SEMANARIO YUGOESLAVO aparece los sébados Dirección: Dr. V. KJUDER l»ambaré 964, D. 6. Bs. Aires CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 EL NUEVO PERIODICO M SEMANARIO YUGOESLAVO Leto II. BUENOS AIRES 26. JANUARJA 1935 Štev. 67 Finančn i načrti vlade Kadi važnosti, ki jo imajo novi fizični in gospodarski načrti, ki jih Je argentinska vlada predložila prejš-n)i četrtek kongresu, je prav, da o nÜh še nekoliko spregovorimo. P>'i sestavljanja zadevnih zakonskih predlogov je finančnega minist-''a vodila misel, da treba omejiti vpliv Ra je doslej imela vlada na uradne ''ržavne zavod» dežele ter da treba (lati v teh zavodih besedo tudi zaseb-n'm gospodarskim krogom. Doslej- je N'ada imenovala vse ravnatelje Dr-^avne banke in pa Hipotekam« ban-v bodoče pa bo imenovala samo ,)0l°vico, dočim bodo ostale člane di-"•ektorijev volile zainteresirane gospo-''arske organizacije: trg. zbornici v herios Airesu in Rosariju, Združen-lR argentin6kih poljedelcev ter Indu-zveza bodo zastopane pri nco de la Nación; prve tri organi-Zac'je bodo zastopovane tudi v Ban-tQ hipotecario Nacional, četrtega za-|°Pnika pa bo volilo, na mesto Indijske zveze, Združenje imejite- Vrednostnib papirjev in akcij. ^ažen je tudi načrt za ustanovitev ^uoda, čigar naioga bo mobilizirati '•aitlrznjene bančne kredite. Zaradi s'abih gospodarskih prilik so mnogi dolžniki bank zastali z odplavčevan-svojih dolgov in so banke mora-zato omejiti nadaljnja posojila. Za vod bo od zasebnih bank odkupil (pro U Soto v in i ali pa z klanjem dolgo-! 0,"nih bonov) nepremičnine, ki so jih l)aiike prejele v jamstvo za svoje te-1 Jat ve. Posebno pažnjo bo posvečal Vo'eposestvom, katere bo razdelil in aato prodal na dražbh. Če se bo zaroči resno lotil dela, bo lahko mnogo ''"brega staril za kolonizacijo obšir-delov argentinske zemlje. Znano l0' da tiče mnogi latifundisti do vra-v dolgovih; zadolžili so se na svo-08i'Oinna posestva, zato da so la-°> vkljtib krizi, razkošno živeli v azt»ih ža NENADNA SPREMEMBA VLADE NA BOLGARSKEM Republikansko razpoloženi ministri so morali podati ostavko -Nova vlada bo bolj demokratična in bo nadaljevala politiko prijateljstva z Jugoslavijo V Sofiji se je v torek izvršila nenadna sprememba vlade. General Georgijev je podal ostavko celokupnega kabineta. Kralj je ostavko takoj sprejel in je novo vlado nemudoma sestavil Zlatev, kateri je prevzel tudi vojno ministrstvo. Notranje posle bo vodil v novi vladi polkovnik Krum Kolev, za naučnega ministra je bil ime novan gen. Todor Radev, za pravosodnega polk. Zlatko Ka-lenderev, ki bo vodil tudi finančno ministrstvo. Ohranili so svoje portefelje naslednji ministri iz prejšnje vlade: Batolov, minister za zunanje zadeve, Molov, minister za narodno gospodarstvo, in Zaharev, minister za promet. V krogih, ki zatrjujejo, da so dobro poučeni, pravijo, da je to premembo vlade organiziral sam kralj Boris, ker se mu je Georgijev zdel preveč republikansko razpoložen. Vodja repu blikancev je polk. Damijan Vel- čev, ki je imel velik vpliv na Georgijeva. Republikanci so i-meli baje namen najprej omejiti vpliv krone na vodstvo države, pozneje pa, ko bi njihove vrste ojačili mlajši častniki, bi kralja postavili pred izbero: ali se odpove prestolu in gre v prostovoljno izgnanstvo, ali pa — smrt. Starejši oficirji, ki so zvesti pristaši monarhije, so baje razkrinkali te nakane ter sporazumno s kraljem pripravili vse potrebno, da odstranijo iz vlade republikance ter Georgijeva nadomestijo z Zlatevom. Ko je Georgijeva vlada doživela v Ženevi neuspeh, ker je Zveza narodov odklonila njeno prošnjo, da bi Bolgarski dovolila nekatere olajšave glede odplače vanja inozemskih dolgov, so monarhisti to spretno izkoristili. Med javnim mnenjem so začeli ustvarjati nerazpoložerije proti Georgijevemu kaibinetu. Tem pripravam je pripisovati, da se je sedanja sprememba vla de izvršila brez slehernih zapleti jajev in celo na splošno zadovoljstvo javnosti. Nova vlada je dala — za vsak slučaj — aretirati nekatere republikanske voditelje, ki jih je pa kmalu spet izpustila na svobodo. Pridržanih pa je bilo v Japonci spet prodiralo v Kitajsko Boji v pokrajini Čahar, ki jo nameravajo baje priključiti Mandžuriji - Kitajci se menda ne bodo mnogo upirali zaporu mnogo makedonstvuju-ščih, aretiranih v poslednjih dneh, kar pač priča, da tudi nova vlada ne namerava spremeniti stališče Georgijeva napram makedonskim revolucionarjem, ki so v zadnjih letih povzročali trajno napetost v ' odnošajih med Bolgarsko in sosedami, posebno med Jugoslavijo. Zlatev je izjavil, da bo nova vlada ostala zvesta idealom od 19. maja 1934 (ko je Georgijev vpostavil režim "močne roke") ter ne bo spremenila dosedanje zunanje politike. Skrbela bo za utrditev dobrih odnašajev s sosednimi državami, pred vsem pa bo krepila prijateljske vezi z Jugoslavijo. Vkljub tem izjavam zagotavljajo v političnih krogih, da bo nova vlada bolj demokratična nego dosedanja, dasi je napol vojaška. NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.60 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv«. