Poitnina platana v gotovini.
Sped. f«t abb. pom. S. Gr.
IDMEIIIgSPMKOBK
UREDNIŠTVO In UPRAVA v Gorici v ulici Or zoni štev. 38 — Cena oglasom po dogrovoru. Odprto vsak delavnik od 10. - 12. ure_
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAK ČETRTEK
Poštni čekovni račun št. 11/5092
Leto II. Štev. 37
GORICA DNE 12. SEPTEMBRA 1946.
Cena L. 4.-
SLOVENCI
IN KATOLIŠKA CERKEV
Vprašanje o razmerju med Slovenci in katoliško Cerkvijo po taj a vsak dan bolj pereče. Doslej so bile vezi, ki so vezale Slovence na katoliško Cerkev tako močne, da jih ni mogla raztrgati nobena sila. Ali te vezi še držijo^ Ali bodo držale tudi v bodočnosti?
Slovenci sino preti 1300 leti
vstopili v katoliško Cerkev
Ko smo se Slovenci pred 1300 leti pojavili v zgodovini, nas je katoliška Cerkev pokristjanila in sprejela v družino evropskih c mikanih narodov.
Misijonarji so prihajali med rase dede iz latinskega Ogleja m iz nemškega Solnograda. Končno sta prinesla Slovencem fclagovest še sv. brata Ciril in Metod, ki sta prišla iz grškega Carigrada. Vsi misijonarji, pa naj so prišli od katere koli strani, so našim dedom oznanjali kr ščanstvo, kakor ga uči rimskokatoliška cerkev. Imeli smo torej «reeo, da se je nam oznanilo čisto krščanstvo, brez verskih zmot. Celo Ciril in Metod, ki sta prišla iz Carigrada, kjer se je v tisti dobi začelo porajati razkol to (pravoslavno) krščanstvo, sta,, starini Slovencem ojnnnjrJa čisti katoliški nauk.
Krščanske ločine
Kristjani so, žal, razdeljeni na več ločin. Poleg katoliških kristjanov imamo med Slovani še pravoslavne in med Germani protestantske kristjane.^ To so tri glavne krščanska veje.
Razcepljenost med kristjani ni po Kristusovi volji. S svojo razdeljenostjo kristjani prav rde ne spolnjujemo oporoke, ki jo je Kristus pri zadnji večerji dal svojim učencem, ko jim je lako nujno naročil in priporočil edinost in ljubezen. Bodite eno med seboj, kakor sva jaz in Oče eno. Po tem bc svet spoznal, da ste moji noenci, ako se boste ljubili med seboj.
Zelo moramo obžalovati ne-edinost med kristjani. Zaradi svoje needinosti kristjani nimamo moči., ki bi jo v svetu lahko imeli zaradi svojega števila. Kaka silna moč bi bila 700 milijonov kristjanov, ki isto mislijo, hočejo in čutijo! Pred tako silo bi se moral satan umakniti.
Kje je pravo krščanstvo?
Vprašanje postavimo lahko tudi tako: katera cerkev hrani izvirno krščanstvo, krščanstvo, ki ga je oznanjal Kristus in njegovi apostoli?
Iz krščanskega nauka vemo, da je pravo krščanstvo v katoliški Cerkvi. Pa tudi iz opazovanja lahko to ugotovimo. Saj je kotoliška Cerkev po številu svojih udov največja, po svojem notranjem življenju najbolj božja, po svojem delovanju najbolj plodovita m na višku časa, po svojem ugledu najbolj odlična in vplivna med vsemi cerkvami. Priznati pa je tudi treba, da prav tako ni nobena cerkev tako obsovražena in preganjana kot katoliška Cerkev. Tudi v tem je podobna svojemu Ustanovitelju, ki so ga njegovi rojaki preganjali in križali.
Zasluge katoliške Cerkve med Slovenci
Poleg tega. da je katoliška Cerkev med našim narodom vr-
šila svoje lastno delo, ki je posvečenje duš, si je spletla mec Slovenci še na drugih poljih toliko zaslug, da bi o njih lahko napisali debelo knjigo.
Omenimo le nekatere!
Slovenci smo majhen naroc in živimo na skrajnem slovanskem zapadu. Samo naši južni mejači, Hrvatje, so nam bratje po krvi. Na vzhodu, severu in zapadu pa imamo sosede, ki niso naše krvi, ki so močnejši kakor mi. Usoda je hotela, da smo jim bili skozi mnoga stoletja politično podložni. Kako velika je bila nevarnost, da bi utonili v germanskem, romanskem ali madžarskem morju! In če se to ni zgodilo, čigava zasluga je? Edinole katoliške Cerkve, ki je z oznanjevanjem evangelija ščitila tudi naše narodne in jezi' kovne pravice.
Nočemo biti dolgočasni in ponavljati, kar čivkajo že vrabci na strehi. Omenimo le naslednje. Pifatelj Jos>p Jurčič je bil sicer svobodomiselnega duha, a vendar pošten mož. Odkrito je povedal, sicer v grobem »ljud skem« tonu, da je zasluga du liovnikov, če se Slovenci niso izgubili v nemškem morju. Dejal je: »FariL|o .dobri m-jprežni konji, ki so nam speljali voz do vrha klanca«. Jurčič je bil »fa rjem« hvaležen. »Dajmo jim torej torbo ovsa za trud!« je pozival brate Slovence k hvaležnosti do duhovnikov. Danes naši duhovniki prejemajo za svoje delo na narodnem polju drugačni plačilo. Ne torbo ovsa, ampak kroglo v tilnik, — kakor jo je dobil neugnani narodni defavec profesor Filip Terčelj in mnogi lij ego vi sobratje,
Katoliška Cerkev je prekvasi-la srca in duše naših mož, da so nam ustvarili nesmrtna dela naše kulture. Ali bi mogel pognajti Prešernov »Krst pri Savici« iz duše, ki ni poznala krščanske vere? In nesmrtna dela Gregorčiča, Finžgarja. Cankarja, Pre
glja in drugih, ali bi jih mogli ustvariti ljudje brez fprkve in njenih naukov?
£
Starejši se spominjamo plodovitega dela, ki so ga vršile naše izobraževalne in gospodarsko organizacije. Ali bi bile te organizacije možne brez socialnih t krožnic papeža Leona XIII. in njegovega slovenskega učenca Evangelista Kreka?
Dva Bima
Slovenci gledamo v Rim s trpkostjo in nezaupanjem. Razumljivo! Saj so v Rimu pisali postave, ki so nam bile skrajno krivične in so na3 davile in tiščale k tlom. Nikoli ne bomo mogli tega pozabiti. Preveč smo trpeli. Težko bo kdaj zabrisati ta vtis o Rimu v naši slovenski duši.
Ta Rim nam je tuj in sovražen.
Rim pa je zgrajen na sedmerih gričih. Eden izmed njih se imenuje Vatikan. Ondi živi oče vseh narodov, sv. oče, papež. Njegova hiša je tudi naša hiša, njegova hiša je naš duhovni dom.
V nasprotju z Rimom, ki leta in leta ni imel za nas drugega, nego prezir, ponižanje in krivico, se je papežev Rim pokazal nam Slovencem naklonjen in dobrohoten, pae kolikor je bilo v danih razmerah mogoče. In tu-
di če bi iz tega Rima ne sprejeli nič drugega, kot samo zaklad krščanske vere, je ta zaklad tako dragocen, da mu zanj dolgujemo ljubezen in zvestobo.
Proč od Cerkve!
Velika revolucija, ki jo doživljamo, ni samo političnega, socialnega in gospodarskega, ampak tudi verskega značaja. V tej revoluciji se slišijo vedno bolj določno glasovi: Proč od Cerkve! Vsa umazana gonja proti duhovnikom, škofom m papežu samemu nima drugega namena, nego do pripravi Slovence na odpad od katoliško Cerkve. Poziv za tak odpad so Slovenci lahko slišali iz ust maršala Tita v govoru, ki ga je imel v Kranju na Gorenjskem.
Slovenci naj bi torej odpadli od svoje duhovne matere katoliške Cerkve. Skozi stoletja jih je vzgajala in sedaj naj jo zapu-f.te. Toda h komu naj Slovenci gredo, ko bodo obrnili hrbet katoliški Cerkvi? Ali naj sprejmejo protestantsko ali pravoslavno krščanstvo? Najbolje napravijo, če sploh zavržejo vsako vero in se izjavijo za brezboštvo. To bi bilo sedanjim voditeljem Slovencev najbolj všeč. To in samo to tudi nameravajo z gonjo proti duhovnikom in cerkveni oblasti.
Na razpotju
Odkar smo Slovenci pred 1300 ltti vstopili v katoliško Cerkev, nismo imeli tako težkih in usodnih ur, kakor so te, v katerih živimo mi.
Ure preizkušnje, kakšen boste našle naš narod?
Odgovor bi mogel dati le tisti, ki bi vedel, kako še danes držijo vezi, ki vežejo Slovence na katoliško Cerkev.
Toda eno je gotovo: naša nezvestoba in naša nehvaležnost bi bili naša poguba.
seboj, nisem pač jaz kot eden izmeri tisočev vaših bralcev poklican, oa bi vam clajal kake nasvete. Vendar upam, da mi ne zamerite, če rečem, da bi tu pa tam lahko ?. mogočnejšimi zamahi udarili po komunističnem zmaju, ki zlorablja in jp zlorabljal zlasti narodno čustvo goriških Slovencev. In kakšni naj bi bili ti zamahi? Na razpolago jih je skoraj brez konca.
V zadnji številki sto pisali, kako je pod kroglami komunističnih krvnikov padel gospod Filip Terčelj. Ko slišimo lo goriški Slovenci, so zgražamo nad tako podlostjo in ranbojništvom, pa hkrati ne moremo preboleti, da komunizem te stvari naroča, izvršuje in si upa poleg tega še govoriti o svojem slovenstvu. No samo, kdor je to zločinsko dejanje izvršil, ampak vsi, ki so kakor koli sokrivi, zaslužijo ime Izdajalcev slovenskega narodu. Ali ni bi gosp (id Terčelj s svojimi pomočniki nekak slavček na slovenski lipi na Goriškem v času najhujšega fašističnega preganjanja, ki uam je dramil potrtega duha in kazal na svetle zarje slovenske bodočnosti? In komunisti so ga ubili. Grozilo! In nekateri ljudje, ki se pokrižavajo in slovensko govorijo, to odobravajo! Ali so to Slovenci? Kvečjemu Kajni! Mislim, da bi morali imeti v vsaki številki vašega lista z največjimi črkami napisano na prvi strani na vrhu, da bi nihče ne prezrl: Gospoda Filipa Terčelja so ubili komunisti in vi odobravate njihova dela!
