotnost svetovnega demokratičnega gibanja. temveč ruši demokratično enotnost tudi tukaj pri nas kot glasilo tiste KPI, ki je zatajila svoje naloge pri nas in prešla na linijo buržoaznega šovinizma. Ni treba, da bi za to navajali številne dokaze, zadostuje čedadski kongres. Predaleč bi nas vedlo, če bi hoteli navajati vse izbruhe sovraštva KPI in njenega glasila na Jugoslavijo in končno tudi na DFS na Goriškem. Toda kako nizko je ta list padel, priča včerajšnja številka. V zvezi s krivičnim ukazom, da se za 30 dni prepove vsako razpečavanje dUnita# v STO-ju, ta list ni imel toliko novinarske morale, da bi odkrito povedal, da sta morala sesti na zatožno klop odgovorna urednika še dveh drugih tx-žaških listov. Blaznosti, ki jih piše pri tej priliki gospod direktor Lajolo v svojem včerajšnjem uvodniku, pa ni vredno omenjati. Volk menja dlako, navade pa ne. In potem se šc najdejo ljudje ki organizirajo v naših pokrajina!) veselice, s pomočjo katerih se baje širi list «Unita», (zelo učinkovito sredstvo morajo biti vsekakor tu di ((stelline#, ki jih izvolijo na takih veselicah), in se obrnejo na na# s pozivom na sodelovanje. Prav za prav krenejo po ovinku: svojo mladino pošljejo, naj poskusi pri naši mladini. Zelo sle se zmotili, ako mislite, da vas tudi naša mladina ni spoznala do dna in vas presodila. Mi vsi demokratični Slovenci smo bili vedno za sodelovanje V demokratičnem gibanju in smo še danes za sodelovanje. Toda to ne pomeni, da smo pripravljeni sodelovati z ljudmi, ki so pozabili na najosnovnejša pravila človeške morale, da o politični morali ne govorijno. Kajti če sovražimo obrekovanje, klevetanje in neresnico, potem se nam še toliko bolj gnusi laž tistih, ki se imenujejo komuniste, pa če-jih je desetkrat blagoslovil Kominform. Zato na veselicah lista «Unifa» ne bo sodelovala naša mladina m z njo tudi ne ostali demokratični Slovenci. Ponovitev uspele predstave f« Miklova Zala" v Štandrežu Poletje se z naglimi koraki odmika, bliža se jesen. Kmalu bo minila najhujša vročina, glavno delo na polju bo opravljeno in že so si delovni člani Prosvetnega društva «Oton Zupančiču v Stan-drežu zadali težavno nalogo. Naštudirati hočejo prelepo 'Zupančičevo dramo v verzih ((Veroniko Deseniško». Preden pa se bodo lotili novega dela, nam bodo na splošno željo uprizorili uMiklovo Zalo«. Pritnie-ra kakor repriza imenovane ljudske igre sta želi odličen uspeh. S tako velikim številom igralcev, tako scenerijo in tolikim obiskom kot ga je■ imela ((Miklova Zala#, se menda ne more ponašati nobena uprizoritev, kar jih je bilo na Goriškem po prvi svetovni vojni vse do danes. Povest J. Šketa uMiklova Zala# poznajo v sleherni slovenski hiši že dolga desetletja. Saj je delo košček vašega življenja in zgodovine in zato tako blizu nam vsem. Borba za obstoj, ki se vleče skozi vsa stoletja od naše naselitve pa do danes, je stara že 1300 let in enako težka in bridka pri nas kot pri naših bratih Korošcih. Zato se nam zdi, ko trepetamo ob usodi Zale in Mirka, Serajnika in Miklaviče ter z nji-mi vseh Slovencev ob Zilji in Dravi, da podoživljamo svojo lastno grenko preteklost. Tudi preko naše sončne Goriške so divjale turške tolpe, tudi med nami se je našel tujec - izdajalec, ki je hlinil prijateljstvo in ljubezen, a nam obenem skušal škodovati, kjer je le mogel. Miklova, Zala nam lepo prikazuje borbo domačinov s Turki in vlogo, ki jo med njimi odigra tujec s svojo zapeljano hčerko. To bi bilo ozadje dela. V vse to pa je vpletena ljubavna zgodba lepe Zale in junaškega Mirka. Kljub trpljenju in nesrečam, ki ju spremljata dolgih sedem let, dočakata končno dan, ko je bogato poplačana njuna zvestoba. Za izboljšanje živinoreje na Tolminskem Bančniki - Zvezda bo Isolana - Edilit počival) Tekme se bodo odigrale na igri šču v Kopru (pri pristanišču) s pričetkom ob 14 uri. Se enkrat opozarjamo vse vodje skupin, da naj dostavijo izkaznice posameznih igralcev njihovih skupin sodniku tekme. Priporočamo največjo točnost. ZDTV . KOPER Na Planini pod Matajurjem, visoko nad Soško dolino, je bil v nedeljo velik praznik. 