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Madžarski odgovor Prejšnji petek je bila objavljena kratka vsebina spomenice, ;ki Jo je predložila madžarska vlada Zvezi narodov glede preiskave zaradi marsei-Ucskega atentata. Madžarska vlada odklanja sleherno odgovernest za marseilleski zločin. Pravi pa, da je preiskava ugotovila, da so nekateri njani funkcionarji grešili v toliko, v kolikor niso izvajali zadostnega nadzorstva nad hrvatskimi emigranti. Radi tega je vlada odpustila iz službe dva policijska častnika, neki policijski nadzornik in dva žandarja pa so dobili vsak po en mesec zapora. Oblasti so izlade strožje naredbe za nadziranje tujcev in posebno tudi glede izdajanja potnih listov. Madžarska vlada smatra, da je s tem izvršila svojo dolžnost. Po mnenju italijanskega zastopnika barona Aloisija, je jugoslovansko-madžarski spor praktično že rošen. Končno besedo bo še Izrekel svet Zveze narodov, ko bo Anglež Eden predložil svoje poročilo, kar se bo zgodilo črez par mesecev. Beg iz Posaarja Kmalu po plebiscitu v Posaarju, ko so se doznale p"ve številke o izidu glasovanja, ki je hilo nad vse ugodno 1 za Nemčijo, so mnogi ljudje, ki so sc , južno zapadni >!ela samo nalogo, koristiti ar-^tinskemu gospodarstvu z regulira- niem Po «kih denarnega obtoka. Delovala bo ho d0{; M Vzorcu velikih evropskih emisij-bank. Vlada je prepričana, da ^s'ednja banka gospodarsko bo-nost Argentinije. ^ °vi načrti vlade so naleteli seve-( tydi na odpor Najbolj očitajo fi-nene'mu ministru, da hoče ustano- (Dalje na 2. strani) * * * * * aktivno udeleževali propagande proti zopetni priključitvi Posaarja k Nemčiji. začeli zapuščati deželo, ker so se zbali iepresali.j s strani Hitlerjevih pristašev. Ker s« se dt godili tudi razni incidenti, se je nekaterih opozicionalcev polotila prava panika; več tisoč oseb je že pobegnilo v Francijo in imajo preko meje mnogo posla z njimi, da jih spravijo pod streho ter prehrani-jo. Francija se .ie obrnila s posebno noto na Zvezo narodov, od katere zahteva, naj poekriv. za eksistenco teh ubežnikov, ki jim Francija ne more nuditi trajnega lela, ker ima sama dovolj brezposelnih. Francoski konzulat v Saarbruckenu je tekom 8 dni izstavil preko 8.000 potnih listov osebam-, ki so izjavile, da hočejo zapustiti Posaarje. Vendar pa je pričakovali, :ia se vseh teh 8.000 oseb ne bo izselilo, ker so jih na francoskem konzulalu svarili, naj dobro preudarijo, preden se odločijo, da za-puste rodno grudo. so več mest, iz katerih .so pregnali kitajske vojake, k: so se skušali zo-perstavljati vpaduikom. V bojih je bilo več mrtvih in ranjenih. Izgleda, da namerava Japonska pri ključiti sedaj tudi to pokrajino Mand žuriji, ker je znatne gaspodarske pa tudi strategično važnosti. Pravijo, da v?držuje Rusija preko te pokrajine stiive s kitajskimi komunisti, pa bi z zasedbo Čiharja Japonska prestrigla to pot. Obenem pa bi si tudi zagotovila važno strategično postojanko za morebitne nadaljnje o-peracije na Kitajskem. Vest o tem novem pohodu Japoncev jo naredila v svetu precejšen vtis, posebno na Anglpškem in v Združenih državah. Poznavalci položaja na Dalj- nem vzhodu so prepričani, da se Kitajci ne bodo preveč upirati temu vpadu, ker vedo, da bi takšno upiranje nič ne zaleglo. V Ženevi so nekoliko v skrbeh, ker se boje, da bi se Kitajci le utegnili spet pritožiti, kar bi Zvezi narodov povzročilo nov Sečne sitnosti, saj bi se. ¡¿»pet izkazala njena nemoč napram Japonski in I »i to le zameglilo zadnje uspehe, ki jih je Zveza dosegla s poravnavo jugoslovansko-madžarskega spora in pa s srečno rešitvijo posaar-skega vprašanja. Kot rečeno, pa ni preveč verjetno, da bi Kitajci ukrenili kakšne odločnejše korake proti Japoncem. Glede pritožb pri Zvezi narodov imajo že izkustva: več ko toliko ne zaležejo, ker Zveza ne n.ore prisiliti Japonske da spoštuje njene sklepe. Na drugi strani pa bi sitnarenje s strani Kitajske utegnilo le še bolj razdražiti Japonce, da bi ei privoščili še kakšno druga provinco. Abesinija in Italija Abesinska vlada je poslala v Ženevo novo noto, v kateri zahteva, naj Zveza narodov uvede pretekavo, ki naj ugotovi, kdo je kriv spopada pri Ualualu, kjer je j.adlo 107 Abesincev. * ft * # * & Važne socialne pobude Predsednika Roosevelfa % p e«sednik Združenih držav jc po- kongresu poslanico, v kateri pre- a> naj ¿«e uvede obvezno zavaro- R proti brezposelnosti in pa za •"ost. \t d0| rt za to važno socialno akcijo 1 naslednje: vaf| M m Vsi delodajalci bode morali pla- zavarova'.nino za starostno za- °\nnje svojih nameščencev; zava- Dedinju. Bazen za kopanje v kraljevem dvorcu. Spodaj: Poročila, ki prihajajo iz Evrope in tudi iz Združenih držav Severne A-merike, pravijo, da je pritisnil hud mraz, ki je povzročil tudi znatno število človeških žrtev. Na Madžarskem je zmrznilo šest o-seb, na albanski meji pa je našlo smrt. v snegu deset jugoslovanskih' vojakov. Mraz so imeli tudi v Južni Italiji. V Rimu je. zapadlo snega, da ga že pet let niso videli toliko. Radi velikih žametov vozijo vlaki po Jugoslaviji in Romunski s precejšnjimi zamudami. Iz Severne Amerike poročajo, da je zmrznilo 130 oseb. V Luisiani že 35 let ni bilo takšnega mraza. Poginilo je tudi mnogo živine. Newyorške ulice jc pokrila precej debela snežna plast. Okrof? 