TRGOVSKI "ST Časopis za trgovino, industrijo in ^ Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. n Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za ^ .a četvt leta — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in . je v Ljubljani. LETO VIL Telefon štev. 552 LJUBLJANA, dne 31. maja 1924. Telefon štev. 552 ŠTEV. 64. Dopisujte z inozemstvom v slovenskem jeziku! 11 Vinko Majdič. | Na svojem domu v Kranju je včeraj ob 15. uri nenadoma preminul vele-industrijalec g. Vinko Majdič, veleza-služni predsednik Zveze industrijcev v Ljubljani. Ž njim je izgubila širokoznana rodbina svojega ljubljenega glavarja, naša industrija pa svojega neumornega kapitana in dalekovidnega organizatorja. Neprecenljive so zasluge moža, katerega smotreno vodstvo je znalo dati naši industriji v kratkem času toliko poleta in ki je legel v grob baš v času, ko bi ga najnujnejše potrebovali. Pokojnik je že pred 35 leti prevzel po svojem očetu pokojnemu Petru gospodarstvo, katerenju je pripadal znani mlin v Kranju. S svojo podjetnostjo, neuklonjivo voljo in smotrenostjo, je znal povzdigniti prejeto dedščino do velikega podjetja, ki je kaj kmalu zaslovelo širom cele Slovenije in tudi v inozemstvu. Njegova podjetnost, njegova žilavost in kremeniti značaj so mu pripomogli do največjega ugleda pri vseh, ki so ga poznali in že v mladih letih najdemo g. Vinka Majdiča pri naših najvažnejših gospodarskih korporacijah in javnih ustanovah, predvsem kjer jo bilo treba smotrenih in resnih delavcev. Pokojnik je že pred dolgimi leti pripadal med najagilnejše člane naše . Trgovske in obrtniške zbornice, bil je upravni svetnik železnice Kranj—Tržič, Slavenske banke d. d., Zagreb, in Cinkarne d. d., Celje, bivši upravni svetnik Jadranske banke d. d. v Ljubljani in Strojnih tovarn in livarn d. d. v Ljubljani, predsednik Avtomobilne-ga kluba in predsednik nedavno ustanovljenega Ljubljanskega kluba. Kot dolgoletni član kranjskega občinskega sveta, si je pridobil obilo zaslug za svoje delovanje na komunalnem polju, za kar ga je mestna občina Kranj izvolila za svojega častnega občana. Pri ustanovitvi »Narodne čitalnice« v Kranju ga najdemo med njenimi ustanovitelji, pozneje med častnimi člani, istotako je bil tudi častni član kranjskega Sokola. Ko je kmalu po prevratu šlo za to, da organiziramo svoje moči, da postavimo naše gospodarstvo na trdno bazo, najdemo blagopokojnega Vinka Majdiča med našimi najmarljivejšimi gospodarskimi prvoboritelji. Njegova inicijativnost, njegov organizacijski smisel in veliki ugled, ki ga je vžival v vseh gospodarskih krogih brez izjeme, so bili odlične važnosti za ustanovitev naše Zveze industrijcev, kateri je stal na čelu kot uzorni in neumorni predsednik izza nje ustanovitve. Vendar ni pokojni naš Vinko Majdič tudi ne potem, ko je že v Zvezi industrijcev videl zadostno jamstvo za smotreno vodenje industrijalnih interesov v Sloveniji miroval, njegova dalekovid-nost in inicijativa sta usmerili slovensko industrijo proti Beogradu, pripomogli k ustanovitvi Centrale, ki je najdalekosežnejšega pomena za razvoj naše in jugoslov. industrije sploh. Za njegove izredne zasluge na gospodarskem polju je bil pokojnik odlikovan z redom sv. Save III. vrste. Napori neumornega gospodarskega dela, kateremu je posvetil vse svoje TOoči od ranega jutra do poznega večera, so mu prerano pretrgali nit življenja. Ločil se je oboževan od svojih dragih, spoštovan in čislan od vseh, ki so ga poznali. Neumornemu delavcu bodi ohranjen časten spomin! Na občnem zboru Zveze trgovskih gremijev, ki se je vrši dne 25. t. m. je bil na predlog predsednika ljubljanskega gremija g. F. Stupica, soglasno sprejet predlog, da naj Zveza izda okrožnico na svoje člane s pozivom, da se poslužujejo v dopisovanju z inozemstvom izključno samo slovenskega jezika ter naj se na ta način skrbi za razširjenje in nameščenje našega trgovskega naraščaja v inozemstvu. Kot utemeljitev tega hvalevrednega sklepa, bodi v naslednjem naveden odlomek iz članka, ki ga je v tej zadevi priobčila pred dnevi »Edinost« pod naslovom »Beseda soplemenja-kom onkraj meje« in ki med drugimi pravi: Trst je svetovno trgovsko mesto, ali danes je njegova trgovina navezana v prvi vrsli na Jugoslavijo. Brez trgovine z Jugoslavijo bi promet Trsta povsem zaspal.' To vedo dobro tudi tržaški kapitalisti in zato sprejemajo drage volje tudi naročila, pisana v slovanskih jezikih. Kajti glavno za vsakega trgovca je, da mu je kupčija čim večja. Kaka prilika se nudi tu našim soplemen jakom onkraj meje, da brez vsake žrtve od svoje strani pripomorejo našemu jeziku do veljave, a neštevilnim našim ljudem do kruha! Razumen tržaški trgovec, če bo dobival naročila v našem jeziku, bo razumel potrebo, da ima ljudi, ki bodo znali odgovarjati na taka naročila. Vse obsodbe so torej vredni naši soplemenjaki, ki od onkraj meje dopisujejo v Trst v nemškem oziroma v italijanskem jeziku. Drugače delajo drugi narodi. Poglejte n. pr. Madžare. V Trstu ni bilo nikdar avtohtonih Madžarov. Kljub temu so pred vojno naselili tu nad 1000 madžarskih uradnikov! Brez teh uradnikov ni mogla nobena večja tržaška tvrdka poslovati z madžarskimi trgovci, ker niso hoteli dopisovati drugače, nego v madžarskem jeziku. Madžari so naseljevali v Trstu tujince, naši trgovci pa gonijo s svojim dopisovanjem v drugih jezikih svoje lastne brate iz njihovih domov! Trošarinske takse. Z zakonom z dne 15. oktobra 1923. so se poleg drugih taks, ki imajo povsem značaj neposrednih davkov, uveljavile, odnosno na novo uvedle tudi točarinske takse, ki so jako občutne, osobito za trgovce, ki se bavijo s točenjem pijač v odprtih ali zaprtih posodah za konzum v poslovnih prostorih. Trgovine in njim podobni obrati (slaščičarne, okrepčevalnice, vinarne, žganjame itd.) plačujejo točarinsko takso ne glede na kraj, kjer so, torej v krajih z izpod 2000 prebivalcev tudi v primeru, da prodajo le nekaj litrov žganja ali drugih pijač, v najugodnejšem slučaju, to je ako se jih uvrsti v najnižjo skupino, toliko takso kakor najboljši gostilničar v dotičnem kraju. Ako pa se jih uvrsti v višjo ali celo najvišjo skupino, pa plačujejo takso v isti izmeri, kot najboljši gostilničar ali kavarnar v Beogradu, Zagrebu ali Ljubljani.Določila o tej taksi po vsebujejo hibe ne glede na izmero, ki je odločno preostra, ampak tudi glede načina priredbe itd. Interesna zastopstva, njim na čelu Trgovska in obrtniška zbornica, Zveza trgovskih gremijev in Osrednja zveza gostilničarskih zadrug so ponovno in izčrpno opozorila merodajne faktorje na vse hibe teh določil in zahtevala, da se ta taksa Naši bratje onkraj meje, naj si tudi ne domišljajo, da si s takim postopanjem pridobivajo spoštovanje pri Italijanih. Smejejo se jim in jih ne cenijo, ker ne vidijo pri njih nikakega narodnega ponosa. Tudi trgovci iz Bosne, Hercegovine, Črne gore in Srbije dopisujejo in govorijo le v svojem jeziku brez strahu, da ne bi — bili postreženi. Nasprotno. Italijanski trgovci jim prihajajo naproti z največjim spoštovanjem in, če ni drugače, kličejo | tolmača. V dušo nas boli, ko čujemo, da morajo naši ljudje v tujem jeziku pisati v Jugoslavijo in prejemati od tam pisma v spakedrani nemščini in še slabši italijanščini, tako da se jim tu le posmehujejo. Ce bi pa naši sopleine-njaki pisali v svojem jeziku, bi si pridobivali pri drugorodcih veliko več spoštovanja do sebe in svojega naro-da. Zato, bratje, otresite se že enkrat tiste servilnosti, ki vam jo je privzgojila rajnka Avstrija! Tudi ne moremo razumeti, čemu da se jugoslovenski zavodi poslužujejo nemških ki italijanskih nazivov na pismih, čekih, menicah itd., ko nobenemu drugorodne-rnu zavodu ne prihaja na misel, da bi se imenovali drugače, nego s svojim narodnim imenom. Otresite se tudi vi tega samozatajevanja, če hočete vzbuditi pri trgovcih spoštovanje napram vam, kar vam bo koristilo moralno in maierijelno! Bodite uverjeni, da se vam ne bo vračalo niti eno pismo, ker je napisano v našem jeziku. Marveč si trgovec preskrbi uradnika, ki mu bo reševal slovenski dopise. Naši soplemenjaki onkraj meie naj uvažujejo: a) da tvorimo mi Siovani pretežno večino v Julijski Krajini; b) da imamo, četudi se je moral velik del naše inteligence izseliti, še vedno v izobilju vsakovrstnega privatnega uradništva; c) da imamo izučenih mladeničev, ki iščejo službe. Sreča za vse bi bila, če bi Jugoslavija trgovcem v teh krajih, posebno pa v njih središču, dopisovala v našem jeziku. Potem bi nahajali tu zaslužka ne le uradniki, ki so ostali tu — brez službe, marveč bi se mogli povrniti tudi tisti, ki so se morali izseliti.