Poštnina plačana v gotovini. TRGOV IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK iN SOBOTO. oosamezni številki Din 1-50. A.j % L Časopis za trgovino, industrijo in obrt. £ Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Jj Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, t leta — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. jj_ 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v . ,ubljani. LETO VIL Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 4. septembra 1924. Telefon št. 552. ŠTEV. 105. Naše prometne razmere. V soboto, dne 30. avgusta t. 1. je načelnik prometnega oddelka ministrstva saobračaja g. Panič podal na kongresu trgovskih in obrtniških zbornic v Beogradu informacije o prometnih razmerah za bodočo izvozno sezono. Uvodoma je ugotovil, da se ministrstvo bori v tem oziru z velikimi težkočami, da pa je vendar le opaziti napredek. Navaja, da odhaja iz beogradske postaje dnevno 120 vlakov in da se v celi državi pušča dnevno v promet 1654 vlakov. Brzo-vozni blagovni vlaki, ki so stavljeni v promet, prevozijo razdaljo od Gjev-gjelije do Beograda že v 36 urah in imajo zvezo preko Vojvodine z inozemskimi vlaki. Prehajajoč na razpravo o tarifah, omenja, da kljub vsem dosedanjim povišanjem pri nekaterih razredih še nismo dosegli zlate paritete in da vsled tega jih ni mogoče zmanjšati. Prizna, da so tarife neurejene in da so razmere bile take vsled 12kratne izmene prometnega ministra, da se ni moglo hitreje delali. Navaja, da je naša država pristopila k barcelonski tranzitni konvenciji, dalje bernski konvenciji o mednarodnem železniškem prometu, ki je bila sedaj popolnjena, dalje da se je sklenila konvencija glede obmejnih postaj z Italijo, da se je otvo-ril direktni železniški promet z Avstrijo, Madžarsko, Češko in Nemčijo ter da se vodijo razprave za otvoritev prometa s Švico, Francijo, Belgijo, Holandsko in Poljsko. Dela se tudi na direktni potniški tarifi za Grčijo in Rumunijo in tudi načrt naše lastne jadranske tarife je že gotov. Obsegal bo postavke za prevoz hrane preko Snšaka v pasivne kraje v sporazumu z jadransko plovidbo. Upa, da bo skoro sklican tarifni odbor ter da se bodo ta dela v hitrejšem tempu razvijala. Nadalje navaja statistične podatke o stanju našega prevoznega parka, iz katerih vidimo, da je preko polovice lokomotiv in vagonov pokvarjenih. Na normalnotirnih železnicah imamo 1206 dobrih lokomotiv in 768 pokvarjenih, tovornih vagonov je v dobrem stanju 30.800, med tem ko je pokvarjenih nad 16.000. Na 1 km proge pride le 4.9 vagona, med tem, ko bi jih bilo za obvladanje prometa potreba 8. Na njegova izvajanja je. v imenu kongresa na dan 31. avgusta t. 1. odgovoril gospod Ivan Mohorič, tajnik Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Pred vsem se je izjavil za nujnost in skrajno potrebo uveljavljenja nove carinske tarife in povišanja zlatega ažija, da se omogoči naši industriji, da izkoristi svojo kapaciteto v polni mer. Bojazen pred draginjo ni opravičena, ker se bodo s povišanjem produkcije režijski stroški zmanjšali. Obenem pa je potrebno, da se uredi tarifno vprašanje. Z obetanjem zastopnika ministrstva saobračaja se ne moremo zadovoljiti, ker jih čujemo že tri leta. Med tem pa ministrstvo še ni melo dobre volje, da bi našlo za potrebno sklicati tarifni odbor, kateremu izteka sedaj že druga funkcijska doba, ne da bi se konstituiral. Tudi v ostalem ministrstvo samo ne rešuje spomenic in predlogov gospodarskih korporacij. V ilustracijo razmer navaja govornik, da se še danes, ko se nahaja južna železnica že leto dni v državni upravi računajo tarife za vsak del proge ločeno ter da mora slovenska industrija in trgovina vsled tega plačevati letno nad 100 milijonov dinarjev več za prevoz blaga, kakor je potrebno in pravično. Na ta način se podražuje industriji produkcija, kon-zumentu pa življenjske potrebščine. Slovenija s svojimi proizvodi ne more konkurirati po Vojvodini in Srbiji z inozemskimi državami, ki dovažajo blago po Donavi v našo državo. Kot drugi primer največje krivice navaja dejstvo, da se je inozemcem za prevoz blaga preko naših tranzitnih prog v Sloveniji dovolilo 30 'ji, tarifnega popusta, dočim moramo domačini plačati polno 100%-no tarifo ter se nam tako onemogočava izvozna konkurenca. Vprašuje, kje je tu logika, da se tako zapostavlja interese domačega gospodarstva, konštatira, da ministrstvo na tozadevne pred-stavke zbornice ni odgovorilo. Prizna, da je res, da so nekateri razredi po zadnjem povišanju tarif še vedno znatno pod zlato pariteto, a ugotavlja obenem, da so visoki tarifni razredi preko 30% nad zlato pariteto. To pride od tega, da so se lani 15. septembra ti razredi povišali za 100 odstotkov, dočim se nižjih razredov ni povišalo. Očita ministrstvu, da še dosedaj ni poslalo v mišljenje zbornicam načrta skupne blagovne klasifikacije, ki je bil že pred 2 in pol leti izdelan. Ugotavlja, da se plača letno preko 30 milijonov dinarjev za najemnino inozemskih vagonov, medtem, ko naše delavnice radi pomanjkanja kreditov niso polno zaposlene, a v inozemstvo se je plačalo okoli 100 milijonov dinarjev za popravila naših lokomotiv in voznega parka. Zahteva, da se v bodoče to popravi in posveča reparatu-ri voznega parka v domačih delavnicah večjo pažnjo. Omenja, da je še nebroj važnih in načelnih prometnih vprašanj, ki jih vsled pomanjkanja časa ni mogoče razpravljati na kongresu ter predlaga, da se po zastopniku mnistrstva saobračaja naprosi g. ministra, da skliče čimpreje tarifni odbor in širšo anketo gospodarskih krogov, kjer bo mogoče podrobneje o tem rapravljati. Izvajanja g. Mohoriča so vzbudila občo pozornost in burno pritrjevanje udeležnikov kongresa. Ž. Iz gospodarskega kongresa v Beogradu. Po končanem dnevnem redu II. Kongresa trgovačkih komora i udru-ženja izvoznika je povabila trgovska zbornica udeležnike na banket, na katerem je v imenu udeležnikov iz Slovenije pozdravil navzoče g. ing. Milan Šuklje z nastopnim govorom: Velespoštovana gospoda! Izredna čast in posebno veselje mi je, da smem v imenu slovenskih delegatov govoriti v tako odlični družbi in izreči našo zahvalo za liubeznjivi