2e prejšnji večer je na Planini zagorel kres, ki je vabil Tolmince v višave. V nedeljo so po cesti, ki v ostrih ovinkih nad Soško dolino vodj vedno više in više, vozili kamioni polni ljudi in le, s težavo so zmagovali hudo strmino. Ljudje so se hoteli na Planini poveseliti ob novem uspehu: zgradili so namreč veliko stajo za govedo, v kateri bo prostora za nad 100 glav goveje živine. Ta stavba pomeni začetek izboljša, nja planšarstva na Tolminskem. Preobrazba kmetijstva vpliva tudi na planšarstvo, ki dobiva v Slo. veniji nove pogoje za razvoj. Po-Prej je bilo planšarstvo razmeroma slabo razvito, čeprav je na planinah mnogo pašnikov, kajti živinoreja je bila omejena preveč na nižinske kraje. Danes, ko smotrno kmetijstvo terja, da se uporabi vsako zemljišče za to, za kar je najprirper-uejše, se bo morala živinoreja pomakniti čimbolj na gorska zemljišča, kajti v nižjih legah je najpomembnejša kmetijska panoga poljedelstvo. Marsikje v gorskih krajih KINO VERDI. 17: «Vrn! se, Lassi«, R. Mc Donvali. VITTORIA. 17: «Crna puščica#, J. Blair. CENTRALE. 17: ((Čudaški mister Jones#, J- Blair. MODERNO. 17: ((Storžek#, W. Dis ney. EDEN. 17: «Levičnik Bascomb#, W Beery. NA MATAJURJU SO ZGRADILI NOV PLANINSKI HLEV IN MLEKARNO se večina živine pase v gozdovih. Prizadevati pa si je treba, da se bo Pasla na pašnikih nad gozdno mejo. V ta namen je treba urediti gorske pašnike, jih očistiti kamenja in grmovja, regulirati nuaournike in potoke, zgraditi staje in druge živino, rejske obrate. Nekoč so bili lastniki gorskih pašnikov tolminski, čedadski in kr-minski grofje, ki niso pustili kmetom, da bi pasli svojo maloštevilno Živino na gorskih pašnikih. Pozneje so začeli grofje svojo zemljo prodajati kmetom. Tudi kmetje iz vasi Idrsko so nakupili nekaj gorskih pašnikov. Revnejši kmetje, ki so kupili skalnate in grmičavnate pašnike, so se z vso vnemo vrgli na delo, da jih očistijo. Sprva so pasli vsak na svojem pašniku, ob koncu 10. stoletja pa so pašo in mlekarstvo združili. Med prvo svetovno vojno, ko je blizu vihrala vojna, pa so zgradbe, ki so jih postavili nekateri bogatejši kmetje, propadle. Po vojni pa se je planšarstvo na splošno zanemarilo, ker mu italijanske oblasti niso posvečale nobene pozornosti. Prebivalci Idrskega so žg takoj po priključitvi k Jugoslaviji začeli izboljševati zanemarjene planinske pašnike. Pri tem jim je priskočila na pomoč ljudska oblast s krediti, večino del so pa sami opravili s prostovoljnim delom. Ko so maja meseca lanskega leta na zboru volivcev sklenili, da postavijo tik pod Mrzlim vrhom na Matajurju večji zidan planinski hlev m mlekarski obrat, so nekateri, sicer maloštevilni kmetje prerokovali neuspeh in odpovedali vso pomoč. Danes pa je stavba zgrajena tudi brez njihove pomoči. Velika večina vasi se je namreč z vnemo lotila dela ne me. neč se za oddaljenost stavbišča. Na prostoru, kjer stoji sedaj hlev, je bilo prej z grmovjem poraslo skalovje. Kmetje so stavbišče uredili in iz doline dovažali gradivo na višino 1000 metrov. Na nedeljski proslavi ob otvoritvi novg planinske staje je najprej govoril Ivan Kurinčič, znani ma-tajurški partizan, sedaj član tolminskega okrajnega odbora in predsednik idrske krajevne komisije za melioracijo planin, ki je bil tudi organizator vsega dela in je naredil poleg še 330 prostovoljnih delovnih ur. Za njim je govoril še okrajni referent Ivančič. Najboljšim delavcem, med katerimi so An. ton Sivec, tesar Ivan Terpin, zidarji Mihael Urbančič, Ignac Ku. rinčič, Franc Petriča in drugi so prejeli lepe nagrade. Nato je sledila že kulturna prireditev. Zanimivost dela je njen narodopisni značaj. Saj je glavni junak «štehvanski» zmagovalec in delo samo začenja z značilnim erejem pod lipo#. Vsi igralci, ki predstavljajo domačine, nastopajo v sliko-vitih koroških narodnih nošah. — Lepota barv pride pri uprizoritvi posebno do izraza v menjajočih se svetlobah velikih žarometov. • Tudi ta zadnja pri reditev v nedeljo 4. t. m. bo na prostem. Saj so si agilni Standrežci postavili za to veliko ljudsko igro posebno lep oder ter pričakujejo, da bo tudi tokrat udeležba obilna kot pri prvih dveh predstavah. Začetek prireditve ob 18.30, konec ob 23. uri. Nesreče pri delu Včeraj je moral rešilni avto Zelenega križa dvakrat v Siandrež v tovarno leda. Tam sta se najnreč dopoldne ponesrečila pri istem stroju dva delavca in sicer: 42-letni Torondo Alceo in 42-letni Foglieri-ni Ermenegild, oba doma iz Vidma. Prvi se je pri cirkularki' globlje vrezal v levo dlan, medtem ko se je drugi, ki ga je nadomestil po nesreči, vrezal v desno roko. Oba so odpeljali v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer bosta morala ostati nekaj dni. « * * Pri delu v podgorski predilnici, kjer je zaposlen, se je včeraj ponesrečil 23-letni Furlan Karel iz ul. Boschetto št. 6. Mladi delavec je pri delu pri