GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA
hioMm znala:	flnMštn ii iprmiitn: serk:	Izhaja	vsak	petek
Št. 44.	V	Ljubljani,	29.	septembra. 1916.	Leto	XI.
V psalmih stoji zapisana beseda:
»Blagor mu, kdor misli na reveža in ubožca: ob hudem dnevu mu povrne Gospod".
Poslanci dr. Krek, Jarc in Gostinčar na občnem zboru tobačnega delavstva.
Ljubljana, 22. sept. 1916.
Danes zboruje najstarejša ljubljanska organizacija slovenske krščansko
socialno delavsko organizacije:	»Pod-
porno društvo«. Letos se je občni zbor te organizacije zapoznil: zbolela nam je spomladi blagajničarka naša pridna Marija Rojčeva; prezaslužneinu predsedniku Čatarju je umrla njegova žena. Vse to je pač upravičilo, zakaj da ni kot ponavadi že spomladi zboroval občni zbor. Pozneje ni bil ustanovitelj društva dr. Krek v Ljubljani; krščansko socialno tobačno delavstvo je pa reklo: brez našega ustanovitelja, očeta revežev in delavcev ne bomo zborovali! Počakali smo, da se je zopet vrnil nazaj v našo belo Ljubljano, sosedo ljubljanskega močvirja, mesto megle in zdaj tudi teme. Organizacija je povabila poleg svojega ustanovitelja in očeta tudi poslanca Jarca in Gostinčarja. Poslanec Jarc je med našim tobačnim delavstvom dobro znan; sodeloval je večkrat pri naši organizaciji v tobačni tvornici a še veliko prej, predno je bil posl. Jarc politik, je kot mladi profesor ustanovitelj »Zarje« v Gradcu pridno sodeloval ne samo v slov. kat. izobraževalnih društvih S. K. S. Z. na polju religioznem, kulturnem in organizato-ričnem, marveč tudi na polju naše delavske organizacije, posebno na Gorenjskem in na Koroškem. Naša stvar se mu ima veliko zahvaliti na povzdigi .šolstva in umetnosti v kranjski deželni upravi. Ker se na svetu tako hitro po-zablja, opozarjamo, da sta Jarc in dr. Krek skupno izvedla ustanovitev Slovenske trgovske šole v Ljubljani, ki je velike važnosti posebno tudi delavski mladini v Ljubljani in ki si je prido-
bila pod ravnateljem Bogomilom Remcem velik ugled. — Bili so lepi časi,, ko je pred leti mladi deželni odbornik Jarc z vso svojo mlado silo deloval na povzdigo šolstva in umetnosti v kranjski deželni upravi. V deželnem odboru bi moral vedno biti tudi zastopan stan učenjakov; brez teh se hote ali nehote zanemarja zelio važen del deželne uprave. Jože Gostinčar je pa osebnost, ki jo vsaki slovenski krščanski socialni delavec in delavka ljubi in spoštuje, nanj se v sili in v potrebi zatekajo tudi taki, ki niso po svojem svetovnem nazoru naši in ne dobe nikdar pri njem zamašenih ušes.
XXX
Občni zbor Podpornega društva
otvori tovariš predsednik Alojzij Ča-tar, ki predseduje društvu že dolgo vrsto let. Pozdravi poslanca Jarca, kon-statira, da je občni zbor sklepčen in podeli besedo poslancu Jarcu:
Poslanec Jarc ra vpokojeno tobačno de* lavfctvo.
Posl, Jarc je izvajal med drugim:
Dogovorno s poslancem Gostinčarjem sem posredoval pri finančnem ministrstvu, naj bodo sedanjih draginj-skih doklad deležni vsi vpokojeni tobačni delavci in delavke, ker ni prav, da se dela zdaj ta razloček, da dobe malo draginjsko doklado le tisti vpokojeni tobačni delavci in delavke, katerih pokojnina ne presega na leto 600 kron. Gospod poslanec se je na to pečal s potrebo, da se po vodstvu tobačne tvornice skrbi za živila delavstvu in bo tozadevno posredoval pri finančnem minisrstvu. (Živahno odobravanje in ploskanje).
Čatar se gospodu profesorju naj-toplejše zahvali na, njegovem delu za tobačno delavstvo in ga prosi nadalnje naklonjenosti.