30.000 delavcev je zaposlenih s kidanjem sne- ga, ki je skoro docela prekinil promet po mestu. Mussolini je reorganiziral vlado Mussolini je m.I11 j al vse ministre in državne podtajnike svoje vlade. Ta reorganizacija pa seveda ne pomeni bogve kakšnih sprememb, ker je "du-ce" obdržal vseh sedem ministrstev, ki jih je ime! v dosedanji vladi. Za novega finančnega ministra je bil imenovan Thaon de Revel, turin-ski podeštat, naučni minister pa bo Cefiare de Vecchi. Stran 2 NOVI LIST >) K ARGENTINSKE VESTI I Predlogi za boj proti brezposelnosti Enotna delavska zveza v San Juana je predložila predsedniku vladnega odbora za pobijanje brezposelnosti svoj načrt, po katerem bi se občutno zmanjšalo gospodarsko zlo, ki tare tudi omenjeno pokrajino. Delavci predlagajo, naj se uvede 40-urni delovni tednik, naj oblasti po-skrbe, da se bodo točno izvajali zakirii o nedeljskem počitku ter o angleški soboti. Vlada naj bi izvršila razna javna dela, brezposelnim poljedelcem pa naj bi pomagata na ta način: odstopila naj bi za šett let fiskalno zemljo takim, ki se nekoliko razumejo na poljedelstvo, so pošteni in delavni ter dokažejo, da nimajo drugih nepre iničnin. --- Huda družinska tragedija V Tostad» (S mía Fe) je Vicento Tejo ustrelil svojo mačeho ter tako težko ranil očeta, da je revež podlegel ranam. Zločinec se je po izvršenem dejanju ustrelil na komisariji. Vzrok tragedije ni znan. Kobilice Ogromen oblak kobilic je letel na 200 kvadr. kilometrov obsegajočo površino v pokraüni Santa Fe in grozi, da opustoši ve'ike sadovnjake pri Ga-rayu, San Javi ar u ter v južnem delu pokrajine. V nevarnosti je tudi pozna koruza. Poplave V pokrajini Jujuy so imeli pretekle dni poplave, lci so jih povzročili izred no hudi nálivi. Voda je na mnogih krajih razorala ceste, tako tudi ono, ki gre iz Salto v Chile. Pri El Volcan je poplava poškodovala železniško progo in je bil promet delj Časa prekinjen. Spor med radikali Med radikali v Buenos Airesu je nafta! hud spor, k¡ jih ie razdelil v dva tabora, Spor je izbruhnil, ker se radikalski zastopniki niso mogli sporazumeti, ali naj kot delegati na konvenciji stranke nastopajo tudi takšni radikali, ki so v državnih službah ter so se torej udeležili volitev in s tem prekršili strankarsko disciplino. Po glasovanju (l"i0 glasov proti tem delegatom, 149 pa zarije) je nastal velik prepir in je polovica navzočnih zapustila sejo. Disidenti so imeli naslednjega dne poseben sestanek, na katerem so proglasili predsednika konvencija dr. Wfitson.n za odstavljenega. Ceste v Córdobi Córdobska pokrajinska vlada je potrdila načrte za gradnjo novih cest v pokrajini, ki jih izdelala komisija za javna dela. V to svrho bo pokrajina potrošila 5 in pol milijonov pesov pokrajina se bo tako obogatila z 21.188 km novega cestnega omrežja. Tekom tega leta bodo zgradili 8.000 km novih cest. Zverinski zločin V Chivilcoyu (Mendoza) je zloglasni Elias Estrella izvršil zverinski zločin. Vdrl je v "rancho" neke mlade vdove, matere treh nepreskrbljenih otrok, da bi pri njej zadostil svojemu zverinskemu piželjenju. Ker se mu je ženska upirala, je vzel nož ter jo težko ranil, nekar je odšel, kakor da se nič ni zgodilo. Na vpitje otrok so prihiteli sosedje, ki so ranjenko prepeljali v bolnišnico, kjer je pa kmalu izdihnila. Prej pa je še porodila dete ženskega spola Zverino so aretirali. Ljudstvo je bilo tako ogorčeno nad zločincem, da ga hotelo linčati. Smrtna kosa Kruta smrt, ki ne izbira in ne prizanaša, jo ugral 'i*i Petru in Tončki Koš, dccna ¿> Knežaka, ■i-letnega sinčka Stanka izredno nadarjenega fanta, ki je kazal, da bo delal veselje materi in očetu. Bil je vedno zdrav in vesel, izneivida pa ga je pograbila neka bolezen v trebuhu in ubogi fant, je v nekaj dneh podlegel zavratni bolezni. Globoko uŽa'oščenim staršem naše iskreno sožalje! PROSIMO cenjenc naročnike, ki jim je naročnina že zapadla, da jo kmalu obnovijo. Dostavijo nam jo lahko v priporočenem pismu na naslov, ki je zapisan na prvi strani lista. — Prav tako prosimo nove naročnike, da nam sporočijo naslove svojih znancev, katerim lahko pošljemo list na ogled. Že v naprej: Hvala! Naročnino lahfco plačate tudi pri Bco. Germánico, ul. L. N. Alem 150, SOKOL BUENOS AIRES V nedeljo, 27. t. in., ol 3. popoldne, bo v sokolski dvorani, ulica San Juan 782, občni zbor Sokolskega društva Buč •nos Aires, z običajnim sporedom. Dolžnost vseh članov je, da se občnega zbora točno udeleže. Zač. odbor. Izseljensko društvo „Tabor" Občni zbor V nedeljo, 24. februarja t. L, se bo vršil v društvenih prostorih, ul. Paz Soldán 4924, I. reani občni zbor društva. Zečetek ob ó. uri popoldne. V slučaju, da bi občni zbor ob tej uri ne bil sklepčen, se bo občni zbor vršil uro-kasneje in bo, glasom pravil, sklepčen ob vsakem številu navzočnih. Dnevni red: 1. Otvoritev 2. Tajnikovo poročilo 3. Blagajnikovo poročilo 4. Gospodarjevo poročilo 5. Poročilo preglednikov in glasovanje o ahsolutoriju 6. Poročila načelnikov šolskega — godbenega — dramskega in pevskega odsega 7. Volitev odbora in preglednikov . Volitev razsodnikov 9. Slučajnosti M Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE. PROVRSTNA POSTEREŽBA IN ZMERNE CENE. IZ CORDOBE Občni zbor Jugosl. podpornega društva Ob navočnosti precejšnjega števila naših izseljencev, se je v nedeljo, 20. januarja, vršil občni zbor Jugosloven skega podpornega društva v Córdobi. Društveni funkcionarji so poročali o delovanju v preteklem letu ter o do seženih uspehih. Društvo se je okrepilo in opomoglo tako, da smemo z zaupanjem gledati v bodočnost ter pričakovati, da bo vzajemna podporna akcija med našim izseljeništvom našla vedno večji odmev Saj je Podporno društvo edino društvo, od katerega more izseljenec pričakovati, da mu bo v materialnem oziru pomagalo, ko bo v stiskah in potrebi. V tuji zemlji smo; nimamo svojcev in sorodnikov, pri katerih bi lahko iskali in dobili pomoč v bolezni in nadlogah. Združiti se moramo radi tega v društvo, da si bomo skupno pomagali v slučaju potrebe. Naše Podporno društvo je sicer še mlado in ne razpolaga še z velikimi vsotami. Vendar pa je že stara ¡-'tvar, da se počasi daieč pride. Potrebna je le vztrajnost i>; vzajemnost. Ko se društvo okrepi, bi si moglo postaviti tudi lasten dom, kjer bi imelo svoj sedež, kov bi s tem moglo delovati v Opomba: Važnejši predlogi članov