nekem stroju zdrknil in se z levo roico znašel med kolesjem stroja. Trda k sreči so prisotni ukinili tok in ga tako re-’'ili hujših posledic. Vendar pa se je pri tem laže ranil v sredinec ln prstanec. Odpeljali so ga v bolnico, IZ SLOVENSKE V gorjanski občini ni cest, ni elektrike Nj še dolgo od tega, kar smo pisali o gorjanski občini, vendar se še nismo dotaknili nujnih potreb, ki jih imata zlasti slovenski vasi Flajpan in Breg. Ti dve vasi sta bili mnogo let priključeni k ar-tinski občini, ki pa se ni prav nič zanimala za kraje v gorskih predelih, ki so prišli pod njeno okrilje, dasiravno so ji plačevali zelo Visoke davke. Posledice te brezbrižnosti se poznajo še danes, ko je gorjanska občina zopet samostojna. Poglejmo samo ceste. Ime Gorjani že samo pove, da smo v gorah in so torej ceste strme. Kadar dežuje, dere voda po teh cestah kar v potokih jn prinaša kamenje. Ker jih nihče ne popravlja, ostanejo ceste takšne, kakršne so jih napravila neurja. Hoteli so jih sicer že večkrat spraviti v red, a občinske blagajne ne zmorejo stroškov za vzdrževanje stalnega cestarja, ljudstvo ga pa tudi ne more plačevati z lastnimi sredstvi. Država, pa za popravilo cest ni nikdar ničesar prispevala. Breg, precej velika vas, ki je oddaljena tri ure hoda od občinskega sedeža, pa sploh nima ceste, temveč se prebivalci poslužujejo le slabe gorske steze. Ker ni kolovozne poti, morajo prenašati vse tovore na ramenih. Cesta, ki vodi v Flajpan, pa je tako zapuščena, da ni mogoče po njej voziti in tako morajo tudi ljudje te vasi prenašati vse na hrbtu. Dogodi se, da se hoče kdaj tjakaj pripeljati kdo s kakim vozilom, ker je pač na zemljevidu vidci Označeno cesto, ki vodi v Flajpan, toda ko dospe do nekega mesta, opazi, da ni mogoče voziti dalje in s težavo obrne vozilo ter se mora vmiti v Gorjane. Postavili naj bi vsaj tablo, ki bi opozarjala, da je ta cesta za vozila neupo-rabna. Občinska uprava je sicer med vojno žkodo navedla tudi ceste, ker je v teh krajih za časa zadnje vojne kar mrgolelo oklopnih voz in vojaštva, ki so ceste močno poškodovali. Upala je, da bo dobila vsaj nekaj odškodnine. A do danes ni prejela za popravo cest nikakega nrkazila, ker jim je tehnični urad (Genio civile) prošnjo zavmil. Komaj dobra dva kilometra zračne črte je oddaljena od Brega elektrarna v T.erski dolini, ki dobavlja električni tok vsej furlanski nižini do Vidma in še dalje, Breg pa mora še danes uporabljati za razsvetljavo petrolej In olje ka-kor v starih časih. Občinska uprava je na prigovarjanje prebivalstva iz Brega zaprosila pri oblasteh za pomoč za električno napeljavo v to vas. Toda kakor je pri nas navada, ni bilo na prošnjo nobenega odgovora ne pozitivnega ne negativnega. Ko so ljudje videli, da se nihče ne 2meni za na-peljavo elektrike v njihovo .vas, so sklenili, da poskrbe sami za vse drogove, ki bi bilj potrebni, in ponudili so se tudi za brezplačno delo. Furlanska elektriška družba, na katero so se tokrat obrnili, pa jim je odgovorila, da bi bilj stroški še vseeno preveliki in napeljava elektrike je zopet padla v vodo. 2e dve leti je tega, kar se je gorjanska občina obrnila na prefekturo s prošnjo, da bi se iz Hu-mina napeljal telefon v Gorjane. Toda kaj se je s prošnjo zgodilo, ni znano — odgovora ni nobenega. Občinska uprava se zelo trudi, da bi dosegla kako državno pomoč za najpotrebnejša javna dela tudi zaradi tega, da bi olajšala vprašanje brezposelnosti, ki je tukaj zelo velika, saj je v občini že ves povojni čas nad 30 delavcev brez dela. Ako bi oblasti hotele upoštevati nujno potrebo po javnih delih, bi se lahko brezposelnost v dobršni meri odpravila. Popravek Kot so naši iitatetJi gotovo sami opazili, sta bila v večerajinjt številki članov o Kanalski dolini m Slovenski Benečiji pomotoma med seboj zamenjana, MELENTIJE POPOVIČ (Nadaljevanje s 1. strani) mo zaradi odprave izkoriščanja in krivic na sploh, ampak tudi zaradi tega, ker socializem ne more zagotoviti polnega nacionalnega razvoja vsakega naroda, če v vsakem od njih ne ustvari materialnih pogojev socializma Ce izhajamo od istih ekonomskih načel in upoštevamo, da gre za samostojne in enakopravne socialistične države in da je v Albaniji storilnost dela nižja, smo na teh načelih reševali tudi odnose med Jugoslavijo in Albanijo. Potemtakem je treba reševati odnose med dvema državama tako, da zagotavljajo: a) odpravo pridobivanja presežnega dela, skritega v blagovni menjavi, temelječi na svetovnih cenah