Poslanec Jože G-csžiEČar živahno pozdi-avljen, je izvajal med drugim: Odkar se je pričela vojska, ne pridemo tolikokrat skupaj, kot prejšnje čase, a reči se le ne more, da bi se ne delovalo za tobačno delavstvo. Odtujili se pa nismo eden drugemu, kar zopet dokazuje današnji naš občni zbor. S težavo1 sicer, a dosegle so se draginj-ske doklade.
Govornika prekinejo živahni živio klici in ploskanje; delavci in delavke navdušeno kličejo: »Živio dr. Krek!« in ploskajo; na skupščino je namreč prišel dr. Krek. Navdušenja, ki se je pojavilo, ni mogoče popisati. Klevetniki dr. Kreka, ki niso vredni, da bi mu odvezali jermen j e njegovih sandal, naj bi bili prišli sem, videli bi bili, kako ljubi katoliško demokratično slovensko delavstvo ustanovitelja svoje organizacije. Navdušenje se še poveča, ko pozdravi predsednik Čatar »očeta in ustanovitelja naše organizacije«.
Ko se navdušenje poleže, konča poslanec Gostinčar svoj govor z željo, naj se delavstvo trdno organizira. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
Iz govora poslanca dr. Kreka.
Prostost misli.
Danes gre za to, da se reši vprašanje, če-naj odbor še v bodoče posoja •lanom proti jamstvu seveda. Stojim na stališču, da ima odbor pravico, da nalaga društveno premoženje tudi v obliki posojil, seveda če je posojilo po zadostnem jamstvu popolnoma varno. Ker se je pa pojavila med člani zahteva, naj odbor ne posoja, bo najboljše, če se danes zanaprej sklene, da se odslej ne bo več posojalo. Čujeimo, da se misli izpremeniti odbor. Veseli me, da se hoče mali spor, ki je nastfcil rešiti na občnem zboru. Prav tako. Tukaj naj vsaki z glasovanjem prosto pove svojo misel in izreče svojo sodbo, ter po svojem prepričanju voli. Prosta volja mora priti do veljave. Ta duh, da mora imeti vsaki član pravico, da pove, kar
misli in voli kakor sam lioče, branimo, ker samo po tem duhu bomo rastli naprej. Le če bojmo strogo branili prostost sodbe in volitve vsakemu članu, bomo imeli tudi močno zvezo članov v našem društvu.
Samoposebi je umevno, da ima odbor tudi pravico v posojilih nalagati svoj denar; nalaga ga tudi lahko v banki, v posojilnici, če bi to kazalo, kupi lahko tudi kako hišo ali zemljišče. Seveda pa mora imeti denar popolno varnost. Tudi na posodo sme odbor proti popolni varnosti dajati denar. Saj so tudi včasih sodišča posojala denar svojih varovancev.
Ne prikrivam si pa, da bi imel odbor sitnosti, če bi trajno posojal denar, prosilcev bi bilo vedno več. Zamere bi bile, če bi se enemu ali drugemu ne posodilo. Večkrat smo se že razgotvar-jali, kako da bi potrebovali take posojilnice, kjer bi tudi delavci dobivali posojilni. Revež jei itak zlasti vsled pomanjkanja kredita na najslabšem; dobiva najslabše blago in ga naj dražje plača. Ampak z ozirom na vse okolno-sti nasvetujem, naj se napravi sklep:
Iz društvene blagajne naj se ne sme nikomur posojati. (Živahno pritrjevanje in ploskanje. — Nasvet, ki ga je sprejel pozneje predsednik tov. Ča-tar kot predlog, je soglasno obveljal).
Zdaj živimo v težkih časih. Pomagati moramo zato eden drugemu.
; Kar tiče preskrbe, naj uprava kot taka stori vse za delavstvo. Zdaj gre zlasti za to, da se preskrbe tobačnemu delavstvu podplati. Pride zima, mokra pota, mraz! Delavka, zlasti mati brez trdne obutali se lahko prehladi — pljučnica, jetika. Konec kup zapuščenih sirot. Tudi za živila naj se poskrbi, kar je le mogoče. Hrana je zdaj slaba, nevarnost obstoja, da bodo pričeli delavci in delavke slabeti. To uprava lahko: stori in skrbi za delavstvo, kar tobačna uprava stoji dobro. Tobaka, če-tudi nekaterih vrst zmanjkuje, splošno ne bo zmanjkalo, tobakar tudi tobaka ne popusti. Tobačna uprava je dolžna, da skrbi za svoje delavstvo.