Pred nedavnim ste v vašem listu pisali o nekem Budalu, ki uči ali
vsaj hoče učiti nas Goričane slovenstva in slovenstva v okviru KP-OF-S1AU in ue vem še kakih hieroglifov. Ali je to tisti Budal, ki je takrat, ko so Italijani sežigali Gregorčičeve pesmi in Prešernove poezije, pa Cankarja, Jurčiča, A-škerca, Župančiča in vse, kar je bilo slovenskega, Slovencem v nadomestilo v trudu in znoju svojega obl a2(i slovenil gnili Boccacciov Dekameron? Ce je to isti Budal, potem se je on slovenstvu odpove-dal in je za slovenstvo umrl že pred 20 leti in ni prav nič potreba, da bi hodil nazaj strašit Slovence s stvarmi, ki niso niie boljše kot Dekameron.
Italijani so hoteli v Parizu dokazati, da smo mi goriški Slovenci ljudje mešanega jezika, to se pravi na pol Lahi, in da zato spadamo k Italiji. V tem nasilnem in krivičnem pojmovanju jih potrjuje komunistična SIAU, mednarodna broz-govna zveza ljudi mešanega jezika. Ali ni to izdajstvo nad slovenskim narodom?! Zares, komunisti, ki silijo z grožnjami goriške Slovence, naj se vpišejo v SIAU ali UAIS, so izdajalci slovenskega naroda, ker na ta način dokazujejo in pred svetom izpričujejo, da jo treba Postojnčanom, Idrijčanom in Tolmincem biti v laškem društvu, če si hočejo kupiti kruha in soli.
Gospod- urednik, oprostite, da vas tako dolgo nadlegujem. Ce ne boste prehud, vam pošljem pa ob kaki drugi priliki kak krajši pozdrav.
Goriški bravec
iz Življenja cerkve
Prijatelj nam piše
Spoštovani gospod urednik!
Kakor vsak, ki prebere vsaj eno številko vašega lista, kofnaj čaka, da izide nova, tako tudi jaz. Zato mi gotovo ne zamerite, da vam v znamenje nekake hvaležnosti pišem nekaj vrstic Ko hodim mimo goriških trafik in vidim veliko povodenj najrazličnejših listpv, ki se ponujajo množici, se mi oko kar odpočije, ko zagledam med drugimi tudi Slovenskega Primorca. Kakor dragega znanca in prijatelja ga prijazno pogledam in brž kupim, da ne bo predolgo čakal na svoje prijatelje. In potem grem m-ga nesem domov ali belje na svoje stanovanje in tam ga v miru prebiram in preberem do zadnje vrstice. Ne mislite, da se morda bojim brati na ulici. Ne! Če bi to storil in bi me kdo motil, bi mu brž pokazal, kaj so državljanske svoboščine dežele A. Berem ga doma, ker nočem, da bi poulični hrup motil moje kramljanje z dragim znancem.
Nekdo je zapisal: Stari prijatelji pravo poštenje. In to staro prijateljstvo in pravo poštenje diha iz vsake strani vašega lista. In to je, kar nii je posebno* všeč: vidita, da ni še svet popolnoma na glavo postavljen: Slovenski Primorec in vsi njegovi sotradniki in bravci so še pametna družina iz nekdanjih pametnih dni. In ker je ta množica titočera, ni vzroka, da bi obupavali, da se tudi drugi odstotki pomirijo in normalizirajo.
Ker brani vaš list slovenstvo in krščanstvo na Goriškem, ima čudovito lepo nalogo in hkrati tudi jasno pot. Ko imate že leto dni dela za
Kako gleda Vatikan na sedanje socialne zmede
Italijanski duhovniki — asistenti katoliških delavskih udruženj (AC-L.1) so imeli sestanek v Rimu. V i-menu sv. očeta jim je spregovoril msgr. Mont i ni, papežev namestnik v državnem tajništvu. Njegove besede zrcalijo gledanje sv. stolice na homatije sedanjih časov. Zato jih prinašamo, kakor smo jih posneli iz Osser. Romano.
STRAŠNA RESNIČNOST
Vatikan ima vpogled v resničnost sedanjega socialnega položaja v svetu, ki se nam kaže strašen. Dogajanje v svetu je tako, da se tiče verskih resnic in vere same. To je svet, ki taji Boga. In to ni omejeno na nekaj središč, temveč objema že cele kontinente. To dogajanje stoji ob naših mejah in kamor prodre, ustvari strašno duhovno praznino. Cerkov čuti to nevarnost m lahko trdin.o, da od časov prodiranja mohamedanskega sveta proti krščanski Evropi n; bilo še take nevarnosti, kakor je sedanja. To dogajanje objema način življenja in sam življenjski nazor.
ZASKRBLJENOST CERKVE
Nevarnost duhovnega razdejanja ne vzbuja sedanjemu rodu strahu, anpak ga mami in privlačuje.
Ko Corkev razvija svojo delav nost na socialnem polju, ne dela tega zato, da bi sebe obvarovala, temveč zato, ker je globoko prepričana, da je treba reševati duše delavcev, ki so v posebni nevarnosti.
Naša obramba delavca mora obstajati v tem, da smo navzoči tam, kjer je večje sovraštvo do nas, kjer je hujše zaničevanje Cerkve. Zato je nujno potrebuo živeti i ljudstvom, ga spoštovati in mu zaupati. Nasprotniki so hudi, prevejani, toda so ljudje, božje stvari, in zato se resničnosti in pravici gotovo ne bodo upirali.
POMOČ LJUDSTVU
Ce je še kaj lepega, je to srce ljudstva. Ko bo i» ljudstvo spo-
snalo resnico, bo močno in verno. O dpraviti moramo nerazumevanje, ki jo nastalo med Cerkvijo in delavskim svetom. Ravnati moramo tako, da delavci ne bodo gledali v duhovnikih zagovornike nokega o-Lrabljenega sistema, ampak jim moramo pcudarjati, da se ta MORA spremeniti, a ne z revolucijo, temveč s postopnim razvojem. Delavcem moramo povedati, da se nočemo zadovoljiti le z lajšanjem njihove bede, ampak da Cerkev jim hoče resnično pomagati, jih varovati, kakor je tekom stoletij vedno bila na strani tistega, ki jo bil bolj stiskan. Cerkev je zagovornica ubogih: prijateljica vseh topečih, ki jih noče varati in zasmehovati v njihovih potrebah, ampak so trudi, da bi jim pomagala.
Churchillova sestrična vstopila v kat. Cerkev
Gospa Klara C. Frewen in Sheri-cen se je pred štirinajstimi dnevi spreobrnila v katoliško vero. Go-f pa je Churchillova sestrična. Krst je sprejela v cerkvi sv. Rutina v Asiziju, v corkvi sv. Frančiška pa je bila pri birmi. Vpisala se je tudi v tretji rod sv. Frančiška.
UUBfl Mflfl BOZJfl SVETOGORSM!
III.
Ljubi soromar moj, nič ne glej piižnice, naslonjene na visoki steber, tudi ne slik po stenah, ki predstavljajo zgodovinske dogodke iz začetka božje poti. Pojdiva prod veliki oltar! Marija že čaka. Gospod Jezus posluša.
Kaj naj poveva obemaf Sami
MARIJINE DRUŽEBEN1CE!
V nedeljo 29. 3eptembra bo ob 4.30 popoldne pri Starem Sv. Antonu v Gorici shod za vse družbenice naše dežele. Po shodu se bomo poklonili Svetogorski Kraljici v stolnici. Pridite vse!
Nadškofijsko vodstvo
vzdihi, vse iz srca, prav iz najnižjega kotička. Pa uain hočejo sveto vero iztrgati! Pa Jezusa in Marijo odvzeti! In kaj nam ponujajo? Pojdite skozi deželo in berite po zidovih in kamnih. Če niso zmešani I No, v tistih letih tega še ni bilo, vsaj tako očitno si še niso upali, čeprav je veliko tega plevela že takrat bilo vsej a nega.
Sedaj pa okoli oltarja! Krščanski človek si je izmislil to drsanje po ko lenih okoli romarskih oltarjev iz polnosti svoje vere. Da bi se ponižal, da bi se pokoril, da bi tako vse tvoje prošnje podprl. Cele brazde
so bile vdolbene v kamen. Koliko rodov je že drsalo tu okoli! Tam v nabiralnik so trudne roko izpustile večji ali manjši dar, pogostoma le vdovin vinar. Da je šlo laže, so preložili rožni venec v levico. Če nisi tako drsal okoli oltarja, nisi romar. Tn sedanji rod? Sedanji slečeni in zmehkuženi rod! Ko še poklekniti noče in ne more in ne zna in ne sme! Saj tista gola kolena, moška ir ženska, res niso več za v cerkev, celo ne za pot okoli oltarja. Do ke-daj še tako, o Marija?
Siromak
Komunizem je zmota
Komunizem je neumnost
Sam Jupiter se je oglasil
V »Lunedi« z dne 2. IX. nas napada neki Giove radi članka, ki smo ga objavili 15. Vili. o devetem avgustu. Zdi se mu, da nismo obsodili glavnih krivcev neredov, ki so so dogodili 9. VIII. v Gorici.
Tega članka bi g. Giove gotovo ne napisal, ako bi naš list redno Iral. Zlasti bi ga ne bil napisal, ako bi bil bral naš članek »Umetni ognji« v štev. 34 z dne 22. VIII.
Naj le bo brez skrbi, da smo vedno obsojali m da bomo tudi v bodoče obsojali vse zločine in vse zmote komunistov, kakor moramo obsojati. zmote in zla dela Iltalijanov ali slovenskih »domobrancev«, te jih zagrešijo... ali so jih kdaj zagrešili.