sprejem in za velepomembno skupno delo. Izpočetka se je skoraj zdelo, da pride na kongresu, ki smo ga danes uspešno zaključili, do neljubih diferenc, ki bi mogle zatemniti delo kongresa in slabiti uplivnost njegovih izjav. Zahvaliti se imamo visoki modrosti predsedništva kongresa, pa tudi previdnemu posredovanju predstavnikov naših trgovsko-industrijskih komor in njih zavednemu prizadevanju, da se je odvrnila preteča opas-nost in da je kongres zaključil svoje delo v polnem soglasju, v oni enotnosti, ki nam daje jamstvo, da se bo naša skupna volja upoštevala. Mi na severu imamo nekam dru-| gačno naziranje v problemih gospodarske politike nego je običajno tu na jugu kraljevine. Dovolite, da tako razliko na kratko objasnim. Naša Slovenija je mala dežela, ki šteje le pri- lično 1 milijon prebivalcev. Na tem malem ozemlju pa deluje dan in noč in noč in dan več nego 50.000 konjskih sil v izgrajenih vodnih napravah. In dan na dan produciramo 600 vagonov in če treba 700 vagonov premoga. Po oficijelni statistiki delavskega zavarovanja zaposluje naša industrija nad 70.000 delavcev in nameščencev, katerih pridno delo obvaruje našo pokrajino pred siromaštvom in ji zagotovi ugledno mesto med bogatejšimi deli naše kraljevine. Številke, ki sem jih navedel govorijo glasno, in razumeli boste, da nam nalagajo veliko odgovornost. Naša slovenska dolžnost je, da varujemo pridnost in podjetnost, da jim zajamčimo zaslužene sadove. Zato moramo podpirati našo mlado industrijo s primerno carinsko zaščito in s pametno železniško-tarifarno politiko. Dati ji moramo možnost svobodnega krepkega razvoja. Ni nam treba, da i>i se bali. Mi vemo, da morejo neprijazne okoliščine ovirati in otežkočiti napredek industrije, a zabraniti ga ne morejo. Zgodovina preteklega stoletja nas uči, da so pametno gospodarile one države, ki so svojo mlado industrijo pravočasno zaščitile z izdatno uvozno carino. Danes še vidimo, da evropske države, ki imajo neprimerno kreplcejšo industrijo, vse odločneje zavarujejo lastno produkcijo pred tujo konkurenco. Z veseljem nas navdaja, da je gospodarski kongres pristal na našo zahtevo, in da se je z veliko večino izrekel za uveljavljenje nove carinske tarife na temelju zlate carine. Uverjeni smo, da bo kraljeva vlada njegove predloge udejstvila. Kakor smo vsi edini v tem, da ne odstopimo zunanjim neprijateljem nobene pedi naše zemlje, tako pa moramo tukaj izjaviti, da nečemo odstopiti domačim prijateljem niti pedi naše zemlje za ustanovitev vojaške gra-nice ob naših mejah. Predobro poznamo iz stoletne izkušnje, kaj to pomeni robstvo vojaške granice, in še enkrat povdarjamo, da ne damo v tak namen niti pedi zemlje. Naša slavna vojska, za katero nosimo rade-volje težka bremena, naj enako varuje vse dele naše svobodne domovi: ne in naj brani srečen in zadovoljen narod. Mi vsi se nadejamo, da bo naša železniška uprava v bodoče vodila koristnejšo tarifno politiko. Jutri, dne 1- septembra, naj stopi v moč ono zloglasno tarifsko obaveštenje iz meseca maja 1923. leta. Mi smo pravočasno povedali, da se pomanjkanju vagonov ne odpomore s tem, da se povišajo tovornine za premog, drva in umetno gnojilo. Tak eksperiment je nedopusten in mi pričakujemo, da se letos ne obnovi. Mi smo danes ugotovili, da znaša izvoz industrijskih izdelkov skoraj polovico vrednosti vsega našega izvoza in rni ga moramo pospešiti s pametnimi ukrepi, predvsem z znižano izvozno tovornino. Tako bomo v izdatni meri povzdignili ugled in moč našega gospodarstva. Meseca maja t. 1. smo se mi vsi skupno poklonili v Kumanovem spominu velikih kumanovskih junakov in tam smo manifestirali naša iskrena čuvstva za enotnost in edinost naše ljubljene svobodne države. Ta edinstvenost je po našem trdnem prepričanju zgodovinsko dejstvo, ki ga ne more okrniti nobena notranja politična peripetija. Sedaj, po petih letih skupnega življenja, naj svečano manifestiramo enotnost in edinstvenost našega gospodarstva, složnost in solidarnost gospodarskih organizacij, naj manifestiramo zavedno skupnost našega dela. Imenom slovenske delegacije na današnjem zborovanju se zahvaljujem predsedništvu kongresa, ki je tako modro in lepo vodilo razpravo do srečnega svršetka. Zahvaljujemo se beogradski Trgovački komori za zavedno sodelovanje in za izkazano nam srčno gostoljubnost. Zahvaljujemo se beogradski Industrijski komori, ki nas je zvesto podpirala v naših stremljenjih. Konečno mi bodi dovoljeno, da kot predstavnik velike svobodno industrijske organizacije iskreno pozdravljam naše trgovsko-industrijske zbornice in njih odlične predstavnike. Trdna je moja vera, da bo nas vseh skupno delo prispevalo v srečo in blagostanje našega naroda. Odmera dohodnine. Dohodnina se odmerja še vedno po prvotni lestvici. Oženjeni brez otrok in vdovci samo z enim otrokom plačujejo k dohodnini še 10% pribitek; neoženjeni (in vdovci brez otrok) plačujejo ta pribitek s 15%. Na tako izračunjeno dohodnino se odmeri še vojni pribitek z 20 do 120%. Na ta skupni davek se od celotnega zneska računi še 30% linearni pribitek. Od istega celotnega zneska se odmeri še posebej tudi invalidski davek, ki znaša približno 10 do 20%. Primer: Oženjeni trgovec brez otrok (ali pa vdovec z enim otrokom) je imel v letu 1922 dohodkov 40.000 dinarjev. Dohodnina znaša za leto 1923 ....................Din 2215-25 10%-ni pribitek . . . Din 221-53 Skupaj . Din 2436-78 100%-ni vojni pribitek . Din 2436-78 Skupaj . Din 4873-56 Od tega poslednjega zneska 30%-ni linearni pribitek . . . Din 1462-06 Skupaj . Din 6335 62 Ljubljanska borza. Dne S. septembra 1924. Lesna trgovina: Trami od 4—13 tli dolž. 8.8, 8.11, 11.11, 11.13, 13.16, 13.19, 16.19, 16.21, 19.24, 21.27, 34.29, fco meja, blago 450; trami 4/4 150 kom. 6 m; 4/5, 100 kom. 5 in; 100 kom. 6 m; 6/8, 50 kom. 5 m; 4/4, 50 kom. 4 111; 4/4, 4/5 kom. v. 6—7, 2 vag., denar 430, bi. 430, zaklj. 