Skopuh.	IT.	Conscience.
Ko ji je tako zadajal bolečine, jo pehal semintja, je surovo zakričal nad njo:
»Ne seidi, kot drva! S poti!«
Tako jo) je stresel za rami, da je
Tiho kot prej se je usedla na svoj prejšnji prostor, a grenkim solzam ni bila kos, da bi jih ustavila, ko so ji drla iz oči.
Krutež se je oddaljil dva ali tri korake, skrižal je roki, se ji krohotal in rekel:
»Včeraj sem ti povedal, da je danes zadnji dan. Premisli se! Najstrašnejšega pričakuj, če ne dovoliš do soln-čnega zahoda.«
Ker se dekle ni niti premaknilo in ker ni ničesar reklo, je še bolj zbesnel in rekel:
»Molčiš? To je še edina moč, ki ti je ostala. A uničena mora biti; poznam sredstva, ki ti bodo odprla usta.«
Tobačna tovarna bo dobro obstajala tudi po vojski. Držati mora zato delavstvo skupaj; nihče mu potem ne bo mogel ničesar.
Mi moramo poznati vse; a pred vsem potrebujemo reveža. Reveža moramo zbirati, revežu se mora pomagati. Vojska revežev se je močno pomnožila: danes morate uradnike do 8. činovnega razreda prištevati med reveže. Dolžnost vsakega duhovnika je, da gre tja, kjer so reveži. Najprej k revežu, to je naša dolžnost. V temle času se še bolj vkup spravljajte: z velikim in gorkim srcem naj vsakdo pomaga, da bomo prevozili sedalnjo težko dobo in da poj demo naprej v dobo srečnega miru. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
Tajniško poročilo.
Poročala tajnica Marija Andlovič.
Redna prikazen spremlja vsako vojsko: vsa živila se podraže. Sedanjo svetovno vojsko spreimlja še obkolitev osrednjeevropskih držav: Avstrije in Nemčije; Anglija nas hoče namreč izstradati. To je povzročilo, da je pri nas pričelo primanjkovati posebno moke in kruha. Ker ni grozila od zunaj prodaji doma pridelanih živil nobena konkurenca, so se živila strašno padražila: na eni strani potrebuje vojska veliko živil in armaida plača, kar se zahteva; na. drugi strani so pa prekupci tudi strašno podražili in še dražei živila.
Od časa do časa je tudi v Ljubljani primanjkovalo živil.
Odboru Podpornega društva so nastale zato razne neprilike; pri nas je že tako: čez odbor se zabavlja, člani še jeze in prerekajo, a za vsako stvar prihajajo le k odboru: češ, nastopi!
Odbor Podpornega društva je tako-rekoč predstavitelj ljubljanskega tobačnega delavstva; tudi tisti ga smatrajo za takega, ki morebiti še njegovi člani niso.
Odbor je tudi storil, kar je mogel. Posredoval je ne ejnkrat, marveč, večkrat pri kranjski deželni vlaJdi in zahteval, naj se gleda na delavstvo.
Poklonil se je lani tudi prevzviše-nemu knezoškofu in se mu zahvalje-
Nato je planil zopet proti Ceciliji, jo pograbil za rami in jo tako tresel, da se ji je pričelo vrteti v glavi; tako strašno ji je gledal v oči, da so se ji tresli vsi udje, kakor da se boji, da bi jo ne umoril.
»Govori,« je rjovel, »govori, če ne, te bom zdrobil!«
ZastokaJlo je dekle, pokleknilo in govorilo z dvignjenimi rokami:
, »O Tis, kaj sem ti storila? Če že moram umreti, saj tako počasi me ne mori!«
Grozovitež je z nekakim zadoščenjem gledal trpeče dekle, ki je ležalo trepetaje pred njegovimi nogami.
»Ti li nisem rekel, da boš še klečala pred menoj? Takrat mi nisi verovala. Glej, zdaj ležiš pred menoj!«
»Odpusti! Milosti te prosim!« je prosila Cecilja, »saj storim vse, kar zahtevaš: sužnja hočem biti tvojim željam, tvojim migljajem bom pokorna, tvoja dekla bom ....«
val, ker je krepko dvignil svoj glas proti oderuštvu z živili.