In prav to, da so posamezni so-trudniki našega lista svarili pred komunističnimi zmotami, ko je morda J upiter z njimi še simpatiziral, je bil vzrok, da so se morali umakniti pred komunisti v Italijo, ker doslej še ne vozi vlak na Luno.
Siecr pa naj bo g. Giove prepri čan, da smo mu hvaležni za njegovo zanimanje za naš list in da zelo želimo, da bi ga redno bral. Kajti če spada resnično med »Italiam e Sloveni di buona volonta«, bo za nas kar navdušen, čeprav smo tega mnenja še danes, da je v teh razburkanih časih za javni red in mir najbolj pametno, da se prepovejo vse italijanske in slovenske manifestacije, demonstracije in tu di demonstrativni pogrebi v znamenju srpa in kladiva, ki bi se ne ;>meli vršiti s sodelovanjem duhov nikov. Ce ve g. Giove za pogreb, ki ga je spremljal kak goriški duhov uik v senci rdeče zvezde s srpom
in kladivom, mora vložiti glede dorabe pritožbo na prevzv. g. nadškofa in ne sme te reči podtikati Slovenskemu Primorcu, ki pri vseh svojih slabostih vendar* ne more nositi odgovornosti za vse nerodnosti, ki se zgodijo od italijanske ali slovenske strani v deželi.
G. Giove ju smo nadalje hvaležni, ker je vendar poudaril, da Slovenci nismo vsi komunisti. In to bo prav povedati vsem, ki so tako skrbni, da nobene krivice ne pozabijo (pren-diamo atto - cercheremo di non di menticarsi), ker sicer se bo vedno znova ponavljalo, da bodo morali tudi pošteni Slovenci trpeti prega-ujenje zaradi rdečih zločinov, ki so jih oni sami od vsega začetka najbolj obsojali.
Končno smo g. Gioveju zelo hva ležni, da nam je povedal celo vrsto »čudežnih reči,« ki se godijo v Jugoslaviji: o skrivnostni vojski, ki da jo gledajo ljudje v zraku; o zacementirani fojbi, iz katere neprestano teče kri in se sliši skrivnostno nabožno petje; o metanju bomb v prikazni Srca Jezusovega in Marijinega, ki se vrača jo v bogoskruni-ielje. To so res zelo zanimive in iz-podbudne reči. Naj jih skuša bolj attančno ugotoviti, da jih tudi mi objavimo m tako pokažemo, kako radi sprejemamo resnico, pa naj prihaja od koder koli.
Jupiter je sicer strašen bog, toda Giove naj rad odpušča celo tistim, ki so mu krivico storili, kaj šele da bi grozil ljudem, ki mu niso nič ža loga storili in jim je silno žal, da j> bil +udi on 9. VIIJ- prizadet.
rifkih. Nota tudi pravi, da je ameriška vlada pričakovala od Jugoslavije izraze sožalja k izgubi članov posadke, lu so zgubili življenje pri sestrelitvi 19. avgusta, in pričakuj,o tudi odškodnino za uničena in poškodovana ameriška letala in za družine ubitih potnikov.
GRČIJA Od 1.779.942 volivcev je glasovalo za povratek kralja i milijon 185.675. Za povratek kralja so giasovali celo republikanci, ker i-majo vendar rajši monarhijo, kot komunistično diktaturo, piše »News Chronicle«.
VATIKAN odgovarja komunističnim poročilom sovjetskih postaj, da med Vatikanom in rusko državo ni spora. Je pa spor med Cerkvijo in komunizmom, ne zato, ker bi se Cerkev upirala socialni pravičnosti, ki jo poudarja komu-
i.izem, ampak zato, ker komunizem taji bivanje Boga - Stvarnika nebes in zemlje. — Mi bi še dodali, da Komunizem uiti socialnega vprašanja ne rešuje pravično.
NORNBERG. Razprava proti Hitlerjevim glavnim pomagačem
ii, nacističnim terorističnim organizacijam SS, Gestapu i. t. d. je bila ta teden dokončana. Trajala je nekako pol leta. Nazadnje so dovolili tudi obtožencem, da razložijo svoj zagovor. Razsodbo bo pa mednarodno sodišče izreklo šele 23. septembra.
RADIO MOSKVA poroča, da bo morala sloneti vsa vzgoja na sovjet skih šolah na znanstvenem komunističnem modroslovju. Vsi dečki in deklice bodo morali biti podučeni v darvinistični teoriji in opro ščeni vseh predsodkov, nevednosti in mračnjaštva. — To bodo pa res sodobne šole. Darvinova teorija (o razvoju človeka) je od vseh rosnih znanstvenikov v Evropi že zavržena kot neutemeljena — mladi ruski naraščaj se. ;e bo pa šele začel učiti kot nekake najnovejše pridobitve človeštva. Ubogo ljudstvo, ki mu načelujejo taki učenjaki!
OKNO V SVET
Odgovor na članek
„Moja hiša in žaga v Cepovamr
Moj dragi Plesničar! Sicer še ni-em bil nikdar v Čepovanu in ne poznam ne Tebe, ne Tvoje žage in ne Tvojih razmer, vendar se bojim, da bomo le predolgo čakali na Tvojo sporočilo v Slov. Primorcu, da so Ti h;šo in žago vrnili, kot zahtevaš.
Toda, kor Ti je toliko za pravico, ali Ti je morda kdo rekel, da m Tvoja last? Boš morda tajil, da spadaš k ljudstvu? Kar pa je ljudskega, je ljudska last ali z drugo besedo: narodna imoviua. A ne samo Tvoje, tudi sosedovo, vsi gozdovi, železnice, rudniki, tovarne in banke, vsa država, vse je ljudska last ali še bo. Kako bogati smo torej, vse je naše — ljudsko!
Zato, vidiš, ne bi smel toliko poudarjati: moja hiša, moja žaga, ampak bi moral kvečjemu reči: naša ali ljudska hiša, sicer diši vso preveč po kapitalizmu!. Zapomni si tudi osnovni stavek, da je lastnina
Komunizem je krivica
Komunizem je laž
Dva prijatelja sta se pogovarjala o dogodkih naših dni. Eden je zagovarjal komunizem, drugi mu je nasprotoval. Tisti, ki je komunizem zagovarjal, je v podporo svojega mnenja rekel med drugim to-le:
»Komunizem je splošno narodno gibanje in zato
MIROVNA KONFERENCA je pretekli teden po odborih pridno delala in so še precej spornih točk rešili, zlasti glede vojaških in odškodninskih določil za razne premagane države.
Rusija je dosegla, da so ji priznali 100 milijonov dolarjev vojne odškodnine oči 3traxa Italije, a to jo le najmanjši del, ker vse druge države terjajo od Italije cele 4 milijo rde funtov šterlingov.
Gltde zapaduih italijanskih meja se je Konferenca zedinila na manj-fie popravke v prilog Francije. Glede vzhodnih meja pa se jo mnogo govorilo v preteklem tednu. Pred komisijo je bil zaslišan pri vprašanju Julijske krajine ital. bivši minister Bonom i, ki je že neikdaj podpisal za nas tako krivični mir v Rapallu. Zavzemal se je, da bi kolikor mogoče dosti uaših krajev o-stalo tudi še nadalje pod Italijo, a v najskrajnejšem slučaju je priporočal, da bi vsaj vsa zapadna Istra s Polo vred bila vključena v mednarodno ozemlje Trsta. Rekel je mod drugim, da italijanski narod more prenesti tudi najtrše udarce, a tega iie, da bi mu rozali v živo narodno telo. Ko je pa on 1. 1919. rezal \ Rapallu Slovence v živo narodno telo in jih skoro 1/3 odrezal od matere Slovenije, tega si nič ne šteje v greh!
Na Bonomijeva izvajanja prod komisijo je odgovarjal jugoslovanski delegat Baebler, ki je točko za točko pobijal italijansko stališče 'gledo naših krajev in dokazoval, da na-rt\uo spadajo vsi k Jugoslaviji, kamero pa zavezniški načrt namerava odriniti od jadranske obale potim francoske črte. A to se ne smo
zgoditi. »Jugoslavija« — je dejal — »I redlaga zdaj novo mejno črto, ki vsebuje težke žrtve, ker dejansko pripušča Italiji polovico Kanalske doline, velik del Slovenske Benečije in del goriških predmestij, t< rej ozemlja, ki bi vsa morala priti pod Jugoslavijo. S to črto prepušča Jugoslavija Italiji najmanj 45 ti soc prebivalcev slovenskega jezika«.
(To smo povzeli po časnikih dobesedno.)
Naš: bralci se pri teh Baeblerje-vih ponudbah gotovo spomnijo, kako strupeno nas je Soški tednik na padel in označil kot izdajalce, ko f-mo le namiguJi, da naj bi Slovence, bivajoče zapadno od francoske črte, rajši priključili svobodne mu ozemlju Trsta, kot pa Italiji. Sedaj pa njih odposlanec sam reže riše narodno telo in nekaj kosov daj a Italiji. — Mi ne bomo nikomur očitali, da je izdajalec, ker vemo, da je pri pogajanjih pač treba eni in drugi stranki popustiti, ako b oče jo pogodbeniki priti do srečnega zaključka — a za Slovence, ki bodo ostali izven Slovenije, bi bilo sokako boljo priti pod samostojni Trst, kot pod obubožano Italijo.
Glavna naša zahteva pa je in o stane, da bi mogli, kamor koli že nas dodelijo, živeti svobodno kot narod, ljudje in kristjani.