« ukine ali pa vsaj omili in prilagodi plačilni zmožnosti prizadetih krogov. Žal, da so ostala v tej smeri vsa prizadevanja brezuspešna. Povodom kongresa producentov in veletrgovcev z žganjem v Beogradu so se zastopniki iz Slovenije na merodajnih mestih zanimali za usodo akcij, ki so jih napravila interesna zastopstva glede točarinske takse in dobili utis, da bo treba še mnogo prizadevanj, predno se bodo merodajni krogi uverili o potrebi noveliranja tarifne postavke 62. zakona o taksah in pristojbinah. Rok za plačilo trošarinske takse za I. polletje 1912 poteče v ljubljanski oblasti dne 31. maja t. L, dočim je v štajerski oblasti že preje potekel. Za plačilo takse za II. polletje 1924. pa poteče splošni rok dne 31. julija t. 1. Ce se taksa ne plača pravočasno, se naloži točilcu brez predhodne opozo-ritve trikratni znesek neplačane takse. V primeru, da točilec ne plača redne takse niti v 30 dneh od dne, ko bi jo bil moral plačati, se mu odvzame pravica do točenja pijač. Opozarjamo prizadete kroge, da »e drže določenih rokov, in 9 tem ognejo zapretenim posledicam. Pripominjamo, da vložitev pritožb nima nikakega vpliva na plačilo in da plačevanje v obrokih načelno ni dovoljeno. Kongres producentov in veletrgovcev i Znanjem v Beogradu. Dne 26. in 27. maja t. 1. se je vršil v Beogradu kongres žganjarske industrije in trgovine iz vojvodine, Hrvatske in Slavonije, Bosne in Hercegovine, Dalmacije in Slovenije. Kongresa se je udeležilo nad 100 interesentov, med njimi iz Slovenije gg. Novakovič, Bolaffio, Meden in Diehl. Zastopane so bile tudi trgovske in obrtniške zbornice iz Zagreba, Ljubljane, Osijeka in Sarajeva. Namen kongresa je bil pokazati slabe strani zakona z dne 5. novembra 1923, s katerim se je v preizdatni meri razširila trošarine in trošarinske kontrole prosta žganjekuha. Vsled tega prihajajo v promet čim dalje izdatnejše množine nezatroša-rinjenega žganja potom zakotne trgovine na škodo legalne industrije in trgovine, ki izkazuje od dne do dne nižji promet. Kongres je otvoril predsednik zbornice iz Osijeka, g. Aksamovič, s primernim pozdravom in predlagal, da se izvoli za predsednika kongresa g. Novakoviča iz Ljubljane, za glavnega referenta zborničnega svetnika g. Julija Weissa iz Osijeka, za tajnike pa navzoče zbornične uradnike gg. Jelavšiča iz Sarajeva, Plavšiča iz Osijeka in Žagarja iz Ljubljane. Po konstituiranju predsedstva v predlaganem smislu je g. Novakovič v pregnanlnih besedah orisal sedanji položaj žganjarske industrije in trgovine in opozarjal merodajne kroge, da je skrajni čas, cfa se, če že ne odstrani, pa vsaj omili najslavnejše ovire, katere je ustvarila novela predpisov o pobiranju trošarine na žganje za žganjarsko industrijo in trgovino. Nato je glavni referent g. Weiss povdarjal v daljših izvajanjih, da je predvsem potrebno, da se trošarinski predpisi tudi glede trošarine na žganje in vino izenačijo za vse dele naše kraljevine, da izgine napram pre-čanoin »trošarinsko inozemstvo« Srbije in Črne gore. Predlaga, da se vrši razprava v dveh smereh: 1. glede izpre-memb, katere je mogoče uveljaviti le potom zakona in 2. glede izprememb, katere se morejo z noveliranjem pravilnika urediti administrativnim potom. Za podlago resolucij naj se vzame pismene referate trgovskih in obrtniških zbornic iz Osijeka, Ljubljane, Zagreba in Splita in izjave zborničnih interesentov iz Bosne in Hercegovine ter elaborate g. Diehla iz Celja in g. Novakoviča iz Ljubljane. Vsi referati, izjave in elaborati se v bistvu strinjajo. Na predlog glavnega referenta se je vršila nato podrobna debata, katere so se udeležili iz Slovenije gg. Novakovič, Meden in ftagar, ki so soglasno povdarjali med drugim tudi težave, katere posredno in neposredno ustvarjajo žganjarski industriji in trgovini v Sloveniji trošarinske takse in prepoved prodaje denaturiranega špirita po točilcih pijač. Za večino udeležnikov so bile te težave nove, kajti dosedaj niso dobili niti nalogov za plačilo, niti jih ni nikdo pozval, da napovedo podatke za odmero točarinskih taks. Tudi prodaja denaturiranega špirita se po večini še neovirano vrši. G. Novakovič je v podrobni debati obširneje utemeljeval svoj predlog, da se ukine pobiranje dopolnilne trošarine na liker, konjak in rum, namesto tega pa primerno poviša trošarina na alkohol. G. Meden je stavil in utemeljil predlog, da se proglasi za prodajo slivovice in drugih vrst plemenitega žganja že prodaja v količinah nad 25 1. Po sklenjeni debati dne 26. maja t. 1. se je izvolil za stilizacijo resolucije poseben odbor, v katerega so bili poleg predsedstva kongresa izvoljeni interesenti iz vseh prečanskih pokrajin. Interesente iz Slovenije je v tem odboru zastopal g. Meden. Istega dne zvečer so se vsi interesenti ponovno zbrali in odobrili besedilo resolucije ter določili govornike za prihodnji dan in sicer za točke I.—IV. glavnega referenta g. Weissa iz Osijeka, za točke V.—VII. pa g. Čurčiča iz Zagreba. Ob tej priliki se je na predlog g. Sterna iz Zagreba načelo tudi vprašanje kreditiranja odjemalcev, vendar pa spričo različnih mnenj v tej zadevi ni prišlo do sklepanja. * V torek, dne 27. maja t. 1. je predsednik g. Novakovič otvoril zborovanje in pozdravil najpreje navzočega generalnega direktorja posrednih davkov, g. Ro-bička, potem pa zastopnike drugih korporacij in organizacij. Nato je na kratko reasumiral uspeh zborovanja prejšnjega dne in predložil interesentom tiskane resolucije ter naprosil določene govornike, da resolucije utemelje. Ko sta oba govornika resolucije ute- Dne 28. maja 1.1. se je vršil v zbo-rovalni dvorani Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani I. redni občni zbor društva »Trgovske akademije« v Ljubljani. Zborovanje je otvoril predsednik g. Iv. Jelačin ml., ki je pozdravil zborovalce, predvsem zastopnika oddelka ministrstva za trgovino in industrijo Lubca ter zastopnika Trgovske in obrtniške zbornice dr. Windischerja. Nato je podal predsedstveno poročilo. Orisal je v kratkem delovanje društva v prošlem letu ter med drugim omenil, da je bilo nakupljeno zemljišče za zgradbo trgovske akademije poleg vladne palače na vogalu Dlei-vveisove in Erjavčeve ceste. Da se je ta nakup mogel izvršiti, gre glavna zasluga nekaterim domačim denarnim zavodom in industrijskim podjetjem, ki so priskočila društvu z znatnimi prispevki na pomoč. S toplo zahvalo je omenjal sosebno nastopne darovalce: Ljubljanska kreditna banka 250.000 Din, Trgovska banka 25.000 Din, Kreditni zavod za trgovino in industrijo 50.000 Din, Kmetska posojilnica v Ljubljani 25.000 Din, Pivovarna »Union« 25.000 dinarjev. Tovarna za dušik v Rušah 25.000 Din, Združene papirnice Vevče 25.000 Din, Kranjska industrijska družba 25.000 Din, Prometni zavod za premog 10.000 Din, Schneider & Verovšek v Ljubljani 5.000 Din, Vinko Majdič v Kranju 2.500 Din, Gre-mij trgovcev, Ljubljana 2.500 Din, Tovarna za firnež Hrovat & Komp., Ljubljana 2.500 Din. Da so se ti prispevki zbrali, gre največ zasluge gg. dr. Windischerju, Tykaču in Knezu. Predsednik nadalje navaja, da je pri Trgovski in obrtniški zbornici fond za zgradbo trgovske akademije, ki znaša točasno okroglo 75.000 dinarjev ter se zvišuje z vsakoletni--mi dodatki. Vlada je v prošloletni proračun vstavila za zgradbo trgovske akademije v Ljubljani znesek 75.000 Din. Društvo se je obrnilo do pristojnega ministrstva za nakazilo tega zneska in je upati, da se mu po ureditvi nekaterih formalnosti izplača. Ker je bil v letošnjem proračunu v ta namen določeni znesek črtan, bo treba napraviti potrebne korake, da ostane prispevek za zgradbo trgovske akademije v prihodnjih proračunih sfalna postavka. Predsednik nadalje pohvalno omenja agilno nabiralno akcijo trgovskih akademikov pod vodstvom absolventa g. Lajovica. H koncu se spominja velezasluž-nega člana odbora vladnega svetnika g. Ivana Šubica, pri čemer so se navzoči v počaščenje njegovega spomina dvignili s sedežev. Iz sledečega blagajniškega poročila, ki