Vedno večja draginja je pričela siliti odbor, da je ponovno prosil, naj se dovolijo draginjske doklade tobačnemu delavstvu. Ta reč je končno uspe>-la; draginjske doklade so prišle, dasi pač ne odgovarjajo upravičenim zahtevam tobačnega delavstva, se mora reči, da je boljše neka|j kot nič.
Osredotočeval je odbor Podpornega društva od lanskega občnega zbora svojo pozornost življenjskim potrebščinam. Kako dobiti potreben živež, je pač naša glavna naloga!.
Tudi na današnjem občnem zboru ne smemo molčati in moramo glasno naglašati, da s sedanjo razdelitvijo živil v Ljubljani tobačno delavstvo ne more biti in ni zadovoljno. Tobačno delavstvo naj bi dobivalo živila bodisi po tovarni, kar bi bilo v sedanjih razmerah pač najboljše; tobačna režija naj bi živila in kurivo oddajala svojemu delavstvu po nizki ceni, kakor to delajo med vojsko c. kr. državne železnice in še posebno tudi zasebni in tudi cesarski rudniki. Kar je n. pr. mogoče v Trbovljah, bi bilo ob dobri volji izpeljivo tudi, v c. kr. tobačnih tovarnah.
Če to ni mogoče, je pa brezpogojno potrebno, da se uredi oddaja živil tako, da jih bo dobilo tudi tobačno delavstvo. Če ne gre' to drugače, naj se napravi to tako, da bo tudi dobil vsaki to malo, kar mu grei in kar mora dobiti, uret in ure čakati, kdaj boš prišel na vrsto, da boš dobil kruh in zdaj še krompir, tobačno delavstvo ne more, ker moril delati.
To, recimo, je omejeni program našega odbora do bodočega občnega zbora.
Odbor se je tudi zavzel za draginj-sko doklado vpokojenemu tobačnemu delavstvu. Finančno ministrstvo je dovolilo vpokojenemu tobačnemu delavstvu draginjsko doklado 86 K na letošnje leto, ki je bodo pa deiležni le tisti, katerih poko jnina ne znaša nad 600 kron na leto. Vsekakor upamo, da se bo to popravilo in to tembolj, ker dobe druge kategorije državnih uslužbencev
»Tega nočem!«
»Odstopila ti bom svojo dedščino; prosila bom strica, naj jo tebi voli, če bo potrebno, bom to potrdila pred pričami in pismeno, naj ti enkrat vse pripade; a za. Boga, privošči mi miru ... moj duh že blodi... čutim, bojim se ... da bom izgubila pamet!«
'Sklonila je glavo globoko na prsi, a ostala je na kolenih.
Tako ne gre,« je odgovoril Tis. Saj je sredstvo, ki ime izpremeni v najboljšega človeka na svetu. Poznaš je. Danes še lahko izbiraš, jutri bo prepozno. Če ne boš upoštevala mojega sredstva, potem se le poslovi od soloca, ()()Zr^ te bo moje sovraštvo; tiki ^eg ognjem boš izginila. Zdaj Pa'c. uivl(*'ls’ da me še ne poznaš! Odgovori: hočeš li postati moja žena ali ne*«
Dekle je ustalo brez besedi; usedlo se je zopet *na stol in skr ilo glavo v roke.
višje dravinjske doklade, dasi mi s svojim delom prinašamo državi milijone, druge kategorije jo pa stanejo milijone.
Glede na talko ogromno delo, ki so ga izvedli vaši odborniki:	delavci in
delavke, je umevno, da se je moral odbor in še posejmo predsedstvo velikokrat shajati in sestajati.
Ko so drugi delavci in delavke že doma, sede še mnogokrat odborniki in odbornice na sejah. Ko so že drugi delavci in delavke morebiti v postelji, še odborniki in odbornice prosijo pomoči in sveta pri prijateljih tobačnega delavstva. Ni redko, da je šla kaka odbornica brez večerje spat, ker se je zamudila na sejah in pri posvetih.
Naše društvo je imelo seje: 4. junija, 16. julija, 12 .in 16. avgusta, 1. oktobra, 17. decembra, 22. decembra, 28. decembra 1915; 26. januarja, 11. februarja, 3. marca, 7. aprila, 28. aprila, 19. majnika, 24. majnika, 23.'junija, 28. julija, 23. avgusta, 13. septembra, 20. septembra 1916. Večkrat je posredoval odbor tudi pri ravnatelju.
Omenjati mi je še končno, da se je naš odbor lani ob petdesetletnici našega ustanoviteljal dr. Kreka poklonil očetu katoliške slovenske delavske demokracije.