430; štakete od 1.40 m napr. dolž. od 2^—4 cm deb. na drobnem koncu, fco naklad, slov. postaja bi. 0.50; deske 20 mm III. fco meja, denar 555, remelj-ni polovičarji I., II., III., fco meja, den. 698; oglje vilano la, dena 122.50. — Žitarice: Pšenica domača, par. Ljubljana, den. 395; pšenica bačka, fco Bačka postaja, blago 370. Ostalo blago: Suhe gobe po kakovosti 48—54, jabolka prebrana, fco nakladalna postaja, bi. 155, krompir, zdrav, suh, fco naklad, post. den. 120, seno, prešano, la, sladko, fco nakladal, postaja, den. 75, vino belo, dolenjsko, štajersko, hrvatsko, po vzorcu, fco nakl. postaja, denar 640. Efekti: 2K- drž. renta za vojno od- škodnino 105, Ljubljanska kredit, banka 225, Merkantilna banka 118—122, Slovenska banka 105, Prva hrv. štedionica 917, Celjska posojilnica 200, Stroj, tovarne in livarne 150—165, Trboveljska premogokop. družba 480—500, Združene papirnice 123—130, 4 Vw % kom. zad. dež. banke 93. K.'Crv*r*J,r'samce« je pogledati, katera dohodnina in invalidski davek bi odgovarjaal temu znesku. Videl bo, da sta to zneska 2146 Din 30 p in 260 Din. Oba zneska skupaj znašata 2046 Din 30 p, toliko, kolikor je v obvestilu; dohodek (po izločitvi na dra-ginjske doklade odpadajočega zneska) znaša 18.000 do 19.000 Din. 2. Oženjeni uradnik z otroki dobi obvestilo z zneskom 3740 Din 30 p. Pogledati je v prvi razpredelek. Dohodnina znaša 3320 Din 30 p, invalidski davek 420 Din, dohodek (po izločitvi na draginjske doklade odpadajočega zneska znaša 26.000 do 27.000 dinarjev. Pripomniti je, da imajo uradi lestvico za dohodnino še v kronah. Vsled okrožitve pri preračunavanju posameznih pribitkov in preračunavanju kron v dinarje nastanejo v parah navadno vedno majhne razlike. Poleg tega je v onih primerih, kjer znaša dohodek le nekaj čez predidočo nižjo stopnjo lestvice, davek tako ra-čuniti, da ne znaša več kakor bi znašal po predidoči nižji stopnji, ako se razlika še zraven prišteje. V takih izjemnih primerih znaša davek n. pr. pri dohodku 20.100 Din namesto 2253 Din 42 p le 2244 Din 78 p. V obvestilu bo zapisan znesek 2244 Din Razširjajte »Trfjo-vsfci Ust'! 78 p; v tej tabeli je treba poiskati v razpredelku »Oženjeni z otroki oni prvi znesek, ki je nekoliko večji od zneska v obvestilu, torej znesek 2253 dinarjev 42 para. Omeniti bi-bilo tudi to, da nekatera davčna oblastva označujejo v obvesti- lih 30% linearni pribitek posebej; tega je treba prej prišteti torej k dohodnini in šele potem poiskati vsoto v tabeli. Prošnja za odmerno podlago je podvržena kolku za 5 Din; priziv sam pa kolku za 20 Din. Tabela za dohodnino. Oženjeni z otroki •S 3 * O xj o O d > -S Co 32 "rt > d Oženjeni brez otrok |» •§ s o V 5 £ o ** Q J4 d Samci N £ I d *S -a o o cv ! ^ O XI o Q rt 3 m 3 "rt > d Dohodek o d d o Din p Din p Din p Din p Din p Din p Dinarjev 321 23 37 — 353 35 37 — 369 41 37 — 5.000— 5.500 360 82 37 — 396 90 62 — 414 94 . 62 — 5.500— 6.000 403 13 62 — 443 44 62 — 460 60 62 — 6.000— 6.500 460 88 62 — 506 97 62 — 530 02 62 — 6.500— 7.000 504 71 62 — 555 18 62 - 580 42 62 — 7.000— 7.500 550 90 62 — 605 99 62 — 633 54 62 — 7.500— 8.000 617 66 62 — 679 43 87 — 710 32 87 — 8.000— 8.500 665 44 87 — 731 98 87 — 765 25 87 — 8.500— 9.000 713 21 87 — 784 53 87 — 820 19 87 — 9.000— 9.500 760 99 87 — 837 09 87 — 875 14 87 — 9.500— 10.000 858 90 87 — 944 79 125 — 977 74 125 — 10.000— 11.000 959 64 125 — 1055 60 125 — 1103 58 125 — 11.000— 12.000 1095 12 125 — 1204 63 125 — 1259 39 125 — 12.000— 13.000 1199 64 125 — 1319 60 189 — 1379 58 189 — 13.000— 14.000 1347 60 189 — 1482 36 189 — 1549 75 189 — 14.000— 15.000 1458 06 189 — 1603 87 189 — 1676 77 189 — 15.000— 16.000 1621 59 189 — 1783 75 189 — 1864 80 189 — 16.000— 17.000 1741 48 189 — 1915 63 189 — 2002 70 260 — 17.000— 18.000 1866 35 189 — 2052 99 260 — 2146 30 260 — 18.000— 19.000 2114 78 260 — 2326 26 260 — 2432 — 260 — 19.000— 20.000 2253 42 260 — 2478 76 260 — 2591 44 260 — 20.000— 21.000 2392 07 260 — 2631 28 420 — 2750 88 420 — 21.000— 22.000 2536 56 260 — 2790 22 420 — 2912 04 420 — 22.000— 23.000 2681 64 420 — 2949 80 420 — 3083 89 420 — 23.000— 24.000 2831 99 420 — 3115 19 420 — 3256 79 420 — 24.000— 25.000 3154 80 420 — 3570 28 420 — 3728 02 420 — 25.000— 26.000 3320 30 420 — 3652 33 420 — 3818 35 420 — 26.000— 27.000 3485 79 420 — 3834 37 420 — 4008 66 600 — 27.000— 28.000 3651 28 420 — 4016 41 600 — 4198 97 600 — 28.000— 29.000 3816 77 420 — 4198 45 600 — 4389 29 600 — 29.000— 30.000 3982 26 600 — 4380 49 600 — 4579 60 600 — 30.000— 31.000 4147 75 600 — 4562 53 600 — 4583 20 600 — 31.000— 32.000 4313 24 600 — 4744 56 600 — 4960 23 600 — 32.000— 33.000 4478 73 600 — 4926 60 600 — 5180 54 600 — 33.000— 34.000 4644 22 600 - 5108 65 600 - 5340 85 800 - 34.000— 35.000 5062 85 600 — 5569 14 800 — 5822 28 800 — 35.000- 36.000 5237 05 800 — 5760 76 800 — 6022 61 800 — 36.000— 37.000 5411 25 800 — 5952 38 800 — 6222 94 800 — 37.000— 38.000 5585 45 800 — 6143 99 800 — 6423 27 800 — 38.000— 39.000 5759 65 800 — 6335 62 800 — 6623 60 1190 — 39.000— 40.000 5933 85 800 — 6527 24 1190 — 6823 93 1190 — 40.000— 41.000 6108 05 800 — 6718 86 1190 — 7024 26 1190 — 41.000— 42.000 6282 25 800 — 6910 48 1190 — 7224 59 1190 — 42.000— 43.000 6456 45 800 — 7102 10 1190 — 7424 92 1190 — 43.000— 44.000 6630 65 1190 — 7293 72- 1190 — 7625 25 1190 — 44.000— 45.000 6803 49 1190 — 7483 84 1190 — 7824 01 1190 — 45.000— 46.000 6979 05 1190 — 7676 96 1190 — 8025 91 1190 — 46.000— 47.000 7153 25 1190 — 7868 58 1190 — 8226 24 1190 — 47.000— 48.000 7327 45 1190 - 8060 20 1190 — 8426 57 1190 — 48.000— 49.000 7501 65 1190 — 8250 82 1190 — 8626 90 1190 — 49.000- 50.000 8601 45 1190 — 9461 60 1800 — 9891 67 1800 — 50.000— 52.500 9080 50 1190 — 9988 55 1800 — 10442 58 1800 — 52.500— 55.000 9559 55 1800 — 10515 51 1800 — 10990 48 1800 — 55.000— 57.500 10038 60 1800 — 11042 46 1800 — 11544 39 1800 — 57.500— 60.000 10517 65 1800 — 11569 42 1800 — 12095 30 1800 — 60.000— 62.500 10996 70 1800 — 12096 37 1800 — 12646 20 1800 — 62.500— 65.000 11475 75 1800 — 12623 33 1800 — 13197 11 2850 — 65.000— 67.500 11953 63 1800 — 13148 99 2850 — 13746 68 2850 — 67.500— 70.000 12433 85 1800 — 13677 24 2850 — 14298 93 2850 — 70.000— 72.500 12912 90 1800 — 14204 19 2850 — 14849 84 2850 — 72.500— 75.000 13391 95 2850 — 14731 15 2850 — 15400 75 2850 — 75.000— 77.500 13871 — 2850 — 15258 10 2850 — 15951 66 2850 — 77.500— 80.000 14350 05 2850 — 15785 06 2850 — 16502 56 2850 — 80.000— 82.500 14829 10 2850 — 16312 01 2850 — 17053 47 2850 — 82.500— 85.000 15308 15 2850 — 16838 97 2850 — 17604 38 2850 — 85.000— 87.500 15787 20 2850 — 17365 92 2850 — 18155 29 2850 — 87.500— 90.000 16266 25 2850 — 17892 88 2850 — 18706 19 2850 — 90.000— 92.500 16745 30 2850 — 18419 83 2850 — 19257 10 2850 — 92.500— 95.000 17224 35 2850 — 18946 79 2850 — 19808 01 3047 38 95.000— 97.500. 