ga je podal blagajnik g. generalni ravnatelj Alojzij Tykač, je razvidno, da so skupni prejemki v lanskem letu znašali 442.847.60 Din. Od tega se je med drugimi uporabilo za nakup stavbenega zemljišča 295.000 Din. Skupno čisto premoženje društva znaša okrog 343.000 Din. Gospod dr. Fran Windischer je predlagal nato posebno zahvalo g. predsedniku Jelačinu, ki je izposloval pri Ljubljanski kreditni banki veliki prispevek, ter vnetemu pospeševa- meljila, osobito zanimivo g. Weiss in so se resolucije soglasno sprejele, si je izprosil besedo g. Robiččk, ki je izjavil, da bo resolucijo vestno preštudiral in slavil g. finančnemu ministru primerne predloge, da se ublaže trenotno vsaj določila pravilnika. Glede ukinitve trošarine na liker, rum in konjak ob sočasnem zvišanju trošarine na špirit je pripomnil, da se je s tem finančna uprava že pečala in da je odločena ob prvi priliki predlagati v tem smislu izpremembo tro-šarinske tarife. Na dan po kongresu je predsednik kongresa g. Novakovič s posebno depu-tacijo, v kateri je zastopal interesente iz Slovenije g. Bolaffio, predložil resolucijo trgovinskemu ministru, ki je radevolje obljubil, da se bo zavzel za interese žga-njarske industrije in trgovine. Resolucijo kongresa priobčujemo na drugem mestu. telju društva blagajniku g. Tykaču. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. tajnik dr. Jože Pretnar, povzamemo, da je imelo društvo 158 članov, od teh 8 ustanovnikov in 6 po-speševateljev. Poleg gori navedenih darovalcev je bilo še 23 darovalcev manjših zneskov. Tajništvo je interveniralo večino z uspehom pri raznih oblastih glede davčnih in pristoj-binskih olajšav. Po spremembi pravil so se vršile volitve. Za predsednika je bil na predlog dr. Windischerja izvoljen per acclamationem ponovno g. Jelačin. Nato se je na predlog g. Ko-stevca izvolil nastopni odbor: Prvi podpredsednik Ivan Knez, drugi podpresednik dr. Fran Windischer, blagajnik generalni ravnatelj Alojzij Tykač, tajnik dr. Josip Pretnar; odborniki: Fran Bonač, Fran Medič, Anton Rojina, Andrej Šarabon, ing. Milan Šuklje, Viktor Meden, ravnatelj dr. L. Bohm. V stavbni odsek so bili izvoljeni: višji svetnik ing. V. Skaberne, arhitekt Costaperaria, ravnatelj Rihard Skubec, ing. Vladimir Šubic, za preglednika pa Fran Stupica in Avgust Skaberne. Za tem je predsednik omenil, da bo v svrho povečanja dohodkov treba povzeti potrebno akcijo, predvsem denarno loterijo ter intervencije pri denarnih žavodih in večjih podjetjih, ki še niso dala nikakih prispevkov. Govoril je nadalje o izvršitvi gradbenih načrtov. Debate so se udeleževali gospodje Stupica, Verovšek, ing. Šuklje, ravnatelj Bohm in drugi. Ko se je določila še redna letna članarina na 100 Din, je predsednik g. Jelačin zaključil občni zbor. IrMiski prion in im dobavlja DRUŽBA »ILIRIJA«, LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8. — Telelon 220. Plačilo tudi na obroke T Trgovina. Izvoz našega vina na Češkoslovaško. Kakor smo doznali od merodajne strani, se je dne 28. t. m. podpisala v Beogradu med našo državo in češkoslovaško pogodba za izvoz 1100 vagonov našega vina na Češkoslovaško. Izvršilna naredba se objavi dne 15. junija 1924 in bo vsebovala podrobnejše pogoje. Izboljšanje italijanske trgovinske bilance. Bilanca italijanske zunanje trgovine je že v prvih dveh mesecih letošnjega leta pokazala precejšnje zboljšanje napram bilanci v isti dobi lanskega leta. Podatki za prve štiri mesece, ki so pravkar objavljeni, so še bolj ugodni. Uvoz je znašal 5 milijard 815 milijonov lir, izvoz pa 4 milijarde 357 milijonov, pasivnost torej 1 milijardo 458 milijonov lir napram 2 milijardam in 382 milijonom lir v isti dobi prošlega leta. Primanjkljaj, ki izhaja iz zunapje trgovske bilance, pa se brezdvomno krije z dohodki, ki jih ima Italija na pošiljatvali iz-seljenikov, na brodarskih prevozninah, katere nam plačujejo inozemci v zlatu, na tujskem prometu in obrestovanju italijanskega kapitala, investiranega v inozemstvu. S tem bi italijanska zunanjetrgovinska bilanca ne bila le ravnovesna, j temveč bi izpadla v korist Italije. Zato je računati z možnostjo, da se lira sčasoma vsaj lahko popravi. Industrija. Industrijska kriza v Nemčiji. Finančna kriza v Nemčiji povzroča, da vsak dan narašča število industrijskih in trgovskih tvrdk, ki ne morejo izpolniti zapadlih plačilnih obveznosti, odnosno se nad njimi uvaja sodna uprava. Gre za posebno številne in ugledne tvrdke v Lipskem, dalje za 60 tvrdk le v okrožju Solingen in mnoga tovarniška podjetja, kakor na primer v Hambornu, Dinslaknu in Mul-heiinu. Nacionalizacija rudnikov v Angliji odklonjena. — Spodnja zbornica je s 176 glasovi proti 164 glasovom zavrnila predlog delavske stranke glede nacionalizacije vseh rudnikov in vodnih sil. Chamberlain je ostro kritiziral osnutek finančnega zakona, pri čemer je opozicija z zbadljivimi vzkliki napadla vlado. Vendar pa je bil zakon z navadnim glasovanjem sprejet. Znižanje mezd v Šleziji. — Kakor se poroča iz K oko vic, je prišlo te dni do sporazuma med industrialci in rudarji v gornješlezki težki industriji. Delavci so prostovoljno pristali na 10 odstotno znižanje mezd. Obrt. Sprejem dveh krojačev in dveli čevljarjev. — Uprava 4. zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu sprejme dva mojstra-krojača in dva mojstra-čevljarja. Ponudbe je staviti najkasneje do 1. julija t. 1. upravniku imenovanega zavoda. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovinske in obrtniške zbornice interesentom na vpogled. Denarstvo. Oficijelni tečaj dinarja od 1. do 30. junija. — Ministrstvo financ je določilo sledeče tečaje za dinar z veljavnostjo od 1. do 30. junija 1924: 1 napoleondor 238 Din; 1 zlata turška lira 320 Din; 1 angleški funt 350 Din; 1 dolar 80 Din; 100 francoskih frankov 432 Din; 100 švicarskih frankov 1420 Din; 100 drahem 150 Din; 100 italijanskih lir 355 Din; 100 češkoslovaških kron 237 Din; 100 madžarskih kron 0.10 Din; 100 romunskih lejev 39 Din; 100 bolgarskih levov 58 Din; 100 pezet 1110 Din; 100 holandskih forintov 3000 Din; 100 danskih kron 1355 Din; 100 avstrijskih kron 0.113 Din; 1,000.000 poljskih mark 12 Din; 100 belgijskih frankov 370 Din. Carina. Osma carinska konferenca v Celju. — V Celju se je vršila osma carinska kon-fereca v petek dne 30. maja 1924 ob osmi uri zvečer v prostorih Javne skladi šne in prevozne družbe d. d. v Celju. Vsi gospodarski krogi se obveščajo, lla se bodo v bodoče carinske konference, na podlagi odobrenja Generalne Direkcije Carina, vršile le enkrat v mesecu. Gremij Celje poživlja vse zainteresirane gospodarske kroge, da se v čimvečjem številu poslužujejo te vele važne institucije, ki vsakomur nudi ugodnost razpravljati o težnjah carinske in carinsko tarifne službe. Promet. Nova pošta. — Ministrstvo pošte in br-zojava je odredilo, da se otvori nova pošta z brzojavno službo v Križah na Gorenjskem. Ponovno povišanje poštnih pristojbin na Madžarskem. Finančni minister je odredil ponovno zvišanje poštnih, telegrafskih in telefonskih pristojbin. Pisma za Avstrijo, Čehoslovaško, Poljsko, Nemčijo, Turško in Rumunijo stanejo od 1. junija dalje 4000 oK, za Jugoslavijo in druge države pa 5000 oK. Telegrami stanejo v notranjem prometu 1000 oK od besede, za Avstrijo 1500 za Jugoslavijo, Češko in Rumunijo 2000 oK, za Nemčijo 2500 ogrskih kron. Otvoritev nove proge. — Dne 1. junija se izroči prometu novo zgrajena železniška proga Paračin-Stalač. Nova proga bo vezala vzhodno Srbijo z Bosno preko Užic in Vardišta ter bo velikega gospodarskega pomena, ker teče skozi najbo-gajše kraje Srbije. Znižanje tarifa za moko, namenjeno za pasivne kraje. — Ministrstvu trgovine in industrije se je posrečilo, da je doseglo 40% znižanje tarife za prevoz moke v pasivne kraje, a posebno za Dalmacijo. Ta tarifa bo veljala samo za več nego en vagon blaga. Davki in takse. Našim davkoplačevalcem. Na članek, katerega smo priobčili pod tem naslovom dne 24. maja 1924, nas finančni delegat g. dr. Savnik obvešča, da davčna oblastva nimajo za priredbo davkov niti pismenih, niti ustmenih navodil, ki bi se ne strinjala z navodili, objavljenimi v javnih okrožnicah Dopolnilna prenosna taksa od tovarniških poslopij. Kakor smo že svoječasno poročali, je generalna direkcija posred-njih davkov