Poročilo se je vzelo na znanje.
Blagajniško poročilo.
(Poročala Marija Blejec.)
Ker je obolela blagajničarka Mici Blejec, sem na prošnjo odbora prevzela posle glavne blagajničarke. Nisem tega storila rada., ali udala sem se pritisku.
Stanjei premoženja je sledeče: Denarja je bilo naloženega v Ljudski posojilnici 31. decembra 1915 na hranilno knjižico št. 32.835 679 kron 44 vin. (leta
1914. 569 kron 67 vin.; leta 1913. 436 K 10 vin.); hranilna knjižica Ljudske posojilnice št. 27.996 je bila vredna 31. decembra 1915. 16.636 K 8 vin.; leta 1914. 12.018 K 73 vin.) Drugo naloženo premoženje je bilo 31. decembra 1915 vredno 470 K. Delež »Naše moči« je izkazan z imensko vrednostjo 200 K. Skupno premoženje je znašalo torej 31. decembra 1915. 17.985 K 52 vin.; a od te vsote se mora odračunati 108 K 70 vin., katero vsoto je založila decembra 1915. blagajničarka sama, da ni bilo potrebno iz hranilne knjižice dvigniti denarja, ki ga je morajla izplačati. Premoženje društva je torej znašalo 31. decembra 1915	17.876 K 82 vin. (leta 1914. 15.510 K 50 Vin.; l. 1913. 13.506 K 92 vin.). Zvišalo se je torej od leta 1913. do leta
1915. za 4369 K 90 vin.
Kar se tiče izdatkov,, jei izplačalo Podporno društvo leta 1915 na bolniških podporajh 1187 K; za druge potrebščine 610 K 50 vin.
V hranilnico je vložila blagajničarka leta 1915. 4045 K 95 vin.
Po poročilu nadzorstva se je poro-čilo blagajničarke odobrilo.
M o š k e r c je ob tej priliki opozarja* da so člaini »Podpornega društva« dolžni biti hvaležni posebno Blejčevi, ki je prevzela vodstvo blagajne na prošnjo odbora, dasi ni bila to njena dolžnost in ima kot predsednica sku-
pine Avstrijske krščanske) tobačne delavske zveze dela v tej organizaciji dovolj. Obolela blagajničarka Bojčeva je bila pridna, vestna blagajničarka; marljiva naša odbornica; zvesta naša so-mišljenica. Pralv je, da se na občnem zboru zahvalimo tako Bojčevi kot Blejčevi na njih delu v korist Podpornemu društvu. (Živahno pritrjevanje.)
Bačunski zaključek za leto 1915. se nato odobri soglasno.
Pogrebni sklad.
Ob desetletnici Podpornega društva je ustanovilo društvo na Moškercev nasvet Pogrebni sklaJd. Četudi obstoja šele malo časa, moramo biti z uspehom, ki ga je dosegel, zadovoljni. Pač pa bo potrebno, da se članom Podpornega društva obrazloži važnost Pogrebnega sklada. Vojska je to pojašnjevalno delo nekoliko zavrla, vsled česar se število članov med vojsko ni veliko dvignilo, in je še nekoliko padlo. To dolžnost naj izvedejo odbori strokovnih odsekov, ki naj jih glavni odbor izvede in naloži to delo tistim svojim odbornikom in odbornicam, ki niso v predsedstvu. V poigrebni sklad plačuje nekaj nad 1000 članov. Odseki, ki jih določaljo pravila, naj se takoj ožive in požive, v prvi vrsti Pogrebni sklad.
Denarja v gotovini jei izkazala blagajna Pogrebnega sklada ob računskem zaključku 56 K 29 vin.; v hranilnici je bilo naloženega denarja 672 K; premoženja ima torej Pogrebni sklad 728 K 29 vin.; finančni uspeli se mora imenovati zadovoljiv.
Umrli so in so dobili njih svojci pripadajočo pogrebno podporo: Jožefa Ravnahrib, Jožef Švigelj, Valentin Sever, Pavla Soklič, Bučar Franc, Marija Petek, Sattler Mila, Murnik Ivan, Alojzija Tumpej, Hlebš Pavla, Kosec Marija, Sešek Antonija, Podbevšek Josipi-na, Keržič Marija, Grmek Marija, 'Zupančič Marija.