JUGOSLAVIJA je poslala ZDA iicvo noto, v kateri sporoča, da še vedno neka letala proletavajo jugo slovansko ozemlje, a 3. septembra je vlada Združenih držav istotako izročila Jugoslaviji noto, ki trdi da so bili ti leti gotovo izvršeni po kakih drugih letalih in ne po ame
je gotovo na na-ačni poti, kdor mu nasprotuje.« Drugi prijatelj je odgovoril: »Ce je kaka stvar splošno narodna, ni samo zaradi tega že vse hvale vredna. Kolik*o imamo, žal, splošno na-odnih stvari in bi bilo veliko bolje, če bi jih ne, imeli. Spomni se n. pr. samo na bogokletstvo, ki je žal pestalo res splošno narodno, pa bo vkljub temu ostalo bogokletstvo, to se pravi nekaj hudega in nesrečnega. Ali, če hočeš protidokaz iz gibanja: vsako leto o pustu imamo tudi plošno narodno in, če hočeš, tudi mednarodno gibanje, pa vkljub temu ostane pust le pust in trezen človek mu poieče norost, pa tudi če bi ves svet. ponorel. Ce je torej kako gibanje splošno narodno, je lahko pravtako zgrešeno, kakor če bi se g:bal en sam človek. Ker sem že o menil pust, poglej, ali ni naže »splošno gibanje« strašno podobno pustu? Vsepovsod ples, vpitje in pcboji, ples, vpitje in poboji itd. Ali ni to prav resničen, večen pust, le tisočkrat hujši, dražji in straš-nejši, kot so bili stari reakcionarni pusti?«
Prvi prijatelj je hotel odpreti usta, da bi ugovarjal, pa so mu oči obstale vprav na velikem rdeče-ze-lenem lepaku, proti kateremu sta sla in je bilo na njem z velikimi črkami, ki so bile že od daleč vidne, pisano in narisano:	Vabilo na
Splošni ljudski ples. Povesil je oči in še pravočasno zadržal jezik, pa se je že hkrati zdrznil, ker je s konca ulice nenadoma počil strel in se je za nji:n takoj dvignil krik m vpitje. Oba prijatelja sta. pospešila korake, da bi videla, kaj se je zgo dilo. Komunizmu nasprotni prijati l j je še grede ponovil: »Povsod le ples, poboji in vpitje...«
tatvina! Kolika čast zate, da si eden izmed prvih, ki ste osvobojeni krivičnega mamona in njegovih materialnih skrbi. Spomni se le na asiškega ubožca sv. Frančiška, kako je, odet v samo kuto, veselega srca prepeval. Tudi Tebi so gotovo pustili kako vrečo za uniformo. Stara izkušnja pa uči, da je glas tem polnejši in močnejši, čim bolj je poseda prazna.
Kako bi torej bile oblasti proti veri, ko pripomorejo celo do izpolnjevanja težkih evangeljskih svetov! Saj še v samostanu ne zahtevajo popolnejšega uboštva, kakor so ga Tebi preskrbeli. Sicer Ti je nekoliko težko, a v koliko zadoščenje Ti mora biti zavest, da si svoje imetje zamenjal za solastništvo celokupne ljudske imovine v vseh sedmih ljudskih republikah! Ze zdavnaj bi bil moral sam prostovoljno darovati svojo žago domovini!
Ali nikoli ne čitaš v Ljudska pravici , kako je ta tovarnar daroval tvoje podjetje ljudstvu in ostal v Ljem kot poslovodja, kako je oni hotelir vrnil svoj obrat narodu in postal prvi natakar, tretji spet je daroval ljudstvu veliko vsoto, ki so jo razdelili med partijo, sindikate in druge množične ustanove?! Da, boš rekel: tudi Duceju so tako poklanjali milijone. Toda zavedaj se, da se je tedaj vse to godilo zaradi
,1 rahu in prisiljeno, sedaj pa pro-
tovoljrio in iz čistega idealizma. Tako bodo sčasoma vsi ljudje vse darovali ljudstvu. Tedaj bo prišla za ljudstvo rajska doba, čeprav se
bo pri tem ljudem slabo godilo. Brez žrtev pač ne gre! Ljudje naj propadejo, da bo ljudstvo srečno! Če to razumeš, razumeš vse!
Na svoje poštenje se sklicuješ. — Vedi, da »naše pošteno ljudstvo« danes no rabi poštenjakov, ker so zavora napredku in kvarijo enotnost ljudske volje.
Bojim ..e tudi, da nisi bil vpisan v iašistično stranko. Sedaj se Ti to maščuje, ko si ostal brez vplivnih l.rijateljev pri odločujočih faktorjih. In s predpotopnim bavbavom sedme in desete božje zapovedi groziš! Mar misliš, da. bo po vseh tru-dih in naukih materialističnega in brezbožnega prosvetljenstva to presunilo naše oblastnike? — Kako te skrbi žena! Če se ni odtujila »delovnemu ljudstvu«, bo gotovo dobila zaposlitev pri žagi. Skrbi, da se spreorbneš od svojega reakcionar-stva, ali da ona ne postane preveč progresivna, ker si bo sicer pač izbrala naprednejšega tovariša. — In mati? Najbrž je že stara ;n neproduktivna — za skupnost nerentabilna.
Ni da bi si s tem glavo belil!
Eno pa drži:	če	bi še nadalje
sam vodil žago, bi gotovo ne dosegla nikdar take produkcije, kot jo doseže sedaj, ko je ob nedeljskem udarniškem delu izrabljena vsaka minuta. Ti pa s.\ najbrž predstavljaš, da bi kot sv. Jožef med tednom malo tesaril, ob nedeljah pa bi zapravljal čas za počitek in molitev ter se zase brigal, množično delo po odborih m mitingih pa zanemarjal. — Fašist si! Ali ne uvidiš tega?
Končno pa, prijatelj, ti ne bo treba. dolgo čakati, da pridejo za Teboj na vrsto vsi petičniki, ki so zvesto pomagali komunizmu žagati vejo, na kateri sedijo. Lepega dne bodo obsedeli na tleh. Je žo tako, da ljudje, ki imajo kaj v glavi ali v žepu, ue bodo imeli obstanka, dokler si o-bojega ne dajo operirati po pogre-sivni metodi. Za to si pa Ti že prestar.
Komunizem je goljufija
Sedaj pa, France, ko spadaš tudi Ti v razred proletarcev, Ti priporočan tole:	z	vso	zagrizenostjo	in
neizprosnostjo se bori zoper kapitalistične izkoriščevalce, zlasti zoper reakcijo, ki bi rada pripravila ljudstvo ob njegove pridobitve, ob sadove njegove borbe..., ker sicer nas čaka le sužnost, trpljenje, ker sicer -\obode naše ni!
S. F.
S. N.
POD ..SVOBODNIM" SONCEM...
Veliko se sliši o svobodi v coni B. Nekateri opevajo to cono kot raj na zemlji, kjer je prava svoboda doma; drugi zopet pravijo, da je tam še hujše suženjstvo, kot je bilo pod fašizmom. Komu naj verjamem? Po vsem tem, kar slišim in vidim v eo-ni A, so mi zdi, da imajo prav dragi in ne prvi, a moje znanke znajo tako lepo govoriti o življenju v coni B in v Titovi Jugoslaviji, da me marsikdaj spravijo v dvome.
Zato sem sklenila, da pogledam sama v cono B in obiščem nekatere znanke in se na lastne oči prepričam, kako je z versko svobodo in vobodo sploh v tem predelu naše Primorske.
Ajdovščina
Mahnem jo kar črez Vipavsko. Na Morganovi črti me povabijo »dru-žoti« v sobo in tam me neka »tova rišica« pretiplje na vseh koncih in krajih, še celo v lase mi je pogledala in sezuti sem se morala. Dober začetek, sem si mislila, ko me je o-menjene deklo surovo obračalo in mi pretipavalo vse kosti. Kar sram me je bilo, da ima naš narod tako posurovele ljudi na takih mestih. Naprej do Ajdovščine je šlo kar v rodu. Na trgu v Ajdovščini pa zagledam skupino žensk, ki so kričale »Dol s fašisti!« Mislila sem, da gre m kak običajem miting, pa mi je znanka pojasnila, da so to ženske iz
šlomaža, ki so prišle protestirat, ker so jim ljudske oblasti izgnale dušnega pastirja. Ker me je zanimalo, kako jo s to versko svobodo, sem se v Ajdovščini ustavila do večera, da izvem kaj več o tej stvari.
Šele pozno popoldne sem imela to srečo, da sem dobila podrobnejše podatke. V Štomažu so dobili pred nekaj tedni novega mladega gospodu- Spočetka je šlo vse prav. Kar naenkrat pa dobi gospod sporočilo, da mora izginiti iz cone B v nekaj urah. Ljudstvo je zahtevalo od oblasti, da upošteva ljudsko voljo, ker na vseh mitingih vedno poudarjajo, da le to ima veljavo* kar ljudstvo hoče, pa sem videla, da je ljudstvo le ubog suženj nekaterih nasilnežev. Zato so ženske kričale: »Dol s fali-fcti!«, ker v coni B vlada vse hujši fašizem, kot je bil prej, le da je zavit v same lepe besede svobode, ljudske volje itd.
Zanimalo me je, kako je drugače življenje v Ajdovščini, ki je postala središče Primorske. Na razna vprašanja sem dobila od raznih-ljudi odgovore, — seveda vedno zaupno, ker se vsak boji, da ga sliši OZNA — iz katerih je razvidno, da postaja življenje tam vsak dan bolj neznosno. Po uradih so po večini le nezmožni ljudje. Če prideš na urad, se tovarišice druga drugo sprašujejo o zadevi, za katero si prišel. Pošiljajo to od vrat do vrat, da se končno na-
veličaš in g-reš domov, ne da bi kaj (•pravil. — Silno razočarana sem na večer zapuščala Ajdovščino. Ubogo ljudstvo, kam si prišlo, za kako svobodo si se borilo!
Lozice
Mislila sem kreniti črez Col proti Idriji, a prijateljica iz šolskih klopi me je povabila na svoj dom pod Nanosom. Šla sem, saj sem romala po deželi le za to, da vidim, kako se našim ljude. godi. Med potjo mi je pravila, da namerava drugo jutro iti v Lozice, kjer bodo sprejemali novega župnika. Ravno prav, da bom videla tudi kaj lepega, saj v tako zakotni vasici, kot so Lozice, mora biti doma le veselje in mir.