w morajo javiti odbori' vsaj osem dni pred občnim zborom. Volilno in glasovalno pravico ima vsak redni član, ki je v redu s članarino, vštevši februar. "Taborov" izlet V nedeljo je bil "Tabor" na izletu, katerega se je udeležilo mnogo članov in prijateljev društva, ki so preživeli res lep dan v prosti naravi, na bregu velereke La Plata. Zraka, sonca in dobrega razpoloženja ni manjkalo. V teku na 100 metrov (za moške) je prvi prišel do cilja Stanko Gro ser; na 50 m (/a ženske) ga. Katica Jekše; na 30 m (Za naraščaj) pa liemigij Križmančič. Šele pozno zvečer so se izletniki odpeljali proti mestu, veseli, da so preživeli prav lep dan pod milim nebom. Predavanje C. ■ I ............m**. .1 utri, ob 5. pop., bo g. Josip Novinc predaval o zadružništvu v prostorih "Tabora", Paz Soldán 4924. Vstop prost. Po predavanju prosta zabava. DRUŽABNI VEČER V soboto, 2. februarja, ho v prostorih "Tabora" prireditev. Na sporedu so veseloigra "Mojega brata — hrat", od Olge Steinerjeve, ter druge zabavne točke. Sviral bo društveni orkester ter bo, po sporedu, prilika za prosto zabavo in ples. Cenjenim slovenskim rojakom se priporoča BAR-RESTAVRACIJA "ZEPPELIN fj 25 de MAYO 722 U. T. 31-3977 Izvrstna godba od 3. pop. do 1. po polnoči ODPRTO PODNEVI IN PONOČI Pivo iz sodov in v steklenicah — Quilmes chop $ 0.25 Samo pristna pijača Menjavanje denarja po vsakodnevnem tečaju ALBERT BELTRAM i • priporoča ce\ij. rojakom svojo J trgovino črevljev, šolskih po- J trebščin in tobakarno. Ima ve- ¿ liko izbero copat in nudi naj- l bolj ugodne cene S • Dto. Alvarez 2288, esq. Trelles S ••••••«••••••••••••••••••••i ROJAKI!! PRI ŽIVCU v znani restavraciji, boste najboljše postrežem. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Leipi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča cenj. rojakom lastnik EMIL ŽIVEC PATERNAL Osorio 5085 DARUJEM povečano sliko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 dalje. Naš atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" Sava Jovanovič — San Martín 608, Buenos Aires širšem obsegu v dobrobit svojih članov in celokupne jugoslovanske naselbine v Córdobi in okoici. Na občnem zl oni, o katerem poročamo, je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik: han Gorše; podpVeds.: Peter Jonke. Tajnik Matevž Modic, podtajnik Josip -Mesec, blagajnik Frane Gec, podblagajnik Martin Ma-vern. Odborniki: Alojzij Francetič, Josip Jazbec, Ivami Gec, Matija Zbočnik. Preglednika: Jernej Mavec in Edvard Kukanja. Gospodar: Josip Francetič. Društveni sod tvorijo: Leopold Stanič, Franc Papič in Janez Moreč. Načelnik dramskega odseka: Josip Francetič. Ob tej priliki naznanjamo tudi rojakom, da priredi Jugoslovansko Pod po rilo društvo v Córdobi dne 2. februarja plesno prireditev v dvorani "U-krajina", ul. štev. 1583, Barrio Inglés. Začetek ol, !). zvečer. Vstopnina: za moške $ 0.70, ženske pa imajo prost vstop. O obilni udeležbi vljudno vabi Odbor. PRAVILA Jugcsl. podpornega društva v Córdobi (Dalje.) II. Čl. 9. Kdor hoče vstopiti v društvo, inora biti jugoslovanske narodnosti ter ne sme hiti na slabem glasu. Čl. 10. Društvo tvorijo tri vrste članov: 1. Častni člani — morejo postati oni, ki so si pridobili mnogo zaslug za napredek društva. 2. Podporni člani so oni, ki s prostovoljnimi prispevki podpirajo stremljenja društva, a nimajo pravice do podpore. 3. Redni člani morajo stanovati v Córdobi ali v bližnji okolici, biti morajo vsaj 18 in več ko p5 let stari, ko vstopijo v tiru "ivo, ter poleg tega popolnoma zdravi. Čl. 11. O sprejemu ali odklonitvi predlaganega člana odloča odbor. Čl. 12. Člani društva morejo postati tudi takšni, ki nimajo še 18 let; a takšni člani so prosti članarine, nimajo pa pravice .'o podpore ter ne mo rejo voliti, niti voljeni biti. Čl. 13. Redni člani plačajo vpisnino $ 1.00; članarina znaša $ 1.00 mesečno. Po dveh letih delovanja društva, se za vsakega člana določi kategorija. Čl. 14. Izključiti se morajo iz društva, na podlagi odborovega sklepa: 1. Oni, ki so na katerikoli način osleparili društvi; 2. oni, ki so kazensko obsojeni radi izvršenih zločinov. (Nadaljevanje sledi). Valerio Godina KONSTRUKTER zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila in preuredbe viseli vrstt Velika izbera modernega mozaika U. T. 59 Paternal 1925 12 de OCTUBRE 1606 Bs. Aires RAZNE VESTI Podržaja so vkrcali v, Genovi na parnik, ki ga prepelje v Združene države. Vvstrijska vlada ga je izročila ameriškim oblastem pred katerimi se ho moral zagovarjati radi dvojženstva in morda tudi radi umora. Ker so ga zaklenili v posebno celico, jc Podržaj nastopil gladovno stavko. G00 listov jo prenehalo izhajati na Nemškem, odkar imajo Hitlerjev režim; v tem številu pa niso všteti oni opozicionalni listi, ki so bili prepovedani. Tudi knjižna proizvodnja se je močno skrčila v zadnjih letih in se je število v tiskarnah zaposlenih oseb zmanjšalo za 22 od sto. V Braziliji namerava parlamentarna večina predložiti v odobritev osnu tek zakona, s katerim bi se prepovedale stavke državnih nameščencev ter bi se vladi dala oblast, da zatre liste in razpusti društva, ki se ukvarjajo z ekst remi stično propagando. Argentinska pevka Libertad Lamar- jih je dobil, ko jp padlo nanj "nežno" breme. Lamarque je skočila z okna, ker se je bila nekaj spričkala z možem.. Moskva šteje 3,500.000 duš. Od leta 1931 sc jo število njenih prebivalcev povečalo za poldrug milijon. Velike snežna inetežc so imeli pretekle dni po vsem južnem Balkanu. Zgodilo se je tud: več nesreč. Pri Džibutiju, v francoski Somaliji, je skupina domačinov navalila na nekega francoskega funkcionarja ter na njegove spremljevalce. Ubili so Francoza, 18 tirojeneev ter 88 domačih vojakov, ki so v francoski službi. De godek je zelo razburil francosko javno mnenje, ki zahteva, da doleti napadalce kazen. Pri Filadelliji so gángster}! umorili lastnika nekega kabareta, katerega so bili ugrabili. Zahtevali so zanj odkupnino, ker pa ni prišla, so ga vrgli v reko. Truplo sc obtežili z železom, da bi ne prišlo na površje. V nekem srbskem rudniku je nastala eksplozija, radi katere je 11 delavcev zgubilo življenje, 18 rudarjev pa je bilo ranjenih. Finančni in gospo darski načrti vlade (Nadalj. s 1. strani). viti Osrednjo banko v času, ko pij so ni stabiliziran. Pravijo, da bi bi"! treba prej izvesti stabilizacijo argesf tinske valute. Stabilizacije pa ¿lañes ni mogoče i!