Vsem naj sveti večna luč!
Volitve.
Nato so se izvedle volitve; odbor, ki jet takoj potem zboroval na seji, se je sestavil takole:
Predsednik:
Alojzij Čatar.
Podnačelnica:
Rotter Karolina.
Tajnica:
Andlovič Marija.
Tajnice namestnica: Pliberšek Marija.
Glavna blagajni ca: Simnončič Ivanka.
Blagajničarke namestnica: Bučar Terezija.
Odbornice :
Ilovar Marija, Kremžar Urška, Prek Ivanka.
Odborniki:
Bele Matija, Kante Kajetan, Šegatin Franc, Žnidaršič Ivan, šegatin Franc, Požlep Anton, Vrhovec Ivan.
Pred volitvijo# v	S
nadzorstvo
opozarja Moškerc:
Nadzorstvo je silovito vazna rec. Med nami se važnost nadzorstva dostikrat podcenjuje; nadzorniki so mnogokrat tudi sami vzrok, da si ne znajo pridobiti tiste veljave, ki jim gre. Ime nadzorstvo že samo pove, kaj da ^ je dolžnost tega odbora, ki je zelo važen činitelj: nadzoruje naj vso društveno upravo. Pri tem seiveda ne smejo nadzorniki pasti v tisto veliko zmoto, češ, sitnariti moramo, o seibi naj tudi ne mislijo, kdosigavedi kaj so, ker so postali nadzorniki ali inšpektorji, ki so na uradniški lestvici v naših razmerah že zelo visoki gospodje; aili prav po kranjsko povedano: velike zverine. Posebno naj pazi vsaki nadzornik in nadzornica, kadar nadzoruje in kadar opozarja na kako reč, ki po njegovem mnenju ni bila prav narejena, da ne bo osebno žalil. V delavski strokovni organizaciji mora priti nadzorstvo do svoje veljave ravno tako, kakor je po delu dr. Kreka že prišlo v zadružni. V vsakem odboru pa naj bodo skupaj tudi najboljši, najvestnejši ljudje, se zgodi, da se odborniki in odbornice sčasoma prevzamejo: saj je prav, da so ponosni na svojo čast, a ravno zato, da se. končno noben odbor nikjer ne prevzame, je zelo potrebno, da ne ostane nadzorstvo nikjer v naši delavski organizaciji le na popirju: ono deluj! Živi! Napreduj! To ne velja morebiti Podpornemu društvu, marveč prav vsaki delavski organizaciji; zelo prav in umestno bi tudi bilo, če Pi v katoliško slovenskih izobraževalnih društvih S. K. S. Z. povsod poslovala nadzorstva.
Ne posalmeznike, marveč celoto moramo imeti vedno pred očmi. Nadzorstvo mora biti povsod, kjer ga ni, prične sčasoma pešati moč odbora; v njem dobivajo sčasoma samovlado posamezniki, končno le! posamezna oseba vse pomeni, kar ne sme biti.
In posameznik, bodisi še tako moder, jo popolnoma lahko zavozi, posebno še, če pride v slabo tovaršijo in če so mu lastne koristi več, kot koristi celote: posledice so grda hinavščina, klečeplastvo, obrekovanje in druga grda, satanska, podla sredstva, da se taki človek, ki je obolel na domišljiji svoje častihlepnosti, drži na mestu. Koliko takih zgledov čitamo v zgodovini! Ze stari Atenčani so imeli postavo, da če je kdo previsoko zlezel;, so ga lahko poslali deset let v penzijon. Solon je bil pameten človek, ker je varoval tako drastično svobodščine Atenčanov. In Atene, dokler so spoštovale Solonove postave, so bile mogočne, slavne:	še
zdaj slove, a propadle so, ker so pozabile na njo. Prosim, naj nadzorstvo v »Podpornem društvu« tudi res posluje in tekmuje v deilu za blagobit članov z glalvnim odborom.
Novo nadzorstvo, ki ga boste izvedli, naj oživi besedilo § 9., 3. odstavek društvenih pravil, ki določa:
Občni zbor voli nadzorstvo, ki ima dva moška in dve ženski članici.
Prvo sejo skliče najstarejši član nadzorstva.
Najprej se izvoli predsednik ne glede na spol, ki sklicuje seje nadzorstva in poroča o nadzorovanju občnim zborom.
Nadzorstvo nadzoruje vso društveno upravo, izvrševanje pravil in sklepov občnih zborov.