Na vso zgodaj sva korakali s prijateljico proti Lozicam. Ljudje so že prihajali praznično oblečeni, cerkev je bila lično okrašena, otroci so se že pripravljali, da dostojno sprejmejo novega pastil ja. Ob določeni uri je bilo kljub delavniku zbranih lepo število ljudi. — A kar naenkrat P«.de med ljudi kot atomska bomba novica: Gospoda ne bo, ker so mu prepovedale prihod ljudske oblasti v Ajdovščini. Namesto veselja solze, namesto polja in deklamacij godrnjanje. To pa je res prava verska svoboda, sem si mislila, ko som žalostna odhajala od žalostnih vaščanov.
Črni vrh
Še isti dan sem mahnila čez Gol proti Idriji. V Črnem vrhu so ljudje lavno odhajali od mitinga. Žalost sem brala na obrazih. Kaj bo pa zopet tu? Po ovinkih sem le zvedela resnico. Pred dvemi leti jim je bila porušena cerkev. V sik so si z velikimi težavami priredili eno izmod porušenih kasarn za začasno cerkev, jo lično opremili in opravljali v njej nemoteno službo božjo. Pred par dnevi pa pride ukaz, da mora j) v par dneh izprazniti prostor, češ da ga rabijo v vojaške namene. Vse prošnje niso nič pomagale, kljub temu, da bi lahko , popravili kako drugo kasarno za vojaško n porabo, saj jih je še več r.a razpolago. Tako so ljudje zdaj brez cerkve, edinega kraja, ki jim je bil v tolažbo... Živela svoboda in ljudska volja!
(Nadaljevanje na 4. štreni)
Socialno vprašanje
(Nad iljevanje)
Kakšne so bile posledice zmot gospodarskga liberalizma?
Posledice teh zmot so bile:
L V gospodarstvu je zavladal skrajni egoizem. Začela se je divja gespodarska tekma. Vse se je gnalo za čim večjim dobičkom. Močnejši podjetniki (industrijci, trgovci) so v gospodarski tekmi gazili in gospo-
Marfanka:
(,8) rVarjetica
Premišljeval jo je v urah noči in z vsem hrepenenjem pričakoval jutranje zarje. Utrujen od morečih skrbi, je proti jutru zaspal.
Znašel se je na samotnem otoku; vse okoli je hrumelo razburkano morje, da so mu morske peno pr-šale v obraz. Pred njim pa je v viharju valovilo nepregledno polje zrelega žita, vsega prepreženega s plevelom in osatom, med katerim so sikale strupene kače. Pogled nanje, ga je navdal s tako grozo, da jo hotel zbežali, pa skrivnosten, ]»roseč glas ga je zadržal: »Pavlo, izčisti mi to polje in požanji ga!«
»Kako, saj ne morem, preveč me je groza, ko sem tako sam!« se mu je izvilo iz trpečega, prestrašenega srca.
»Pavle, nikoli ne boš sam, jaz bom pri tebi, tvoja sestrica.«
Zdrznil se je ob tem dragem, take znanem glasu in se ozrl.
Blesteča od čudovite lepote mu je prihajala naproti Marjetica. Zakričal je od neizmernega presenečenja, kajti Že dolgo je po njej zaman hrepenel. Razširil je roke, da bi jo rprejel v svoj objem, pa samo ljubke se mu je nasmehnila in odmajala z glavo:
»Ne, Pavle, sedaj ni časa za to. Naš večni Kralj te kliče na delo. Pojdiva 1«
darsko ubijali šibkejše. Kdor je bil bolj brezvesten in brezobziren, ta jo izrinil jz produkcije in s trgov šibkejše in bolj vestne ter jih vrgel med delavce.
Mik svobode je privabil tudi delavce z dežele v tovarne in velika industrijska podjetja. Podjetniki so pritegnili v tovarne tudi ženske in otroke. Kor delavske Organizacije po načelu individualne svobode niso bile dovoljene, se je začela tekma 'udi med delavci.'Podjetniki so Iz rabili to iekmo in začeli delavce izkoriščati; zmanjšali so jim plače, podaljšali delovni čas, izrabljali njih delovne sile. Delavci so postali proletarci.
Zle posledice pa so segle tudi na kmete. »Beg s kmetov« jim je jemal delovne silo. Svobodni promet je znižal kmečkim pridelkom cene. Liberalna svoboda je razbila tudi kmečke domove. Tudi na kmetih se jo začelo širiti proletarstvo.
2.	Pohlep po bogastvu, po denarju, po dobičku (mamonizem, profi-tarstvo) jo ubil v ljudeh smisel za duhovne dobrine ir nravne vred note.
Ljudi se je začelo polaščati mate-
VZGOJNI
Fra Angelico je bil slaven slikar. G njem pripovedujejo, da je vedno. prodno je slikal nebeške podobe, molil. Vzgojitelji so v nekem vzvišenem porneuu pravi slikarji in kiparji božje podobe v dušah nedoraslih otrok. Delo vzgojiteljev in milost božja naj napravita iz človeštvo in pomoč sposobnih predstoj-lisatelja spita angel in hudič—-dobrega otroka božjega. Dobro vzgojeno srce in v raznih znanostih izpopolnjeni razum naj človeka vodita skozi življenje po poti resnice, lepote in dobrote.
Prva, od Boga samega postavljena vzgojitelja sta oče in mati. Nikjer ni za otrokovo vzgojo tako dobro in ugodno preskrbljeno, kakor v domači hiši. Mislimo seveda na lazmere v dobri, verni krščanski družini, kjer oče in mati izpolnjujeta svojo vzgojno dolžnost- Žal, da v naši dobi v premnogih družinah ni pravih pogojev za dobro vzgojo. Za otroke takih družin je prava sreča, ako pridejo v vzgojne zavode. To nam potrjuje tudi vsakdanja izkušnja; saj mnogi starši izročajo svoje otroke v vzgojo verskim zavodom, čeprav sami niso verni. Potrebno je, da otroci pridejo v vzgojni zavod, tudi tedaj če v domačem kraju ni šole, katero namerava otrok obiskovati, in če v tujem mostu, kamor ga pošljejo v šolo, ni mogoče poskrbeti, da bi otrok prišel v dobim družino.
Velika dobrota v vzgojnem zavo-
Prijela ga je za roko in ga peljale. na rob njive. Z grozo v srcu jo je pogledal, sikanje kač mu je ledenelo kri po žilah.
Tedaj je Marjetica začela z milim glasom peli čudovito pesem, polno neskončno lepih melodij, kakor je ni slišal še nikoli. Prevzet od neizmerne blaženosti, ki mu je prežela sleherno žilico, jo je poslušal. Samo ono si je želel, da bi ta pesem ne utihnila nikoli.
Zopet ga je ljubeznivo pogledala in mu rekla:
»Začni! Ni se ti treba nič bati. Poglej!«
Stegnila je svojo belo roko proti žitnemu polju in Pavle je obstrmel:
Vse kače. ki so še pred enim hi-pcm tako strahovito s’kale vanj, so sedaj pohlevno ždele .na tleh in s privzdignjenimi, glavami omamljene poslušale.
Marjetica je nadaljevala skrivnostno pesem nebeških melodij in Pavle se je opogumljen sklonil in začel z delom. Kar z golimi rokami je ruval plevel in osat, poln velikih ostrih trnov, ki so se mu zarivali v meso, da so roke kmalu zakrvavele. Pod pekočim soncem so je pomikal vedno globlje v polje. Vse bohotu ojsi je tu rasel plevel, vse ostrejši trni so mu vedno gio bije odpirali zadane rane.
Brez Marjetice bi gotovo omagal. Njena bližina in njena čudovita i e.-em je kot blagodejni balzam hladila njegove razbolele rano in mu vlivala novih moči v izmučeno
rialistično mišljenje in hlepenje po razbrdanem uživanju.
Začela se je širili pozaba na Boga in večnost.
3.	Vse to se je končno izrazilo v gospodarski in dubovni bedi.
Gospodarsko so res nekateri bolj in bolj bogateli, a drugi zato padali v uboštvo. Družba se je začela deli-ii v razred mogočnih bogatašev in v razred nemaničev — proletarcev.
Duhovno so pa obubožali vsi. Bogate je prevzel mamonizem, da jim jo Bog denar. Uboge je zastrupil mamonizem, da se jim tudi zdi vir vse sreče bogastvo in da zato zavidajo bogate in jih mrze, svojo usodo pa kolnejo in se obračajo s sovraštvom proti Bogu.
To so torej grenki sadovi liberalizma: gospodarska beda velike večine ljudi, duhovna beda vseh.
To so prevare liberalizma: obetal je srečo vsem, prinesel je pa večini ljudi bedo, a bogatim ne sreče.
S katero besedo navadno označujemo vse zlo gospodarskega liberalizma?
Navadno označujemo vse zlo gospodarskega liberalizma z besedo kapitalizem.
ZAVODI
du za otroka je v tem, da je v zavodu veliko bolj strog red; red pa brzda mladostno vihravost in lahkomiselnost. Tudi učenje je uspešnejše, ker tam ni toliko vzrokov za raztresenost in ker zgled dobrih seučencev priganja otroka k pridnosti. Tudi ima učenec v zavodu več učnih pripomočkov ter nadzorstvo in pomoč sposobnih predstoj-bikov.
V katoliškem zavodu se mladina še posebno vzgaja v nravnosti. O-trok želi ciružbe sebi enakih. To najde v zavodu, kjer se vzgaja v tako potrebnih socialuih krepostih; tu se nauči živeti z drugimi v le-iem miru in krščauski ljubezni, v medsebojni pomoči in velikodušnosti, nauči se discipline in rosnega dela. K vsemu temu mu pomaga solidna pobožnost v izpolnjevanju verskih dolžnosti.
Slovensko Alojzijevišče
Slovensko Alojzijevišče v Gorici je tak verski katoliški vzgojni zavod, ki letos po dolgih letih sprejema srednješolske dijake pod svojo gostoljubno streho. Starši naj sc za vpis svojih fantov pobrigajo do 20. septembra. Obenem zavod prav iskreno priporočamo vsem ljubiteljem slovenske mladine, da ga pod-rrejo z darovi ib z molitvijo.
Darovi: Iz Kozane L 500; v zadoščenje za žalitve prevz. nadškofa iz Libušenj 1000; iz Opatjcga sela 800; iz Cepovana 500.
telo. Vztrajal je do konca njive v naporu, ki je presegal njegove moči.