| vesti. Argentir.ija je izvozna držav| in je radi tega njen denar navezi na vodilne valute v svetovnem gosp1 darstvu: na funt šterling in dolar;t; dve valuti danes nimata stalne vred! nosti. Osrednja banka bo gotovo izvrši'*? stabilizacijo, ko pride pravi čas. kakšni podlagi se bo peso stabiliziral tega danes še ni mogoče predvidevaj ti. Razni eksperimenti iz povojne d"! be, ki so se izvršili v Evropi, so d4 dazali, da naglica v tem pogledu «"j mo škoduje. Peso se bo lahko stabil| ziral pod sedanjo vrednostjo, lah*'! pa tudi občutno nad svojo sedan)1! mednarodno pariteto. Odvisno bo °f nadaljnjega razvoja gospodarskih pf lik. Če cene žita in mesa na medu"! rodnem trgu po-jkočijo in pride dol"] letina, se utegne vrednost pesa pi'" znatno izboljšati. Listnica Uredništva F. T. Je že urejeno. Pozdrav! Naročnik: Hvala! Tudi za poslai'l naslove. Z. K. Da, tako je, kakor pišete. Ju| goslovansko-argentinska konvencija likvidiranju odškodnine nasledniko1 na delu umrlih delavcev je bila sk'1 njena že 8. oktobra 1928. Ratifikacij1 s strani argentinskega parlamenta je izvršila pred nekaj meseci (takfl> smo o tem poročali), 8. t. m. pa fii>, končnoveljavn; dogovor podpisala gentinski zunanji minister in naš tj1 kašnji odpravnik poslov. Konvencij1 je sedaj stopila v veljavo in dolo#' da se ima izplaiati odškodnina, pr<"; pisana po zakonu i? nezgodah, naslf( ilikom na delu umrlega izseljenca t{ di ako žive ti nasledniki v Jugosla1 ji; in obratno velja za argentinski delavce, zaposlen v naši državi, tf| za njihove svojce v Argentiniji. J Nekaterim: Anonimni dopisi gredj v koš. Torej — ne pozabljajte podp'f sati se, pa čitljivo! Zgolj osebne zadf| vice nas ne zanimajo. IIIIIIHHMIIHIIHHIHH ■ tllHIHHItlllt Restavracija j "TRENTO-TRIESTE'Í ¡ Točna postrežba in nizke cene. — : H Igrišče za krogle. — Prostori pri" • : pravni za svatbe. — Domača godba- ; Rojakom se priporočata Josip Brišček in Jakob Qjadrinovac ¡ AVELINO DIAZ 1754 — Bs. Aire* I \ (Dve kvadri od parka Chacabuco) j( 'llllllllllllllltllllllllltlllllllllllllllllllllllllllll,I,,1,1,11,,,, KROJAČNICA "TRIESTINA" Izdeluje obleke iz prvovrstnega bla£s po zmernih cenah. Pridite in prepriŽ»1 te se! Velike olajšave pri plačevanj11' Franc Meline -."M * 1 S Baunes 187 (vogal Paz Sold¡W Bs. Aires — U.T.59 Paternal |,J...................................................................................iiinnniiiiiimiiiiiiifftiiiiuiiiiiirmfTffÉl l MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE ( ZASEBNO KLINIKO I i Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires | V VSAKEM SLUČAJU ( I KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJEE ZDRAVNIKE IN NAJMODER- | NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRAN NI V REDU. NAŠLI BOSTE V % NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ ( % | NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO Í | OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE | 1 POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO ( = * 0 Sprejemamo od 14. do 20. ure. ^■ÍIBlUIIIXllXtlIlIJHIIlllHllilillillllUlIlilIlItlttlIllllJIlillíllllllllllll UllIlllllllllllltllIlllllllllIllllllltlllllIMrlt)IllllllllIlltf lllllllllllllUlIilflllllllllllllllfllllllllUlIIlllilllllf |II||11IJl|f4tlt|||||'1firtI>t1inn NOVI LIST Stran S I it SLOVENCI DOMA IN DRUGOD III družba SV. rafaela Družba sv. Ralaela za varstvo izseljencev je imela prejšnji mesec svoj Utni občni zbor. — Predsednik g Zakrajšek je podal obširno Poročilo o delovanju družbe v preteklem letu. Naglasa! je, da je družba Pomagala rešiti milijone posmrtnin-skega, odškodninskega in zapuščinskega denarja izseljencev. Tajnik g. Marinček je poročal, da je družba odgovorila pismeno okoli 1000 povpraše-valcem, preskrbela razne dokumente 'td. Blagajnik g. Vole je potožil, da se dohodki vsako leto manjšajo, stroški Pa večajo; v /preteklem letu so znašali, 37.500 din. 1 V poročilu, ki go je o tem občnem zboru prinesel ljubljanski "Slovenec", iitamo tudi naslednje: ' Posebno velike težave je pa imela družba s slovenskimi naselbinami po zapadnih državah Evrope in deloma tudi z Južno Ameriko. Delovanje tu ie bilo pa zelo težko, deloma tudi razburljivo, zvezano z boji in težavami. Slo je pred vserri za versko oskrbo "aših jugoslovanskih izseljencev. Tam so se našli ljudje, ki sovražijo vsakega katoliškega duhovnika. Boje se niehovega nadzorstva nad iz&ljenci. "Družba je vse duhovnike proti na-S'm izseljenskim duhovnikom natanko preiskala, pa je našla, da je bilo Vse samo golo obrekovanje in laž, vse ¿lamo z namenom slovenskega du-h°vnika spravita proč, pa razne "voditelje- mesto njih nastaviti. Družba ®e je seveda z vfic, odločnostjo pogna-a v boj na pristojnih mestih tu