17703 40 2850 — 19473 74 2850 — 20358 92 3132 13 97.500—100.000 18182 45 2850 — 20000 70 3077 03 20909 82 3216 89 100.000—102.000 18661 50 2850 — 20527 65 3158 10 21460 73 3301 64 102.500—105.000 19140 55 2850 — 21054 61 3239 17 22011 64 3386 40 105.000—107.500 19619 60 3018 40 21581 56 3320 24 22562 55 3471 15 107.500—110.000 20098 65 3092 10 22108 52 3401 31 23113 45 3555 91 110.000—112.500 20577 70 3165 80 22635 47 3482 38 23664 36 3640 66 112.500-115.000 21056 75 3239 50 23162 43 3563 45 24215 27 3725 42 115.000-117.500 21535 80 3313 20 23689 38 3644 52 24766 18 3810 17 117.500—120.000 22014 85 3386 90 24816 33 3625 59 25317 08 3894 93 120.000—122.500 22493 90 3460 60 24743 29 3706 66 25867 99 3979 68 122.500—125.000 22972 95 3534 30 25270 24 3787 73 26418 90 4064 45 125.000—127.500 23452 — 3608 — 25797 20 3868 80 26969 81 4149 20 127.500—130.000 23931 05 3681 70 26324 15 3949 87 27520 71 4233 96 130.000—132.500 24410 10 3755 40 26851 11 4030 94 28071 62 4318 71 132.500—135.000 24889 15 3829 10 27378 06 4112 01 28622 53 4403 47 135.000—137.500 25368 20 3902 80 27905 02 4193 08 29173 44 4488 22 137.500—140.000 ■ Josip Podbregar, višji revident drž, \ žel. v p.: Železniške blagovne tarife s posebnim ozirom na našo trgovino in industrijo. Glavna določba, ki je vitalnega interesa za natovarjajoče interesente, je ona, ki se nanaša na medsebojno uporabo vagonov po železniških upravah. Ako bi ne bilo tega ugovora, bi se morala vsaka vagonska pošiljatev, kakor hitro bi prestopila na progo druge železniške uprave, pretovoriti v vagon te uprave, torej bi se morala taka pošiljka, ki bi morala teči preko prog več uprav, tudi večkrat pretovoriti, kar bi značilo za stranko razen velike izgube prevoznega časa tudi še stroške za pretovore, kar bi transporte znatno podražilo. Cenj. čitatelj naj si samo izračuna, koliko časa bi rabil n. pr. tak transport od Ljubljane do Berlina, posebno če pomislimo, da bi se moralo na prehodnih postajah vsak dan pretovoriti kakih 50 do 100 vagonov in še več. Take prehodne postaje bi morale imeti posebne tire in rampe za pretovoro-vanje, in bi moralo biti samo v to svrho veliko posebnega osobja na taki postaji. Te nedostatke se lahko opazuje na prehodnih postajah od normalnotime na ozkotirno železnico, kakor n. pr. v Poljčanah (za ozkotirno železnico Poljčane — Konjice — Žreče), ali v Slavonskem Brodu (za ozkotirne bo-sansko-hercegovinske železnice) itd. Da se temu pretovarjanju izogne, ima več ozkotirnih železnic takozvane podložne vozičke (Rollschemmel). To so nizki vagoni ozkotirne železnice, ki imajo na vrhu pritrjen normalni tir, tako, da se nanje lahko porine normalnotirni vagon, kateri potem teče na tem podloženem vozičku tudi po ozkotirni železnici, in je vsako pretovorovanje nepotrebno, pri čemur se prihrani dosti časa, osobja in stroškov. Pri pretovorovanju je pa tudi vsaka pošiljka izpostavljena nevarnosti, da se deloma izgubi, razbije, poškoduje, da postane mokra (v dežju) in se s tem pokvari itd. Ti oziri so napotili vse države in železniške uprave do tega, da so med seboj sklenile imenovani vozovni ugovor, in je s tem omogočeno, da teče pošiljka od predajne do namembne postaje brez pretovorovanja v enem in istem vagonu, ne glede na število na prevozu udeleženih držav in železniških uprav. Iz vseh predstoječih izvajanj je razvidno, kake velikanske važnosti so vse te določbe in vsi ti ugovori za prevažujoče občinstvo. Sicer je bilo še več manjših ugovorov glede direktnega prevoza robe, kakor n. pr. upeljava direktnih tovornih vlakov na dolge proge, upeljava direktnih vagonov za kosovno blago (zbiralna vozovna služba — Sammelgutdienst), itd. Vendar se nečem spuščati v podrobno razpravo istih, ker so bolj. stranskega pomena in ne tangirajo direktno občinstva, in ker bi bila tudi ta razprava predolga in preobširna. Hotel sem seznaniti cenj. čitatelje le z najvažnejšimi določbami in institucijami, da bodo ta komplicirani transportni in tarifni aparat razumeli, kar upam, da se mi je posrečilo. n. TARIFNE RAZMERE V POVOJNIH DRŽAVAH. A. Internacijonalne tarife. Ko je krvavi metež svetovne vojne zagrnil s svojimi grozotami skoro ce-| lo Evropo in so vojujoče se države okupirale železnice skoro izključno v militaristične svrhe, je ves mednarodni promet mahoma prenehal in so prenehali vsled tega tudi vsi mednarodni ugovori. Pa ne samo vojskujoče se države, tudi nevtralne so skoro docela morale ustaviti mednarodni promet. Saj je bila n. pr. Norveška, Švedska, Danska, Nizozemska itd. neposredna soseda vojujočih se držav, in Švica je bila celo od njih popolnoma obkoljena. Prekomorski promet je bil vsled min, podmomikov itd. izvzemši prevoza vojakov in vojnega materijala skoro popolnoma ustavljen, in posledice teh razmer smo občutili vsi na lastni koži, ko je nastopilo pomanjkanje in glad. Kaj je to pomenilo posebno za velika mesta, nam je še vsem v živem spominu. Po končani vojni leta 1918. so morale seveda tako prejšnje, kakor tudi novo nastale države misliti na to, da obnove, oziroma na novo sklenejo uiedseboj mednarodni ugovor. Ta namera pa je zadela na jako velike težkoče, ker jo je ovirala kopica še nerešenih in nejasnih vprašanj, v največji meri pa nejasnost in nestalnost državnih mej med posameznimi državami. Tako je bil n. pr. tranzitni promet Iz Jugoslavije čez Reko po kopnem in preko morja do meseca maja t. 1. vsled nerešenega reškega vprašanja popolnoma zaprt. Da se je to vprašanje vendar enkrat rešilo, akopram ne tako, kakor bi bili mi Jugoslovani želeli, so naši trgovci in industrijalci • gotovo z veseljem pozdravili, ker nam •luka v Bakru vendar ni zadostovala. Prvič je jako majhna, drugič se pa mora tam blago med luko in precej oddaljeno, na hribu