oziroma na — dolarju; to pomeni odpravo zakonov svetovnega kapitalističnega trga in svetovnih cen v medsebojnih odnosih socialističnih držav. S tem se odpravlja izkoriščanje (ki je sicer brez tega zakonit in potemtakem neizogiben pojav) in ustvarja pogoj Za razvoj normalnih socialističnih odnosov. S tem se zagotavlja temeljno načelo socializma: -da pripada delavskemu razredu socialistične države ves presežek dela, ki ga ustvarja. b) Takšno uravnavanje odnosov, da mora, če pogledamo v celoti, skupina industrijsko razvitih socialističnih držav pomagati zaostalim .To pa je v bistvu socialistična, internacionalistična dolžnost komunistov razvite države. Brez tega so pripovedke o komunizmu in revolucionarnosti samo puhle in lažnive fraze. Toda pri tem bi bilo treba rešiti problem tako, da bi se vse socialistične države gospodarsko krepile in rasle, v okviru tega porasta pa bi rasle tudi najbolj razvite. Za takšno rešitev problema je nedvomno potrebna precej visoka raven proizvajalnih sil socialističnih držav v celoti, kakor tudi posameznih razvitih .Na primer, takoj po koncu vojne Sovjetska zveza ni bila zaradi velikanskih žrtev gospodarsko sposobna, da bi prešla na takšno rešitev problema .Zaradi tega nam je tovariš Tito javno in tudi v posameznih razgovorih stalno nakazoval, da je Sovjetska zveza strašno opustošena in da bi bil greh, zahtevati od nje veliko pomoč (Pri tem je vedno mislil na resnično socialistično pomoč). c) Na temelju zgornjega takšen razvoj v zaostalih državah, ki bo v najkrajšem času pripeljal do resničnega ekonomskega izenačenja, ki bo stvarno odpravil podedovane neenakosti in krivice. Samo tako in nikakor drugače •je mogoče zagotoviti enakost med močnimi in šibkimi, razvitimi in nerazvitimi. Samo to je socializem. Samo to je socialistična enakopravnost narodov in držav. Samo to je socializem. Samo to je pot Leninovega prostovoljnega zbliževanja in združevanja narodov. Takšna rešitev odnosov bi pripeljala do tehle posledic. Prvič. Ze prej smo videli, da zakoni kapitalizma še vladajo med gospodarstvi socialističnih držav in da se zaradi tega vsaka socialistična država pojavlja na svetovnem trgu samo kot en nacionalni proizvajalec, da obstoje med njimi na ekonomskem področju protislovja, ki jih kapitalizem obilno i ekonomsko i politično izkorišča, da se kažejo te države kot elementi, sestavni deli svetovnega kapitalističnega trga — s tem socialistični svet slabi oziroma — ni sposoben, da bi razvijal v odnosu do kapitalizma svoje sile. Toda v pogojih novih odnosov bi bilo delovanje zakonov svetovnega kapitalističnega trga v velikem delu sveta odpravljeno in s tem bi zadali kapitalizmu še en velik udarec; odpravljena bi bila protislovja med socialističnimi državami, ustvarjena bi bila takšna ekonomska zveza enakopravnih socialističnih držav, ki bi bila kot ekonomska celota nasprotje kapitalizma. S tem bi pokazala mnogo večjo življenjsko silo glede na imperializem in bi bila ekonomsko močnejša. Kot celota bi bila daleč močnejša tudi na svetovnem kapitalističnem trgu. Ta zveza bi bila največji in resnični udarec raznim Marshallovim in drugim planom imperialistov. Razen tega bi odprla takšna rešitev narodom, ki se bore proti imperializmu za svojo osvoboditev, nove perspektive in se bi mečno okrepila revolucionarna. antiunperialistična fronta. Drugič. Prav tako kot smo prej ugotovili, ko neka država, ki je v industrijskem in gospodarskem pogledu zaostala, ki gradi socializem in dviga svoje proizvajalne sile v pogojih svetovnega kapitalističnega trga (celo kadar nima diskriminacije, ampak se menjava blaga razvija med nj0 in drugimi državami normalno), — ta trg s pomočjo izkoriščanja objektivno znatno zavira, zadržuje razvoj proizvajalnih sil v tej socialistični državi, a s tem zavira razvoj sil vseh socialističnih držav kot celote v odnosu do kapitalizma. Drugače povedano, delovanje zakonov svetoVnega kapitalističnega trga v odnosih med socialističnimi državami v veliki meri in objektivno zadržuje in zavira razvoj proizvajalnih sil socializma .Ustvaritev novih odnosov pa bi pospešila razvoj proizvajalnih sil socializma in graditev socializma tako v posameznih državah kakor v celoti. Zgraditi zares socialistične e-konomske odnose med državami v resnici pomeni zgraditi socializem kot sistem socialističnih držav, povezan z ekonomsko zvezo. A to je mogoče storiti samo z izvedbo velikih revolucionarnih izprememb v obstoječih konkretnih