odredila, da so dopolnilne prenosne takse oproščene le one nepremične imovine, ki so poleg zemljarine in zgradarine trajno oproščene tudi pri-dobnine. Ker za to tolmačenje ni osnove niti v zakonski določbi, niti v dosedanji praksi, je trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani vložila primerno utemeljeno spomenico na generalno direkcijo posrednjili davkov, da se ta odredba prekliče. Te dni se je na podlagi te spomenice vročil davčnim uradom uradni odlok, da naj odmero dopolnilne prenosne takse za tovarniška poslopja odlože do rešitve omenjene spomenice. Resolucija kongresa producentov in veletrgovcev z žganjem v Beogradu. Kongres producentov in veletrgovcev z žganjem in tvorničarjev likerjev, katerega je sklicala Trgovska in obrtniška zbornica v Osijeku, je na zborovanju v Beogradu, dne 2G. in 27. maja 1924 soglasno sprejel nastopno resolucijo: Navzoči delegati kot zastopniki žganjarske industrije in trgovine ter tvorničarjev likerjev iz vseh pokrajin kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev — razen Srbije in Črne gore — ugotavljajo, da je z uveljavljenjem zakona o izpremembah in popolnitvah zakona o državni trošarini, še bolj pa z uveljavljenjem pravilnika ministrstva financ z dne 19. novembra 1923, št. 38.049, ogrožen obstanek producentov in veletrgovcev z žganjem ter tvorničarjev likerja v Bosni in Hercegovini, Ilrvatski in Slavoniji, Dalmaciji, Sloveniji in Vojvodini, dasi je njihov obstanek za narodno gospodarstvo v navedenih pokrajinah važen in potreben. Ugotavljajo nadalje, da se z navedenimi zakonskimi uredbami uničuje važna panoga gospodarstva, ki donaša koristi ne le interesentom, ampak tudi poljedelstvu, še več pa finančni upravi. Zaradi tega udeležniki kongresa najodloč-nejše zahtevajo: I. Da se v najkrajšem roku izenači 3-zakon o državni trošarini na alkohol in žganje za celo kraljevino SHS. II. Da se § 2. točka 15. zakona o izpremembah in popolnitvah zakona in odredb o državni trošarini z dne 5. novembra 1923. izpremeni v tej smeri, da bodo vsi producenti žganja, kakor producenti predmeta, zavezanega državni trošarini, uvrščeni v eno in isto kategorijo, t. j. v vsem popolnoma izenačeni. III. Dokler se ta izprememba ne izvrši, naj se »izpremembe in popolnitve pravilnika za izvrševanje odredb o državni trošarini« z dne 19. novembra 1923, št. 38049, predrugačijo v nasledni meri: 1. Producent žganja iz lastnih pridelkov na lastnem zemljišču naj ima — analogno kakor vinogradniki za trošarino na vino — dolžnost prijaviti pristojni finančni oblasti najdalje do 31. oktobra vsakega leta količino drozge, pripravljene za kuhanje žganja. Količine do 20 hi vinske ali 10 hi druge drozge (sliv, drož itd.) na družino ne spadajo pod kontrolo. O večjih količinah je treba voditi strogo evidenco. Odpadajočo državno' trošarino plača ona oseba, ki žganje kupi ali jo dobi od producenta iz kateregakoli drugega naslova. 2. Producent žganja za domače potrebe iz kupljenih ali na kak drug način pridobljenih snovi je dolžan do 31. oktobra vsakega- leta prijaviti pristojnemu finančnemu oblastvu količino zaloge drozge. Količine izpod 20 hi vinske ali 10 hi drugačne drozge na družino naj se oproste vsake kontrole, o večjih količinah pa vodi stroga evidenca. Odpadajočo državno trošarino naj plača producent ob času, kadar žganje proda ali iz kateregakoli naslova izroči. 3. Producent žganja za trgovino iz kupljenih ali na drug način pridobljenih snovi za namene kuhanja žganja, je dolžan do 81. oktobra vsakega leta prijaviti pristojnemu finančnemu oblastvu količino zaloge na drozgi. Predpisi o žganjekuhi s kontrolno-merskimi aparati in zbiralniki naj se ukinejo. Producentom naj se po ugotovitvi zaloge drozge predpiše državna trošarina po postavki 20 dinarjev za hektolitersko stopnjo in pri tem računi, da daje vinska drozga 2% čistega alkohola na 100 1 drozge, a češpljeva in ostala sadna ter vinsko-drožna drozga pa 4% čistega alkohola na 100 1 drozge. Iz naslova kala od ugotovitve količine drozge do predelovanja naj se producentu odpiše 25% od ugotovljene količine. Na ta način preračunjena državna trošarina naj se producentom žganja proti zakonsko predpisani garanciji kreditira za dobo štirih mesecev, računši od dneva izdelovanja, a najdalje do 30. aprila prihodnjega leta. Društvo »Trgovska akademija" v Ljubljani. Kot glavuo načelo pri vseh predlaganih izproinembah pod 1. do 8. naj se uveljavi, da se kontrolni predpisi za vse vrste producentov žganja popolnoma izenačijo. Ako je producent mnenja, da pripravljena drozga vsled slabe kakovosti ne bo dala 4%, odnosno 2%, naj ima pravico zahtevati, da kuha pod stalno finančno kontrolo proti plačilu pristojbin za to kontrolo. Predpisi o proizvajanju vinskega destilata naj se uveljavijo- s posebnim pravilnikom. Ako se žganje izvozi v inozemstvo ali v oni del naše države, kjer Se niso v veljavi ti trošarinslci predpisi, pred plačilom državne trošarine, to je pred 30. aprilom, naj se izvozna trošarina odpiše od predpisane državne trošarine. V primeru pa, da se žganje izvozi po izvršenem plačilu državne trošarine v inozemstvo ali v oni del naše države, v katerem se trošarina na žganje ne pobira, naj se plačana državna trošarina najdalje v roku 90 dni povrne v gotovini pri pristojnem davčnem uradu. 4. Kolikor bi proizvajalci žganja pod 1. do 3. kuhali žganje tudi v spomladanski, poletni ali zimski sezoni, naj bodo zavezani zdrozga-ne surovine prijaviti v roku 14 dni po zdroz-ganju. 5. Vsi predpisi v pravilniku z dne 19. novembra 1923., št. 38049, ki se ne strinjajo z zahtevami pod 1. do 4., naj se ukinejo odnosno predugači jo. Posebno nujno je treba ukiniti v čl. 110. pravilnika sledeče odredbe: a) točko 17., da sme proizvajalec, ki je iz-lculial žganje iz lastnega pridelka, prodajali žganje v količinah izpod in preko 5 1, ker je to v protislovju s trošarihslcim zakonom. Odredi naj se, da proizvajalec ne sme prodati enemu kupcu manj nego 25 I žganja in Se to le na svojem domu. b) Ukine naj se točka 24., po kateri se sme proizvajati žganje za trgovino le v krajih, ki niso oddaljeni od sedeža finančne kontrole nad 15 km. c) Odredbe točk 25. do 28. o verifikaciji žganjekuharjev naj se razširijo na vse žganje-kuharske uprave. č) Ukine naj se točka 81., ki odreja, da se sme žganje, namenjeno za trgovino, kuhati edino na napravi, ki se more polniti in izprazniti brez snemanja kape. d) Točka 04. naj se popolni v toliko, da so upošteva transportni kalo v celoti, ako je nastal vsled višje sile (požarja, železniške nesreče itd.). e) V točki 66. naj se določi, da se 15 dnevni rok avtomatično podaljša v slučaju višje sile za dobo transporta. f) Izenačijo naj se globe za prestopke, katere zagreše proizvajalci za domačo potrebo z globami na prestopke ostalih producentov in vsled tega predugači točko 141., ker sedanja odredba prestopke proizvajalca za domačo potrebo premilo kaznuje. Razno. IV. Zaradi pravičnosti napram onim proizvajalcem, ki so se zakasnili s proizvajanjem po predpisih, po katerih se je trošarina plačevala pavšalno, in so kuhali žganje po 1. decembru 1923, zihtevamo, da se jim za te količine do konca sedanje proizvajalne dobe odobri popust 50% sedanje državne trošarine. Producenti likerjev končno zahtevajo. V. 1. Da se ukine odredba tarife št. 8. iz leta 1921., po kateri se doplačuje na špirit, porabljen za proizvajanje likerja, konjaka, ruma, diferencijalna trošarina po 15 Din na hektolitersko stopnjo in da se izenači splošna trošarina na špirit s tem, da se poviša od Din 20.— na Din 22.— od hektoliterske stopnje. 2. Da se člen 8. zakona z dne 5. novembra 1923. o izpremembah in popolnitvah zakonov in odredb o državni trošarini, po katerem se priznavajo posameznim industrijskim podjetjem ugodnosti 15dnevnega, eno-, dvo-ali tromesečnega obračuna, uporablja tudi za proizvajalce likerja in jim dovoli najmanj šestmesečni obračun proti zavarovanju ustrezne trošarine. -8. Da se opusti izvajanje o menjanju garantnih pisem in ukine omejitev roka za jamstvene liste na 3 do 4 mesece. Nadalje naj se ukine naredba od 15. novembra 1923, tar. postavka 89., po kateri se pobira 0.3% taksa za en meBec in da ostanejo v ostalem v veljavi dosedanji predpisi. 