Na njegovo zahtevo se mora sklicati odbor, oziroma občni zbor.
Najmanj drakrat na leto mora pregledati račune, knjigo in blagajno.
Veljavno sklepa ob navzočnosti treh članov.
Prosim, naj predsedstvo odbora vabi k sejam odbora vselej tudi člane nadzorstva, ker po moji izkušnji more nadzorstvo najboljše nadzorovati le, če so nadzorniki in nadzornice tudi vedno na sejah odbora navzoče; po teh sejah lahko zavzamejo sami v svojih sejah stališče; boljše je pa, dai ga zavzamejo že pri seji sami. Če so namreč delo preveč cepi, zarije se lahko tudi v nadzorstvo duh nagajivosti, katerega se pa mora vsaki resni človek, ki mu gre za dobrobit celote, naj skrbne j še ogibati.
Vise člane in članice pa prosim:
Naravnost ljubosumno pazite na to. da bo nadzorstvoi izvajalo dolžnosti, ki mu jih nalagajo pravila.
V nadzorstvo so bili izvoljeni:
Verbič Franc, Besov Anton, Juvane Frančiška, Škrjanc Marija.
Občni zbor se je nato zaključil.
— Vsak dan dvanajst odredb. Listi v Nemčiji poročajo: Odkar se je pričela vojska, je izšlo 400 odredb zveznega sveta, vlada je izdala nad 3000 odredb; nešteto odredb so izdale občine, okrožja, dežele in podrejene oblasti. Na dan je prišlo povprečno dvanajst odredb.
— Izvoz vseh mesnih konzerv in drugih življenjskih potrebščin, ki so napravljene iz mesa, je holandska vlada prepovedala,
V Berlinu ob 9, uri zaprta hišna vrata,
V Berlinu bodo morala biti od 1. oktobra dalje vsa hišna vrata ob 9, uri zvečer zaprta.
Listnica uredništva:
P. g. J. B.: Prav lepa hvala. Objavim prihodnjič. Danes mi je zaimašil prostor občni zbor Podpornega društva. Še večkrat, prosim. — Urednik.
Izdajatelj in odgovorni urednik Jože Gostinčar.
Tisk Katoliike Tiskarne.
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima^v zalogi
jedilno olje, riž, čaj, kakor tudi vse drugo Špecerijsko blago.
Oddaja na debelo!
Za Ljubljano in okolico je otvorila
mesnico
v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi
špecerijsko frgoefno
na Dunajski cesti šfev. 30.
Kdor pristopi kot član h ,.Gospodarski zvezi", dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini.
Sofiata zaloga ženskih ročnih dei in zraveu spadajočih potrebščin.
1
H
F Mptflftl uubuhhh
1 . Mi&I	Mestni trg 18.
Troovina z modnim in drobnim bianom.
Velika Izber vezenin, čipk, rokavic, nogavio, otroško obleke ln perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlc, volne, sekanca Itd.
Jredtiskanj« in vczthjt monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
Priporočamo cenjenemu občinstvu edino domačo tvrdko
Ignac Vok
špeeitalna trgovina Bivalnih strojev in koles Ljubljana, Sodna nL 6,
katera ima po ugodnih cenah ln obrokih od strokovna-kov priznano najboljše šivalno stroje v Kvropi in to so PFAFF v veliki izbiri in zalogi, loletna pismena garancija]
Polili o vezenja vsaH Dis brezplačno. Pridni posredovalci so iščejo
3C^ZZZ7ZIZ7ZZZ7ZZZZ£:i7ZZZ7ZIZ7ZIZ7ZI
Gi
Velika zaloga manufakturnega blaga, različno sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — Perilno blago, cefirjl, kambriki, batisti v bogati izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kakovostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta.
Priznano nizke cenel
M®stai trg §J@t
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor; srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh velikostih za otroke. — Predpasniki najnovejših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do najfinejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha.
Vedno svežo blago!
Najboljša, najsignrnejša prilika za sledenje!
Ljudsko Posojilnico
reglsfrovana zadruga z neomejeno zaveto
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličju, v lastni 11, nasproti hotela Jnionu za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po J5 3| _ 01
4
|4 O
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je p bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.
Najboljša in najcenejša zabava
v Ljubljani je v
v deželnem gledališču.
Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer se za mal denar dobi bogato razvedriloI
V—VV-V.,.—