ležečo postajo prevažati s cestnimi vozili, kar pomeni seveda izgubo časa in povzroča visoke prevozne stroške za cestna vozila. Trgovina. Proučevanje načrtov novega trgovinskega zakona. Seja zakonodajnega odbora pri ministrstvu pravde za proučevanje načrtov novega trgovinskega zakona, čekovnega in meničnega prava, je preložena na 1. december, ker še niso končana vsa potrebna dela. Sekcija «a proučevanje omenjenih načrtov sestoji iz nastopnih članov: odvetnik Gjor-gje Nestorovič, vseučiliščni profesor dr, Velizar Mitrovič, vseučiliščni profesor dr. Milorad Stražnički in vseučiliščni pro-ifesor Milan Škerjas. Novi načrt trgovinskega /akona je izdelan na podlagi srbskega trgovinskega zakona. Posebna pozornost se bo posvečala izdelavi čekovnega in meničnega prava. Za načrt novega čekovnega prava služi kot pod-. laga v Hrvatski veljavno čekovno pravo. Industrija. Angleška bombaževa industrija v zad-ajih desetih letih. Gospodarske težave sveta se skoraj v nobeni industriji ne poznajo tako kakor v angleški industriji bombaža. Prvič zato, ker mora vso surovino dobavljati iz inozemstva, drugič pa zato, ker mora tudi večino napravljenega blaga inozemstvu prodati. Statistiki pravijo, da eksportira Anglija 85% svojih bombažnih izdelkov. Zato ni čudno, da so dogodki gospodarskega življenja po letu 1914. vplivali posebno na to panogo. Kriza se javlja v prvi vrsti v omejitvi obratov, potem pa v zmanjšanem delovnem času pri večini tovarn v Lancashire in Yorkshire. Glavna težava je, kako si nabaviti surovino. Prvi producent surovega bombaža so Zedinjene države; dale so pred vojsko 60—70% vse svetovne produkcije. V letih 1911 in 1912 so pridelale nad 15 milijonov bal; 40% so jih predelali doma, 60% je šlo °sen. Od leta 1916. naprej je šla produkcija enkrat samkrat nad 12 milijonov bal, zadnja tri leta je bila posebno slaba. Potreba je pa zmeraj večja, tako po surovini kakor po izdelkih. Dežele produkcije porabljajo bombaž zmeraj bolj name in ga zmeraj manj izvažajo. Tako so Zedinjene države v letih 1920 do 1923, &o je bil pridelek vselej manjši kakor 42 milijonov bal, predelale doma 54.14 odstot. bombaža, eksportirale so ga pa samo še 45.86%. Vsled tega so tudi cene bombaža v Angliji zelo poskočile. V gospodarskem letu 1904/05 si dal za funt ameriškega, indijskega ali egiptskega bomba/a 5.66 pence, 1913/14 še zmeraj samo 7.52, sedaj pa stane v Liverpoolu funt že povprečno 18 pence, poldrugi šiling. Najbolj trpijo predilnice in tkal-snlce v Lancashire, ker so večinoma prikrojene predelovanju ameriškega bombaža. Zato gledajo Angleži, kako bi nadomestili ameriški bombaž z bombažem, pridelanim v velebritanski državi. Najbolj dela za to Cotton Growing Associa- tion (družba za kulturo bombaža) in ima že tudi velike uspehe, v prvi vrsti v Egiptu. Pridelek bombaža se je zelo dvignil in so začele tovarne prikrojevati svoje naprave za predelovanje egiptskega i. dr. bombaža. Najmanj 1.500.000 vreten, ki so predelovala prej ameriški bombaž, predelujejo sedaj egiptskega. Obenem s pomanjkanjem ameriškega bombaža je nazadovala tudi prodaja. To pa predvsem zato, ker se je zmanjšala kupna moč številnih evropskih držav. Skupno lahko ponovimo: angleška bombažna industrija je dobivala dosedaj večino surovega bombaža iz Zedinjenih držav in je prodajala v prvi vrsti v razne evropske države; to ravnovesje so strmoglavili dogodki leta 1914. in njih gospodarske posledice; tehniški aparat in organizacija angleške bombažne industrije sta pa na tako visoki stopnji, da bo ta industrija do tedaj, ko se bodo povrnile spet normalne razmere, brez dvoma osvojila si prejšnje stališče v angleškem in svetovnem gospodarskem življenju. »Trgovski list« jo od časa do časa o tem poročal. Saj zadene bombažev trg naravnost tudi nas, zvišanje bombaževega kulturnega are-ala napravi blago cenejše i. t. d. Oenarstvo. Načrt za italijansko-jugoslovensko-ma-džarsko banko v Beogradu. >Corriere Adriatico« poroča, da se vrše v Milanu pogajanja za ustanovitev Italijansko-jugoslovensko-madžarske banke Pri zavodu bi bila udeležena tudi Banca Com-merciale Italiana. Realizacija tega načrta je odvisna od rezultata pogajanj za posojilo v znesku 800 milijonov lir, ki ga naj bi dobila Jugoslavija. Dunajska lonihardna in eskomptna banka. Na poravnalnem sestanku Lom-bardne in eskomptne banke na Dunaju je večina sprejela predlog, po katerem dobe upniki 30'A, mali upniki pod 5 milijoni pa bodo polno Izplačani. O^vlr in takse. Davčna administracija v Ljubljani razglaša: V smislu člena 205 finančnega zakona za leto 1924/25 z dne 31. marca 1924, št. 140 (Uradni list z dne 13. maja 1924, št. 43, stran 269) se objavi, da je priredba rentnine za davčno leto 1923. dovršena in tudi naknadno odmerjenih nekaj primerov za prejšnja leta. 15dnev-ni rok za vpogled v odmerni izkaz se določa za čas od 1. do vštetega 15. septembra 1924. Davčni zavezanci imajo pravico vpogledati v predpisnem izkazu le svojo davčno dolžnost (za druge le s kolka prostim pooblastilom) pri Mestnem magistratu, davčnem uradu za mesto ali pa pri podpisanem oblastvu ob uradnih urah in ob zgoraj določenem času. Prošnje za odmerno podlago so podvržene taksi (kolku) 5 Din in prizivi ti’k si 20 Din. Prizivni rok konča 30. septembra 1924. Predpis rentnine onih zavezancev, ki do omenjenega roka ne vlože pri davčni administraciji v Ljubljani priziva, postane s 1. oktobrom 1924 pravomočen. Promet. Pogodna tarifa za prevoz lesa, ki je bila v veljavi tekom poletne sezone in ki se naj bi s 1. oktobrom zopet ukinila, bo po izjavi prometnega ministrstva zastopnikom zagrebške Trgovske in obrtniške zbornice, podaljšana. S tem je ustreženo želji ljubljanske in zagrebške Trgovske in obrtniške zbornice. Dalje bo po izjavi prometnega ministra v najkrajšem času sklican tarifni odbor, in sicer takoj po nastopu službe novega šefa komercijelnega oddelka obratne direkcije državnih železnic dr. Marinkoviča. Razno. Likvidacija re.