4. Da se ukine naredba z dne 2. aprila 1924, št. 9418, pa kateri se mora pri naročanju špirita v tovarni prijaviti, za kakšen namen se bo špirit uporabljal in s katero se zabranjuje porabiti na zalogi se nahajajoči špirit, namenjen za veleprodajo, za proizvajanje likerjev, ruma ali konjaka tudi proti plačilu diferencialne trošarine. Uveljavijo naj se zopet dosedanji predpisi. 5. Da ostanejo še nadalje v veljavi odredbe o špiritu, ki se trošarine prosto nabavlja za proizvajanje likerjev in ruma, namenjenega za izvoz preko carinske črte. VI. Vsi prisotni delegati prosijo nadalje, da se odredba zakona o taksah, ki kvalificira za prodajo na debelo še le prodajo žganja v množinah nad 100 1, popolni v toliko, da se za prodajo na debelo v množinah nad 100 1 smatra le prodajo špirita in iz njega napravljenega navadnega žganja, dočim se pri prodaji slivovke, droževca, tropinjevca in ostalih vrst plemenitega žganja smatra za prodajo debelo že prodaje v množinah 25 litrov. Kongres jugoslovanskih čebelarjev. — Beogradu se vrši od 8. do 14. avgusta kongres čebelarjev, katerega se udeleže delegati iz cele Jugoslavije. Na kongresu se bo razpravljalo zlasti o modernem odgojevanju čebel. Tobak za nosljanje, ki ga mnogi njegovi prijatelji že tako težko pogrešajo, pride, kakor slišimo, z junijem zopet v promet. Nota poslaniške konference o kontroli Nemčije. — Poslaniška konferenca je na tvoji današnji seji sestavila odgovor na nemško noto glede zopetne uvedbe med-zavezniške' kontrole v Nemčiji. Mednarodna konferenca za socialno politiko v Pragi se vrši v času od 2. do 4. ,iktobra 1924. Konferenco sklicuje društvo za zakonito zaščito delavstva in mednarodna zveza za boj proti brezposelnosti. Prijavljenih je že doslej okoli 300 zastopnikov vseh evropskih in drugih držav, večinoma odličnih strokovnjakov na polju socialne politike in narodnega gospodarstva. Vozni red Express. — Iz krogov naših knjigotržcev nam pišejo: V Ljubljani je izdal nek konsorcij železniških uradnikov vozni red Express. Nimamo nič proti izdaji, ampak namesto da bi se vozni red dal za to poklicanim trgovcem v razpečavanje, se s tem krošnjari po ulicah in celo od hiše do hiše. Naši ltnjigo-tržci bodo tudi v tem oziru morali napraviti najenergičnejše korake, da se pri obrtnih oblastih doseže, da se taka nedopustna kolportaža enkrat za vselej odpravi. Davčno oblast pa opozarjamo, naj tudi taka podjetja pošteno obdači. Kar se pa tiče voznega reda samega, moramo omeniti, da to sploh ni vozni red, ampak le nekam v naglici napravljena reklamna knjižica, v kateri se med mnogimi oglasi najde tudi tu in tam odlomke železniških postaj. Vozni red more le tedaj koristiti, ako je skrbno sestavljen in ima svoj natančni pregled, ter da vmes ne motijo razni oglasi. Tu-kaj je pa očitni namen ta, da se z mnogimi oglasi pride do primernega dobička. Vzorčni sejem v Barceloni. V Barceloni se vrši vzorčni sejem od 30. maja do 10. junija t. 1. Društvo narodov in zaščita najemnikov v Avstriji. — Po poročilih z Dunaja se bo na podlagi poročila generalnega komisarja dr. Zimmermanna na ženevski konferenci Društva narodov, ki se bo vršila v juniju, razpravljalo tudi o vprašanju zaščite najemnikov v Avstriji. Po informacijah iz krščanskosocialnih krogov bo avstrijski komite sveta Društva narodov pri razpravljanju o uporabi ostankov kredita opozoril na to, da se Avstrija v najemniškem vprašanju še vedno drži prisilnega gospodarstva, To bi porabila vlada kot pretvezo, da reši zadevo zaščite najemnikov, ker je obljubila krščanskosocialna vlada hišnim posestnikom likvidacijo te zaščite, radi močne socialnodemokratke opozicije pa te svoje obljube dosedaj ni mogla izpolniti. Nenavadni konzul. — Italijanski generalni konzul za Južno Afriko g. Natale Labbja je vposlal italijanskemu ministrskemu predsedniku 620.000 lir kot osebno darilo za nakup 6 aeroplanov. Generalni konzul Labbja je naklonil tudi prošlo leto italijanski narodni vladi nad 200.000 lir. VII. Kongres soglasno prosi, da se za naprej pred uveljavljenjem zakonom, pravilnikov in odredb, nanašajočih se na žganje, liker, rum, vinski destilat in druge opojne pijače zahte-vajo mnenja o vseh trgovsko-obrtniških zbor-nic v zainteresiranih pokrajinah in od deželne zveze trgovcev, odsek za vino in žgane opojne pijače v Zagrebu. !z naših organizacij. Zveza trgovskih gremi* jev in zadrug v Ljubljani ima sejo širšega odbora v torek, dne 3. junija t. 1. ob pol 11. uri dopoldne 7.a definitivno redakcijo predlogov, ki so bili podani na občnem zboru dne 25. t. m. na Bledu. Ker je bilo podanih 25 samostojnih predlogov in 15 nujnih predlogov, med katerimi so obseženi izredno važni in daleko-sežni sklepi, poživlja Zveza vse svoje odbornike, kakor tudi gremije, ki so stavili predloge, da se gornje seje zanesljivo udeležijo, ker je redakcija resolucij nujna in neodložljiva. Trgovski gremij v Ribnici je dne 15. marca 1924 pod tek. štev. 72 prosil oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani, da naj blagovoli izposlovati, da ne bo gremij primoran kolekovati svojih vlog, naslovljenih na okrajno davč- no oblastvo v Kočevju in davčni urad t Velike Lašče. Na tozadevno prošnjo je J ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani dne 8. maja 1924, štev. .1680/24 potom okrajnega glavarstva v Kočevju gremij trgovcev v Ribnici pismeno obvestilo, da so v smislu člena 5., točka 4. zakona o taksah in pristojbinah z dne 25. oktobra 1923 vloge in priloge v zadružnih zadevah kolelcovanja proste. Prepis tega ministrskega odloka je vpo-slal gremij okrajnemu davčnemu obla-stvu v Kočevju dne 21. maja 1924 v vednost. Gremij trgovcev Celje objavlja: Zaposlitev inozemcev. V predmetni zadevi je gremij trgovcev v Celju s strani Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani sprejel prepis poziva od ministra trgovine in industrije g. dr. 11. Križmana, katerega na tem mestu dobesedno objavljamo, vsem članom v vednost in ravnanje: »Trgovačkoj-obrtničkoj komori, Ljubljana. Područno mi ministarstvo izdalo je do sada u više mahova okružnice industrijskim i drugim privrednim pred-uzečima u zemlji, u kojima ih je pozivalo, da sve one radnike, činovnike i druge namestenike strane državljane, koji nisu od preko potrebe, a koji bi se našim radnim snagama dali zameniti, odpuste iz svojih preduzeča. Ovaj poziv podrejenog mi Ministarstva medjutim uije naišao na očekivani odziv te se još i danas u mnogim privrednim preduze-čima (trgovačkim radnjama, fabrikama, novčanim zavodima itd.) u zemlji nalaze mnogi strani državljani, koji oduzimaju zaradu našoj sposobnoj radnoj snazi. Danas, kada se u opštoj privrednoj krizi sve države bez razlike brane stranaca, da bi time smanjili nezaposlenost doma-čeg elementa i kada i kod nas nezaposlenost u svima privrednim granama sve više uzima maha, ja još jedanput, pre no što bili preduzeo druge mere, pozivam vse privredne krugove u zemlji, da uvide vši situacij u, u kojoj se naša -ladna snaga nalazi, a iinajuči pred očima nacionalne interese našeg privred-nog napretka, što pre odpuste iz svojih preduzeča sve stranace, koji nisu neob-hodno potrebni i koji se domačom rad-nom snagom daju zameniti. Komora če o prednom hitno izvestiti bez razlike sve privredne organizacije svoga područja i izvestavače me stalno o odzivu na ovaj poziv, kako bih u protivnom slučaju mogao izdati potrebna naredjenja. Mini-star Trgovine i Industrije Dr. H. Križman 1. r.