do-rtla in tam, da Ščiti verske in moral-koristi naših ljudi. Enako je bilo . ¡iv,žni Ameriki, kjer je prišlo tako a de je imela naša skupština o-'''avka z ondotnimi razmerami. Edi-na jasna točka vsega leta je bilo dej-stvo> da je naše ministrstvo za soci-a'no politiko jokazalo razumevanje za vse te težnje in vse te boje in družbo Podpiralo v njenem delu". Za predsednika novega odbora je •>il spet izvoljen P. Zakrajšek, ki je pa izjavil, da izvolitve ne sprejme. Zato so zborovalci izvolili tričlanski odbor, ki ima nalogo pregovoriti g. Zakrajška, da obdrži predsedniško mesto. otvoritev zemunskega mostu nedeljo, 10. decembra, so na slovesen način izročili prometu veliki 'Nest, ki veže Beograd z Zemunom. ^ositelnost mosta so prej preiskusili ,la mnogo načinov in ugotovili, da u-s,"'za vsem zahtevam. PAPEŽ POČASTIL FR. KS. MEŠKA ^aPež je s pismom od 22. novem-a 1. imenoval Franca Ks. Meška, dekanijskega upravitelja in ZuPttfka v $elah pri Slovenjgradcu, svojega častnega komornika ali rn°nsignorja. br poto "dock sud" darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah Marko radalj Specialist v modernem slikanju, facundo Quiroga 1275. Dock Sud Kako je sestavljena nova vlada Ker brzojavna poročila, ki so prinesla vesti o sestavi nove jugoslovanske vlade, niso bila povsem točna kar se imen tiče,prinašamo tu listo ministrov Jevticevega kabineta: Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister: Jevtič Bogoljub; minister vojske in mornarice: ar-mijski general Petar Živkovič; finančni minister: dr. Milan Stoja-dinovič; minister pravosodja: dr. Dragutin Kojič; za gozdove in rudnike: dr. Svetis-lav Popovič; notranjih zadev: Velimir Popovič; za premet: Dimitrij Vujič; za prosveto: Štefan Čirič; za kmetijstvo: dr. Dragutin Jankovi c; za telesno vzgojo: dr. Ljudevit Auer; za javna dele: dr. Marko Kožulj; za trgovino in industrijo: dr. Milan Vrbanič; za socialno politiko in narodno zdravje: dr. Dragutin Marušič; minister brez portfelja: dr. Avda Hasanbegovič. Kakor vidimo, je bil za ministra za socialno politiko, kateremu je poverje na tudi skrb za izseljence, imenovan dr. Drago Marušič, ban dravske banovine, dočim so brzojavke govorile o Mirku Marušiču. Ur. Drago Marušič je naš ožji rojak — Kraševec, rojen v Opatjem selil. Po srednje šolskih študijah, ki jih je dovršil v Gorici, je šel študirat pra vo v zlato Prago, odkoder se je vrnil kot mlad doktor v Gorico, kjer se je takoj začel udejst.vovati v javnem življenju, v društvih in političnih borbah. Ko je. izbruhnila vojna, je iz Galicije šel v Rusijo in od tam v Srbijo, da dejansko dokaže svojo jugoslovansko zavest in da doprinese svoj delež žrtve v borbi za svobodo. Doživel je strahotno albansko tragedijo. Preko Albanije ga je peljala pot v Iiim odkoder je moral proč. Šel je v London k jugoslovanskemu odboru, ki ga je posla; v Združene Države Severne Amerik.--, da organizira naše izseljence v jugoslovanskem smislu. Prepotoval je vse naselbine Slovencev širom ogromne države, po končani vojni pa se je vrnil. Odšel je v Pariz, kjer je bil takoj sprejet v mirov no delegacijo naše države. S svojim delom in sposobnostjo si je pridobil veliko zaupanje in dan mu je bil važen referat v odseku za reparacije. Zapustil je diplomatsko službo in se nastanil v Ljubljani, kjer je začel takoj delovati m bro. Navedla mu je primer mačke in psa, ki se sončita in sta le redkokdaj bolna, vodnega hrošča, ki jo ube re takoj proti soncu, če ga je rečni tok zanesel v senco mesta, in pol mrt vega deževnika, ki se začne spet gibati, čim ga obsije sončni žarek. Znanost je dejala, da so vse poživljajoči učinki sončne svetlobe posledica poživljajočih "kemičnih žarkov" v nji Tem žarkom je dala ime, ki je postalo tako popularno po svetu: imenovala jih je "ultraviolične žarke;" Ultravio-lični žarki zadevajo na kožno površino telesa, jo lepo ogorijo in pospešujejo preosnovo, t. j. prisilijo telo, da se hitreje obrablja in spet obnavlja. Kako dosežejo žarki te učinke? To vemo šele prav malo časa. Šele znanost o vitaminih nam je pojasnila 10 reč in danes tudi razumemo, zakaj ni dobro celo mleko krav, ki jih držimo preveč v zatohli senci hleva in zakaj je treba travo, ki je namenjena za krmo, kositi v sončnem vremenu. Kemik Windaus je odkril, de se snov ergošterin, ki jo dobimo tudi v človeškem organizmu, ob njegovi površini, pod vplivom sončnih žarkov spremeni v vitamin. To odkritje je dalo povod za raziskovanje, kako spreminja sončna svetloba še druge snovi v človeškem telesu. Kmalu so odkrili drugo snov, histidin, ki se tako spreminja v histanin, ta je pa krepak dražilec želodčnega soka. h. zdaj razumemo, zakaj ima obsevanje tudi tako dober učinek pri bolnikih na želodcu. yse takšne substance u-činkujejo, kakor da bi jih v organizem vbrizgnili, samo od sebe pa jih vbrizgava sonce. Ljudem nam je, žal, težje nego živalim, ki žive v prosti naravi in si lahko privoščijo sonca, kolikor hočejo. V otroških letih nas odtegujejo soncu pestunjo že celo takrat, kadar nas "vozijo na s'nee." Otroški vozički so običajno zgrajeni in opremljeni z zastori tako, da ne pride solnčni žarek do mladega telesca. Pozneje so moramo senčiti v nezdravem zraku šolskih sob baš v urah, ko sije sonce najlepše. Še pozneje pa ne pridemo ven dan iz zatohlih pisarniških sob in delavnic. Ali je potem čudno, da so meščani tako Medolični in bolelini? A vendar bi bila pomoč dovolj lahka. Življenje bi ¿i morali urediti tako, da bi imeli vsaj malo več vsakdanje prilike izpostavljati se sončni svetlobi. Za to ni prav nič potrebno, da