Tedaj se je globoko oddahnil in so vzravnal. Njegov pogled je velelo presenečen obstal na prijazni zelenici, obdani z vitkimi palmami. Čudovit hlad je vel od tam in ga s skrivnostno silo privlačeval: »Marjetica, odpočijva se, tako sem utrujen, tako silno hrepenim, odpočiti se v tvoji bližini.«
»Pavle, pogum, še te čaka delo. Potem pa bova na veke počivala v skupnem domu.«
Bodrilno se mu je nasmehnila m mu podala srp. Vdal so je in zopot začel z delom. Zrelo klasje, prosto vsega plevela in osata, je naglo padalo pod njegovim srpom. Spremljan od Marjctičine pesmi, jo delal z vso vnemo, ne meneč se za utrujenost, žejo in žgočo vročino. Kot bi bil to delo vedno opravljal, je spretno vezal požeto žito v snope in jih zlagal na kupe.
Sonce se je že bližalo zatonu. Ravnokar je bil i.vezal zadnji snop zlatega žita, ko jo utonilo v brezbrež-nem morju- Naglo je padal mrak na zemljo in z njim blagodejno osvežilo.
Tedaj se je naenkrat vse nebo zasvetilo v čudoviti svetlobi. Zopet je zaslišal skrivnostno pesem, ki mu jo je ves čas ujegovega dela pela Marjetica Sedaj jo je pel cel zber, spremljan od lahnoga zvonjenja srebrnih zvončkov.
Marjetica ga je prijela za roko in
Domače
VODSTVO MALEGA SEMENIŠČA V GORICI sporoča, da bodo izpiti v drugem teduu oktobra iu da se šola začne šele v 3. tednu oktobra. Podrobnosti pozneje.
KOMEN
Zavedno ljudstvo komensko fare pt. šil ja Primorcu 2000 lir v zadoščenje našemu č. g. dekanu Viktorju Kosu, ki je postal na tukajšnjem ljudskem zborovanju tarča grdega ibrokovanja. Zavedni verniki komenske fare se čutijo globoko užaljeni zaradi žaljivega postopanja iapram našemu dušnemu pastirju ler izjavljajo, da nimajo nič skupnega z onimi, ki so s histeričnimi medklici kričali: »Dol z njim!« — Evangelij nam pripoveduje, da so tudi Judje ravnali podobno s Kri--lusom in ga označili za izdajalca i.a roda.
Nikdar in mkako r ni naš g. dekan izdajalec naroda, temveč mu je dobri pastir, ki ljubi svoje ljudstvo in svojo grudo, za kar jo bil tudi preganjau za časa fašizma. On polaga vso svojo skrb v to, da vodi svoje ovčice le na zdravo in dobro pašo. Hvaležni interniranci i.: Neumarkta dovolj zgovorno pričajo — ne o kakem izdajstvu, temveč le o plemenitem srcu našega g. dekana, ki je bil kot prostovoljen interniranec vsem vsestranski to-lažnik in dobrotnik ne glede na veroizpoved, narod ali jezik. Tega gotovo ni delal iz kakih sebičnih namenov, ampak le iz samarijan-ske ljubezni in krščanskega usmiljenja. Končno zavedni komenski farani ogorčeno protestiramo zoper prostaško govorjenje in vso storjene mu krivične žalitve, ki so znak popolnega pomanjkanja kul-t ure.
Z dekanom v trpljenju, z dekanom v veselju'
Zavedno ljudstvo komenske fare
Opomba uredništva. Ob čitanju tega dopisa smo se za glavo prijeli in nismo mogli verjeti svojim očem. Ali so res tako globoko padli Komenei, da celo njega žigosajo kot izdajalca, ki* je kot pastir njih duš hotel z njimi deliti usodo pregnanstva? Tako daleč naj bi se dali na-
Nabiranje sončničnih semen
Odsek za prehrano goriškega o-krežja poroča, da je strogo prepovedano prodajali ali izvažati iz dežele sončnično seme kupovaleem ali nabiralcem, ki nimajo za to določenega dovoljenja.
Policijski čiuitelji imajo nalogo, takoj zarubiti katero koli količino senčničnih semen vsem osebam, ki niso zadostile tozadevnim predpisom.
sledil ji je s srcem, razbijajočim od blaženega pričakovanja.
Tedaj se je nebo odprlo in zagledal je velik zbor belooblečenih deklic, prepevajočih skrivnostno pesem. Vsaka je imela v rokah srebrne zvončke in z njimi spremljala pesem. Tik njiju so se ločile v dve dolgi vrsti in obstale obrnjene druga proti drugi.
Še bolj se je zasvetilo in zdajci so vse deklice padle na kolena.
Na skrajnem koncu njihovih vrst se je pojavila bleščeča se postava in se zkozi vrsti klečečih deklic vedno bolj bližala.
Pavlu je srce v prsih zastalo, toliko lepote ni še videl. Svetloba, žar-nejša od sonca, ga je tako omamila, da je za hip zaprl oči.
Tedaj je zaslišal glas, ki ga je potopil v morje nikdar slutene sladkosti :
»Pavle, moj zvesti služabnik, pridi po svoje večno plačilo!«
Presenečen je zopet odprl oči. Pred ujirn je v nepopisni lepoti stal sam Jezus.
Vrgel se mu je k nogam in iz dna duše se mu je iztrgal vzlik neskončne sreče.
»Moj Gospod!«...
Pavle se je prebudil in prisluhnil. Kakor iz neizmerne daljave je prihajalo do njega komaj slišno srebrno zvonkljaaje. S tresočo se roko si jo šel preko prepotenega čela; ni vedel, ali še sanja ali je resnica. Polagoma se je zavedel in kruta resničnost mu je zopet z vso greu-
novice
hujskati naši Kraševci? No, tega ne moremo verjeti! Upamo, da so bili pri tistem zborovanju le tuji hujskači. — Se li spominjate, kako je bilo takrat, ko je Komen gorel in ste bili kot živina gnani v Nemčijo? Kdo je šel z vami? Mar tisti, ki vas danes hujskajo? Begunec pač ne bo Klical svojemu sotrpinu - dokanu: »Dol z njim!« Komenei, spreglejte 1
SOLKAN Misli, besede in dejanja »progresivnih« vernikov Misli in besede
Na steučasu z dno 1. IX. 1946 smo brali tudi sledeče:
»Kdo more obsojati postopanje ljudstva napram »Slovenskemu Primorcu?« (1) — Javljen kot apolitični verski list... Sprejeli smo ga z veseljem... (2) Ta list, namesto da ti prenašal božjo besedo in služil svojemu pravemu namenu, je postal protiljudsko orožje v rokah zločinskih elementov, ki nadaljujejo umazano Rupnikovo in Rcžma-novo izdajalsko politiko... (3)
Mi katoliški verniki bi se čutili sokrivci pred Bogom in Narodom, če bi dalje dopustili, da se prod našo cerkvijo prodaja list, ki nima ničesar opraviti z verskimi stvarmi, celo pozablja Kristusov nauk: »Ljubite se med seboj!« in vnaša razdor iu sovraštvo med ljudstvo. (4) Požvižga se na vs*> našo kri (5), prelito za osvoboditev izpod fašističnega jarma in združitev z jugoslovanskimi brati ter hoče napraviti iz naše s krvjo prepojene zom-lje mednarodno oporišče reakcije. (6) Kdor koli odobrava... jo nasproten borbi primorskega ljudstva za 1 riključilev k Jugoslaviji.
Zakaj »naš« g. kaplan širi s ta-kim prizadevanjem ta zlonamerni list in ga trdovratno brani pred ljudstvom, ki noče takoga lista v svoji vasi? (7)
Celo groziti se je drznil zavednim vernikom, ki so hoteli preprečiti prodajo tega lista, in da bi dalje o-mogočil prodajo se je poslužil civilne policije. (8)
ZAVEDA NAJ SE, DA JE MED NAMI PRITEPENEC, KI SE SKRIVA POD NEPRAVIM IMENOM IN DA NAŠE LJUDSTVO NE MARA TAKIH DUŠNIH PASTIRJEV (9)
Skupina zavednih verniko-v«. (10)
Komunizem je zdražba
Opombe:
(1) Nihče, ker ljudstvo ne postopa proti Sl. Pr., ampak ga ljubi.
(2) Sl. Pr. res ni glasilo nobene stranke, toda z verskega in nravstvenega stališča osvetljuje vse privatno m javno življenjo. Ni to-
kobo preplavila srce, da je z neizmernim domotožjem zahrepenel po resničnosti čudovitih sanj.
Zvonki jan j e se je polagoma zgubilo v daljavi in skozi okno so posijali že prvi žarki sonca,
»Zaležal sem se danes« je očitajočo pomislil Pavle in se hitel na-1 i avl jati.
Skozi sončno jutro je pohitel v hrib iu razmišljal čudovite sanjo, ki jih nikakor ni mogel razumeti. Želel je, da bi jih čimprej povedal Marjetici; ona bi mu jih gotovo znala razložiti.
Skoro pri vrliu je že bil, ko mu je zopet udarilo na uho skrivnostno zvonkljanje. Čudno vznemirjen je nadaljeval pot.
Na zadnjem ovinku je nenadoma zagledal pred seboj gospoda župnika v belem roketu — v spremstvu dveh strežnikov.
Strašna slutnja ga je prešinila, kot blazen je zastrmel v duhovnika: »Kaj je z Marjetico?« jo kriknil v neizmerni boli Sočutno ga je gospod pogledal: »Gospod Zalar, pogum! Uklonite se tudi vi božji volji, ki vam hoče lc dobro. Njegova volja je, da nas Marjetica zapusti. Zolo slaba je, čeprav še vedno pri zavesti. Ravnokar sem ji prinesel sv. obhajilo; zato pustite jo še nekaj časa samo z Jezusom.«
Težko ga je ubogal Pavle. Vsa njegova v bolesti prekipevajoča notranjost ga je vlekla k njej.
(Nadaljevanje)
rej zgolj nabožen. Beri prvo številko z dne 29. VIII. 1945!