< — Kakor razvidno, začelo se je tudi ministrstvo trgovine in. industrije baviti s tem velevažnim vprašanjem. Pričakuje se, da bodo vsa podjetja, upoštevajoč težki položaj domačih delovnih sil, vse iuozemce, ki podjetju, niso neob-hodno potrebni in ki se dajo z domačimi delovnimi silami nadomestiti, odpustila, da se tako izognejo drugim eventueluim poostrenim meram, ki bi jih v protiv-nem slučaju moglo v smislu gornjega poziva izdati ministrstvo trgovine in industrije. Vsled tega poživljamo vse čla^ ne, da se točno po prednjem pozivu ministrstva trgovine in industrije ter Trgovske in obrtniške zbornice ravnajo ter vse inozemske moči odpuste in domače sile zaposlujejo. Pripominja se k temu, da v trgovinski stroki je vsaka tuja moč nadomestljiva, in dvomimo, da bi se pojavili slučaji, ki bi nasprotno dokazali, OBČNI zbor gremija trgovcev za POLITIČNI OKRAJ KRANJ (Konec.) Gremij je prejel in rešil 1570 dopisov in vlog ter je za tekoče posle zaposloval eno uradnico. |'ri gremiju je bilo koncem leta 1923 prijavljenih 98 pripadnikov, vajencev pa kcucem leta 1922 61, med letom je bilo na novo prijavljenih 40, oproščenih 19 ter jih je ostalo koncem leta 1923 še 108. Gremijalna trgovska šola se je v letu 1923 razširila v trirazrednico in je bilo začtkom lela v prvem razredu 28, v drugem razredu 26 in v tretjem razredu 12 učencev in učenk. Ta gremijalna šola je velike važnosti za trgovski naraščaj cele Gorenjske. Posvetiti pa bo treba več skrbi tudi temu, da se vsaj v Škofji Loki in Tržiču ustanove trgovski tečaji za vajence. Ker mojra gremij to šolo skoro samo iz lastnih sredstev vzdrževati, je poslal odločno resolucijo na pristojno ministr- stvo, da se strokovnemu šolstvu dovolijo potrebne podpore, ker nikakor ne gre, da morajo organizacije same vzdrževati šolstvo, za kar je v prvi vrsti poklicana država. Računski zaključek, ki izkazuje prebitka Din 51.247.42, je bil soglasno odobren. Enako tudi proračun za leto 1924 znesku Din 45.000, v katerega pori tje se bo pobirala doklada v višini lanskoletne. Občni zbor je soglasno določil vsprejemnine in vajenske pristojbine, kakor jih jer predlagalo načelstvo. Pri na to sledečih nadomestnih volitvah so bili izvoljeni v načelstvo gg. Adamič Anton. Kranj, Deisinger Josip, Škofja Loka, Gašperlin Ivan, Šenčur, ter Hlebš Rudolf, Kranj; namestnikom pa gg. Demšar Fran, Zalilog, Dolenc Karol, Železniki, in Globočnik Fran, Tržič. Izvolilo se je dalje 6 članov in 3 namestnike v razsodniški odbor in 10 delegatov za občni zbor Zveze. Občni zbor je dalje sklenil nekatere piemembe pravil ter sprejel soglasno predloge za decentralizacijo bolniškega in nezgodnega zavarovanja in osnovanja posebnega okrožnega urada za zavarovanje delavcev za Gorenjsko s sedežem v Kranju, za ureditev delovnega časa v trgovskih obratih, za uvedbo enotnega praznovanja praznikov, za odpravo davka na poslovni promet, za znižanje premij in upravnih stroškov pri pokojninskem zavodu, za ukinitev točilne takse pc tar. post. 62 taksnega zakona, za zopetno uvedbo davčnih plačilnih nalogov in za razpis volitev v trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani in ustanovitev podpornega zaklada. Po izčrpanem dnevnem redu se je vršil razgovor o potrebah trgovstva v okraju in splošno. LBUDDHA-I mmssassišams&aBsisssa *UBDHA< I........................ ~~3 Ulk 'JJ/O 1 n»o£>«w t, -------------------j.-L.J Tržna poročila. Tržne cene v Ljubljani. V prošlem tednu so notirale na ljubljanskem trgu sledeče cene: Voli L za kg teže 14.75, voli rejeni 13.50, voli manj rejeni 12.50, biki rejeni 12, telice debele 13.50, telice rejene 12, krave rejene 11.75—12, krave klobasarice 7—8, teleta 15—16, prašiči debeli 15—16, prašiči rejeni 14.50—15. Kljub močnemu padcu cen je bilo blaga dosti na ponudbo tako, da so morali nekateri prodajalci svoje živali prodati tudi pod zgoraj navedeno ceno. — V Zagrebu so pretekli teden plačevali za kg žive teže: voli domači L 14.50—16, II. 12.50 do 14, biki 13.50—14.50, junice domače I. 13—14, II. 12.50—13.50, junci I. 14 do 15.50, II. 12—14, krave domače I. 11 do 13, 11. 9—10, III. 8—9, teleta 12.50—14, svinje nepitane 17—18, pitane 18—20, prasci do 1 leta 18—22.50, starejši 16 do 17.50 Din. Prašičji sejem v Celju. — Mestni magistrat celjski razglaša, da je prepoved z dne 6. maja, s katero so se vsled Škrlatice ukinili prašičji sejmi, zopet razveljavljena. Tedenski sejmi se vršijo redno ob sredah in sobotah na mestnem sejmišču pri »Zelenem Travniku« ter so zelo dobro obiskani. Mariborsko sejmsko poročilo. — Na živinski sejm v Mariboru dne 27. maja se je prignalo: 13 konj, 6 bikov, 122 volov, 355 krav in 17 telet, skupaj 513 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu so bile sledeče: debeli voli 11.50 do 13, poldebeli 10.50 dc 11.25, plemenski 10 do 10.50, biki za klanje 10, krave debele 12 do 13.50, plemenske krave 10 do 11.50, krave za klo-basarje 6.75 do 8.75, molzne krave 9 do II.50, breje krave 9 do 11.50, mlada živina 10 do 11.50, teleta 13.75 Din za 1 kg žive teže. — Mesne cene: Volovsko meso L vrste 1 kg 25—27, II. 22—24, meso od bikov, krav, telic 19 do 21, telečje I. 26 do 30, II. 21.24, svinjsko meso sveže 22.50 do 35 Din. Tržne cene v Ptuju. V Ptuju notira: Goveje meso 1 kg 20 do 25 Din, telečje 20 do 22.50 Din, svinjsko 24 do 35 Din, mast 37—40, zrnje za kg: pšenica 3.50, rž 3, ječmen 3, oves 3.50, proso 3, ajda 2.25, premog za 100 kg kamenit 50, oglje 34, jajca za komad 1—1.50, moka št. >0« za kg 6—6.25, s>l« 5.75, krušna 4.50—5, koruzna 3.75—5.50, fižol za kg: navadni 5.50, II, vrste 6.50, leča za kg 12—22, krma za kg 0.75—1.15, slama 100 kg 55, drva trda 163—175 za m3, mehka 127 do 135 Din za m3. Zagrebški tedenski sejem (28. t. m.). — Dogon srednji. Ker je dovolj krme, so cene prilično čvrste; zato so se tuji kupci, ki jih je bilo precej, vzdrževali nakupa. Cene za 1 kg žive teže: biki 12.50 do 14, voli I. 15 do 16.50, II. 12.50 do 14, III. 11 do 13, junci I. 13.50 do 14, II. 11 do 13, krave I. 11 do 13.50, II. 9 do 10, III. 8 do 9, teleta 12.50 do 13.50, svinje, nepitane 16.50 do 17.50, pitane 15 do 16.50, prasci do enega leta 17.50 do 22, preko enega leta 16 do 17 Din. Krma: seno, neprešano I. 100 do 125, 11, 80 do 100, detelja 130 do 150, lucerna 130 do 175, krmilna slama 112 do 125, slama za steljo 75 do 100 Din. Konji komad: tovorni 10.000 do 13.000, težki 7 do 8000, lahki 8 do 8500, kmetijski 4500 do 5000, vozni lahki 4500 do 5500, srednji 5500 do 6500 Din. Tržišče s semeni (Zagreb). Na tržišču s semeni je začelo vladati že popolnoma mrtvilo. Prometa je zelo malo, osobito v trgovini na debelo. Samo prodajalne na drobno imajo še nekaj posla. Sedaj se delajo priprave za novo jesensko sezonsko setev. Povpraševanje po detelj-nem semenu je popolnoma nehalo, a vprašanje po travah je minimalno in so tudi cene popustile. Tržišče za umetna gnojila. Na zagrebškem trgu je povpraševanje po umetnih gnojilih v zadnjem času majhno, promet minimalen, zbog česar so tudi cene znatno padle in notirajo: apneni dušik 320 dinarjev za 100 kg; 17—15% Thomasova žlindra 140—150 Din; 10% kalijeva sol 145—155 za 100 kg; 16% superfosfat 105—115 Din. Cene za meso v Pragi. — Kozliči 6 do 12, teleta 10 do 13, domače svinje 10 do 13, poljske 13.50 do 14.50, danske 10 do 13, voli, prednji del 10 do 13, zadnji 12 do 15, biki 12 do 10, kravje meso 8.50 do 10, zadnje 10 do 13 čK. Kovinski trg. Ker že dolgo časa nismo nič poročali, bomo podali kratek pregled za konec aprila, za sredo in za koiiec maja. Za konec aprila imamo dve poročili. Prvo pravi: Na kontinentalnem eksport-nem trgu je v zadnjem času povpraševanje malo ponehalo, cene so se pa držale. Belgija je delala bolj poceni, kakor Anglija. Angleška poročila so bila optimistična, >niso pa izginili vsi oblaki, ki temnijo nebo angleškega gospodarstva«. Napravili so kupčije na daljše roke in pričakovali so večjih naročil iz inozemstva. — Francoski trg se je boril z valutarnimi posledicami. Večina tvrdk je imela dosti naročil. Cene so se držale, le surovo železo se je z ozirom na angleško konkurenco pocenilo. — V Belgiji je kril domači konsum samo najnujnejšo potrebo. Luksemburški trg, ki je bil še v februarju zelo ugoden, se je vsled rastočega franka izdatno poslabšal; cene so bile v primeri s svetovnimi cenami previsoke in so se bali, da bo vsled nameravanih zvišanih voznin v Belgiji eksport še bolj trpel. — Na Nemškem se je opazovalo tudi na tem trgu splošno pomanjkanje denarja. Obresti bank so prisilile trgovce, da so zaloge likvidirali. — Ruski trg je kazal znak poživljenja. Cene so bile trdne; valjana žica na primer okoli 2.5 zlatih rubljev, surovo železo 1.35. — Na Češkem je domači konsum veliko kupil in so upali, da bo tudi v nadaljnjih tednih tako ostalo. Večja naročila so prišla iz balkanskih dežel. Čehi so se jezili, da jugoslovanski trgovci preveč poceni ponujajo, vsled česar so seveda njih cene trpele. Drugo poročilo se s prvim bistveno lijema. Pravi nam, da je šel francoski in belgijski eksport nazaj, da se je pa zalo poživila nemška, poljska in češka železna industrija. Kakor Nemčija in Češka, je dobila tudi Poljska v zadnjem času večja inozemska