hi uhajali mestnemu ozračju v gore in ob morje. Dognano je namreč, da ni v mestnem ozračju skoraj nič manj učinkovitega sončnega žarenja nego v pusti naravi (tam je samo zrak neprimerno bolj čist). Zavod za raziskovanje žarkov v Berlinu je ugotovil z natančnimi meritvami, da je -v najbolj začadenem delu tega velemesta, v njegovem osr- čju, intenziteta sončnih žarkov praktično ista, kakor ob observatoriju v Potsdamu, ki je že skoraj na deželi. V srednini Dunaja so zrnerili samo za 15 odstotkov manjšo žaritev nego v čistem gorskem zraku na Sememi-ku. Seveda pa leh majhnih razlik niso dobili v stanovanjih, v zatohlih pisarnah in delavnicah, v senčnih cistah, temveč na strehah hiš. Mestni ljudje ne bi bili v tem oziru prav nič na slabšem nego deželani, če bi si le znali Urediti tako, da bi itríeli na strehah svojih hiš prostore, za sončenje', ki bi jih obiskovali ob vsakem primernem vremenu in oh vsaki prešli uri. To je problem, ki bi se morali zanj zanimati vsi, posebno pa gradbeniki. ŽENSKI KOTIČEK SLAVNI MOŽJE IN NJIHOVO DRUŽINSKO ŽIVLJENJE Veliki ljudje, kakor ¿o učenjaki, u-metniki ali državniki; žive ostro od-deljeno dvojno življenje; v enem u-stvarjajo velika dela, drugo pa je vsakdanje življenje, kakršno živi sle-henni človek. To dvolično življenje slavnih mož, kalere je narava obdarila s posebnim 'larom ustvarjanja na področju človeškega duha, se razodeva najbolj v njihovem družinskem življenju. Marsikdo, ki je ovijal svojega oboževanca v nimbus neke vzvišene veličine, je moral porušiti svoje sanje, če se ie zazrl na njegovo do- mače ognjišče: zakaj tudi veliki duhovi podlegajo vsakdanjim nečednostim, neznačajnosti, malodušju in podobnim nelepim lastnostim. Napoleon je rekel: "Zakon in otroci so edina realnost življenja na zemlji, vse drugo je satno blesteča beda in prazen nič." In vendar je ostalo toliko velikih mož, kakor so Leonardo da Vinci, Michelangelo, Rafael, Beethoven, Brams, Chopin, Swift, Kant, Humbolt, in drugi — samskih! Vzroka, da so ostali sami, moramo iskati v tem, da so hoteli živeti le svojemu umetniškemu ustvarjanju, ali pa niso imeli -sreče v ljubezni. Gotovo je, da dolga vrsta genialnih ljudi ni stopila v zakon. Med velikimi možmi, ki so se posvetili družinskemu življenju jih je bilo premnogo nesrečnih. 18-letni Shakespeare, najslav nejši dramatik, se je oženil z osem let starejšo Ano Hathvvay s katero ni živel srečno, zakaj vedno (ip je je spominjal le z grenkobo in sarkazmom. Milton, pesnik "Izgubljenega raja," se je trikrat nesrečno oženil. Dante se je ločii od svoje žene, a pesnik Byron je imel že po enem letu zakona težke spore z ženo. Veliki glasbenik Haydn, skromna duša. je i-njlel večno ujedijivo prepiri j i vko, a prav tako nesrečno je šel skozi življenje Mozart. Nemški romantik Hoffmann je hvalil za največjo vrlino svoje žene to, da zna nogavice pod šivati. A filozof Kant je pobegnil tik pred svojo poroko, da ga ne bi življenje prevaralo v onem idealu zakona. katerega si je v svoji romantični domišliivosti ustvaril. No, bilo pa je tudi med genialnimi liudmi premnogo srečnih zakoncev. Taki so bili med drugimi: slavni fizik Galvani, izumitelj parnega stro-ia Stephenson, izumitelj gramofona in električne luči Edison, romantični glasbenik Wcber, največji češki komponist Smetana (dvakrat se je o-ženil). najslavnejši irs Ako Vam preteklo leto ni dalo om«' ga, kar ste pričakovala, naj bo P9 novo leto polno sreče za Vas! Živijo j nje je dragoceno in življenje postavi)0 tudi mnogo vprašanj: .Kako naj s* ohranim zdrava in večno mlada, na duševne lepote? In kako z otroci? Ne mučite si glave s takšnimi in P0' dobnimi vprašanji: obiščite me in v6 vem Vam, kaj Vam manjka in ka*9 morate skrbeti za svoje telesno in ševno zdravje! » Dipl. babica F. Beneš Bilek, Lima l2l'| MiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiM Zapomnite si naš novi naslov Dr. VIKTOR KJUDER Novi list Lambaré 964, D. 6 Bs. Aire« Razbojnik Dubrovski (Nadaljevanje "Gospod te je hotel." je dejal policijski nadzornik, "poslati v mestno ječo, tam te pretepati z biči in te izgnati, toda potegnil sem se zate in ti izprosil odpuščanje. Razvežite ga!" Fantiča «o razvezah. ! "Zahvali zdaj gospoda!" je dejal nadzornik. Fant je pristopil li Kirill Petroviču in mu poljubil roko. "Pojdi domov," je dejal Iiirila "Petrovič "toda odslej ne kradi malin po hrastih." Fant je odšel, skočil veselo čez krilo ter se spustil v beg proti Kiatencv-ki. Ko je pribežal do vasi, se je ustavil pred prvo pohazpadlo kočo in potrkal na okno. Okno se je odprlo in prikazala se je glava starke. "Babica, kruha," je rekel fant, "že od zjutraj nisem jedel ničesar. Od gladu umiram." "O, ti si, Mitja? Odkod si padel, vragec?" je odgovorila starka. "Potem bom povedal, babica. Za božjo voljo, kruha!" "Da, pojdi v izbo!" "No, babica,, moram še nekam hiteti. Kruha, kruha!" "Kakšen srborite? je", je godrnjala starka. "Na, kos", in pomolila mu je skozi okno kos črnega kruha. Fant se je pohlepno zagrizel v kruh in hitel korakoma dalje. Jelo «e je mračiti. Mitja je hitel čez dvorišča, skakal čez plote in hitel v kistenevski gozd. Pri dveh smrekah, ki sta stali kot gozdna straža, je obstal, se ojjledal na vse strani, kratko zažvižgal in pazljivo posluh-nil: odgovoril je ,počasnejši zategii žvižg. Nekdo je stopil iz gozda in se mu približal. 