ekonomskih odnosih med državami, ki so odpravile, kapitalizem in grade socializem. Drugače povedano, to je nemogoče storiti, če se ne odpravijo ne samo izkoriščevalski odnosi, ampak tudi razni od kapitalizma podedovani monopolistični privilegiji. Prav zaradi tega pa je graditev ekonomske enakosti in enakopravnosti držav revolucionarno dejanje. Ker pa ni mogoče izvesti nobenega revolucionarnega dejanja brez vztrajne borbe, zato je potrebna dolga in vztrajna borba tudi tu. Ta borba ima dva dela. a) Komunisti nerazvitih držav se morajo boriti za td, da raz-gibljejo vse ljudstvo za čim hitrejšo socialistično graditev in porast vseh proizvajalnih sil, ki zanje obstoje objektivni pogoji. Poleg tega se morajo boriti proti nacionalni ozkosrčnosti, za čim boljše in vsestranske idno^e z drugimi social.stičnimj državami. b) Komunisti razvitih industrijskih držav se morajo, prvič, odreči privilegijem, ootem pa se obvezati, da bodo dali nerazvitim državam v resnici socialistično pomoč. Pri tem so dolžni boriti se ne samo za svojo lastno nadaljnjo graditev, ampak tudi za graditev zaostalih socialističnih držav. V tej smeri morajo vzgajati vse ljudstvo in ga mobilizirati. Smer graditve socializma v Jugoslaviji, ki jo je dal CK KPJ, in smer in vsebina petletnega plana kot ekonomske osnove socializma, kažejo, da so jugoslovanski komunisti prav tako delali, da so napeli vse svoje sile. mobilizirali vse ljudstvo za čim hitrejšo zgraditev socializma. Prav tako so z iniciativo za razširitev ekonomskih (in drugih zvez) z drugimi socialističnimi državami pokazali, da ne bolehajo za nacionalno ozkosrčnostjo. Kar se tiče odnosov z zaostalimi državami — govori primer jugo-slovansko-albanskih odnosov sam MELENTIJE POPOVIČ Sui rapporN economici tra g I i s\ a \ \ socialisti (Continuazione dalla l.a pagina) Costante: 10% quota d’ammortamento del capitale fisso 35-000.000 din, tassa forestale 750.000 m3 a 16 din il m3 12.000.000 din., materiale compfementare (carburante, lubrificante ed energia eletlri-ca ecc.) 38.000.000 din., totale 85.000.000 din. Per poter accertare la quan-tita. del profitto, conie pure il tasso del profitto realizzato dalla societa, e necessario prima accettare la differenza tra il prezzo di produzione cd il prez-zo di costo, c poi confrontare il risultato con 1’intera quantita del capitale investito . Prezzo di produzione (750.000 m3 X 1650 din.) din. 1.237.500.000. Prezzo di costo: capitale varia-bile din. 900.000.000. tassa fore-stale din. 12.000.000, materiale complementare din. 38.000.000, 10% quota d’ammortamento del capitale fisso din. 35.000.000, totale din. 985.000.000, profitto totale din. 252 000.000. II tasso del profitto sarebbe in questo caso del 10% (252 milioni di dinari di profitto totale rispet-to a 1.300.000.000 di dinari di capitale investito). Poiche l’utile si riparte nella misura del 50% per ogni Stato-partecipante, lo Stato A realizze-rebbe nel nostro esempio 126 milioni di dinari di profitto (il 50% del profitto totale a lui spettante) sebbene questo valore aggiunto sia stato prodotto sola-mente dalla classe operaia dello Stato B. Dato che parliamo dei rappor-ti che si basano sui principi ca-pitalistici, Veccedenza di lavoro degli operai del paese B che il paese A si appropria non e in realta nienle altro che im puro e sempliee profitto capitalistico. II quadro completo di quale profitto si appropri il paese A, lo abbiamo appena se teniamo conto del fatto che lo Stato B e meno progredito, che il suo li-vello di vita e pili basso e che anche i salari- degli operai sono sensibiimente pili bassi di quelli praticati nel paese A (gli operai romeni e bulgari sono, ad esempio, pagati peggio di quelli so-vietici). In questo caso *1 paese A intasca pure J’extraprofitto. Su tali principi si basa e fun-ziona la maggior parte delle so-cietč nisto sovietico-romene, so-vietico-bulgare e sovietico-un-gheresi. • (Continua) zase — čeprav spada tudi Jugoslavija med zaostale države. Komunisti Jugoslavije so na obeh frontah boja (i graditve i razvijanja sodelovanja) izpolnjevali svojo revolucionarno in interna-cionalistično obveznost. A kako so se ponašali drugi? Gonja, ki so jo pričeli po resoluciji Infcrmbiroja proti našemu petletnemu planu (ki so jo pa skrivaj vodili že prej), je odkrila vso idejno in politično revščino pozicij pristašev Inform-biroja. Naš petletni plan so imenovali pustolovski. V resni,ci je revolucionaren plan, ker mora