škili vprašanj. Dne 15. septembra se sestaneta italijanska in ju-goslovenska delegacija v Benetkah. Delegaciji bodeta razpravljali o vseh še obstoječih dopolnilnih vprašanjih k ita-lijansko-jugoslovenskemu sporazumu o rešitvi reškega problema. Na tem sestanku se bodo reševala zelo važna gospodarska vprašanja, ki jih vsebuje osem protokolov. Za zvezo med Ljubljano in Sušakom. Ministrski predsednik Ljuba Davidovič je sprejel dne 2. t. m. deputacijo iz zastopnikov gospodarskih krogov Ljubljane, Dolenjske in hrvaškega Primorja glede zveze Ljubljane s Sušakom. De-putacija je pojasnila ministrskemu predsedniku veliki gospodarski in trgovski pomen te zveze, povdarjajoČ, da Ljubljani ne zadoščajo sedanje zveze z morjem in je stremljenje vseh vplivnih gospodarskih krogv, da dobi Ljubljana direktno in hitro zvezo s Sušakom in na ta način z morjem. V tej deputaciji so biti tudi zastopniki interesentov iz Kočevja in z Broda-Moravic. Izseljevanje iz Češkoslovaške. — V mesecu juniju se je iz Češkoslovaške izselilo 2654 oseb, in sicer iz Češke 653, iz Moravske 219, iz šleške 50, iz Slovaške 1661 in iz Podkarpatske Rusije 71. V II. četrtletju 1924 se je v celoti izselilo 9390 oseb, od teh 4063 na Francosko in 2378 v Severno Ameriko. V našo državo se je priselilo 172 oseb. Stanje bolnikov v državnih bolnicah v Sloveniji. Po uradnem izkazu je bilo dne 26. julija 1924 v drž. bolnicah oskrbovanih v III. razredu 1678 oseb, ki bi se razdelile na nastopne bolnice: Splošna bolnica v Ljubljani 327, bolnica za ženske bolezni v Ljubljani 46, zavod za umobolne v Ljubljani 241, zavod za umobolne na Studencu 321, splošna bolnica v Mariboru 141, javna bolnica v Celju 158, javna bolnica v Brežicah 59, jaVna bolnica v Slovenjgradcu 28, javna bolnica v Murski Soboti 57, javna bolnica v Ptuju 27, hiralnica v Ptuju 114 in hiralnica v Vojniku 159 oseb. m tam asm ss m & & ar&(&&¥& WUDDHA< 1 ■ i >šcaN£jun«riu TJW0E tttfK i ""1 Brezžična zveza z vozečimi vlaki. Ravno sedaj poskušajo upostaviti brezžično telefonsko zvezo med potniki v vozečih se vlakih in govorilnimi postajami zunaj. Kmalu po končani vojni so se sicer že lotili vprašanja takih zvez, prišlo je tudi do konkretnih poskusov na progi Berlin—Hamburg, pa valutna kriza nemške države je povzročila prekinitev teh dragocenih, čeravno za kulturni napredek jako važnih eksperimentov. Začetkom tega leta so se poskusi obnovili in se niso, .kakor prvotno omejili samo na brezžični brzojav, ampak uporabljala se je do sedaj znana tehnična veda o radio-telefoniji, ki stoji ravno v današnji dobi v najlepšem razvoju. Poskusna proga je bila ista in uspehi tako zadovoljivi, da je otvoritev te prometne panoge za občo porabo do letošnje jeseni zasigurana. Izvršitev opreme z aparati in vsemi potrebščinami je prevzela za nemške državne železnice družba za brezžični brzojav dr. E. F. Iluth v Berlinu. Poskusi so pokazali možnost neoviranega pogovora med vozečim se vlakom in ostalimi postajami. Z uvedbo te službe je Nemčija ustvarila popolnoma novo in brezdvomno epohalno prometno panogo. Širši javnosti je dosedaj udeležba pri radiotelefoniji omejena samo na poslušanje brezžičnih govorov, predavanj, koncertov itd. brez da bi medsebojno občevanje bilo mogoče; z novo iznajdbo pa je dana prilika medsebojnih pogovorov na isti način, kakor pri navadni telefoniji. Obrat se vrši sledeče: Prej omenjena družba zgradi v večjih prometnih mestih posebne brezžične oddajne in sprejemne telefonske postaje. Posebni oddelki v brzovlakih se opremijo z aparati za radio-telefonsko službo; vobče so to vozovi modernega tipa za prehodni promet, v katerih se en oddelek adaptira v brezžično javno govorilnico. Poštna uprava dopušča v teh potujočih uradih oddajo in sprejem brzojavk in medsebojne pogovore. Razen teh udobnosti se nudi potnikom med vožnjo še užitek radio-telefonskih predavanj, koncertov itd. V to svrho se nahaja nad vsakim sedežem priključna naprava, na katero se proti zmerni pristojbini pritakne poslušalo. Potnik, ki želi med vožnjo oddati brzojavko, napiše v zgoraj omenjenem oddelku besedilo na golico ter jo izroči poslujočemu uradniku, ki je seveda vezan na uradno tajnost. Brzojavka se odda brezžičnim potom na pristojno, trenutno najbližjo radio-postajo, od koder se na navaden način usmeri preko žice v naslovni kraj. Brzojavkam, naslovljenim .1 J H*41 Ml na potujoče stranke v vlakih, je treba dodati uradno številko in prometno smer dotičnega naslovnega vlaka, ti podatki se ugotovijo na podlagi voznega reda, ki stoji strankam na razpolago. V vlaku razkličejo naslovnikovo ime, da mu izročijo brzojavko. Govorilne prijave se vršijo iz vlaka z navedbo kraja in telefonske številke, s katero se zveza želi. Na brezžični postaji se s posebnimi napravami upostavi zveza z navadnim telefonskim omrežjem, tako da je mogoče neposredno občevati iz vozečega se vlaka z vsako poljubno telefonsko postajo na >kopnemc. Ravno tako je mogoče obratno občevanje, pri tem je treba prijaviti vlak in ime potnika, katerega pokličejo po zvršeni zvezi v vlaku k aparatu. Pristojbine za to vrsto službe so' običajne brzojavne in telefonskne takse. Plačati je treba še pristojbino za prijavo pogovora, končno se za uporabo posebne naprave v vlaku dvigne primerna odškodnina. Po odobrenem načrtu se uvede opisana služba že začetkom septembra t. 1. na glavnih progah v smeri na Berlin. Pozneje se promet razširi na ostalo železniško omrežje Nemčije, in temu sledijo brezdvomno mednarodni vlaki in potom teh bomo tudi mi deležni najmodernejšega občevalnega sredstva. Pojasnila in legitimacije za velesejem v Pragi dobite na češkoslovaškem konzulatu v Ljubljani, Breg, in pri Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. 