18. poglavje. Kirila Petrovič je hodil po sobi in žvižgal glasneje kakor običajno svojo ljubljeno popevko. Vsa hiša je bila na nogah, sluge so begali sem in tja, vsa dekleta so bila zaposlena. Na dvoru se je trlo polno ljudi. Marijo Kirilov-no je napravljala v njeni sobi dama, obkrožena od služabnic, glavá gospodične je trudno klonila pod težo bri-Ijantov in je vselej, kadar je čutila dotik kake roke, vzdrhtela, toda molčala je in strmela brezmiselno v zrcalo. "Ali bo kmalu?" se je začul med vrati glas Ki rile Petroviča. "Takoj", je odvrnila dama. "Marija Kirilovna, vstanite in poglejte, če je vse v redu!" Marija Kirilovna se je dvignila, ne da bi kaj odgovorila. Vrata so se zaprla. "Nevesta je pripravljena", je rekla dama. 'Kirila Petrovič, ukažite pri peljati!" voz "Zbogom", je dejal Kirila Petrovič in vzel iz mize sveto podobo. "Pridi k meni, Maša," ji je dejal z ginjenim glasom, "pridi, da te blagoslovim." Bedno dekle mu je padlo k nogam in zaplakalo: "Papa, papa!" Govorila je v solzah in glas ji je zamiral. Ki rila Petrovič jo je hitro blagoslovil, dvignili so jo in jo skoro nesli v voz. Z njo sta sedli začasna mati neveste in služkinja. Odpeljali so se v cerkev. Tam jih je že pričakoval ženin. Šel je nevesti nasproti in se prestrašil, ko je videl, kako je bleda. Šla sta skupaj v hladno, prazno cerkev, za njima so se zaprla vrata. Izza oltarja je pristopil svečeri£ in pričel takoj z obredom. Marija Kirilovna ni ničesar videla ne slišala. Od zadnjega jutra je mislila samo eno: Čakala je Dubrovske-ga. Niti hip je ni zapustilo upanje. Toda ko se je evečenik obrnil k nji •z običajnim vprašanjem, se je stresla in se skoro onesvestila, toda še je trepetala in čakala. Svečenik pa ni čakal njenoga odgovora in je govoril dalje besede, ki se v tem življenju ne morejo preklicati nikdar več. Obred je bil končan. Čutila je hladni poljub nemilega soproga, čula priliznjene če stitke prisotnih in vendar še vedno ni mogla verjeti, da je na veke zavezana, da Dubrovski ni prihitel in jo osvobodil. Knez se je obrnil k nji z laskavimi besedami, ki jih ni razu mela. Odšli so iz cerkve. Zunaj so stali kmetje iz Pokrovske. Hitro jih je preletel njen pogled in spet padel v prejšnjo brezbrižnost. Poročenca sta fiedla skupno v voz in se odpeljala kamor se je Kirila Petrovič že poprej odpeljal, da ju oprejme. Ko je bil knez s svojo mlado žeim sam, ni bil zaradi njenega hladneg obnašanja ni malo v zadregi. Ni je začel dolgočasiti z zopernim prizna njem in s smešnim občudovanjem Njegove besede so bile preproste in niso potrebovale odgovora. Tako sta prevozila kakih deset vrst. Konji so ju nesli po poljski poti čez krtine in voz se je komaj vidno gugal na 6vojih nagleških peresih. Naenkrat so se začuli kriki zasledovanja, voz se je ustavil, obkrožila ga je tolpa oboroženih ljudi. Na strani, kjer je sedela mlada kneginja, je odprl nekdo vrata s krinko do polovice obraza in rekel: "Svobodni ste, idite!" "Kaj to pomeni, kdo je to?" je krik-nil knez. "To je Dubrovski", je odvrnila kneginja. Knez, ki ni izgubil prisotnosti duha, je potegnil i/, stranskega žepa potno pištolo in ustrelil v maskiranega razbojnika. Kneginja je kriknila in prestrašena zakrila z rokama lice. Dubrovski je bil ranjen v prsi, kri ga je polila. Knez ni izgubil niti trenutka, potegni! ie drugo pištolo. Toda ni imel časa, izstreliti jo. Vratca so se odprla, več krepkih rok ga je potegnilo iz voza in mu izvilo pištolo. Nad njim so se zabliskali noži. "Ne ga raniti", je kriknil Dubrovski,. obrnivši se k bledi kneginji. "No", je odvrnila ona. "Prepozno! Poročena sem, iaz sem žena kneza Verejskega!" "Kaj pravite?" je zakričal obupno Dubrovski. "Vi niste njegova žena, bili ste prisiljeni, vi bi nikoli ne privolili!" "Privolila sem, jaz sem prisegla", je trdo odgovorila. "Knez je moj mož. Ukažite, naj ga izpuste,' in pustite me z njim. Nisem vas preslepila. Čakala sem vas do poslednjega hipa, toda zdaj, zdaj vam povem, da je prepozno. Pustite naju!" Toda Dubrovski že ni več čul. Bolečina, ki sta mu jo prizadevala rana in njegovo duševno razburjenje, so ga oropala poslednje sile. Zrušil se je poleg voza in razbojniki so ga ob krožili. S težavo je izgovoril še par besed. Posadili so ga na konja. Dva izmed tovarišev sta ga podpirala, tretji je prijel konja za uzdo in vsi so odšli, pustivši voz sredi ceste, ljudi zvezane, konje izprežehe, toda nikogar niso oropali. Niti kaplje krvi niso prelili za kri svojega atamana. 19. poglavje. Sredi starega gozda se je na ozki jasi dvigala mala naravna trdnjava, obstoječa iz gričkov in jarkov, na drugi strani je stalo nekaj šotorov in koč. Na dvorišču ie bila skupina ljudi, ki si jih po raznobarvnosti obleke in splošnem obnašanju moral spoznati za razbojnike. Obedovali so go-loglavi, sedeči okoli skupnega kotla. Na obzidju je sedel pri malem kano-nu stražnik, 'klečeč na nogah. Šival je krpo v neki del svoje obleke; spretno vodeč iglo se je izdal za poklicnega krojača; vedno se je oziral na vse strani. Čeprav je že par vrčkov obkrožilo vrsto, je v tolpi razbojnikov caroval splošen molk; poobedovali so in drug za drugim se dvigali. Nekateri so se razšli po šotorih, drugi so se poizgubili v lesu ali legli počivat po ruskem običaju. Stražnik je dokončal delo, razteg«'1 plašč in s svojo krpo zadovoljen p*1''; pel iglo v rokav; zajezdil je kano" in zapel na vse grlo staro, žalost'1''; pesem. "Oj, ne šumi mati, hrastova goš#' va..." Ta hip so se odprla vrata neke k" če, prikazala se je na pragu stai*'1 v beli čepici, snažno in lepo obleče»^ "Nehaj vendar, Stepka," je dejala «r' dito, "Gospodar počiva, a ti razgraj Brez vesti ste in brez čuvstva." "Odpusti. Petmvna," je odgovori Stepka. "Žal mi je. Ne bom več se batjtiška le spočije, da ozdravi." L D d n 8 % k Hi