naročila, zlasti poljsk-gorujesleška kvalitetna industrija. Čehi so eksportirali tudi čez Hamburg. Celo avstrijski kovinski trg se je z rastočim frankom okoristil. Splošno je bila produkcija skoraj v vseh deželah večja, kakor potreba. Tako tudi glede premoga, ki se je začel pojavljati na svetovnem trgu v vedno večjih množinah. Razumljivo je to, ker je dosegla ruhrska produkcija mesečnih osem milijonov ton, kar je imelo velik vpliv zlasti na kontinentalni trg. Poleg tega je Nemčija pospešila produkcijo rjavega premoga in ga nakopala za 70% več, kakor v predvojni dobi. In ker na drugi strani industrija v raznih deželah ni bila zadostno zaposlena, je bilo tudi iz tega vzroka premoga preveč. Poročilo od srede maja se peča večinoma z drugimi kovinami. Pravi, da zadene padanje cen v zadnjem času vse kovine, s prav majhnimi izjemami. Veliko je bil temu vzrok dvig franka. Zelo burne dneve je imel letos kositer (cin). Ta kovina se je sploh zmeraj odlikovala po svojem špekulativnem značaju. Trgovina ni imela nobene opore, da bi se orientirala, tudi za najbližjo' bodočnost ne. Na newyorški borzi je noti-ral v začetku leta funt cina — 0.4536 kg — manj kot pol dolarja, sredi marca pa 0.59; nato je šlo nazaj. Vzrok padanja je zvišana produkcija in pa zmanjšano povpraševanje na Angleškem in v Ameriki. Na Angleškem je bila najvišja cena za tono — angl. tona = 1016 kg — v sredi marca 297 funtov šterlingov; to je bila največja cena po letu 1918, ko je no-tirala tona 330. Pred vojno je bil kositer nižji, 1. 1906 na primer 215. Od marca gre cena nazaj; 9. maja je notiral 227.75 na trimesečni rok. Kako bo naprej, se nič ne ve; samo ugibajo. Vidnih zalog je bilo 30. aprila 16.337 ton napram 19.483 tonam 31. marca. Največ kositra je imela 30. aprila Anglija, 5000 ton, Amerika nad 4300, Holandska pa nad 1400. Tudi cena cinka je šla v zadnjem času nazaj. V Londonu je notiral 9. maja 30.45 funtov. Belgijska produkcija je bila marca za 700 ton večja kakor februarja in je znašala 14.000 ton. Svinec je bil v prejšnjih mesecih nad cinkom, je padel v majniku pod cink; 9. maja je notiral v Londonu 28.75. Po- vprečna cena leta 1913 je bila 18 funtov j šterlingov, 1. 1920 38. Produkcija svinca j se približuje že predvojni izmeri. Leta i 1913 je znašala 1,177.000 ton, 1918—1921 je nazadovala, leta 1922 so ga dobili že spet 1,050.000 ton, leta 1923 pa 1,100.000 ton. Zelo trden je na svetovnem trgu aluminij, katerega cena je notirala na londonski borzi sredi maja 125 funtov za Anglijo, 130 za inozemstvo. Pred letom je notiral še 110 funtov in je zvišanje cene posledica ne samo večje uporabe, temveč tudi mednarodnega dogovora od lanskega leta naprej. Ponudb ni. Zato so začeli graditi v zadnjem času nove tovarne za produkcijo aluminija. Tako so pred kratkim javili iz Francije,, da bodo zgradili tovarno aluminija v Sarajevu, z angleškim kapitalom. Baker je v januarju in februarju v ceni padel, marca se je dvignil in notiral sredi meseca v New Yorku 0.14. Ameriški producenti hočejo produkcijo omejiti, zato da bi pri zmanjšanih produkcijskih stroških lahko obdržali isto ceno. Svetovna produkcija je znašala leta 1913 970.000 ton, 1. 1923 pa 1,125.000 ton. V prvih dneh maja je notiral baker 0.13. Kakor vse kaže, cene ne bodo šie gor; v Severni Ameriki, deželi glavne produkcije, se konsum manjša, Južna Amerika dela z manjšimi produkcijskimi stroški in Anglija se zalaga od tam. Na Angleškem notira sedaj baker 62—63 funtov šterlingov. Na Angleškem je zmeraj tona, v Ameriki pa 0.4536 kg. Zadnje poročilo, od 21. maja, pravi, da razmere v Severni Ameriki v železni in jekleni industriji niso tako ugodne, kakor prej. Produkcija jekla gre polagoma nazaj, industrija premalo povprašuje, cene se krhajo. Položaj na mednarodnem eksportnem trgu je bil v zadnjem času pod vplivom dogodkov na evropskem kontinentu. Denarni trg v raznih državah, kolebanje franka, politični in gospodarski činitelji so cene nižali. Vsok hoče kupiti po kar najnižjih cenah. V zadnjih dneh so bile cene približno te-le: železo v šibikah funtov 7.10 do 7.15, fina pločevina 9.10 do 9.15, srednja 9.05 do 9.15, surova 9. Tudi Anglija čuti položaj na evropskem kontinentu in ima le malo inozemskih naročil. Število obratujočih plavžev je pa isto, kakor na koncu marca, 194; koncem februarja jih je pa delalo 202. Francoski železni in jekleni trg trpi vsled kolebanja na devizni borzi. Cene so višje, kakor je svetovna pariteta. Utrditev angleškega funta in dogodki na Francoskem pa ugodno uplivajo na belgijski trg in je naročil prav dosti. Krasna konjunktura nemških' preteklih tednov je pa menda zgubila sapo, kreditna inflacija bo imela najbrž ravno iste po-sleuice, kakor jih je imela prej papirna inflacija. Konkurzov je zmeraj več, vsak se hoče blaga znebiti. Železo v palicah je notiralo na primer še pred poldrugim mesecem 180 zlatih mark, v zadnjih dneh pa 130. — Poročila iz Rusije si nasprotujejo; menda položaj ni ugoden. Čehi so pa zadovoljni; zlasti domači konsum veliko porabi, 4000—5000 vagonov na mesec. Pred vojno jih je porabil 6000—6500, takoj po vojni 9000, potem pa samo ‘2000—3000. * KUPUJMO IN PODPIRAJMO * izvrstno Kolinsko cikorijo domači izdelek. m Dobava, prodaja. Dobava blagajn. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 18. junija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 32 komadov blagajn (»Panzer ). Dobava koksa, kositra m železa. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 20. junija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 30 ton angleškega koksa, 3 tone čistega kositra za lcgure in 15 ton sivega železa za livanje. Dobava krtač. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Beogradu se bo vršila dno 20. junija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznih krtač (ščetk). Dobava jermenov za transmisije. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Beogradu se bo vršila dne ‘20. junija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave usnjenih jermenov za transmisije. Prodaja starega papirja. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici bo prodalo dne 20. junija t. 1. potom pismene licitacije star papir, ki se nahaja v skladišču v Subotici. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornico v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje dobavo 20 komadov »volle Radsclieiben«. Ponudbe je predložiti do 10. junija 1924. Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta (nasproti velesejma) vsak delovni dan od 10. do i2. ure. Mariborska državna borza dela. — Od 18. do 24. maja je bilo 168 pripravljcnh prostih mest, dela je iskalo 154 oseb, posredovanje se je zvršilo v 54 slučajih in 46 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 24. maja t. 1. ie bilo 3331 prostih mest pripravljenih; dela je iskalo 4564 oseb, posredovanje sc je izvršilo v 1708 slučajiii in 1035 oseb je odpotovalo. Dela je iskalo 57 hlapcev in dekel, 4 viničarji, 1 lovec, 1 upravitelj, 3 ekonomi, 18 rudarjev, 3 vrtnarji, 2 kamnoseka, 7 podkovskih kovačev, 2 železostru-garia, 3 kleparji, 1 zlatar, 10 strojnih ključavničarjev, 6 mehanikov, 1 urar, 15 mlinarjev, 5 kolarjev, 1 sodar, 1 usnjar, 3 sedlarji, 1 tkalec za platno, 1 barvar za platno, 22 krojačev in šivilj, d čevljarjev, 1 klobučar, 4 gospodinje, 1 strojevezilka, 8 peric, 15 mizarjev, 14 pekov, 8 mesarjev, 5 zidarjev, 3 slikarji, 4 tesarji, 1 fotograf, 5 strojnikov, 12 slug, 2 knjigovodji, 10 trgovskih pomočnikov, pomočnic, 132 tovarniških in pomožnih delavcev in delavk, 2 šoferja, 2 hišnika, 18 pisarniških moči, 5 hotelskih sobaric, 18 natakaric, 8 kontoristk, 96 kuharic, služkinj, varušk itd., 24 vzgojiteljic, 1 bolniška strežnica. — Delo je bilo na razpolago: 110 hlapcem in deklam, 10 viničarjem, 3 ogljarjem, 35 rudarjem, 1 vrtnarju, 12 kamnosekom, 1 livarskemu delovodju, 1 kovotlači-telju, 2 kleparjema, 1 elektromehaniku, 3 zdelovalcem godal, 2 mizarjema, 1 lesnemu strugarju, 5 izdelovalcem glavnikov, 3 ple-tarjem, 1 tkalcu za sukno, 1 barvarju za platno, 4 tapetnikom, 3 krojačem, 1 prire-zovalcu gornjih delov čevljev, 1 izdelovalcu sladoleda, 1 poslovodju v mlekarno, 1 slikarju, 2 potnikoma, 1 bolniški strežnici v Niš, 2 prvovrstnima kuharicama v hotel, 5 gospodinjam, 1 prodajalki, 1 šteparici gornjih delov čevljev, 4 vzgojiteljicam, 4 sobaricam, 71 služkinjam, 28 kuharicam, 1 hišni šivilji. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■C Priporočamo: Jos. Peteline i LJUBLJANA, St. Petra nasip 7. Najboljši šivalni stroji t vseh ® opremah Gritzner, Adler za ■ rodbinsko in obrtno rabo, " istotam igle, olje ter vse po- ■ samezne dele za rse sisteme. ■ En grost J •STARO ŽELEZO kovano in litino kupuje po najvišjlh dnevnih cenah v celih vagonih: Centralna nakupovalnica starega železa, Ljubljana, Gosposvetska testa štev. 1 !►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦i TISKARNA tro.-ind. d. o. »MERKUR" TZLEFON OBO SIMON SREOORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13 Tlaka Časopise, knjiga, brožure, oer.iko. letake, previta, vizitk®, trgovske In uradno tiskovine itd. RMHHramuiuim LASTlslA KNJIGOVEZNICA iiimmssmmmmi 5J Trgovci, | industrljcl, | E oglašajte v e TRGOV jj PODRUŽNICE: Maribor, Novo mesto Rakek, Slovenjgradec Slovenska Bistrica Dunajska c. 4 (v lastni stavbi). KAPITAL in REZERVE Din 18,300,000— Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Brzojavi: Trgovske Telefoni: 139, 146, 438 EKSPOZITURE Konjice MeJa-Dravograd | Veletrgovina I '••v*' Zveza industrijeev na slovenskem ozemlju Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani javlja pretresljivo vest, da je njen velezaslužni predsednik, gospod VINKO MAJDIČ veleindustrijalec, imejitelj reda Svetega Save III. razreda itd. dne 29. maja t. 1. ob 3. uri popoldne prerano legel k večnemu počitku. Pogreb se vrši 31. t. m. ob 18. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Kranju. Blagopokojnik je bil med ustanovitelji naše organizacije ter ji je načeloval od njenega početka. Neumorno in požrtvovalno je deloval za napredek in procvit našega narodnega pospodarstva. Slava njegovemu spominu! Ljubljana, dne 30. maja 1924. ------------ Najboljša kolesa „ P U C H “ po ugodnih cenah priporoča 1GN.VOK Ljubljana Novo mesto TEODOR KOM LJUBLJANA :: POLJANSKA CESTA ŠT. 3. • Krovec, stavbeni, galanterijski in ■; Okrasni klepar. Instalacije vodovodov. ;; • • Naprava stelovodov. — Kopališke in ;; klosetne naprave. ; •! Izdelovanje posod iz pločevine ;; • | za firnež, barvo, lak in med ;; • ■ vsake velikosti, kakor tudi po- ;; sod (škatle) za konserve. ;; TVRDKA LJUBLJANA Veletrgovina žita In mlevskih izdelkov priporoča iz svoje zaloge vse vrste pšenične moke najboljših banaških mlinov, otrobe, koruzne fn ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižol in druge poljske pridelke. Telefon Ste v. 449. Brzojavi: VOLK. ZAHTEVAJTE PONUDBE T Lastnik jugoslovanskega patenta št. 167 od 10. dec. 1921 (1. dec. 1913) na „Stiskajuči valjale za Istiskivanje vode I* vlažnih komada bez kraja III P°Put svoda iz drvenog vlakna 111 celuloze" želi v svrho fabrikacije patentiranega predmeta stopiti z jugoslovanskimi firmami v stike. Radevolje je pripravljen, da patenl proda, ali podeli licence ali sprejme druge predloge za izvajanje predmeta navedenega patenta. — Cenjene ponudbe na ing. Milan Šuklje, patentni inženjer, Ljubljana, Rutarjeva ulica 9 aa B 151 SSS 83 S 83 H V* ■ ES | n H ■ IHl! In Im S sil, Hg Priporoča svojo bogato zalogo: Pisalnih strojev „flDLER“ in „URANIA“. Šivalnih strojev za rodbine in obrte. Voznih koles: DUrkopp. Styria, Orožno kolo (U/atienrad). Ceniki zastonj In Iranko I —- NA VELIKO! j Priporočamo: galanterijo, g ■ nogavice, potrebščine za n ■ čevljarje, sedlarje, rinčice, ■ J podloge (belgier), potreb- 9 ■ ščine za krojače in šivilje, a gumbe, sukanec, vezenino, ■ S svilo, tehtnice decimalne _ ■ in balančne najceneje pri * 3 JOSIP PETELINC š S Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. £ TRGOVSKI LIST, 31. maja 1924. mmmmmmmmmammmmmmammmmmmmmmmammmmmmm Stran 5. v Ljubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje moko in deželne pridelke raznovrstno j rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo in mlin da dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago. Ljubljanska kreditna banka | Delniška glavnica: | Centrala: !■!UBIJAJVA, Dunajska cesta | BrzojavnI naslov: = Din 50,000.000*- § PODRUŽNICE: | BANKA LJUBLJANA = _ - ,____i Brežice Gorica Metkovič Sarajevo = _ Rezervni zakladi |CeI|e Kranj Novi Saa Spin I t ' 3' § ca. Din 10,000.000’ E Črnomelj Maribor Ptuj Trsi 1 502, 503 in 504 53; SE PRIPOROČA ZA VSE V BANČNO STROKO SPADAJOČE POSLE = J ''iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiNiiiiiiHiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiinnHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiifiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiil MEHAKL SHessaosssiHaBHBEs barve, mastila, lake, Idej, emajl, ldt In zajamčeno Cisti flrnež najboljše -vrste nudi MEDIC - ZANKI Maribor podružnica Ljubljana centrala Novi Sod skladišče Tvornice: Ljubljana - Medvode I « $ Veletrgovina kolonijalne in špecerijske roba ! I o § prodaja PREMOG iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inoasemski premog In koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. Naslov: Prometni zavod za premog d.d. v Ljubljani Miklošičeva cesta št. 15, II. tiadsir. Ivan Jelačin s Uubljana s | žalop 1 g svm pražene | | kave, distih dišav S | in rudninska vode | ® Točna in solidna postrežba % sf Zahtevajte cenik! ® ts si ® ffj teMsjjaaiEifflrasiasssaaaaEiEasafcsEKii’ ga H Stroški pri vporabi bencina Vozi brez bencina! Adaptiraj tvoj avto, traktor ali stabilni motor as patent. ^Hajj-OeraeratorJem" Prospekt In reference daje Jugro-Haf! LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 24 BL Telefon št. 560 Stroški pri vporabi oglja ulica n #0 ^ ^ tovarna ^ vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi : najfinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina. ZAHTEVAJTE PONUDBO 1 Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št. la, II. nadstropje svetovne znamka ll!P nudi po tiairsižji dnevni rani prompino ivcrnšca „SpHt“ del. dr. za cemsni Portland iz skladišča v Ljubljani, Aleksandrova cesia štev. 12. Pile m ir NOVE, najboljše kvalitete, vse vrste, vsak posamezni komad zajamčen. PREVZAMEMO TUDI STARE PILE v nanovo nasekanje. Izvršitev v najkrajšem času, jamstvo.za prvovrstno delo, cene zmerne. BRATA KOLENC, tovarna za pile in parna brusilnka, MIRNA. — Dolenjsko. Zaloga KLAVIRJEV in pianinov najboljših tovarn Bosendorler, Ehrbar, Czapka, Holzl, Schweighofer, Stingl i. t. d. — Tudi na obroke. Jerica Hubad roj. Dolenc, Ljubljana, Hilšerjeva ul. 5. AVTO bencin, pnevmatika olje, most, vsa poprosila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi lugo-Avio, d. z o. z. v Ljubljani. V ICEI. Maribor, Glavni trg 5 trgovina s hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in ulito posodo, porcelanasto, kameni-nasto in stekleno robo. Na debelo I Na drobno i ))UGOEKSIM( Trgovska družba. Vekoslav Pelc «&. dr. g Eksport tj IIK Si J ANA Import Vegova ulica S Glavno zastopstvo xa Slovenijo in zaloga mlina »UNION* Osijek TiGOVINA ■ Ipecerifskim, kolontjalnlm, materljalnlm blagom, deželnimi, poljskimi pridelki, lesom In lesnimi I*-delkl na debelo In drobno HiimuHnmiMmiiiflBiiMiniHiiK^J I nm um IHHII Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Sloveni Prvorazredni moderni brzo - pisalni stroj STOEWER - RECORD Vrhunec finomehanlke. Zastopstvo: tudovik Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. ©./2. V Žeblji za normalne in ozkotirne železnice žeblji za ladje, črni ali pocinkani žeblji za zgradbe, les itd. Žeblji za čevlje Spojke za odre in prage Brzojavke: Zadruga Kropa. Spojke za ladje in splave Železne brane Zobje za brane Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd. Telefon interurban: Podnart 2. Podložne pločice Malice Zakovice za lenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa iid. Vijačni čepi - Verige ^ Vijaki z maticami Vsi v našo stroko spadajoči železni izdelki po vzorcih in risbah najceneje. llustrovani ceniki na razpolago. _ ■i—a—Mflaoaaaaao——t—H——>I»MHI»8W9 ***** *“3SW ■w - i ■■ . w ... - I ■ ---- - — ------------- leatnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijsko d.d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS. Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industriiske d.d.