(3) Take besede narekuje slepa strast. »Zločinski elementi« želijo, da jim zapeljani obrekovalec dokaže tudi L> en sam zločin. Blagor njemu, ako se nahaja v podobnem položaju!
Naprej tožniki, -* vi bratovske časti grobniki!
(S. Gregorčič)
(4) Prostaško pisanje daje najboljši dokaz, kdo neti sovraštvo in razdor:	Slovenski Primorec ali va steneas. Kar predrzno je, aku taki nasilneži vlačijo po svojih strupenih zobeh Kristusove besede o ljubezni. Saj sploh ne vedo, kaj je ljubezen!
(5) Naš list se ne požvižga na prelito kri, ampak zelo obžaluje, da se ta kri, ki jo je večina prelila iz resničnega rodoljublja, zlorablja v prid komunistični diktaturi.
(6) Ne iščemo nobene opore za nobeno reakcijo, pač pa bi želeli našemu ljudstvu, da končno pride v tako politično ozpračje, da bo moglo svobodno Bogu služiti, živeti v pravi bratovski ljubezni ter brez strahu pred nasiljem pravično zasluženi vsakdanji kruh v miru jesti. Želeli bi, da bi bil j tako ozračje I rav v Jugoslaviji.
(7) Ali naj g. kaplan širi liste, ki neprestano krivično napadajo in grdo obrekujejo duhovnike in škofe?
(8) G. kaplan nikomur ne grozi, ker to znajo le njegovi sovražniki. — (Svilna policija pa je dolžna ščititi vse državljane pred vsakim nasiljem. Tako je ščitila komunistično časopisje v Trstu in Gorici. Nikdar pa ga ni bilo treba braniti pred nasiljem slovenskih nekomunistov, še najmanj duhovnikov in vernikov okrog Slov. Primorca.
(9) Na slovenskih tleh ni noben Slovenec pritepenec, zlasti ne dober duhovnik, ki le dobro uči. Ker so g. kaplan ne skriva pod nepravim imenom, ni smela niti v teh vrsticah manjkati prav groba in otipljiva laž ki je glavno orožjo sovražnikov katoliškega tednika.
(10) Podpis bi se moral glasili: Skupina krščenih nevernikov, ki se ne zavedajo, kaj delajo.
Komunizem je poboj
na hrbtu, zamašena usta in glavo vso razbito. Zločinci so žrtev po groznem umoru vrgli v kraško razpoko in jo s kamni zasuli.— Bil je pokopan ob obilni udeležbi domačih fantov in deklet na goriškem pokopališču v soboto 7. IX. popoldne.
Kdo je napravil ta zločin? Zavezniki ne, ker je bil v njihovi službi. Belogardisti ne, ker je bil fant sicer pri partizanih, a se je od njih odtrgal, ko je spoznal pogubnost komunizma.
To nečloveško delo so brez dvoma izvršili mojstri v vezanju ljudi z žico, njih klanju in metanju v brezna.
Odgovorni pa so za take zločine nešteti drugi ljudje, ki tako z’JČin-co in njih organizacijo kakor koli podpirajo in zagovarjajo.
ZVU bi vprašali, ali ve, da je ves Kras na milost in nemilost izročen takim krvnikom svojih lastnih bratov.
Podoben zločin se je zgodil 15. VIII. v Svetem pri Komnu.
Komunizem je smrt
Števerjan
Prejeli smo dopis, ki se zdi, da hoče dati odgovor nekemu predavatelju. Dopisnike prosimo, naj nam pišejo stvarno in podajajo jasna in točna poročila. Na vsak način se
morajo izogibati psovk, ki niso častne za nikogar, a so celo neprimerne za katoliški tednik. Malo šale, da, žalitev ne!
Pesem iz Brd
Prejeli fmo od preprostega prija-
Ija pesem, v kateri skuša z vezano besedo prikazati vso grdobijo neiskrenih in nasilnih sovražnikov Slovenskega Primorca, ki edini govori ljudstvu is srca.
Pesem kože razumnega človeka z zelo dobro volno, toda oblika pesmi ni dovolj popolna, da bi jo mogli objaviti.
Komunizem je zločin
ljudsko sodišče nekaterih razgretih glav, ki so jih prignali z raznih strani.
O uboga svoboda, kam si se zgu-; hi la, sem zdihovala, ko sem prekoračila soški most. Vse, kar sem videla, je najbrž le senca vsega gorja, ki ga trpi naše. ubogo ljudstvo v coni B. Nič vež ne bom dvomila o tem, kar piše Slovenski Primorec c tej coni in o Jugoslaviji. Vse, kar piše, je le medla slika vsega, kar sem videla jaz na svojem potovanju.
Popotnica
Komunizem je nesreča
Dvojna mera
Primorski dnevnik piše, kako je Tito priporočal v Kranju ženam, raj ne dopustijo, da bi se duhovniki vtikali v politiko. Istočasno poroča, da hodijo po Parizu Rittig iz Zagreba m še drugi duhovniki, ki se hvalevredno trudijo za zmago Titove politike. Prepovedana je torej vsaka nekomunistična politika, zelo se pa priporoča komunistična.
Iz Brd nam prihajajo neprestano pritožbe proti nekemu duhovniku, ki se peča s strankarsko politiko ir. daje dušam pohujšanje. Politika duhovnikov, ki jo obsojajo pošteni krščanski Brici, je tista, ki jo obsoja tudi Cerkev sama.
Verniki želijo, da bi se tu vendar že napravil red.
Pod „ svobodnim" soncem . ■ ■
Komunizem je krivica
Dejanja:
Razprodajalki Slov. Prim. je v nedeljo 1. IX. PRED cerkvijo raztrgal vse številke učitelj Makuc Vladimir, ki je bil fašistično vzgojen in je do zadnjega nosil črno uniformo. Ubogi otroci, ki bodo imeli takega vzgojitelja! In on z nokoli ko tovariši in tovarišicami jo »ljudstvo«, ki »postopa« proti »Slovenskemu Primorcu«.
Skupina nevernikov v odrešilno moč KP
In nekatere svetohlinke bodo spet Sl. Primorca učile ljubezni, ne pa učitelja sovraštva do edinega m šega krščanskega lista.
Vrh pri Sv. Mihaelu
V četrtek 2!). VIII. se je vračal is službe v Gorici s svojo materjo domov na Vrh Edvar d Devetak. Na postaji v Rubijah se 3e ločil od matere in šel po bližnjici proti domu. Domov pa ni prišel. Mati, ki jo v tej vojni zgubila že 3 sinove in je stavila vse upe v Edvarda, ga je več dni zastonj iskala. — Naposled so ga našli prav slučajrm ameriški vojaki, ki so bili v bližnji okolici na vajah. Imel je roke zvezane z žico
Idrija
Ko sem prispela v Idrijo, sem morala svojo prijateljico najprej vprašati, kako da imajo pri »Narodni obrambi« vojake — Italijane. Povedala sem ji, da sem hotela vprašati skupino vojakov nekega pojasnila, pa mo niso razumeli. Mislila sem, da so morda Hrvatje ali Srbi, in sem jih vprašala v srbo-hrvat-skem jeziku. Eden izmed njih mi je kratko odgovoril:	»Non capisco.
Siamo italiani». To je pa res imenitna obramba slovenskega naroda! Tisti, ki so naš narod četrt stoletja tlačili, ga zdaj varujejo. Ubogo slovensko ljudstvo, kako se komunizem s teboj igra!
V Idriji je še vse polno podrtih hiš, nič še ni videti obnovljenega. Čudno se mi je zdelo, ko vendar beremo po časopisih o neprestanem delu za obnovo. Celo ob nedeljah mučijo ljudi z udarniškim delom. Prijateljica mo je ob tej moji težavi spomnila na besede iz naše pesmi: »Prazno je delo brez sreče z nebes. — Ob obhodu sem povabila prijateljico na trgatev in ji naročila, naj privede s seboj tudi svojo sestrično, ki je ne morem obiskati. »Jaz že pridem« — mi je odgovorila, — »Sestrične pa ne bo, ker ji nočejo dati osebne izkaznice. Pri nas .ie taka svoboda, da nimamo niti o-sebne izkaznice vsi. Kdor ne trobi v rdeči rog, jo težko dobi, čo jo sploh dobi. Tako mora biti vedno prikovan doma, čeprav živimo v deželi, kjer se pojo kar naprej pesem o svobodi.
Šla sem naprej proti Cerknemu. Porezen
Na Želiim sem zvedela, da bo v nodeljo maša na Poreznu za v st. žrtve, ki počivajo še nepokopano na
(Nadaljevanje s 3. strani)
naši zemlji. Ni me vzdržalo, da bi ne šla tudi jaz tja gori, saj si hribov tako želim, a imam tako malo prilike, da pridem nanje. Čudila sem se, da je bilo toliko ljudi pri tej pobožnosti. Ni jih bilo manj od 1500. Vsa pota so jih bila polna. In kak raz gled po vsaj naši zemlji, po Kranjski, po Primorski tja do morja. Vse, kar sem prejšnje dni doživela na poti. sem pozabila, tako lahko mi je bilo pri srcu. Tudi moli se lahko na takih višinah, vso bliže se čutiš Bogu. O ljudeh, ki biv.ijo po teh naših gorah, sem dobila najboljše vtise. Videlo pa se je vsem že na obrazih, da nosijo težak križ su ženjstva in da hrepenijo po svobodi.
Grahovo *
S Poreana sem šla v Baško dolino in jo krenila proti Gorici. ITa Grahovem sem hotela stopiti za trenu tele v cerkev. Zaprta je bila. Ko sem odhajala iz vasi, sem vprašala nokatere ženice, ali nimajo duhovnika, ker ;e cerkev zaprta. S solznimi očmi so mi pripovedovale, da je prišel, a so ga ljudske oblasti žo Izgnale, češ da ni iz cone B. Pravilo so mi o ogorčenju ljudi in o žalosti vse fare nad takim početjem. Po poti proti Kneži sem premišljevala besedo teh žensk in vse, kar sem na tej poti doživela. Komunizem je strašno gorje, ki mnogo govori o svobodi, a je največje suženjstvo.