revolucionarno, kvalitativno izpre-meniti 'družbene odnose v Jugoslaviji. Toda za malomeščana — informbirojevca je vsak revolucionaren akt — pustolovski, kakor je tudi revolucija pustolovščina, kakor je bila tud; naša narodnoosvobodilna borba zanje pustolovščina. S hrupom o avanturizmu Jugoslovanov prikrivajo svojo idejno revščino in oportunizem. (Nadaljevanje sledi) PAVLIHOV «LUTKOVNI 0DER» obiskal pionirje v Koprščini (Nadaljevanje in konec) Z razlago vzgojiteljice so lutke otipali in s, fako dopolnili predstavo. ki so si jo ustvarili med igro. In čeprav niso videli, so njihovi obrazi jasno izražali zadovoljnost m veselje. Tudi gluhonemi so na svoj način pokazali zadovoljstvo m zadoščenje. Tovariš Ulaga iz Ljubljane, ki res z očetovsko ljubeznijo in požrtvovalnostjo in ob vsestranskem razumevanju podprt od naših oblasti vodi kolonijo, se nam je cb koncu zahvalil. S tovarišico sva zelo vesela zapustila kolonijo. Naš naslednji obisk je veljal Vanganelu. Tudi tu so nas bili otroci zelo veseli. Čeprav .ie preteklo več kot leto od našega zadnjega obiska, so nas imeli otroci v prav dobrem spominu. Obiskali smo tudi Dekane in Pobege. V Dekanih so mali in veliki z zanimanjem sledili Pavlihovim dogodivščinam. V Pobegih so si ta- ni ošn ji pionirji sami uredili dvorano in stole. Ce še ne veste, tudi v Pobegih pridno gradijo zadružni dom i« upajo, da bo kmalu pod streho. Zelo pridno z vsemi svojimi močmi se prostovoljnega dela redno udeležujejo tudi pionirji, ki so napravili že veliko število ur. Pri predstavi pa so se posebno jzkazali. Nabrali so 220 din in jih namenili za zadružni dom. Tudi oni vedo, kakor vsi drugi pionirji po naši prostrani zemlji, da so zadružni domovi, ki se gradijo, svetišča in trdnjave naše materinščine in naše kulture. Toda naj ve reakcija, da ta temelj ni slamnat, kot si oni želijo, da bi bil. ampak je iz kremena. In ob njem se bodo obrusili vsi napadi naših sovražnikov. M; pa bomo vsemu in vsem navkljub šli naprej po začrtani poti, kajti rekel je naš veliki Cankar: «Naše veliko jutro se bliža in v lica nam diha zarja njegova«. MARSIČ G G ' S ] [? G ] D A 1 R S 1 TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET 'finance Velika Britanija in ZDA v boju za petrolej .-.v.v.v. .'.V.VV.V.V. Arthur Gavshon, londonski dopisnik ameriške agencije «Associated Press«, je napisal v zvezi s finančno konferenco v Washingtonu, ki se prične prihodnji teden, zanimiv članek, ki ga v informacijo čitateljev navajamo v izčrpni obliki. Med gospodarsko-finančno konferenco, ki ji bodo prisostvovali ameriški zakladni minister John Snyder, britanski kancelar zaklada, Stafford Cripps z zunanjim ministrom Bevinom ter gospodarski strokovnjaki kanadske vlade in ki naj bi obravnavala angleško adolarsko krizo«, bodo poskušali pobotati nasprotja med Z DA jn Veliko Britanijo prj nadzorstvu mednarodnih tržišč petroleja. Angleška dolarska kriza je namreč pripeljala do najostrejših obračunavanj v zvezi z petrolejem. Velika Britanija, fcj *oče štedi-ti z dolarji, je pričela sklepati mednarodne pogodbe, ki groze pregnati ameriški petrolej z raznih tržišč. Ameriške petrolejske družbe pa ne mislijo pristati, na to, čeprav bi v boju morale spočetka žrtvovati večje kapitele. Velika Britanija je pred kratkim sklenila pogodbo z Argentinijo, ki ji bo dobavljala petrolej za IR milijonov funtov (argentinski trg je bil doslej monopol Američanov), in z Egiptom za dobavo petroleja za 5 milijonov funtov. Oba dogovora sta presenetila ameriške petrolejske družbe, saj so tako angleški ukrepi Za znižanje stroškov v dolarjih prizadele njih tržišča. Dogovorili so se potem v obeh primerih, da bodo ameriški razprodajalci predajali angleški petrolej v obeh državah in tako obdržali nadzorstvo trga. Spor pa je bil izbruhnil že davno prej. Velika Britanija hoče namreč — kakor mnoge evropske države — povečati naprave za čiščenje petroleja na domačem ozemlju. Podobno hoče povečati Partizanski nozdrav bazoviškim iunakom iiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii^^ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii v : . ■ ' % - r w. Na kraju, kjer so krogle črne ideje prebile Vaša mlada srca, da so Vam na prsih zacvetele rdeče rože — ki so malo pomalo potemnele, ko Vam je odtekal tisti rdeči sok življenja — stoji danes ka-menit spomenik in na njem štiri kamenite plošče z imeni: BIDOVEC, MILOŠ, MARUŠIČ, VALENČIČ. To je spomenik, ki naj priča kako ste bili trdni, kako