19. septembra skupen izlet jugoslovanskih trgovcev v Prago. Književnost. Osnovni pojmi modernega bančništva in borzništva. Izšla je knjižica s tem naslovom, ki jo je prof. visoke šole za svetovno trgovino dr. iur., dr. phil. & dr. rerum politic. Granichstaedten-Czervi za naše razmere priredil in z ozirom na ravnokar ustanovljeno ljubljansko borzo dopolnil dipl. agr. A. Jamnik. V lahki, poljudni obliki in z mnogimi praktičnimi primeri podaja knjižica mnogo vsakemu trgovcu, obrtniku, kmetovalcu, sploh vsakemu podjetniku, dijaku trgovskih učnih zavodov in vsakemu manjšemu kapitalistu prepotrebnih naukov. Knjižica obsega 192 strani; njena vsebina je: uvod, glavni dobitek, umetnost naložbe kapitala, temeljni pojmi za razumevanje borzništva, obisk na borzi, tajnost bogastva, menica, ček, od česa živijo banke (depozitni, kontokorentni, akceptnokreditni, diskontni in eskompt-ni, lombardni, ustanavljalni in emisijski, komisijski, menjalniški, devizni, hipotečni in razni drugi posli), za kulisami bančništva, razne zanimivosti iz denarnega prometa, bankovci, banka in hranilnica, banka in industrija, banka in država, praktični nasveti za naložbo kapitala in za špekulacijo, zagonetka premijskih poslov, prolongacijski posli, kontremine, blagovna ali produktna borza, tolmač tehničnih izrazov. — Je to edino in prvo delo svoje vrste med Slovenci. Knjižica je zelo praktična in poceni ter jo vsakomur najtopleje priporočamo. Stane 20 Din s poštnino vred. Naročila in denar je vpošiljati na g. dipl. agr. A. Jamnik, Ljubljana, Knafljeva ul. št. 15, I. nadstropje. Hmelj. Petrova«, Bačka, dne 23. avgusta t. 1. Zadnje dni je bilo vreme prav nestanovitno. Vsled tega je postajalo mnogo hmelja rdečkastega in sicer v nekaterih legah bolj, v drugih manj. Kobule so sicer lepo doraščene in imajo obilo lu-pulina. Nekateri hmeljarji pričakujejo prav obilne letine ter upajo pridelati na 1 oralu 400—500 kg hmelja. Predvčerajšnjim je zopet deževalo in nevihta je podrla mnogo drogov. Ena tretjina vsega hmelja je rdečkasta in bojimo se, da bi se ta bolezen širila in tako škodovala kakovosti hmelja. V starih nasadih šele dozorevajo kobule. Hmeljska kupčija se še ni oživela, dasi je prispelo že precej prekupcev. Hmeljarji ne silijo k prodaji. Za 100 kg svežega hmelja plačujejo sedaj po 1300 Din, za 100 kg suhega pa 5200—5400 Din. V okoliških nasadih je stanje isto kot pri nas. Lepega vremena si hmeljarji želijo. — Hmeljarsko društvo. Wcndenheim, Alzacija, 27. avg. 1924. Dež, nevihte in mrzle noči škodujejo že tretji teden hmeljski rastlini. Okobule-nje se je sicer lepo izvrševalo, vendar pa bo finost in barva blaga manj pri- kupljiva. Tudi se bojimo, da se bo mrčes zopet prikazal. Z obiranjem bodemo začeli šele začetkoma septembra. Hersbruck, Bavarsko, 28. avg. 1924. Dež in veter, veter iu dež, solnca pa nič! Posledice tega vremena se kažejo tudi v naši okolici. Dosedaj lepi hmelj postaja lisast in bojimo se, da pozni hmelj ne bo normalne velikosti. Pri teh vremenskih razmerah se tudi množina letošnjega pridelka ne da ceniti. »Allg. Brauer- u. Hopfenzeitung«. XXI. poročilo hmeljarskega društva *a Slovenijo o stanju hmcljskih nasadov doma in drugod. Žatec, ČSR, dne 30. avgusta 1924. Dva dni imamo že lepo vreme. Obiranje je v polnem teku in bo končano šele koncem prihodnjega tedna. Uspehi so prav zadovoljivi, blago iz obvarovanih krajev in leg je lepo zelene barve in najboljše kakovosti. Nujno M rabili stanovitno lepo vreme. Kupčija je v polnem teku in je že do 1000 stotov prodanih po 1800—1900 ČK za 50 kg. Pri mirnem nakupovanju na kmetih je razpoloženje čvrsto, cene pa stanovitne. Leto 1925. bo »ušivo« leto! V nizkih legah se je namreč letos med obiranjem prikazala hmeljska ušica, iz česar se s precejšnjo sigurnostjo sklepa, da bo leto 1925. »ušivo«. Savez hmeljarskih društev v Zatcu. — NB.: Nauk za naše hmcljzar-je: Vse obrati, skrbno sušiti in sortirati, pravilno basati in hraniti; kar letos ne gre — ali bi ne šlo v denar, bo pa prihodnje leto šlo. — Društveno vodstvo. Tržna poročila. Tržne cene za meso v Ljubljani. Govedina: v mesnicah po mestu 24—27 j Din, na trgu: goveje meso I. 24—26 Din ! za 1 kg, II. 20—24 Din, vampi 10—12, j pljuča 8—10, jetra 20—26.50. Teletina: telečje meso I. 28—30, II. 25—27.50, jetra 29—30, pljuča 24—25, svinjina: prašičje meso I. 23, II. 30, pljuča 14—15, jetra 25—30, slanina riba in salo 33—34, slanina mešana 23.50, slanina na debelo 32.50, amerikanska 32, mast 35—38, Sunka (gnjat) 45, prekajeno meso I. 40—45, II. 35—40. Drobnica: koštruno-vo meso 18—19, kozličevina 28. Klobase: krakovske 56, debrecinske 56, hrenovke 42, pol prekajene kranjske klobase 45 Din za 1 kg. Mleko, maslo, jajca, sir na trgu v Ljubljani (1 sept.). 1 liter mleka 3 do 3.75, 1 kg surovega masla 50, 1 kg čajnega masla 60—70, 1 kg bohinjskega sira 52, 1 kg sirčka 12, en jajce 1.50 do 1.62 Din. Cene špecerijskemu blagu v Ljubljani (1. sept.). 1 kg kave Portoriko 76 do 84, 1 kg Santos 52—56, Rio 45—50, 1 kg pražene I. 50—100, II. 84—88, III. 54—60, 1 kg kristalnega sladkorja 21, 1 kg v kockah 23, 1 kg riža I. 12, II. 10.50, 1 liter namiznega olja 26, 1 liter jedilnega olja 22, 1 kg soli 3.50, 1 kg riževega škroba 30, pšeničnega 12, koruznega 10, 1 kg testenin I. 18 Din, II. 12 Din. Mlevski izdelki na trgu v Ljubljani (1. sept.) 1 kg moke št. >0« 6.75, bele krušne št. »1« 6.25, črne št. >6« 5.25, 1 kg kaše 6, 1 kg ješprenja 10, 1 kg otrobov 2.50, 1 kg koruzne moke 5, 1 kg koruznega zdroba 5.50, 1 kg pšeničnega zdroba 8, 1 kg ajdove moke I. 8, II. 6.50 Din. Cene žitu v Ljubljani (1. sept.). Stot pšenice 125, q rži 375, q ječmena 400, q ovsa 375, q prosa 350, q nove sušene koruze 350, q ajde 350, q fižola ribni-čana 500, q prepeličarja 500, q graha 500, q leče 750 Din. Tržišče kave. Cene kavi na svetovnem tržišču so se ponovno učvrstile. Podoba je, da so zaloge male. Cene so čvrste tudi pri nas, dasi se je dinar popravil. V Zagrebu stane na debelo: Kio 45—15.50, Santos superior"čista 48, Por-torico najfinejša 75, Salvador 66 Din. Sladkorni trg (Praga). Analiza sladkorne pese, ki jo je izvedla preiskoval-nica češkoslovaške sladkorne industrije v Pragi dne 18. avgusta, dokazuje, da sladkorna pesa v času od 11. do 18. avgusta ni toliko napredovala, kakor lansko leto. Konštatiralo se je, da je toliko zaostala, da je sladkorna vsebina, izražena v gramih, manjša kot lansko leto. Povprečno znaša v Češkoslovaški sladkorna vsebina ene pese 49.9 g proti 50.5 g v lanskem letu. Pozabiti se ne sme, da je bila sladkorna pesa na Moravskem lani posebno dobra. Vsekakor dokazujejo analize, da primanjkuje solnca. Korenine so napredovale, ko-kor lani, sladkorna vsebina pa je narasla le za 6 g, proti 7.8 g lanskega leta. Vode so zadobile korenine povsem dosti, sedaj