Tolmin
Ko prispem v Tolmin, vidim razjarjeno gručo, ki tira mladega duhovnika proti soškemu mostu. Kaj je pa zopet to? Kaj je zagrešil mladi duhovnik? Po dolgem povpraševanju izvem, da so dobili pri njem Slovenskega Primorca in za ta »veliki zločin« so ga postavili pred
RAZNO
Romanja
Kljub temu,-da se Cerkev po deželi napada kot še nikdar; kljub temu, da se duhovniki obrekujejo in se njih ugled ruši bolj kot kdaj koli; kljub temu, da se pobožni verniki sramotijo kot belogardisti in reakcionarji, kar se v prejšnjih časih ni godile — daje naše ljudstvo rado duška svoji vernosti z romanji na Sv. Vilarje, na Barbano, v vipavski Log itd.
Neprestano dobivamo pozdrave a božjih poti od Bricev, Vipavcev, Kraševcev in Gorjanov.
Tako smo dobili pozdrave iz Barbane, kjer so naši ljudje toliko in tč> k o lepo prepevali, da so Furlani rekli: Slovenci niso sami brezbožne-ži in komunisti, ampak so še vedno zelo verni in pobožn. Čutluo, kako so mogli komunisti dobiti tako moč med njimi!
S Sv. Višarij smo pa prejeli celo pesem, ki pravi, da se naši ljudje zatekajo v višavo k Mariji za pomoč v »peklenskih viharjih«, ki divjajo v dušah in deželi. Pesem, ki žal ni srela za tisk, se obrača k Mariji, naj varuje naš narod grešnih zablod in mu da učakati srečnejše čase pravega miru in bratstva.
Romarji, le romajte, a romajte vedno s pravim duhom spokornosti in iskrene pobožnosti. Ne pozabite po dobro opravljeni sv. spovedi in vrednem obhajilu moliti za slovenski narod, ki mora toliko trpeti zaradi nasilja nekaterih Bogu in narodu nezvestih sinov.
lanski radijski postaji zgradil tako napravo, da je s pomočjo radij-. n?h žaikov lahko prižgala iuči v daljavi. Tako je sv. oee prvikrat v zgodovini človeštva pritisnil gumb v svoji sobi v Vatikanu in prižgal luči na Monte Amiata več sto km deleč. Danes ni to več nobeno čudo, takrat pa je bilo.
Leta 1944 je nemška vojska na umiku pred zavezniki pognala v zisk križ na Monte Amiata. Sedaj so ga znova postavili iu sv. oče je ponovil dejanje pokojnega Pija XI. ter v soboto 24. avg. zvečer iinel kratek nagovor po radiu, potem pa nevidno prižgal električne luči aa križu.
Katoličani v Indiji
O katoličanih v Indiji je Paiulit Nehru, predsednik nove začasne indijske vlade, izjavil: »Indijski katoličani naj ne bodo v skrbeh. Naš cilj je svobodna država, v kateri bodo zavarovane pravice vsaki veli. Kristjani so sestavni del indijskega naroda. Njihove tradicije 30 stare več- kot 15 stoletij; k naši skupnosti so prispevali mnogo kui-turnih in duhovnih vrednot.«
KNJIGA
Z DBDcGlliB Hotelom
Pred nekaj meseci je izšla knjiga s podnaslovom:	»Primorska du-
hovščina za Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo.«
Ta naslov je napačen.. Zagrešila sta ga urednik in tiskarski škrat. Ne. sl o v knjige se pravilno glasi:
P tv primorskih duhovnikov vpre-žtnih v voz mednarodne komnnisti-stične OF.
Sovraži zmoto, a ljubi človeka v zmoti in moli zanj!!
Proslava sv. Cirila in Metoda na Slovaškem
Po žalostnih skušnjah razprtij Slovakov s Čehi se je med Slovaki mogočno razmahnilo češčenje sv. Cirila in Metoda, skupnih slovanskih apostolov. V Bratislavi so s sodelovanjem akademikov kongro-ganistov na predvečer praznika i-meli veliko akademijo za izobra-ženstvo pod geslom: V krščanstvu jo ljubezen, v slovanstvu je moč; ljubezen in moč je življenje. Tudi v drugih slovaških in večjih krajih e o imeli velike slavnosti.
Kri/, na Monte Amiata
Monte Amiata je hrib v južni Toskani. Visok je približno kakor i.sš Matajur (1735 m). Slovi zaradi rudnikov živega srebra, ki so bogati kakor idrijski. Na njegovem vrhu so že pred več loti, ko je bil še Marconi živ, postavili visok križ, ki je bil ponoči razsvetljen, da 8) ga videli daleč okrog po Toskani in Laciju. Ko so prvič prižgali električne luči na tem križu, jo to storil pokojni sv. oče iz Vatikana. Mer coni sam je namreč na vati-
TESTENINE ZA BREZPOSELNE Papeška dobrodelna komisija je dala na razpolago za brezposelne v Gorici 45 stotov testenin po L 32 kg, in sieer po 2 kilograma za vsakega brezposelne-
on
pia»
Razdeiitev so poverili 2 prodajalnam Delavske zbornice v ulici Loeelii in v ulici Mazzini (La Faimglia) in se bo izvršila na predložitev zelene nakaznice od 10. do konca tega meseca.
Darovi:
Hudi Peter za krotkega Slov. Primorca 250; iz Kozane preplačila 3(0; iz Rihemberka preplačila 50; N. N. iz Bilj 50; da bi Bog kmalu I c nižal sovražnike sv. Cerkve 50; en fant iz Vedrijana (polovico dnine) še pred jurišem briške boljše-viške peto kolone 125; neimenovani SCO; Rozina iz Corsano, begunka TO; v čast Srcu Marijinemu 200; zavedno ljudstvo komenske fare 3000; ir Bregiuja za Urha in Žefa, da si oplakneta grlo po radio govoru 1G00; K. F. za list ob prvi obletnici 200 in za Malo semenišče 500; Šempeter 600 + preplačila 100; iz cone B v čast angelom varuhom 100.
V dneh svetovnega vasi slovesa, ko zlomek moč ima in pa hudir, v poravnavo Vrsno listu daje za uropano izvode tri sto lir.
Bog povrni!
Odgovorili urednik msgr. ALOJZIJ NOVAK Tiskano z dovoljenjem A. I. S. Tisk. G. Iucchi - Gorica
F
Ze dan po Urhovem radijskem govoru na vesoljni svet je prišel v Vrtovin Žefov odposlanec s sledečim pismom:
Dragi prijatelj Urh!
Kdor pošteno misli, govori in dela, je dandanašnji preganjan. D pam, da te to pismo še najde doma. Moje upanje se opira na srečo v nesreči. Že včeraj popoldne sem zvedel v Gorici, da so v Ajdovščini
in v vsej coni B s silno radovednostjo pričakovali tvojega govora. Poslušali so in vrteli po svojih aparatih, a Tvojega govora niso mogli najti. Vzrok je v tem, da nismo sporočili, da se bo oddaja vršila po legalni uri naše cone. — Toda v tem je sreča. Danes sem že slišal od nekega funkcionarja, da boš svoj govor še bridko obžaloval, ker ga nisi izročil v predhodno cenzuro. Najmanjša kazen, ki Te lahko zadene, je ta, da Te izženejo iz cone B.
Zato pa se odpravi urno in pridi zaenkrat na trgatev v Brda. Poitem bova že ukrenila na kak način, da Ti ne bo treba živeti v strahu, do kler ne pozabijo na tvoje besede.
Toda sporočiti Ti moram v tolažbo tudi kako veselo vest. V Kobariškem kotu so se za Tvoje ideje
lako navdušili, da so Ti poslali 1100 L, ki naj jih skupaj zapijeva. — 'te Krasa in Trsta so sporočili željo, da bi po radiu Trst II tudi midva vsak teden govorila — Časopisje poroča, da so po vsem svetu Tvoj govor dobro slišali in da Jo radi njega ugled primorskih Sla-^ienceVs ki ima tako brihtne in pogumne kmete, zelo zrastel. Nekateri Brici so pa rekli, da je Pi-kavejica Tvoje misli preveč učeno napisal in da zlasti tiste reči o progresivni in ki.rzivni demokraciji niso prav razumeli.’ — Jaz pa sem razumel, da bi v modemih časih lahko govorili tudi o leteči dem'*-kraciji. In kaj naj bo tu težko razumljivo! Progresivna demokracija 30 tam, kjer demokratični ljudje gtido iz dežele. Kurzivna demokracija ie tam. kjer ljudje demokratičnega mišljenja iz dežele že
kor tečejo. Leteča demokracija je pa tam, kjer svobodoljubni ljudje z letali odfrčijo, če morejo. — Ali ne potrjujejo dejstva, da so vse take demokracije danes no svetu? — Ti si pa zagovarjal tisto demokracijo, ki živi svobodno doma in se brez strahu uveljavlja — po svojem prepričanju.
Kjer na tisoče poštenih ljudi beži iz strahu po svetu, tam ni prave demokracije. In to drži kot amen v očenašu.
S konference v Parizu je prišla vest, da je bila včerajšnja seja, ko si govoril Ti, edina, pri kateri se niso prepirali in tolkli po mizi. Za padne demokracije so se mazale, vzhodne pa so ob koncu dejale, da se morajo posvetovati s svojimi vladami glede sprejemljivosti Tvojih misli in nasvetov.
še eno veselo! Prav ta hip mi je
pravila hči, da je zdaj povedal radio iz Amerike,, da je Tvoj govor našel tam zelo ugoden odmev in da Ti neka bogata gospa, ki je izvedela, da si pogorelec, pošlje tako izdatno podporo, da boš lahko potoval tudi v Ameriko, ako boš hotel.
Ljudožrci so pa baje sporočili po radiu, da so se prepričali, kako visoko stopnjo kulture so dosegli v primeri z nami. Rekli so, da se ljudje v Evropi žrejo in grizejo j,-c časi, dan za dnem, leto za letom, dekler si ne zgrizejo vsega veselja do življenja., in na koncu se še pobijejo. Oni pa v slučaju potrebe to stvar bolj naglo opravijo, ne v žalost, ampak v veselje vseh, ki so pri pojedini.
Torej odpravi se hitro iu na svidenje!
Tvoj nate ponosni prijatelj
ŽEF