odločni, kako vztrajni in kako pogumni. Štirje sinovi primorske zemlje. Štirje sejalci neukročenega upora. Štirje netilci nove svobodne misli. Štirje znanilci novih dni. Kako smo Vas globoko razumeli vsi Primorci, ko ni bilo skoraj upanja več na rešitev iz obroča strojnic, topov, trdnjav in žičnih ovir. Vaša mlada imena so nam pomagala vztrajati tu in ne zapuščati te zemlje. In kako ste bili močni kažipoti vsem partizanom. Ko smo se spomnili nate, Bidovec, smo še bolj trdo tolkli po okupatorju. Kq je X spomiftu zablestelo tvoje ime, Miloš, so padali bunkerji drug za drugim. Kadar smo se znašli pred žičnimi ovirami in nastavljenimi minami, si nam ti, Marušič, pokazal smelo pot naprej. Takrat ko smo na dolgih in napornih pokretih premagovali vse velike težave, smo slišali miren in odločen glas Valenčiča, ki je ob predlogu fašističnega državnega pravdnika za smrt, vprašal Bidovca: «Ferdo, ali si slišal?«. Saj je bilo tudi nam vsem in vsemu primorskemu ljudstvu tako. Crni-fašizem, ki se je bil ugnezdil v Rimu, kot v zasmeh svobodi in neodvisnosti malih narodov, je tudi nad nami vsemi izrekel — smrtno kazen. «Ferdo, ali si slišal », je zadonelo čez vso Primorsko leta 1941, ko so se valile črne in bersaljer-ske čete preko nekdanje meje proti Ljubljani. Štiri dni so oznanjali fašistični časopisi — «veli-ke zmage« italijanske vojske v Sloveniji. «Ferdo, ali si slišal?«, je zado- nelo sem iz Bazovice. • »Ferdo, al; si slišal,«, so zadoneli streli iz pušk prvih partizanov. Da, slišal sem, so odgovarjali odločni in zdravi ljudje Primorske in Slovenije. Pustil je Janez nakovalo in odšel v gozdove. Tam bo koval svobodo. Pustil je Miha čredo na paši in se pridružil Janezu. Miha je poznal steze in je kot tak veliko pripomogel Janezu, ki je sedaj nosil strojnico namesto kladiva. Drugačne iskre so sedaj pršale iz cevi njegove strojnice na črne fašiste. Janez se jih ie še bolj razveselil kot prej iskr v kovačnici. Polno osva-jačev je z njimi podrl. Pusti! je Tone kmetijo in se pridružil prvima. Tesar Dreje tam v Trnovskih gozdovih je zamenjal plankačo za puško. Zgovorni Pepe, iz Brd se je odločil, da bo tudi on dal svojo pomoč. Ko je šel čez Kras, je zvabil s seboj še nekaj zidarjev. Razveselili so se jih v Vipavski doiini. Skupno so odšli v Benečijo in tam V oktobru 1943 sestavili brigado štirih junakov. Kako je znala Bazoviška udariti! Priče zmag so Lo-kovec, Lokve, kjer je padlo sto Nemcev, Klobučarji, Senožeče, Prvačina, Avče in drugi kraji Primorske. Prav tako je slišal klic: ((Ferdo, ali si slišal«, narodnj heroj Vojko, sin sončne Vipavske doline. In se je temu klicu odzval. Vede) je takoj: moje mesto je v Crnovrščah in tolminskih gozdovih. Heroj Vojko je zapustil vsem partizanom svoje brigade še drugo borbeno naročilo. Heroj Vojko, ki je na la klic prišel domov, pa je prav tako obsodbo primorskega ljudstva uničil s klicem svojim partizanom: ((Prebijmo obroč!« Te besede so bile smelost nad smelostjo, predrznost nad predrznostjo, pogum nad pogumom, junaštvo nad junaštvom. Kako se upreti, ko vendar štrli- jo iz vseh hribov in gora, iz vseh minimumu .iimimiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimmiiiiiiiiiiiii Angelo Vivante - JADRANSKI IREDENTIZEM Ni dovolj, da ima Irsf samo obalo, imefi mora fudi ustrezajoče zaledji S9 Da je dandanes Italija na Jadranu v položaju absolutne gospodarske inferiornosti nasproti Avstro-OgTski, je jasno kot beli dan. V tem pogledu nikakor nočem razsipati s cenenimi statističnimi navedbami. Kdor želi spoznati primerjalne številke obeh trgovinskih mornaric in še druge tozadevne podatke, naj vzame v roke temeljito in vestno razpravo, ki jo je objavil poslanec Maggiorino Ferraris v «Nuovg Antologia« z dne 15. maja 1910. «Toda prav zaradi tega - oporeka italijanski nacionalizem, posebno novodobni, tisti literarnega kova prav zaradi tega je treba, da si Italija pridobi prvenstvo, ki ga je imela v preteklih časih, In tako tj literarno navdahnjeni nacionalisti vlačijo na dan spomine starega Rima, nsglašajo, da se je takrat zgornje Jadransko morje imenovalo «Sinus Venetiae« (Beneški zaliv), itd. itd. Toda poudariti je treba, da nepristranski zgodovinar ne najde niti v stari rimski preteklosti vsega tega, kar najde y nji retorika italijanskih nacionalistov. Rimska okupacija vzhodnih jadranskih pokrajin je bila jalova ir> nikakor ni pustila v njih tistih neizbrisnih nacionalnih sledov, ki jih je pustilo rimsko gospostvo