bi bilo potrebno samo še stalno solnce. — Sladkorni trgi so se odrezali vsepovsod jako povoljno. Posebno v Ameriki so dobile rafinerije, ležeče na atlantskem obrežju veliko naročil od domačega konzuma in od ino-stranstva, tako, da so ves ponudeni surovi sladkor z lahkoto oddale po zvišanih cenah. Kubanci so krili svoje prejšnje prodaje zopet z nakupom na terminskem trgu, ker so smatrali za boljše, da prodajo promptno efektivno blago, kot pa da bi ga morali oddati njujorškemu terminskemu kontraktu. Vsled teh nakupov so cene za septem-berski termin znatno poskočile. Evropski trgi so bili večinoma navezani na amerikanski Granutaled, ker je bil češkoslovaški in drugi sladkor že razprodan. Iz Jave je došlo nekaj belega sladkorja, samo v London 5—6 ladij, ki se je predajal po 23-3 do 23-9. Iz Jave je došlo letos veliko manj sladkorja kot lani. V drugi polovici avgusta je izne-nadila sladkorni svet novica, da je nemška vlada dovolila uvoz sladkorja brez uvoznih dovoljenj. Ta ukrep vlade je presenetil tembolj* ker se je pred kratkim ponujal sladkor za izvoz in ni bilo bojazni, da sladkorja primanjkuje. Kakor poroča »Deutsche Zuekerindustrie«, je vlada izdala ta ukrep brez vednosti sladkorne industrije. Imenovani list in sladkorna industrija ostro protestirata proti tej vladni odredbi. Kmalu pa se je pokazala vladina namera, namreč znižati sladkorne cene v državi, ker so se nahajale v zadnjem času nad svetovno pariteto. Drugi dogodek administrativne narave na polju sladkornega gospodarstva je izjava angleške delavske vlade, ki je sklenila, da bode podpirala razvoj domače sladkorne industrije z direktnimi podporami. Pred-i videno je, da bodo dobivale angleške tovarne za sladkorno peso premijo od sli 19/6 za cwt., ki se bo po štirih letih znižala na 13 sh, po nadaljnjih treh letih pa na sh 6/6 d. Medtem ko je tuji sladkor podvržen carini od 11/8 sh, koloni-jalni sladkor od sh 9/9, bo angleški sladkor podvržen konzumnemu davku, ki bo odgovarjal gori omenjeni carini. Angleški sladkor bo užival napram tujemu sladkorju ugodnost od sh 21/5, nasproti kolonijalnemu sladkorju ugodnost od sh 19/6. Zanimivo je, da se ravno delavska vlada v taki meri elcsponira za sladkorno industrijo. Bodočnost bode pokazala, ako bodo ie direktne premije bolj ugodno vplivale na razvoj sladkorne industrije, kot so dosedanji poizkusi, ki so stali vlado mnogo milijonov, ne da bi dovedli do pozitivnih uspehov. Dobava, prodaja. Dobava hrastovega rezanega lesa. Ekonomsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 7. septembra t. 1. ponudbe glede dobave hrastovega rezanega lesa ter hrastovih plohov in lesov. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki j so v pisarni trgovske in obrtniške zbornic* j v Ljubljani interesentom na vpogled. Državna borna dela v Maribobru (30. avgusta 1924). Od 24. do 30 avgusta t. 1. je bilo pri tej borzi dela prijavljenih 137 prostih mest, 178 oseb je iskalo dela, v 51 slučajih je borza posredovala uspešno in 21 oseb je odpotovalo; od 1. januarja do 30. avgusta t. I. pa je bilo 5324 prostih mest prijavljenih, 6994 oseb je iskalo dela, v 1247 slučajih je posredovala borza uspešno in 1247 oseb je odpotovalo. Delo išče: 40 hlapcev, 24 viničarjev, 3 šafarji, 3 oskrbniki, 7 rudarjev, 2 vrtnarja, 2 kamnoseka, 3 podkov. kovači, 1 železostrugar, 1 klepar, 14 strojnih ključavničarjev, 4 mehaniki, 1 urar, 12 mizarjev, 3 kolarji, 1 sodar, 1 žagar, 1 pletar, 1 usnjar, 1 sedlar, 1 tkalec za platno, 1 tapetnki, 12 krojačev in šivilj, 1 modistka, 6 peric, 18 čevljarjev, 1 brivec, 2 knjigoveza, 4 mlinarji, 6 pekov, 3 mesarji, 23 natakarjev in natakaric, 5 hotel, sobaric, 4 zidarji, 6 slikarjev, 1 dimnikar, 4 tesarji, 1 črkostavec, 1 strojnik, 16 slug, 4 knjigovodje in knjigovodkinje, 11 trgov, pomočnikov in pomočnic, 90 tovarniških delavcev in- delavk, 3 hišniki, 2 čuvaja, 42 pisarniških moči, 91 gospodinj, kuharic, služkinj, sobaric, varušk, postrežnic, 21 vzgojiteljic, 1 izkušena varuška k novorojenčku. — Delo je na razpolago: 123 hlapcem in deklam, 11 viničarjem, 300 rudarjem, 5 vrtnarjem, 1 opekarskemu mojstru, 1 kovaču za kose, 1 žicarju, 1 kovotiskarju, 1 mehaničnemu ključavničarju, 1 izdelovalcu orgelj, 5 sodarjem, 1 lesostrugarju, 1 sedlarju, 1 laki-rarju, 1 košarskemu pomočniku, 1 tapetniku, 1 prirezovalcu gornjih delov čevljev, 3 pa-karicam za jajca, 1 brivcu, 1 knjigovezu, 2 fotografoma, 33 vajencem, 3 natakaricam, 2 prodajalkama, 2 vzgojiteljicama, 5 gospodinjam, 20 kuharicam, 50 služkinjam, 3 sobaricam, 2 varuškama, 3 postrežuicam, 1 perfektni hotelski kuharici, 1 šteparici gornjih delov čevljev. LJUBLJANA SIMON GREGORČIČEVA ULICA 13 Telefon štev 552 se priporoča za naročila vseh v njeno stroko spadajočih del. Lastna knjigoveznica. Izvršitev točna in solidna! Iv. Perdan 1 Ljubljana Veletrgovina | kolonijalnega in špecerijskega blaga. i Glavni založnik Ciril in Metodovih vžigalic, nudi 'po najnižji dnevni ceni V kavo, riž, testenine, ^najfinejše namizno olje, čaj, žganje ter ,vse drugo špecerijsko blago. Postrežba točna in solidna. Najboliše w šivalne stroje po ugodnih cenah in plačilnih pogojih priporoča IGN. VOK, Ljubljana iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiimriiiiiiiiiiii Sodna ulica št- 7. Priporoča se: tovarna perila ..TRIGLAV** LJUBLJANO. Kolodvorska ul. 8 Na sejmišču paviljon WIW 381 Stara tovarna nogavic In pletenin H. FRfiNZL & SINOVI -- LJUBLJANA, Privoz 10 Lastnik: FELIKS FRANZL Poštni predal 44 Telefon 425 Ustanovljeno leta 1888 Varstvena Ktiuiuka ffBKWI5H9?8B!K»»Ba*W§?r:SSS»*., Veletrgovina kuloniisirie in Špecerijske robe m S s a S « Priporočamo: i Jos. Peteline I J ljubljaha, a 8r. Petra nasip 7. | #U*l€|fSlcet C. 4 (v lastni stavili). | EKSPOZITURE Maribor, Novo mesto Rakek, Slovenjgradec Slovenska Bistrica •nojavl: Ivanka KAPITAL in REZERVE Din 18,300,000 — hvriuje vse banSae posle najtočneje in najkulantneje. Telefoni: 159, 146. 458 Konjice Meža-Dravograd O • •••■**• • • * t- ,w *•> f* * ‘ Laatnik in izdajatelj: >Merkur<, trgovako-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS. Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.