na nasprotni, to je italijanski obali Staremu Rimu je uspelo tu pa tam latinizirati obalo, toda ni mu uspelo niti podvreči vzhodno - jadranskega zaledja. Benetke so, kakor smo videli, lahko gospodovale nad Jadranskim morjem, in sicer prav zato, ker stoje na vzhodni obali. Toda njihovo gospostvo je bilo proti naravnim zemljepisnim zakonom. to je, nad Jadranskim morjem so Benetke gospodovale samo pod pogojem, da so zadušile dejavnost pomorskih središč v Istri in Dalmaciji, in to v časih, ko zaledje vzhodno jadranske obale ni obstajalo, vsaj v današnjem pomenu tega izraza ne. Z razvojem kapitali- stične trgovine pa so se zaradi rastoče izvozne in uvozne zmogljivosti jadranskega zaledja čedalje bolj zoževala pomorska privlačna območja posameznih državnih agregatov. Kajti za obvladanje morja nikakor ne zadostuje imeti obalo. Nasprotno je posest obale brez posesti ustrezajočega zaledja brez vsake koristi. Zato je pravi gospodar pomorske trgovine in torej morja država, ki vlada nad njegovim zaledjem. Iz tega izvira na stvarne zemljepisne pogoje vezana, zato notranja in neozdravljiva inferiornost Italije na Jadranskem morju. Italija namreč poseduje tisto zaledje Jadranskega morja (zahodno obalo), ki je po naravi manj bogato, manj obsežno in ki se v njegovih bogatejših predelih zanj zmagovito poteguje Genova in ga tako privlači v območje Sredozemskega morja. Ta za Italijo neugodni položaj se ne bi spremenil niti v primeru, da bi si Italija pridobila vso vzhodno jadransko obalo, seveda brez njenega zaledja. Videli smo namreč, kako bi industrijski predeli Avstrije, ako bi bili ločeni od Jadranskega morja, prešli v privlačno območje severnih rek in sever-iih jnorij m morda celo v privlačilo območje Egejskega in Črnega morja. Ce pa bi si Italija anektirala samo zelo majhen del vzhodne obale (obala Julijske krajine predstavlja komaj slabo četrtino celotne vzhodne jadranske obale), bi to imelo še hujše gospodarske posledice, bodisi za Julijsko krajino, bodisi 5a italijansko državo. Italija bi si namreč skušala odškodovati svojo novo luko (Trst) zaradi izgube njegovega specifičnega zaledja. Tega pa ne bi mogla narediti drugače nego da bi načela privlačno območje drugih luk na Jadranskem morju in posebno Benetk. In tako bj se med Trstom in Benetkami nanovo vnela najogorčenejša borba, neprimerno širša nego v dobi pred Marijo Terezijo, (Nadaljevanje sledi) prehodov in prelazov topovi in strojnice?! Kako se upreti, ko so skoro vse vasi opletene z bodečo žico in posejani vsi dohodi z minami?! Kako se upreti z golimi rokami?! Preprosto in enostavno kot je zaklical Vojko: ((Prebijmo obroč!« Saj smo živi in močni! In smo ta obroč prebijali povsod. Bazoviška, Vaša, štirje junaki, ga je prebijala po Benečiji, brigada mladega poeta Kosovela po Krasu, s tako odločnostjo, da so ie njegovi bori prisluhnili. Brigada pesnika Gregorčiča ga je prebijala ob Soči, brigada puntarja Gradnika ga je prebijala po Trnovskem in Cepovanu, brigada heroja Vojka po Idrijsko-Cerkljanskem, brigada pesnika Prešerna je rušila spone po Gorenjskem. Na Tvoj klic, Marušič, smo se bili dvignili. Slišali in videli smo v vseh utrdbah, žičnih ovirah in zaprtih cestnih prehodih — našo smrtno obsodbo. Ko smo se zbirali v samotnih gozdovih, kjer nj bilo žičnih ovir, smo občutili vso veliko vrednost, veliki pomen besede — svoboda. Ko ob vašem spomeniku obnavljamo te spomine, nam ni jasno v dušah. Ne more biti, ker še nismo razbili vsega obroča suženjstva na Primorskem in na Koroškem. Vam, štirje mladi klicarji na borbo, Vam padlim v veliki do-movinsko-osvobodilni borbi s tega mesta obljubljamo: Napravili bomo vse, da. bodo tudi ti čimprej prišli k nam — domov! P. A. — Ogarev Peta etapa kolesarske dirke Bled-Ljubljana Včeraj.šna etapa Bled-Ljubljana (65 km) je bila tipično brzinska. Kolesarji so imeli lepo asfaltirano cesto in jo prevozili v 1 uri 22 do 27 minut. Dirka je bila s kronometrom za skupine. Zmagalo je jugoslovansko A moštvo v času 1.22*27”, sledi Francija 1.23*42’*, Avstrija 1.25*15”, Italija 1.25*47” in obe moštvi iz Trsta istočasno v I.26’43”. V končnj oceni je še vedno prvi Maiabrocca (I) 26.52*39"; 2) Cok (STO) 27.6*15”; 3) Strain (J); 4) Zorič (J); 5) Rinaldi (STO) itd. Kot moštvo je tudi še vedno STO 81.59*11*’, sledi Tugoslavija A 82.18*32’’, Italija 82.49*50*’. Jugoslavija B, Avstrija in Francija. J tudi. proizvodnjo surovine I žiščih Srednjega vzhoda in •'! ribov. Tako bi pnitedila W